P osamezne Številke* Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1’—* .TABOR* izhaja vaak dan, razven nedelje in psaznileov, ob 18. uri z DIV' ,*•*«£ Df, bkazniee D 10*-inJ&jri po dogovoru. Naroča se ijt upravi »TABORA*" MARIBOR Jurčičeva ulica itev. 4« Naslov Poštnina olačana v gožo^infc Csraa dana5ni@ sim. 73 pira. TABOR fsxKKissam&amKSiaaii Posamezne števiRtet Navadne Din —'75^ ob nedeljah Din 1'-^ URF.DMISTVO •« nahaja v Mari« bcru, Jurčičeva uL št. 4, L nad« stropje. Telefon intarurb. si. 274» UPRAVA se nahaja v Jurčičevi nlici št. 4. pritližirj desno. (on štr> 21. —* Srii*J poulno&aaavai račun »lev. 1L7S7. N« naročila bre* denarja me m amin*. Rokopisi aa na vračaisa Maribor, sreda*29. aprila 1925. CURIH. (Sklepni tečaj.) Pariz 26.85, Beograd 8. 30, London 24.86, Praga, 15.30,' Italija 21.10, Ncw York 516, Dunaj 0.0072. ZAGREB. Pariz 322.50—327.50, Švica 11.98—1208 London 291.03—300.03. Dunaj 0.0863—0.0883, Praga 182.25—185.25, Italija 252.46—255-46, New York 61.38—62.30. OasiaiBiia stapšiinslta s@ia» Miren potek. — Slaba udeležba. — Pra- vosodni minister zahteva izročitev nekaterih klerikalnih poslancev. Beograd, 28. aprila. Danes ob pol 11. je bila otvorjena seja skupščine. Obisk je bil pičel. Za sejo ni bilo opazili posebnega zanimanja,' ker je imela zgolj formalni značaj. Skupščinski predsednik Trifkovič je izjavil, da je v imenu skupščine izročil kralju, kraljici in prestolonasledniku velikonočne častilke. Navzoči, poslanci šo vzkliknili kralju, kraljici in: prestolonasledniku. Po izvršenih formalnostih je predložil minister pravde zahtevo, naj se izroče sodiščem1 poslanci, ki so so pregrešili zoper zakone. Med poslanci, ki jih zav htevajo sedišča — deloma v smislu zakona o zaščiti države — se nahajajo tudi dr. Hohnjec, dr. Korošec, Vladimir Pušenjak, Kulovec, Kremžar im Smodej. V Vsi predlogi so bili izročeni imunitetnemu odboru. Med ostalimi zakonšjcimi osnutki je predložil poljedelski minister -n Dncv ni red četrtkove seje, zakonski osnutek o poljedelskih kreditih. Načrt je bil predložen posebnemu odboru. Minister pravde jo predložil skupščini tri zakone, in sicer zaijon o sodnikih, o usitrojstvu sedišč in o drž. pravdn ih ih. Seja je potekla popolnoma mirno. Sklenjeno je bilo, da se bodo vršilo volitve predloženih odobrov na seji v četrtek 30, tnr., katere dnevni red bo vseboval; Volitev odbora za zakon o poljedelskih kreditih, volitev odbora za razdelitev občin in volitev dveh podpredsednikov. Seja je bila zaključena ob 11. 54. Po sklepu soje je zakričal Hohnjec: «Kje- je vladina deklaracijah, nakar mo je Pribičevič odgovoril: «Jo boste v najkrajšem času -slišali!* Danes go se v skupščini komentirali važni zunanji, politični dogodki, kakor Hiuidienburgova izvolitev in' oproščen je Bolgarije napram Jugoslaviji. rzrr>~. ©pravifMje, Velesile šo se zavzele za čast Jugoslavi je in nastopile proti bolgarskim klevetam. — Bolgarski poslanik se v imenu sofijsko vlade opravičuje. Beograd, 28. aprila. Po vesteh iz Sofije je predvčerajšnjimi ameriški poslar ni!k AViLson storil pri batLgairski vladi domarcho v prid Jugoslaviji. Zunanji imiinistri ailiiranih držav so naročili svojim poslanikom’ v Sofiji, da niaj takisto store potrebno JcoTttke pri sofijski vladi. Vsi zastopniki velesil so imeli včeraj daljši razgovor z zunanjimi ministrom Kalfoviimi, ki je nato naročil boi-rarske-mru poslaniku