Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
KI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Moderna demokracija in stanovske
organizacije.
Moderna demokracija t. i nova demokracija. ki io too treba r>ri nas sod,p organizirati in pravzaprav ustvarit1, bo morala stremeti za tem. da bo 7,a urejevanje vsega socialnega življenja dobivala vzpodbudo od stanovskih in strokovnih oreanizacii.
Stanovske in strokovne organizacije bodo dobile veliko večii vpliv na socialno in s tem tuidi na iDolitčno življenje, kakor era imaio danes.
Zato moramo vse ooiave in strme, ki. oviraio in nasorotitieio očiščenju in odrekaio potrebo tega voliva strokovnim in stanovskim organizac iam za socialno in politično živlienie smatrati kot Skrajno reakcionarne One zavirajo in one-mogočuieio očiščeni in ozdravljen :e socialnih in- s tem tudi političnih razmer, k. postajalo tudi pri nas' vsak dan bolj neznosne, ker se vsako vprašanje, četudi ie še tako strokovnega značaja, presoja s partizanskega, strankarsko - Političnega in ne s strokovnega stališča.
In zaradi tega se Siri vedno večje nezadovoljstvo med posameznimi strokami — stanovi.
Reakcionarne stranke neigiirano potrebo čisto stanovskih organizacij one negiram potrebo voliva stanovskih organizacij na iavno življenje češ — saj so v političnih strankah zastopam" vsi stanovi in nai tam zastopajo svod stan in izražajo svoja mišljenja. One propagirajo stanovsko razcepljenost po stran-karsko-politični opredeljenosti, ker ie to v korist njim samim, ni ina to v korist občemu socialnemu napredku n razvoiu, ki trn na tem. ni to v korist stanovom in strokam k' hirajo in bolehalo na tem v občutno išlkodo Splošnega socialnega živlienia in razvoja in v občutno škodo konsolidacije države.
Vedno boli iasno se vidi propadanje na vseh ooliih Strankarske politične struie niso več kos ogromnim socialnim nalogam ki bi iih morala rešlit[ država. To se vidi tudi v prosveti! če se ne bodo dvignlfe posamezni stanovi in ne bodo pričeli s čiščenjem v svojih strokah ter ne bodo delovali na oovzdigi svorih strok, bo šla ta gniloba naprej.
Nesposobnost in nerazumevanje političnih faktorjev do socialno prosvetnih potreb se^n^m prikazuje vedno v večj: meri.
Zato se ie tudi iavno mnenje pričelo že obračati in ie pričelo uvidevati potrebo vpliva stanovskih >im strokovnih zastooov na iavno življenje. Ustanavljati so se pričele stanovske in strokovne zbornice, ki iščefo čistega, strokovnega vpliva na naše iavno življeme Nekatere politične stranke danes še sabotiralo te. korooraciie. one hočejo ovirati pohod moderne demokracije, ker se ie boie. da bo zrušila gnile in koruotnp idejne in stvarne temelje, na katerih se še vzdržujejo.
Toda zaman!
Reakciia na vsa koruotna deianja, na vsa partizanska deiania. ki so ko-rumpirala posamezne stanove in demo-ralizirala stroke, mora priti. Preizkušnja, ki so io preb li posamezni stanovi, ie prevelika. da bi še iskali naslona na politično javnost mesto na svoio stanovsko in strokovno silo.
N; dolgo tega. ko se ie politična javnost rogala, »da širimo posebne vrste stanovstvo«. a kmalu bo prišel čas ko bodo tudi ti reakcionarci morali kloniti pred mogočnim pohodom moderne de-mokraoiie. v kateri bodo tud; čiste stanovske in strokovne organizacije igrale važno vlogo.
Zato ie tud; za učiteljski stan skrajne čas. da se otrese peg iz preteklosti in se prične ¡pripravljat' za novo stanovsko življenje in novo dobo. k ie na pohodu in ki mora priti. Samo bo krivo svoie usode, če se ne bo zavedalo važnosti momenta k¡ mu je dan.
Nova doba bo morala dati prililko posameznim stanovom, da se organiziram na čisti stanovski in str okovu osnovi in da dobe kolikor mogoče čimveč voliva soodločevati v strokovnih zadevah Stanovske in strokovne organizacije bodo morale dobiti odločilneiši vpliv na zakonodajo in upravo, niih zdrava osnova ie predpogoj za ozdravljenje vsega javnega življenja in tudi predoogoi za zdravo prosvetno politiko v državi
Smernice Vidovičevega kluba in šole v Ljubljani.
V s vesti s1', da ie temeljita izobrazba eno naivečfih bogastev naroda in posameznika, ie ustanovil v Sarajevu M!-lienko V dovič svoio sred-nio šolo. Ker Slovenci sami zaenkrat še ne utegnemo
LISTEK.
Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti.
(Dalje.)
Na tem zborovanju ie bila soglasno sprejeta tudi sledeča
resolucija:
Podmladek našega naroda ie v nevarnosti. groze mu škrofuloze. tuberkuloze. telesne degeneracije sploh. Vsled tega Dozivliamo odbor da izvrši sledeče korake:
1.	Pozvati ie vlado, narodno skupščino in občine, da store vse korake, da se t a k o j prične z grad b a 111 i higienskih stanovani no vzgledu drugih kulturnih držav. Najbolj se priporoča vzded bratskega češkega naroda. kier oredmačiio v tem oziru hipotekami denarni zavodi
2.	V svrho profilakse nai se vpelje za vse mestne šole institucija s k a v t i z m a pospešuie naj se upehava skavtskih principov tudi pri drugih organizacijah, telovadnih, športnih itd.
3.	Planinstvo nai se proglasi kot n a r o d n i šport; planinska dru-
oristno slovensko srednio šolo in slovenski prosvetno-vzgoini ookret v okviru Vidovičevib načel.
V Sloveniji se ie vršilo in se še vrši ogromno prosvetno mani vzeoinn delo. Vendar so to raztresena hotenja, ki ne nrinašaio zaželien h uspehov.
Slovenski narod in slovenski človek mora vzrasti sam iz sebe 'in tvoriti v svoieim bistvu in hotenju popolno enotnost.
Zlasti delo raznih ljudskih Visokih šol ie pokazalo, da ie prehod od osnovnošolske izobrazbe kljub samoizoibrazbi prevelik in da mora posredovati med višjo stoonio naiorvo celotni srednješolski nauk. ki ie v svoiem iedru prvovrstna enota. Šele absolventu ljudske srednje šole ie mogoče razumeti in popolnoma prevzet sodobne kulturne težnje.
Da ie mogoče srednješolsko snov predelati v zadosti širokem in globokem obsegu v dveh letih izhaja !iz sledečih razlogov: učenci so odrasli in imaio veliko življensko izkušnjo ter izobrazbo; stoječi sredi življenja vedo ceniti vrednost prosvete in duhovne popolnost', manjka iim le sistematičen pregled in enoten vidik klasične izobrazbe in vzgoie.
Ti učenci, po življenju zreli možje, si žele 'izobrazbe in omike in so globoko
.hvaležni zanio ter zlasti vredni me raz-širjevalci in apostoli.
Prišli so časi, da ie človeku, možu slovenske korenine potrebna srednja šola. kakor mu ie včas1 zadostovala osnovna.
Gre za čim višjo kulturno in etično izobrazbo vsakega Slovenca, in še posebej vsake Slovenke za čim viišio kulturno stopnjo slovenskega naroda in za čim večie harmonično duhovno bogastvo izvirne slovenske kulture.
To so naše smernice
V Ljubljani, dne 3. iuniia 1926.