Vakarevslkienini v Beograr dni, naj prosi jugoslovansko vlado odpuščanja, . Vukarevski je vocra.i ob iskal v ta namen zunanjega ministra Ninčiča, danes pa min. predsednika Pašiča. Vaka-revvski je izjavil zastopnikom tiska, da imia bolgarska vlada trdno voljo, da odpravi vse diference, ki so nastale v zadnjih dneh med Bolgarijo in Jugoslavijo. Meld obemiai državami® morajo zopet zavladati prijateljski odnosa ji. s©Sf=@ za fevdalnimi grbe. , ^aRreb, 28. aprila. Policij, mvnatelj- , Je zaplenilo današnjo številko «Hr-vata« raidi članka, ki je imel ostro ten (iemco proti državi, ZajednJičarski glavni ongam se j0 namreč brezobzirno zaletel 7 yare J 0 notranjega ministra, da je treba o stran iti fovdalme grbe in’ jih na domcstiti z državnimi■ Ta vseskozi umljiva in potrebna odredba je vzbudila pri zajediniicarjih ^ivji krik. Pred i. majem. Proslave še bojo vendarle vršilo. — Nastop ljubljanskih delavskih strank. — Proti komunistom. Zagreb, 28. aprila. Vodstvo soeijall-siiiično stranke ne izclal majniški mnani-letavijiat krepko strne v boju proti re-v običajnem stilu takih im podobnih pozivov delavstvu iin pravi, da naj se pro-Ictairjat krepko sferne v boju proti reakciji, za mir in za izvedlbo socialnega zavarovanja. Vodstvo poziva delavstvo^ naj priredi nla praznik deda manifesta«. j ne povorke. Zanimivo je, da manifest ni bil zaplenjen. Ljubljana, 28. aprila. Vse delavske stranke: kakor miairodni socialisti, soc. dierrtdkratL in komunisti so sklenile, pri-rediti j. miaflai skupno mamifestačno zbo-stranke nameravajo pri,-, oauti na ljubi jianskiih' uiiealh demonstra- cijski obhod. Policija ni izdala doslej še nobene prepovedi. Zagreb, 28. aprila. Veliko senzacijo je vzbudila odredba policij, ravnatelja, vsled katerega je bil urednik komunističnega lista «Radnič'ka borba* dr. A. Ciiliga, avstrijski podanik, z ženo vred izgnan iz Jugoslavije. Danes je bil prepeljan čez mejo. Bivšega komunističnega poslanca Novakoviča je policija obsodila na 15 dni zapora. Sra®z®iimtw ira burgova smag®. Mnenja francoskih, italijanskih in ameriških listov. Vatikanski «Osservatore romanc* za Hindenburga. PARIZ, 27. aprila. Francoski 'isti prinašajo obsežne komentarje k Hinden-burgovi zmiagi, » Journal des debats« piše: »Buh zaslepljenosti je prema gad »Nediči jo z. »TempE« pravi, da je Nemčija vrgla krinko raz sebe. Zmaga Kindononrga jc znak, da bo kmalu strmoglavljen. republikanski rež hit ter da bo politika sporazuma in mirovnih jiogotlb odpovedana, List zahteva, da naj Francija in zavezniki odgovore na. to urzao izzivanje s tem, da složno strnejo vse, ki so za mir. RIM, 27. aprila Rimski listi se v sodbi o Hindenburgov! zmagi ločijo v dva tabora. Fašistojvski listi simpatizirajo fe Hindenburgom samo v toliko, v kolikor so nemški desničarji nasprotnik; demokracije. Opozicijski listi so vsi proti Hindenburgu. Zanimivo je izvajanje val j kanskega glasila «Osservatore romana«, ki vidi v Hindenburgovi vladi osebno zmago in pravi, da so prijatelji miru lahko z njegovo izvolitvijo zadovoljni!!), ker je njegov programi istoveten s programom Marxa (!). «Popolo d’ Ita!ui» vidi v Hindenbur-govi zmagi reorganizacijo nacionalnih sil Nemčijo in njih pripravljen-»st za slučaj, če- bi klicala donioiviiia. • «11 mondo» piše, da je izvolitev Hindenburga. odgovor na Nemčiji sovražno Poincarejevo politika. Inozemstvo oe nima nič bati, ker bodo nemški aacionalci za sedaj izrabili svojo zmago zgolj v noitranjepolitične svriie. «Idea nationale* pravi, da je TTinden-burgova. izvolitev protidemokralična, imperijalisltična in militaristična. Now York, 27. aprila. «Herahl Tribu-no» pravi k izvolitvi Hindenburgu,, da *nači dzzivmje repulhililke in priznanje poliitiike, ki nasprotuje mirovnimi ik>-god)bwml «New York Tribune* piše, ‘da sc je bati dlalekosežnojših dogodkov. Mi le šimv Predzadnja «N. Straža* vprašuje v u-vodneni članku: »Ali je volk postal spokornik'!« Volk ni nihče drugi ko — Svetozar Pribičevič. Očita mu, da je bil od 1. 1918 do danes nasprotnik sporazuma. Izjavil je baje ponovno: »Nema, sporazuma«. Zato se »Naša Straža« čudi, ko čila v listih samostojno demokratske stranke, da je Pribičevič za sporazum. Taka »velika sprememba« ji ne gre v glavo. Citira govor dr. Hollnjeca iz ustavodajne skupščine in sklepa, da so bili klerikalci vedno za sporazum. To bi tedaj pomenilo, da se je Pribičevič spreobrnil po evangeliju dr. Holmjeca. »Volk« je postal »spokornik«. Ne borno se dolgo ukvarjali s »Stražili S-m« člankom, naj pa nam bo dovoljeno pripisati nekoliko margimalij (obrobnih beležk). Ce govorimo o sporazumu, tedaj moramo povedati, kaj mislimo pod tem sporazumom. V ustavodajni skupščini ie bilo na pr. več ustavnih načrtov. Klerikalci so imeli svojega, hrvatski zajedli ičar ji svojega, zemljoradniki svojega, sooailisti svojega, radičevci — takrat najmočnejša prečauška --tranka, — pa so imeli tak načrt, da z n jim .sploh niso mogli v Beograd, ker niso priznavali državnega jediinstva. Jugoslovanski demo-kratje, radikali, muslimani in slov. kme-tijei so se zedinili za skupen ustavni načrt in so dobili potrebno večino, ki jc sprejela vidovdansko ustavo. Po sprejetju ustave pa so klerikalci zagnali krik, da so demokrati, radikali itd. proti sporazumu, ker niso sprejeli n j ih o v e-g a načrta. Enako so vpili hrvatski za-jodničarji. Radičevci pa so na vso moč nadaljevali protidržavno akcijo v inozemstvu. Kje va ulica. Revizija in nadaljevanje cepljenja ee vrši tedieni vselej ob i-etenii času in na isttem prostoru. Glavnega cepljenja se morajo vkieležiti vsi o-troci, stari nad Štiri mesice, ki doslej iz kakršnega koli vzroka še niso bili cep' Ijeni. m! Koncert Glasbene Matice. Imena pesmi, ki jih bo prednnšala Glasbena Matica, im svojem koncertu dne 6. maja G. se dajo v enem1 samem1 stavku pove. dati tako: Ti boš pa, — v saneh — zapuščena, — če rdeče rože zapade sneg, — Te išče Mladi junak, — ni Te na vrtu več, — bogve, kje žaluješ in čakaš na svoj Majski dan. — Pesem »če rdeče rože« smo že enkrat peli, toda v drugi lažji obliki. To kompozicijo je Pavčič popolnoma predelal ter jo bo sedaj pel zbor v movi obliki. Vidi se, da je komponistu pesem silno pri srcu. komponirana je namreč bila, na čast Mateju Hubadu, ko je odložil dirigentsko palico v ljubljanski Glasbeni Matici. Takrat je rdeče rože zapadel sneg.... m Predavanje dr. Buriana ne bo v ■ četrtek, kakor smo poročali včeraj vsled napačnih informacij, ampak prihodnji pondeljek. V Četrtek predava renleni profesor g. Jos. Gruntar o moravskih in slovaških pokrajinah (z mnogimi skiop-tičnimi slikami). Vstopnina k temu zanimivemu predavanju je prostovoljna. m Mariborski novinarski klub. Jutri, v sredo ob 17. uri klubova se j. a v prosto rih uredništva »Marburger Zeitung«. m Jugoslov.