Odbor Vidovičevega kluba: Hugo Ba.juk. abs oh.il.. predsednik; Stevo Leh-oarner. drž, uradnik, podpredsednik; Vladimir Kravos. strokovni tainik. tajnik; Ivan Zorian. uradnik OUZD, blagajnik.
Učiteljski zbor: Hugo Bafuk. abs. phOl.. voditelj in učiteli slovenščine in zgodovine Franio Ančik. akad. slikar, učitelj opisne geometrije; Angela Kravo-sova. učiteljica za francoščino in srbohrvaščino; Ciril Arko. stud. phil.. učitelj matematike fizike in zemljepisa: Vinko Bernik. stud. ehem. učiteli kerniie in latinščine; Franc Vrščaj, stud med., učitelj prirodopisia.
Esperanto in zveza narodov.*
V odgovor g. tov. P. Golobiču čemu zavračate, česar nisem trdil? Zveze narodov niti nisem omen!il. ker ona ni lingvistična, temveč politčna instanca. Težko ie verjeti, da bi kak diplomat poznal esp. slovnico kamo-li da bi se Esp-a posluževal. Kai pa ie vredno, če Zveza n. pr. drugim priporoča učiti se Esp-a, "a sama ga ne mara rabiti? Sicer .ie pa trditev, da ie Zveza pripoznala Espo za mednarodni jezik, \7 trte zvita kar vedo tisti ki soreiemaio informadiie ne le od esoistov. marveč tudi od drug1 h strani. Pri Zvezi ie zaposlen dr. E. Privat. k1; je obenem prezidento de Universala Esperanto Asocio in ta mož porablja vsak trilk, da bi dosegel Espo kak papirnati uspeh. Ko bi »Učit Tov.« ne bil z drugim gradivom preobložen bi tu priobčil tozadevno korespondenco s tajniki Zveze.
Kar se tiče slovnice in rabe Espa, velja ravno tako za Ido. Izoraševalne komisije obstojajo tudii za Ido. kjer jih
začeti samostojne šole in samosvojega ookreta smo se priključili VidOviču Naša sedania šola ie samo oomoč slovenskim učencem Vidovičeve dotasne šole.
Naš dahni cili oa ostane- ustanoviti
štva nai skušaio z vsemi sredstvi razširiti svoie delovanje tako da postanejo naše planine pristopne -vsem slojem našega naroda zlasti še mladini kot najuspešnejše sredstvo s katerim se da za-braniti tuberkuloza ter se iači živčevje ter vse telesne in duševne konstituciie Podmladka.
4. Vlada, narodna skupščina in občine nai se zavedajo svoie dolžnosti glede lečema tuberkuloze ter nai 00 vzgledu vseh kulturnih narodov ustanove vzdolž naše dolg« in krasne morske obali zdravilišča proti š k r 0-fu lo zi, v zdravilnih krajih naših gora oa zdravilišča za tuberkulozo odraslih. V Sloveniji naj se ustanovi zdravilišče na Rakitni; za Krimcftn. Sredstva za take zavode nai se dobe na ta način da nai bodo ta zdravilišča za-iedno industrijska mesta ki nudilo eksistenco tuberkuloznim in njih rodbinam. V to svrho nai skupščina sklene mono-doI za take industrije katere bi se v ta namen uvedle v kraljevino in še takega značaja, dane kvarilo zdravilnega ozračja (n. ipr. industrija kožna galanterija, tvornice vagonov, salonskih garnitur itd.).
Dan Rdečega križa.
Tudi na dan Rdečega križa, dne 6. avgusta 1925 so sodelovali Podmlad-
* Želja mnogih čitateljev je. da zaključimo tudi to debato, na kar — prosimo — naj se tudi gg. dopisniki ozirajo.
Uredništvo.
karji. V ta namen ie oblastni odbor razno si al vsem organiziranim šolam večje število tozadevnih letakov ter ie članom nrav toplo priporočil sodelovanje.
Ameriška darila.
Oblastni odbor ie prejel od glavnega odbora .5 zabojev ameriških daril. Od teh smo tri zaboie izročili mestnemu odboru v Liubljani za ljubljanske šole 1 zaboi oa smo poslal; mestnemu odboru v Maribor za šole izven Maribora v mariborski oblasti. Razen tega ie prejel mestni odbor v Mariboru neposredinje od glavnega odbora 2 zaboiia ameriških daril, ki iih ie.razdelil šolam svojega POdročia. Podmladkarii so prejeli ta darila z največjim veseliem iin se zanje tudi zahvaljevali
Glasniki.
Oblastni odfbor ie ralzpošilial Glasnike ki iih ie prejemal od glavnega odbora. do februarja 1925 za vsakih 10 organiziranih članov po 1 izvod. Od 1. marca 1925 dalje lih razpošiljala glavni odbor sam in neoosrednie za vsak organizirani razred po 1 izvod.
Sreski odbori
Da Se poenotvori in olajša poslovanje oblastnega odbora ter oomnož; Ste-
pa še ni. se lahko vsak čas uvedejo. Kongrese imaio tudii Idislji letos od 1. do 4. avgusta 11 pr. v Pragi! Zakaj da »Društvo brzoiava« ori zadnjem kongresu v Parizu še ni spreielo tudi Ida kot »une langue claire«, to bi vedel pojasniti dr. E. Privat. ki se ie omdi kot nedele-gat trudil za — kulisami! Esplsti oa za-molčuiejo. da rnorafo za brzoiav p&sati drug alfabet kot ga votoče ratoiio. Sicer ie v nekaterih državah n. pr. v Švici, Ido že zdavno oripuščen k brzoiavlianju kot razločen !in iasen iezik S 1. novembrom bo dovolien tudi še drugod, ker se Ido priporoča zbog svojih lastnosti brez kričave propagande.
Vi trdite, da je Espo logičen iezik, Vaši inozemski somišlienikti pa očitajo ravno I d u prestrogo 1 ogi-k o. Le en primer! V »Literatura Mon-do« Nr. 6, 1925. čitam med drugim sledeče: »____V resnici govoreč Espo. se
čutimo v oriietnn nemarnosti (negligen-ce). dočim strašno logični Ido stiska kakor tesna obleka, v kateri se komai more hoditi.« Torej pred logiko ie esoiste strah in učitelji nai bi pomagali iztrebiti še to trohico log!i!kp s sveta, kolikor ie še nahajamo!! Velik misleci vseh vekov bi potem zastonj živeli!
vilo članov, ie oblastni odbor 7 odobre-niem glavnega odbora 7 dne 10 aprila 1925. br. 2373, potrebno ukrenil, da se osnujejo Po vsei Sloveniji sreski odbori in da pristopijo k Podmladku po možnosti vse osnovne, meščanske in srednje šole Ti sreski odbori začno delovati s šolskim letom 1925./26.
Nadalinie delovanje Podmladkariev.
Delovanje Podmladkariev se razvija v ugodni smeri.
a)	Uporaba članarine. 50% mesečne članarine so oošiliale šole glavnemu odboru. Daljnjiih 50% ie ostalo na šolah. Od te vsote in drugih zaslužkov in orostovohnih darov so se na mnogih šolah nabavile za redne učence šolske potrebščine, perilo, obleka, zdravila; na nekaterih šolah so se nakupile kntiige za šolarsko kniižinico. prispevalo se ie revnim učencem za ferijalno kolonijo itd. Tako se ie' uporabljal denar v zrn i slu Podmladkovih stremljenj.
b)	Šolska kopališča so na 18 organiziranih šolah
c)	I g r a 1 i š č a ima 36 šol.