-eešlcoslov. liga. Redna odboruva seja bo v četrtek ob 18. uri v Grajski kleti. Na sporedu razgovor o neki važni zadevi, ki se tiče čeških in teresov pri nas. m Udruženje Jugoslovanskih narodnih železničarjev priredi dne 1. mejnika 1925 v vseh prostorih Narodnega doma veselico, združeno s proslavo 1 »letnice obstoja podružnice. Začetek ob 18. (6-) uri. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi vse narodno občinstvo. — Odbor. 1*13 m Na ulici se je zgrudila. Včeraj se je v Ciril Metodovi ulici zgrudila na tla Marija R. Ženica je stara in že močno oslabela. Rešilni oddelek jo je prepeljal na dom, m Razgrajač v kavarni. Zasebni u-radniik M. iz Celja, ki se je včeraj mudil v Mariboru, se ga je tako nalkresal, da je v polnočni uri — ob uri duhov — razsajal po neki tukajšnji kavarni in nadlegoval goefte. Natakar ga je moral vreči skozi vrata. Medtem) je prispel stražnik, ki je rogovileža spravil^ na vairmo. Dane« je osramočen in policijsko kaznovan zapustil «hotel pri Grafu* in se vrnil domov. m Kdo pozna slaboumno žensko? Dne 25. tm. je neki civilist privedel na policijsko stražnico kmečko žensko, ki je venomer hodila semtntja po Ruški cr-std in pripovedovala, da je prišla v Maribor na božjo pot. Žensko, ki je menda bolna na verski blaznodtii, so napotili proti Lajtersbergu, ker je zmedeno govorila o Kungoti. Naslednjega dne pa jo je stražnik zopet ustavil v Mariboru, kjer je hodila po ulici in govorila sama s sabo. Policija sedaj ne ve, kum bi z njo.1 Tudi ni znamo njeno ime; domnevajo le, da se piše Marija. Kiseljak in da je doma nekje iz krajev med Mariborom in St- lijem. . mi Iz policijske kronike. Aretiran je bil neki razgrajač, sti^iže pa so vložile telkom zadnjih 24 ur 14 ovadb, ki se tičejo prestopkov policijske ure, navijanja ceni, prestopkov cestnega reda, pasjega zapora in podobno. — Iz Avstrije so prispeli zopet 4 naši izgnani državljani, med njimi dva dielikventa, ki sta presedela več let v avstrijskih ječah. m Poštnim uslužbencem. Naprošeni smo, da objavimo sledečo zahvalo: Podpisani se tem potom' najtopleje zahvaljuje »Osrednjemu društvu poštnih u-službencev, podružnica Maribor« za podeljeno mu podporo 500 dim o priliki težkd1 bolezni njegove žene. Obenem naj bi bil bo resen opomin vsem1 tistim1 nižjim poštnimi uslužbencem, ki še niso včlanjeni pri tem1 društvu, da to storijo nemudoma, ker ima društvo resnično in dobro voiljo podpirati svoje hudo prizadete člane — Franjo Šerbec, poštni kon-duiklter. m Mestni kino: »Prekletstvo sveta« drama v 4 činih. Higijenični film od prof. Levodeti ter drama »Razbojnikova čast« v 2 činih se predvaja v torek, sredo in četrtek. m' Spomladanska veselica. Prostovoljna požarna bramiba v Pekrah priredi v nedeljo dne 3. nraja v gostilni Alojza Hartmana spomladansko veselico s plesom. 0'b slalbem vremenu bo veselica prihodnjo nedeljo. 134 m Kavarna mestni park. Dnevno 6vi-ra prvovrstni Dno Hercor-šmid imI 21. do pol 3. ure. V nedeljo in' praznilo: po p. od 16.-18. 892 m V sredo zvečer v Veliki kavarni elitni koncert, 890 Narodno giedaiišie. REPERTOAR. Torek, 28. aprila. »Tri sestre« Ab. A. Sreda, 29. aprila. Zaprto. Četrtek, 30. aprila: »Tri sestre«. Ab. D. (Kuponi). Prcmijera romantične komične opere »Marta« na našem odru. Ponovno opozarjamo na bližajočo se premijero ene najpopularnejših Plotovih oper »Marta«. Prva vprizoritev tega dela, dne 27. nov. 1847 na Dunaju, je dosegla izvan-reden nspeh in v najkrajšem času si je «Marta» osvojila vse večje in manjše odre širom Evrope. Posebno prikupljivo so napravile »Marto« bogate, romantično veselic melodije. Mnoge melodije, zlasti pa mojstrsko izpelj>ama overtura so stalno na repertoarju najrazličnejših orkestrov. Sploh je bila Flotowa opera »Marta« svoječasno svetovno popularna ter je še dane« po tolikih letih stalna repertoarna opera. — Naslovna partija je v rokah gdč. Vladimirove, dailje sodelujejo v večjih Vlogah gdč. Petkova in gg. Petrovski, Govorov. Oksanski, Janko itd. Delo je naštudiral ravnatelj o-pere g. A. Mitrovič, ki obenem dirigira in režira. Iz demokratske stranke. Narodni poslanec dr. Pivko je v pondeljek 27. tm. odpotoval v Beograd k sejam' narodne skupščine*. Po njegovem naročilu opozarjamo, naj «e vsi dopisi, ki niso zgolj zasebnega značaja, pošiljajo preko našega tajništva Demokratske stranke v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. Nova Krajevna organizacija SDS se je ustanovila v nedeljo 26. timi. v občini Gradišče v Preikmurju na jako lepo obiskanem sestanku v prostorih g. Štefana Perkiča. Gospod notar Koder iz Murske Sobote je podal politično poročilo in utemeljil potrebo orgauizacije, katere ustanovitev je bila nato soglasno sklenjena ter je takoj pristopilo 35 članov. Izvoljen je bil odbor pod predsedstvom posestnika Stefana Perkiča. Predavanje o davkih je priredila v nedeljo 26. tm. v Pucinrih v Prekmurju Zveza kulturnih društev. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano ter so ljudje z zanimanjem' poslušali izvajanja g. dav' čnega upravitelja Preloga. namočil neki veroučitelj pero v črnilnik in nam je dal tok odgovor, kakor smo ga slišali že v šolskih letih, ko smo vprašali veroučitelja, ali ima hudič en rog ali dva... Ka j bi »Tabor« pisal o hudiču, zlasti če se pojavlja v podobi črnega mačka! Anathema »Tabor«! Poneumniju-ješ ljudi, ti pritlikavec! Irf o devojkah, ki pote (kri! In o pastiricah, ki ndijo Mater božjo! Ti bomo dali po prstih, mlečnozobec! Pa tista tvoja vrela opazka: vuligus vrnit decipi...« Hudo se je raztogotil pisec »Stražine« notice in nam v svoji očetovsiki skrbi za.žugal, da nas bo nekoč dobil v svoje ostre kremplje prav tisti maček, ki straši v rimski vili. Mi pa se kaj hitro oltreseMo katehetovih naukov in groženj in če bo zopet kaka kalahrežka devica pred 70.000 praznovernih duš potila kri, bomo to zabeležili. Tudi če bodo prikazni v kaki rimski vili plesale s stoli tarantelo, bomo to zapisali, ne oziraje se na mono-polski listek »Straže«, ki ima edina pravico do poneummevanja, pardon, — do razlage ljudskih izročil ali podobne navlake, ki skriva resnico ... Slovesno o-betamo, da bomo kljub svojemu neznatnemu obsegu zabeležili tudi vsak nov slučaj izganjanja hudičev iz »obsedenih« (po modernih pojmih blaznih) ljudli, ki ga izvršujejo duhovniki v nekaterih krajih (v Bosni, v Italiji) še danes po cerkvenem' obrednilku, ki še vedno velja; ravno talko kot se še zmerom prirejajo procesije za lepo vreme, dež itd.; dasi je vse to očitno praznoverje. Pa tudi če bo v »Straži« kak veroučitelj zopet razlival svoj žolč, bo »Naša Straža« ostala »zauber dekle«, ki ima novo deviško ime in 1™no moderno frizuro... Ta kompliment pa velja eamo tako dolgo, dokler skrbi »Straža« našemu listu za reklamo. Ljudje so namreč danes hudo radovedni, kadar se kak klerikalni list razjezi radi