č) Š o 1 s k e delavnice so na 14 šolah: Črnomeli osnovna šola: Kamniik, deška šola (kn.iigoveštvo): Tržič, deška meščanska šola (mizarstvo); Krško. osn. šola (mizarstvo); Krško deška meščan-
Napram nerazsodni množici trde espisti. da te Ido le za inteligente lahek, a ne tudi za preprostega človeka Resnica oa ie da i e Ido tudi za neizobra-ženca zelo lahek kar se oa tiče njegovega besedišča, ie oa umevno, da se Ido. ki hoče 'izražati vse dobro in jasno. ne more ozirati na duševne revčke.
ki preko 2—'3000 besed ne sorav»o pod kaoo!
Jezikovno izobraženi gg. tovariši pa že po zadnjič podanih primerih lahko sodijo. kater: iezik da ie »une laneue plus claire« ali Espo ali Ido.
I. Kovačič.
Za „Klub priseljenih učiteljev".
Priseljeni učitelji imamo svoie posebne prilike in posebne boie Poleg borbe za službeno mesto, ¡nam greni življenje in manjša energije nerazumevanje našega položaja v lastnih vrstah. In zgrešeno ie upanie. da bo to nerazumevanje — ali reciimo celo odmor — tekom časa izginlilo; kajti ta odpor ni posledica nezauoania in nevere v naše moči in zmožnostli. ni posledica srčne nekul-ture ampak je produkt kruhoborstva. ki ie zopet logična posledica dejstva da postajajo službena mesta redkejša, učiteljski kader pa močneišli. Ne da bi se ozirali na razne krivične in smešne trditve in očitanja na račun učiteljev iz ne-odrešenih krajev, ie vendar ena morala, ki drži: »Privoščim vsalkemu. da si' pomaga kot ve in zna ali ne na ,-moi račun!« Ta sveti; egoizem se ne bo nikoli izgiubil. ampak bo rastel čim več bo kompetemtOiv in čim mani bo službenih mest.
To so neprilike. ki iih srečava priseljenec v lastnih vrstah. Bole pač, a niso najhujše! Hujše neprilike srečava na križevi poti. ko išče službenega mesta. Ideali, ki so mu dali moči da ie vztrajal med sovražniki, se izpreminjaio v razočaranja. In ko sedi »na gorkem« (ta cvetka ni z mojega vrta) kot honorarni nastavlienec. čaka na podelitev državljanstva, ki ga končno preimp oo posredovanju kakega »biroja« (menda 600 Din) se preklia za stalnost se razburja, ker ie baie v zraku, da se mu ne bodo štela leta službovanja v inozemstvu — in pridno leoi kolelke na prošnje
Vse to in še kai huišega ne bo prihranjeno onim, ki pridejo za nami. Se
dolga vrsta jih ie. ki žive in vztrajajo med sovražniki zaradi ljubezni do svojega rodu in — ker so mnenja, da ji,m je hrbet zavarovan. Nai nas lastne izkušnje izuče. da ie vsak svoie sreče kovač in da smo dolžni" ugladiti pot tistim ki so naši kulturni dediči
Ustanovimo s'i v okvirju organizacije »klub priseljenih u č i t e 1 i e v«. k!i imei skrb varovati lastine koristi, ublaževati pot bodočim priseljencem in imeti v evidenci delo vseh. ki žive izven naših državnih mei. To slednie ie posebno potrebno, ker se ravno nafslabši v naših vrstah najglasneje trkajo na svoja prsa. češ. »ni ie večje žrtve od mene« — in dobe dobra službena mesta na račun poštenjakov, ki menijo, da ie bilo njihovo nožrtvova-nie dolžnost in ne zasluga, še manj pa oreračunjena reklama Za Efialte bi ne smelo biti mesta med nami!
Nečesa bi pa ta klub ne smel: snre-iemati v svoi načrt naloge, ki bi privedle do diferenciacije z ostalim delom učitelistva: nasprotno: iskati bo moral noti da se aplaniraio še tista nasprotstva k so že tu. Mislim, da bi bila nailepša prilika za pogovor o tem o priliki skupščine v Celju Pozivam tovariše priseljence, ki se skupščine udeleže, da mi sporuče svoie rnnenie.
Sprožil sem to misel iaz. ker se nt! ne more očitati da govorim »oro dotno«. Rojen iin pristojen v krajih odrešene domovine imam h vala "bogu tudi svoio stalnost ki ni nič m a niša od stalnost' drugih sodržavljanov; stalno nestalna!
Josfo Rib'čič. Rakek.
SploSne vesti.
—	Društveni blagajniki. Če hočete, da bo Vaše društvo zastopano na delegaciji ter da bodo imeli delegati pravico soodločevanja, poravnajte tekom junija polletno članarino. — Tozadevni sklep ožjega sosveta, ki je v skladu s pravili, bomo dosledno izvajali
—	Letno poročilo so doslej predložila sledeča okrajna učiteljska društva: brežiško-sevniško kamniško, kozjansko, laško, svetolenartsko. ljubljanska okolica. mariborsko, mariborska okolica, ormoško. ptujsko, savinisko-vransko in slo-venigraško. Manika še poročilo 20 društev. Prosimo podvizajte se!
UJU — ooverien'štvo Lubliana.
—a Izplačevanje uradniških razlik.
»Jutro« ooroča: Predsedstvo Glavnega Činovniškega Saveza objavlja 'informacije o načinu, kako se bo v smislu načrta finančnega ministra, ki ga .ie odo-
bril ministrski svet. izplačevala razlika uradniških plač za dobo od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. Po tei informaciji se bo postopalo na sledeči način: Činov-nikom se priznava pravo na razliko, ki se dobi. ako se od vsote osnovne in po-ložaine plače oo novem zakonu za navedenih 7 mesecev odbije vsota plače po starem zakonu in sprejetih predujmov v prvih 4 mesecih 1924. Zvaničniki H slu-žitelii pa dobijo razliko .med vsoto osnovne in položajne plače ter zakonite stanarine in vsoto starih plač ter sprejetih predujmov v dob; od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. To rešenie velia za vss državne nastavlience. ki so bili v služlbi dne 1. septembra 1923 in prevedeni po novem zakonu Ker oa ie Proračunski kredit v znesku 10 milijonov dinariev za izplačilo teh razlik nezadosten, ie določeno. da se razlike predvsem izplačajo državnim uslužbencem ki so bili v vojnih letih 1914. in 1915. v južni Srbiji v službi ter so zaradi posebnih žrtev za splošno narodno stvar zaslužili to prizna-
nje ter nastavliencem nainižih činov, služiteliem. zvaničnikom in daJie zaporedoma oo kategorijah in skupinah, tako da dobe razlike najprej nastavlienci z najmanjšo plačo v vseh kategorijah — Glavni Činoviniški Savez sporoča nadalje da se bo izplačilo izvršilo. 5im bodo v ministrstvu financ izdelana detajlna navodila in izdane odredbe izplačilnim blagajnam.
—	O kmetijstvu Slovenije izda kmetijski list »Poliepr i vredni Glasnik« v Novem Sadu okoli 10. iuniia t. 1. slavnostno. izredno bogato opremljeno številko, katero dobe redni naročniki »P. G.« brezplačno drugi oa po 20 Din pri uorav-ništvu navedenega edasbika. Pri tem je sodelovalo > 24 slovenskih kmetijskih strokovnjakov z večjimi n manjšimi prispevki o vseh panogah našega kmetijstva. Poleg prvovrstnih strokovnih razprav ie v obsežnem 60 strani obsega.io-čem svečanem zvezku o kmetijstvu Slovenije kakih 40 podob, a naslovno stran krasi umetniško delo našega akademskega slikarja Rudolfa Marčiča. predstavljajoč »Bled v mesečini«. Vsem ^a-nimancem in prijateljem našega kmeti I-skega gospodarstva numo priporočamo takoišnio nabavo tega važnega strokovnega dela. Kakor izvemo. naročila sprejmejo samo še do 10. t m.
A Žmavc.
—	Od 10 spomladanskih učnih tečajev na srednii vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se iih ie vršilo 9. eden oa se ni mogel vršiti radi prep-ičle udeležbe. Pa tudi ostal tečaji so bili le deloma prav dobro obiskani. Naj mi kmetovalci ne zamerijo ako jim očitam veliko ne-odpustno brezobzirnost. Za petdnevni kletarski tečai so se daiale celo lepe denarne podpore, katerih se oa n moglo uporabiti ker so ie bili od 23 obiskovalcev samo trije potrebni In srednii kot maniši kmetie odnosno niih sinovi so ie danes v splošnem potrebni — kakor tudi stvarnega strokovnega pouka. Ne tarnajte. če sli', nočete pomagati, ko se Vam tako ugodna prilika nudi! To mora biti drugače!	A. Žmavc.
—	Tiskarski škrat nam ie v zadnji številki v naslovnem članku skvaril smisel v 3. odstavku drugega stolpca ki naj • se glasi pravilno: Na trhlem temelju teh praznih političnih gesel in kvarnih načel nai gradimo svoie stanovske in druge nepolitične organizacije! V tem kaosu tuie miselnosti ni ene svetle, močne ide-ie. ni ene misli ki b; nam kazala pot. v bodočnost...
—	Državni erb ie ravnokar izšel v založb' Učiteljskega doma v Mariboru. Izdelan ie točno po pravilih herald/ike. tiskan na močen karton V velikosti 50 X 60. Grb je pregledan po strokov-niakih in odgovaria vsem zahtevam. De" lo ie tako leoo uspelo, da bode narava nost okras šolam in uradom. Grbu je orideiano na nosebnem listu pojasnilo o nastanku in pomenu Dobiva sp no vseh večjih kniigarnah in pri založništvu ter stane samo 20 Din. Naročite in okrasite ž niim naše šole!
—	Risarski tečai za strokovno izobrazbo učiteljev na ofortno-nadalieval-nih šolah se vrši na tehnični srednii šoli v Liubliani od 1. avgusta do 31. oVtmbra 1926. Prošnje ie vložiti do 30. junija
1926. Natančen razpis glej v »Uradnem listu« št. 51 z dne 1. junija t. I
—	V Št. iuriu ob južni železnici je
umrla gospa P e p i k a Sivka soproga uglednega tov. Antona Si vika. bivšega predsednika Celjskega učiteljskega društva. Naše sožalie!
—	Slo vene'! Več let nas nadleguje najtežia ekonomska kriza. Težke posledice volne še zdavnai niso izbrisane. Tisoč' najboljših sinov našega naroda stojijo na cesti in ne morejo najti dela. da oreh ranijo sebe in svojo družino. Medtem oa drugi brezvestno razmetavajo denar za luksus in zabavo in ga zame-niavaio sa vino liker in druge alkoholne tekočine Pri tem hliriiio liubezen do domovine. do Boga. do svoie družine, do liudi. Skozi grla -redo milijarde a ori tem se ne usmilijo sirote niti s m ode d o m. Kam nas to vodi? Alkohol nam uničuje zdravie in moč! Alkohol razdira temelie družine, slabi moralo in ooštemie pospešuje zločine in korupcijo. 0'tresiimo se alkohola! Proslavimo leoo čednost treznosti in oosoešuimo samovzgoio nas mladih k abstinenci alkohola in tobaka. Pridružite se ookretu proti demonu — alkoholu! Živela popolna in traina abstinenca! Živel naš antialkoholni dain! — Liubliana. dne 5. maia 1926. — Slovenska trezna mladina — Dr. Miki:č
—	Ekskurzija Ferj Saveza Učit v Češkoslovaško 1. Dnevni načrt: 7. iulila Plzen. 8. Hradec Kralove, 9. Okoli lirad-ce Kralove. 10. Blamsko. 11. Brno 12. Lažne Luhačovice. 13 Zlim, 14. Moravska Ostrava, 15. Vitkovice. 16. Lirotov-sky-Sv Mikulaš. 17.. 18. event. 19. Tura na velegorie Tatro. 20 Bratislava. 21. Praga event. po Donavi. Stroški za to pot '(7.-21. .iuliia za 600 Kč). 2. Sestanek 2. iuliia v Ljubljani ob 14. uri hotel Mi-klič— nasproti glavnega kolodvora. Sni-denie v Pragi (za one ki ne potujejo z nami) 4. iuliia kavarna-hotel »Zlata husa na Vaclavskem namesti! (Spoznanie- iu-goslovenski znak) Do sViden.ia! Infor-maciie od 1. iuliia: Ljuibliana. Resl.ieva cesta 25/1. — M r o v 1 i e. — Opomba uredništva* Ta izlet ni v nikalki zvezi z ekskurziio. ki se vrši pod UJU.
—	Liublianska trezna mladina ie priredila 5. iuniia 1926 v Akademskem kolegiju »Čajanko s plesom«. Leno ie bilo videti pestro množico trezne mladine od malih učenk nižiih razredov raz.rvh šol tia do resnih obrazov akademikov. Med ni'mi ma neumorni delavec in prooaga-tor treznosti dr. F. Mikič. ki ie otvoril čaianko s pozdravom in z vznesenimi besedami. Pozdravu ie sledil vzpored. ki ip obsegal več deklamacii pevskih in klavirskih točk. Po mali zakuski se le vršil ples. Tako ie prav! S smotrenim, resniim delom, s ooulkom in primerno zabavo odvračamo mladino od pogubnega alkohola. Od trezne mladine smemo pričakovat' pravih delavcev na narodnem in socialnem noliu. Trezen narod ie narod bodočnosti. V nedeljo' 13. .iumi.ia t. I. pa bo priredilo društvo »Treznost'« v Liubliani v Kinu Matica »Akademijo« z bogat m programom
—	Maturantje mariborskega učiteljišča iz I. 1880. in 1881 Pozor! Običajem sestanek predvden letos za 3. in 4. julija v Ljutomeru. Stare sablje — nero za klobuk pa ha;di v Prlekiio. Predloge sprejemata tov Matija Šmid in Anton
ska šola (mizarstvo, kniigoveštvo): Ljubljana. II. deška osnovna šola (pletarstvo
i. dr.); Ljubljana. III deška osnovna šola (kniigoveštvo); Ljubljana IV. deška osn. šola; Ljubljana — Barje, osnovna šola, (mizarstvo); Mdribor, II. deška osnovna šola {mizarstvo, kartonaža. knjigoveštvo); Maribor. IV dešlka osnovna šola (kartonaža); Maribor, deška meščanska šola (mizarstvo itd.); Lajtersberg-Krče-vina, osnovna šola (knjigoveštvo); Studenci pri Mariboru, deška osnovna šola (kartonaža kniigoveštvo).
d)	Šolski vrtovi so na 60 šo-lah. _	„
e)	Šolske kuhinje ¡ima 13 šol.
f)	Šolske lekarne so na 36 šolah. •
g)	Razredni odbori Posebn) razredni odbori so večinoma v vseh razredih razen v 1. in 2. razredu
h)	Š o 1 s k i odbori. Tudi posebne šolske odbore ima večina šol. Ti odbori so imeli 2—6, pa tudi mesečne seje, na katerih se ie posvetovalo in sklepalo o raznih društvenih zadevah in prireditvah
/i) Zdravstveni nadzorni-k i. Svoje lastne zdravstvene nadzornike ima večie število razredov.
i)	Telovadba. Obvezna telovadba ie uvedena na vseh deških šolah, ne-
obvezna za deklice pa tudi ma raznih šolah. tako da se lahko vežba deca smo-treno v telovadbi. Vrhu tega telovadi mnogo otrok tudi v raznih telovadnih društvih.
k) Izleti V zimskem času so se prirejali večilnoma le poučni izleti v najbližjo okolico ker zimska doba ne dopušča dolgih skupin izletov. V poletnem času pa so biili skupni izleti tudi v razne oddalieneiše kraie po Sloveniji in izven Slovenije.