poneummevnrnja ljudi«. Kajbi če ne bi »Straže« srbelo, as ne bi praskala.., Kako „Tabor“ poneumil ju je ljudi? ŠilO za osnjllo. Stara tetka »Straža«, ki se je morala na službeno povelje pomladiti, izpre-meniti ime din. si napraviti novo frizuro, dia bi bila bolj »fejst dekle«, nami je zamerila, ker smo prinesli nekaj zanimivosti o kalabrcžki Jchanci in o hudiču, ki baje tiči v neki rimski vili. Cela reč je pravzaprav jako zabavna in smo trdno uverjeni, da nam naši či tat el ji niso nič zamerili. Te dogodivščine, ki so jih italijanski, nemški in češki listi prinesli v zelo obsežni obliki, imajo tudi to doibro stran, da razganjajo praznoverje. Mi smo jih namreč nasolili z ironijo, ki je vsem dobro '-Penila, le izprijenemu klerikalnemu želodcu ne. Razganjanje praznoverja, ki se tudi pri nns širi v raznih oblikah, ni poncimmovauje ljudi, marveč ravno narobe. Toda kar smejo pisati drugi listi na dolgo in široko, tega »Tabor« ne sme. — Zakaj »Tabor« je začasno majhen in majhnemu je treba veroučitelja. Pa je Nova ugodna perspektiva za praktično slovansko vzajemnost. (Izvirno poročilo »ČEPS«). Varšava, 25, aprila. Šele sedaj je mogoče pregledati vse publicistične izjave v poljskem tisku o priliki paseta zunanjega ministra dh*. BeneSa v Varšavi. Na podlagi te bilance lahko trdimo, da je pot čehoslovaSkega zunanjega ministra močno pospešila zbližam je obeh slovanskih republik. Ta obisk je veliko globlje pnserrel v poljsko politično psihologijo, kakor so upali največji optimisti,. Število člankov, 'ki so jih v štirih dneh Remeševega bivanja napisali poljislki liisKi, znaša 78 samostojnih razprav poleg mnogih referatov o prihodu in programu. Lahlko trdimo, da toliko število političnih razprav, posvečenih važnemu anomeutU v evoluciji slovanske vzajemnosti, predstavlja nekak rekord pol jelke publicistiko, ki se lahko meri z najivečjimi novinarskimi uspehi te vrste v zapadni Evropi, Jasno ‘je, da to ne bo brez upliva na široke mase. Že danes smemo reči, da celokupna poljska javnost gleda po Beneševetn obisku češkoslovaške razmere a povsem drugimi očmi nego še nedavno. Obe slovanski državi imata dovolj razlogov, dasta z rezultati varšavskega sporazuma popolnoma zadovoljnih Kakšen le Hindenburg sedaj? Stari general — kot prezident zgolj marijoneta. Teden pred volitvami predsednika nemške republike so priredili desničarji v Hannoveru velik »Biorabend«. Hoten so ob tej priliki po k a zaiti svojega Hindenburga. Stari »Genoral-Feklimarschall* se namreč nerad kaže in očividno ne mara preveč občinstva- Njegovi redki javni govori mu očividno niso šli od srca. Kajti množica na zborovanjih ril stotnija. In stari general še zre svet ih ljudi izključno skozi oči pruskega oficirja, ki je smel nekoč potrkati s svojim kraljem vred na prsi in reči: »Jaz in Bog!« Na tradicijonalinem »Bieraibendu« v Hannovru so imeli inozemski dopisniki priliko videti tega starca, ki stoji že na pragu 80. let in vstopa šele kot starec naravnost nia politična tla. Maršal nsan-reč tudi ni prijatelj radovednih Žurna-1 isto v, zato ga je vsakdo hotel ob tej priliki videti in slišati. Neki inozemski list je objavil pred volitvami poročilo o tem zanimivem posetu, ki ga čitaš kakor poročilo o obisku na španskem dvoru ali v Vatikanu. Navajamo samo nekod markantnih mest: Starčeva postava je šo vedno impozantna in krepka. Njegovi zavihani brki izpopolnjujejo značilen