1) Zabave, koncerti in predavanja so se vršila na mnogih šolah.
m) Sodelovanje p ri zabavah drugi h d t u š t e v. Podmlad-karii so sodelovali tudi mri raznih prireditvah drugih društev.
n) .Medsebojno d o o i s o v a -n i e. Nekateri učenci so oošilialii pisma svojim tovarišem v Sloveniji i državi.
o) Posebno so delovala naslednje šole v tei-le smeri:
1. Brežice, deška meščanska šola: Naloge, ki iih ie nalagal šolski odbor razrednim odborom in so tih le-.ti z do-volino vnemo izvrševali so bile- gojitev sočutia in družabnosti, vzdrževanje reda navaianie k dobrotvornemu udei-stvovanin ¡napram součencem in drugim, k ljubezni do domovine, k negovanju zdravja (vzdrževanje snage, telovadne
vaie. vežbe v dihanju vzdržnost v za-uživaniu alkoholnih pijač). — PHreditve: igra »Krojaček — iunaček« dne 28. marca 1925, razstava pismenih in risarskih izdelkov dne 21. iuniia 1925. slavnostna akademija dne 27 iuniia 1925. so prav dobro uspele in prinesle poleg prizmanja občinstva skupno 2254 Din čistega donosa. ki ga ie odbor porabil za opremo delavnice (nabava dveh miz. klopi in orodja). — V svrho poučnih predavanj iz ooglavia narodnega zdravia drne 16. maia 1925 (dan treznosti) in dne 29. maia 1925 ie šolski odbor naprosil okrajnega zdravnika Idr. G e r 1 o v i č a . ki se ie proš-nii radevolie odzval in s svojimi poljudnimi izvajanji o »Učinkih alkohola na človeški organizem in o tuberkulozi« zbudil v mladini zanimanje za vorašania. ki so tolikega pomena za razvoi najširših plasti našega naroda. Da so izva.iania v isti-ni zapustila globok vtis sledi še iz dejstva, da je število mladih iunakov po predavanju dne 16 maia 1925 znatno naraslo. — Izlet, ki ga ie priredil Podmladek na dan treznosti, ie potekel prav zanimivo. Učenci so taborili na prostem in si krajšali čas z igro netiemi in nagovori. — Tudi matniški izleti dne 20. maia in 21. maia 1925 (I.. II. in III. razred na Sleme. IV. razred na Kum) so se vršili
ob dobrem razpoloženju vseh udeležencev. — Dne 21. junija 1925 so posetili učenci razstavo, ki io ie priredil ljubljanski hjgiienski zavod v Brežicah, in se tako seznanili s sredstvi ki iih ie treba uporabljati v obrambi Droti tuberkulozi. Kvarne posledice brezbrižnosti in nemarnosti v tem pogledu s™ oredočevali izbrani filmi
2.	Črnomelj, osnovna šola: Priredili so izlete v Gradac. na Sušak. Retko. v Bohinjsko Bistrico, k Sv. Frančišku.
3.	Domžale, osnovna šola: Tekmo za zdravje so deloma zelo uspešno končali Udeležili so se Pod nadzorstvom učiteljev poučnih in. zabavnih izletov v prosto orirodo. prisostvovali so raznim zdravstvenim predavanjem ter gojili in propagirali orotialkoholmo gibanie z »Junaki«.
4.	Kamnik, deška osnovna šola: Telkma za zdravie se le dobro obnesla. — Podmladek ie daroval v začetku šolskega leta šolarski knjižnici 209 Din. za kateri znesek so se nakupile mladinske knjige. — Dne 20. junija in 21 iumija 1925 ie priredil Podmladek dve mladinski igri »Vraže« in »Škratje«, ki sta jako dobro izpadli — Sodelovali so Ori Sokolu in Čitalnici in priredili izlet v pri-rodo.
Porekar do 15. iuniia. Vzoored bo pravočasno naznanjen. Živel'!
—	Razpis. Za šolsko leto 1926J27. se razpisujejo tri mesta za učiteljice osnovnih, oziroma meščanskih šol kot udeleženke enoletnega tečaia v »Oospo-e.piski šoli« v »Mladiki« v Ljubljani ter tri mesta za učitelie(ice) na oziroma meščanskih šolah kot ^deznl-ke enoletnega tečaia na konservaton»! »Glasbene Matice« v Ljubljani Udelez-niiki obeh tečaiev ddbe enoletni studijski dopust s polnimr prejemki Prosilke za gospodinjski tečai moreio navest, v prošnji da se obvezuieio pokoriti se vodite liici tečaia in se udeleževati vseh praktičnih vaj. Za 1100 Din na mesec dobe stanovanje in hrano v »Mladiki«, za 600 Din mesečno pa samo hrano. Prvenstvo za dopust za tečai na konservatoniu imaio oni; prosilci ki uče violino. Prošnje. naslovljene na ministrstvo orosvete, nai se predlože Velikemu žutoanu za ljubljansko Oblast do 30 iuniia t. 1 oo službeni pot!.
ZA CENTRALNO KNJIŽNICO U.TU pov. Ljubljana so darovali- g oso. Drago-tin Kveder. ravnatelj deške meščanske šole v Ptuju, »Pedagoški letopis« I.. II. in VII. letnik. O. Peter Golobic ie daroval: Popolna slovnica esiperantskega jezika. Gospod Avsec pa: Votlstandtees Lehrbuch der Esperanto-Sprache.
Vsem darovalcem iskrena hvala! Tovariši(ce)! Poglejte svoje knjižnice in sledite vzigledu objavljenih darovalcev!
Knjižničar.
—	Nabiralcem in naročnikom »Zvončka«. Prihodnjo soboto bomo že razposlala 10. številko. Večina nabiralcev pa nam še ni javila naročnikov Prosimo vljudno, da nam nemudoma javite naročnike tudi ostali, ker smo za to številko obdržali naklado 9. številke in upamo. da vendar zadri ¡p številke letnika ne boste opustili
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubliana. Poljanski nasip 10'21 doš-lie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal!
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Imenovanja. Franfa Reboljeva za
stalno učiteljico ženske osnovne šole v Studencih pri Mariboru. Berta Petričeva za stalno učiteljico IV dešike osnovne šole v Mariboru. Obe sta dodeljeni ženskemu učiteljišču v Mariboru.
—i Naoredovanie V 3. grupo II. kategorije: Pavla Kotnikova. učiteljica v Lehnu. Ljudmila Mikuževa. učiteljica v Gotovljah, .losipina Černetova. učiteljica v Šmarju pri Jelšah. — V 4. grupo II. kategorije: Marija Gru-belnikova. učiteljica v Črnii. Marca Kert-lieva. učiteljica v Negovf. Mira Šiiančeva. učiteljica v Ptuilu. Valentina Lorgarieva. učiteljica na Sladkem vrhu. Pavla Fras-sova. učiteljica v Marenbergu. Justa Žni-daršičeva. učiteljica prt Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Metka Brandstetterieva. učiteljica na Muti. Marija Obranova, učiteljica pri Dev. Mariji v Brezni. Albina Petrovčičeva. Vida del Cottova. učiteljici v Dramljah. Antoniia Keglševa Učiteljica v Polenišaku, Milica Stupanova učiteljica v Ddbrovcu. Ana Flegova. učiteljica v Celju, Ivana Rečnikovg učiteljica pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — V 3, g r u -po II. kategorije: Liudevit Burja, učitelj v Rajheniburgu, Antonija Završnik-Pavčič-Godererieva učteliica v Ribnici.
Andreana Luli k-Flaissova uičiteliica v Ljubljani. — V 4. g r up o II. k a t e g o-rije: Angela Vrhovčeva. učiteljica na Dobravi. Ivana Premkova. učiteljica v Suhorju. Gabrijel Janežič. učitelj v Kočevju. Štefanija Jazbarjeva učiteljica v Starti Fužini, Denise Belejeva. učiteljica v Gorjah. Pavla Vrabičev? učiteljica v Loškem potoku. Karla Hočevarieva učiteljica v Dobrepoljah. Franc Val'avec, učitelj v Dobrepoljah. Leopold Bohinc, učitelj na Poljanah, Dragotna Rainerie-va. učiteljica v Rajhenburgu. Ernestina Lapajnejeva učiteljica v Toplicah, Valerija Sevarieva učiteljica v Šttrektievcu, LjudevJt Brozovič. učitelj v Kastvu.
Polemika.
Zopet Višja pedagoška šola.*
Polemika o višji ped. šoli v »Učit. Tovarišu« štev. 18.. 19.. 20. in 21. je zašla v osebni ¿>oi. zato ie m o i današnji odgovor izsilien iln o tej stvari zadnii. Odgovarial bo'm na kratko in boli na splošno.
Klub slovenskih slušateljev višje pedagoške šole v Zagrebu ie v 12. številki »Učit. Tov.« pisal splošno zafrkljivo za vse učiteljstvp Med tem so pasus; še posebej obrnjeni na meščansko učitelj-stvo. kakor n. pr.: »...Prijetno ie ležati v hladni senči, to se nravi priletno je pohajati po Zagrebu. Tako so označili nekateri tovariši, zlasti stareiši in to še posebej oni z meščanskih šol In pravzaprav se ne čudimo! Saj mislijo, da smo le v nekakšnem tečaiu s par tedenskimi urami!... Sai žive v veri da ie učitelju vsaka višia izobrazba na kaki višii ali visoki šoli nepotrebna češ. izobrazui in uči se sam kot smo se morali mi...« — To ie skrajno žaljivo 'in take omejenosti si ne pustimo podtikati.
Torej Klub ie napadel in ne laz; jaz le branim sebe in tovariše. Pravite, da ie bil Vaš članek le informativen. Dobro, ako Klub ne zna podati informativnega članka drugače m v drugi obliki, potem ste s tem svoi članek sami obsodili, s čimer ootriuiete tudi moio sodbo o članku.
Glede dr. Bosancevega Članka v 1. in 2. številki »Meščanska šola« pa blagovoli Klub prečitati tozadevno pripombo uredništva.
Pišete: »Nismo hoteli izzivati, neče-mo boia in nečemo osvaiati... kar .ie naše.. si ne damo vzeti od nikogar ne od mlaiš h. pa tudi ne od. starejših ...« Kako naivno in fantastično! — Že prvotni naslov vašega članka (Višia ped. šola — kurz!) ie bil izzivajoč: a ga ie urednik. kar v svoiem odgovoru samii priznate. omilil. Vsebina članka ie bila pa žaljiva, s čimer ste izzvali boi
Kaj pa hočete pravzaprav osvajati in kai ie vaše? Višia ped šola ima namen vzgajati naraščai meščanskošolskih učiteljev. A vi bi morali pokazati vsai toliko zmožnosti, da se tega zavedate. Zato ne razdirajte tega. kar smo že mi sezidali temveč skrbite, da bodete to naše delo v pravem pravcu nadaljevali in spo-oolnievali; sicer ne bodete dvignili ugleda šole kar obliubuiete v svoiem članku.
Vprašaiete • »Ali so imeli tov. mešč. učitelji tudi tako mnenje o kastah, ko so ustanavljali »Društvo mešč. učit.«?
Odgovarjam: Klub slov. slušateljev ni še zasledil, da hoče sedaj tudi osnovnošolsko učitehstvo strokovno in nepolitično organizacijo. Meščanski učitelji smo
* Na željo čitateljev moramo s tem debato o tem zaključiti in prosimo obe stranki, da se ozirati na to — Uredn.
to potrebo že ored leti uvideli. V društvu meščanskih učtellev smo udružen! vsi bre/. ozira na politično pripadnost 'rti prav dobro se razumemo. Vidite, tako mnenje
0	kastah smo imeli mi takrat, ko smo ustanovili svoie društvo meščanskih učiteljev. In to društvo ie vedno orioravlie-no včlaniti" tudi v večio neDolitično strokovno učitelisko o-^anizacao
Ce citirate, citirajte smiselno — dobesedno. ne pa potvorjeno! Moi staveK
se glasj: »____ki so prosili za sprejem v
višKo ped. šolo. a so bili v s 1 e d pomanjkanja prostora odklonjeni- Vi pa pišete: »____in so prosili za sprejem
v	višio ped šolo. a so bili odklonjeni.« Nato mi seveda zlobno podtikate, da obdolžuiem šolske oblasti krivičnega postopanja, kar pa ni res.
Imena onih. ki niso bili sprejeti v višjo ped. šolo radi pomanjkanja prostora dobite lahko pri prosvetnih oddelkih. V svoiem odgovoru kažete (z označbo 27 —29. vrsta) zopet le del stavka iz članka Stepana Avg. »Pro domo sua« v »Mešč. šoli« štev. 2.. 1926. str. 37. kar pa nima s tem. kar ste vi hoteli Dovedati. prav ničesar opraviti. Da ie to res. zato citiram to. kar pravi Stjepan in na kar se
vi	napačno sklicujete: »... Zar su slabe uzgoine ličnosti učitelji, ko.ii su iz vla-stite ambicije za naukom i prosvjetnim radom svoiom energiiom uz ogroman zvanični j nezvanični rad svoga položaja ovladal; bezbroine zaprijeke i teškoče. pripravljali se noču. o manjim i velikim nrazn.cima i položili izpit cesto uz velike materijalne žrtve? Zar su oni manja vri-jednost od današnjih apsolvenata viš. ped. škole koti se udobno uz državnu štipendiiu (plaču) bez jkakve druge bri-ge pripremaju za gradansku školu?« Odgovor na ta vprašanja vam dado absolventi višie oed. šole ki že delujejo med nami.
Nisem vam rekel, da ste šli na višjo ped. šolo radi materiialnega položaja, nač pa sem vam rekel, da ste šli na višio ped. šolo po znanie. da ie o o n e s e t e med naš narod. Zato vas prosim, ne bodite osebni i,n ne pošiljajte takih dolgoveznih člankov v svet. ker od tega nima naš narod ničesar.