obraz tipičnega. pruskega oficirja Oblečen je v meščansko obleko. Na prvi pogled občutiš, da leži na tej postavi nekaj mirnega To je mož, ki je vse življenje poznal disciplino — ne samo nad drugimi, ampak tudi nad samlim' seboj. StojS na govorniškem odru ir£ čita dokaj brezllčno svoj programatičen govor. Le kadar izgovori besede: »dol- žnost« — »domovina« — »velika doba«, so urn pojavi na Ob razu nelkiaj izrazitejšega im, glas dobi višji ton'. Nemci kar strme vanj. Takoj občutiš, do vidijo okoli mijega nhrubus, ki ga ne opazi, kdor ne veruje vanj. »General-FeklmoirScliall....» to je beseda, ki iima v junkeraki, militaristični Prusiji čisto posebno godbo... Ko stoipi z odra, g» pobožno obdajo častilci... Nemici iimajo velik talent za šerviltzeim'. Starcu se pozna, dia so mru javni nar stopi večalimtanj avtomatični. On je stair eoldat — nič več nič manj1. Kot tak napravi res globok vtis. V politilki pase mu pozna prisil j e most. Človek, ki ie šal njegove prazne, redkobesedne, mne-s/tomla uprav niaivne izjave, je moral dobiti vtis, da je ta mož v politilki zgolj lutka, ki visi nia tanki, koimiaj vidni niti' drugih sil. Kakor da so ga vzbudili i® blaženega dremanja in mu veleli, dia ga kliče najvišji poveljnik. Postavil se j« stari Soldat na noge, salutiral in šel, da stori svojo dolžnost... Ko je v Hannovru teden dni1 pred volitvami govoril z novinarji, mu je ušflo nekaj značilnega: rekel je, da no more doti podrobnejših Izjav, ker se mora poprej posvetovati s svojim kanclerjem) in svojimi ministri... In še ni bdi izvoljeni! Njegova oseba ni več ne Varna; noVft-ren pa je nimibus, ki jo obdajo. To je krvavi venec militarističnega duha, ki vodi Nemčijo v strahotne vojne za sanjarije o svdtOvni nadvladi matere Germanija ... Prvovrstno vinogradsko posestvo, velik sadonojnik in polje, lep dovoz, kra«na šolnina Uga, t okolici Maribora ugodno na prodaj. Pojamila daje Sonenvaid, Maribor; Grajski trg 2. 846 Plkerane zelenladne sadiko kot paraditnika,sladka papriki, zeleno, zelje, kelj, braziljanke, majska kraljica itd. dobite pri Iv. Jemec, vrtnarstvo, Maribor Razlagova ni. 11. 823 liSem sobo event. tudi s hrano takoj Ponudbe pod „Urad-nik* na upravo tega lista. 894 Šolnina, lepa soba *e odda. Maistrov* «1. It 17/I|M vrata 11 893 Malo posestvo, */« ure od Maribora oddaljeno, z zidano hišo za viniiarja j« takoj u-godno na prodaj. Naslov v u pravi. 891 Potniku za slovenijo, nudi zagrebška tvornlca stalno mesto Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na INTERREKLAM, ZAGREB I,—78 pod „ Stalno mesto* II,—233.* 868 Lnfcgjivec je vsakdo, kdor trdi da tvrdka 400* A. VICEL, ; MARIBOR, Glavni trg 9 nt znižala za 20*/. cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke „Herkules“ ter lažje vrsto,; češkega proizvoda, lite, železne,' postekiene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvo-' vrstnih tovarn, k teanr porcelanaste, kamenite in steklene roba itd. Toraj sl lahko danes vsaka, tndi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o conah i < TALMANE Zahtevajte jo povsod! 724 Zahtevajte jo povsod ! ra* Trgovina i IVAN PENKO Gosposka ul. 46 andi z dostavitvijo na dom vadno sveta spaoerijsko in kolonista® blago po ugodnih cenah tara* canj. obiinstva najuijadnej* pripor«** Lastnik; in izdajat sik, Konaorci j »Tabor«, Glavni A*. jtrednik: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d.,