Nadalje pišete, da so v klubu starejši tovariši od mene in da moram, to upoštevati. Dobro, to iako rad storim, zato prosim te starejše tovariše da uveljavijo svoi vpliv v klubu in da v bodoče piscu vsak članek, ki gre v svet pod firmo kluba. pregledajo in temeljito popravijo ter ga sformiraio tako. da bo učiteljstvo potem na te članke res lalhko ponosno, sicer nai članek kratkomalo konfisciraio.
..................Ant. Fakin strok, učit.
Učiteljski pravnik.
—§ Glavna Kontrola osporila 15% Dri 32 letih — Državni Savet ii te ugodil.
Državni savet Kraljevine Srba. Hrvata
1	Slovenaca Br. 47.125/25. 24. marta 1926 god. U ovoim II. Odeleniu sastavljenorn od podpredsednika Državnog Saveta dr. Tugomira AlaupoViCa, kao predsednika i državnih savetnika:
Dr. Niikole Durdeviča. dr. Stevana Sagadina. dr. Maikse RoSča i dr. Save Vukanoviča. kao članova sa delovodom Bogdanom Majstorovičem. uzeo ie u raz-matranie tužbu Glavne Kontrole od 26. okt. 1925. god. br. 56.516 protivu reše-nja Ministra prosvete od 24 auigusta 1925. god. O. N. br. 39.162 koi m ie K P, •učitelju sa 32 godine i 16 dana službe priznata za penziiu povišlica 15% od osnovne olate prema čl. 31. zakona o či-novnicima p-a ie, oroučivš'. kako tužbu.
LISTEK.
f Mala Josipa.
Danes sem prejel nenavaden zavitek časopisa. Naslov na ovitku ie pisala okorna roka z men/' popolnoma neznano pisavo. Začuden ga raztrgam in pred menoi se razgrne »Hrvatskega lista« iz Osjelka štev. 135. od 3. «unija t. 1. Takoj mi pade v oč; z navadnim svinčnikom podčrtana dnevna vest. In berem enkrat, berern dvakrat, pa ne morem verjeti, tako čudno zveni vse skupaj. Dnevna vest se glasi: Josipa Pueenič. učiteljica na gradianskoi školi v Tržiču u Sloveniji. rodjena Osiečanka- umrla ie nakon duge i tešike bolesti iučer u 10 sati prije podne ovdie u Osjeku kod svojih rodja-ka. Sprovod če biiti iz mrtvačnice na gorniogradsko rimokatoličko groblie sv. Ane danas u četvrtak u 4 sata poslije podne. Počivala u miru!
Kako brezsrčna ie vendar usoda! Komaj da si pogledala v svet. že Tti je
ugasnil pogled, komai da si nagnila čašo življenja in io postavila na rožna ustna, že ie bila prazna, komaj ¡da si začela prebirati tedne lin mesece, že so se končali, ko si naštela do dvaiset in šest let. Otrok sramskib ravnin sli prišla k nam v gore po ljubo zdravje, a nisi ga našla, dete-sirota si iskala utehe i duši i telesu oa našla si zopet oboje tam. kjer človek tako sladko zaspi, doma pri domačih tam na osieškem grOblfu ... pni materi, pri očetu... Mala Josipa! Kratek ie bil čas, ki si ga Prebila med nami v Tržliču In vendar lahiko rečem da si postala nam vsem liuba in draga, kakor da si; nam bila rodna sestra. Obnemeli tovariši in tovarlišice. ko sem iim Prebral vest o Tvoii smrti, sklonili so glave in komaj slišno šepetali: Ubožica! Počivaj v miru!
Tam v neznatnem kraiu Župania sredi sremske ravni si pred 26 leti zagledala luč sveta, živela nato kot sto drugih otrok, izgubila v z.eodinii mladosti očeta, mater, brata in sestro, ostala si sama in sama si si utirala pot v ir.nl svet. Toda komaj si pričela deliti dru-
gim. kar si tekom časa pridobila, pa Te ugrabi: v cvetu let neizprosna sovražnica učiteljskega stanu, zavratna sušica S silo smo Te poslali v bolnico s strahom prejemali vesti: v Tvoji bolezni, vedoči, da Ti ni rešitve Ko si pred štirinajstimi dnevi odpotovala v rodne ravnine, tedaj se ie užgalo v nas upanje, da se morda vendarle še vidimo v šoli. Varalo .nas te, kakor ie Tebe. Ko to pišem, srfš že mirno večno soanie pod domačo grudo. Nad Teboj se dviga vsako jutro mali škrjan-ček Da Ti poie pesem jbtraniico. obletava Tvojo gomilo v podvečer. želeč Ti vedno znova lahko, lahiko noč! Koliko srečnejši je ta drobni ptiček od nas. ki Ti nismo mogli stisniti drobne ročice v slovo, ki Tj nismo mogli reči; iz oči v oči: Na svidenje!
Mala Josipa! Spavai sladko sredi sremske ravni! Tržiško učitelistvo in tržiška mladina-se bodo vedno z najglobljim spoštovanjem spominjali male. ljubeznive učiteljice i" tovarišice Josiipe!
Alb'n Laiovic.
rešenie i ostala akta. tako i odgovor Mi* n'istrov na tužbu poslat pismom od 25. novembra 1925. god. O. N. br. *73.577 našao da sporno rešenie niie.na zakonu osnovano.
Prema čl. 31. zakona o činovnicima, ■i zakonodavnom tumačenju tega člana datom u čl. 50. zakona o budžetskim dvanaestinama za august — novemhar 1925 god. pravo na povišicu od 15% u penziii stiče se posle 35 godina službe, a ne posle prosluiženog bremena koie ip potrebno za dobijanje pune oenziie po odredbama, specijalnih zakona za pojedine struke izuzev struka nomenutih u tome čl. 50.
K. P.. kao učiteljica stekla ie pravo na Runu penziiu prema zakonu o narodnim školama. ali stoga što niie odslužila 35 godina. kao što proptsuje opšti. 'zakon, ne može se za penziiu koristiti poviši-crm od 15% iz čl. 31. toga opšteg zakona.
Prema izloženome, ta ji ie poviši-ca nogrešno priznata. Pa se sporno rešenie stoga ima ooništiti
Sa ovih razloga, a na osnovu čl. 156. zakona o fiinovnicima u vezi sa čl 253. financiiskog zakona za 1924.'25. god. i čl. 34. zakona o Državnom Savetu 1 Upravnim Sudovima. II. Odelenie Državnog Saveta
presuduje: dase p o n i š t i rešenie Ministra Prosvete od 24. avg. 1925. god. O. N. br, 39.162.
Delovoda: Bogdan M a i s t o r o v i č. — Predsednik II. Odelenja Državnog Saveta: T. A1 a u p o v i č
Maša gospodarska organizacija.
B. MEDVEŠČEK: NAŠ GOSPODARSKI PROGRAM/
(Konec.)
S tem: delom Pa ne rešimo le organizacije. ampak postanemo tudi rešitelji narodovi. Zakai naše pravo 'zvanie ie vzgoja naroda; tega zvania oa smo zmožni le takrat, a'ko imamo sami orei pravo vzgojo. Zato dvig organizacije ni kot namen, ampak kot sredstvo za izvedbo naše misije. Da bomo res vredni visokega naslova, ki se nas danes le po nemarnem drži: da bomo res kulturni pionirji narodovi.
Zaključki:
1.	Učit. konvikt ie ediina naša gospodarska ustanova ker Je postavljena na organizačno podlago, članstvo ie obvezno; vsak član sme imeti le en delež.
2.	Učit. konvikt ima dvojno funkcijo: ie fond za zgradbo Učit. konvikta, ie pa obenem tudi temelj vsega našega gospodarstva
3.	Kot drugo ie matica vseh učiteljskih gospodarskih ustanov; nad njimi vrši pokroviteljstvo in kontrolo. Njegova glavna naloga .kot takega ie. da izvede čimorei socializacijo oziroma nacionalizacijo vseh drugih gospodarskih ustanov.
4.	Socialna vzgoia vsega članstva je predpogoj zdravia in napredka organizacije. tudi v gospodarskem oziru. Izvesti ie zato Čimorei sistematično samo izobraževalno akciio v vseh okrajnih društvih potom samoizdbrazibe krožkov.
*
Bilanca prvega leta Učit. konvikta kaže — neuspeh. Neuspeh, ker ie le Dolovica članov organizacije tudi njegovih članov. Zato tudi ni Učit. konvikt »de facto« organizačna ustanova, ampak Ie nekaka — filialka. kakor ostale ustanove. S tem pa ie izgubil pravi zmisel Tak kot ie po skorar enem letu ie le star v nekoliko prenovljeni. Ibollši izdali. To pa ie slabo. Njegov dvig ni bilo novo življenje, ampak le nekako pomlaienie »alla Voronov«, pomlaienie. ki 'ie Pa le več aH mani humbug.
To veliko pogreško treba čimprej popraviti, odstraniti moramo atavizem. sicer smo kmalu zopet v sredi jarka-O r g a n i z a č n i princip i e »conditio sine qua n on!«
Da ni pravega z a u o a n i a vanj (ugotovitev predsednika na Občnem zboru!) ie iskati vzrok ravno v opuščanju tega g 1 a v n e g a principa. V tem oa se zrcali tudi niegova nemoč; brez zadostne moči na Je vsa!k uspeh iluzoren! Učiteljski konvikt ni še rešena zadeva niegova Prava rešitev ie še vedno odprto, butajoče vprašanje!
Prirodopisne zbirke.
(Dalje.)
2 Na isti način nrerešetamn lfstie in z listiem pomešano zemljo na senčnatih, vsai nekoliko vlažnih mestih v eozdu.
3. Po številu vrst in komadov najbogatejši rezultat pa nam nud: rešeto po poplavah. Reke in potoki nosiio pri poplavi velikanske množine d r a č i a . ki ga ob breeu odlagaio. ko začne voda padati. Z niim plove naravnost ogromna množina manjših in večiih polžev. Kup takega dračia prerešetamo z rešetom, tako da nam ni treba nositi domu toliko teh smeti: skozi luknjice gredo samo naimaniše vejice in nebroi polžkov. Kar se ie nabralo v spodnjem delu rešeta. spravimo v vrečici domov in dobro osušimo.
Preiskavo »prirešetanega« blaga nam zelo olaišaio mala sita. Z njihovo nomočio sortiramo materiial no velikosti; eno teh s-1 oa imei tako majhne luknjice. da propuščajo najdrobnejšo zemljo in pesek, polžev Pa že ne več
Ako smo rešetali na takem mestu, da ie primes polžev ki so šli skoizj rešeto. v glavnem zemlja, potem sortiramo na mehaničen način- vse' skupaj vržemo v lonec vode in v oarminutnih presledkih večkrat premešamo; zemlia se naoiie vode in potone, lupinice polžev pa plavajo na vrhu ker so polne zraKa. Prelijemo iih v zadniie opisano mrežo iz stramina in iih ood curkom vode očistimo.
Z mrežo nabiraimo iziemoma tudi kopne vrste n pr. v visoki travi gozdnih golfčav. Z mrežo mahamo kakor s koso sem in tia r>o travi, da oadaio pri vsakem zamahu v vrečo vse živali ki sede na travi. Med tiiimfi bodo včasih nrav zanimivi polži.
Da. celo na v a d o se dajo loviti polži. Ako v gozdu nagrmadimo kuoe dračia; se zbira v niih Acanthinula aculeata — od časa do časa prerešetamo to oast in polovimo iz nie te polže dračie pa zooet nagrmadimo za drugič
(Dalie nrihodniič.)
— Društvo uč'teli?c v Ljubljani' namerava prirediti v mesecu juliju gospodinjski tečaj (kuhanje in šivanje). Tečaj se bo vršil le ob zadostnem 'številu udeleženk. Stroški za tečai so tem nizi. čim več ie udeleženk. Priglase za tečaj sprejema »Društvo učiteljic v Ljubljani« do 20. junija t. 1.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 12. junija 1926 ob 10. uri v šoli na Bledu. L. Baebler. t. č. pred Kobentar t. č. tajnik.
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v petek, dne 11. junija t. 1. ob 18. uri v risalnici šole pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev delegatov za pokrajinske in glavno skupščino. 2. Prememba pravil UJU. 3. Dopisi. 4. Slučajnosti. — Tajnik.
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruie v sredo, dine 16. junija t. 1. ob pol 9. uri v osnovni šoli v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predavanje o I. Cankar-
ju (tov Menard). 3 Poročilo o sodobni mladinski literaturi. 4. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 5. Slučajnosti. — Odbor.
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 19. t. m. ob 14. uri na Grobelinem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Iz življenja«, ref. tov. Zidaria. 4. Sklepanje o članarini U. D. v Mariboru. 5. Slučajnosti Po zborovanju izlet na kmetijlsko šolo in v Št. Jurii.
+ ZBOROVANJE LOGAŠKEGA
učiteljskega društva se vrše v
soboto, dne 19. junija 1926 ob 9. ur dopoldne v Cirknici z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora 2. Sedanji-položaj. Poroča tov. Ribičič. 3. Naše gospodarske organizacije. Poroča tovariš Štravs. 4. Naše bodoče smernice. Poroča tov. MedvešČek. 5. Sprememba pravil UJU. Poroča tov. Doljak. 6. Deška ročna dela. Poroča tov. Peterlin. 7. Slučajnosti. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe — Odbor.
Poročila:
4- Poročilo o zborovanju svetolenartskega učit. društva, ki se je vršilo dne 8. maja 1926 pri Sv. Barbari v Slov. Goricah. Od 46 članov nas vzočih 29.
Predsednik otvori zborovanje in pozdravi: prof. H. Druzoviča, upojc. tov. Kristina, upok. sod. svetnika Ferka, tov. Beloglavca in Krajnčevo kot goste. Spomni se v lepih besedah tovarišice Jakopec Slave, ki je bila dolgo vrsto let agilna članica tega društva, a jo je ugrabila kruta smrt.
Odobri se zapisnik št. 2. — K točki 4., to je: »Sprememba pravil UJU« se pripomni, da se vstavi v § 2. idejnost udruženja.
Prečitajo se dopisi: »Deklaracijska debata se konča«. — »Poročilo nadzorstvenega odbora o dolgu našega Pov.«. — »Poročilo ožjega sosveta glede dolga Pov.«. — K temu pripomnimo, da se naše društvo pridruži predlogu ožjega sosveta glede gospodarstva pri Poverjeništvu. — »Ne» redno poslovanje učit. društev napram Pov.« — naše društvo ni pri tem tangirano. — »Vmešavanje posameznih društvenikov v delovanje Poverjen ništva«. — Društvo se strinja s tem,, da posamez* niki nimajo pravice vmešavati se v delovanje Poverjeništva direktno, ampak le potom učit. društev.
G. prof. Druzovič je pokazal v praktičnem nastopu petja, kako naj postopamo pri petju. Videl je lahko vsakdo, da s podeželskimi otroci dosežemo lahko lepe uspehe v petju. Po praktičs nem nastopu nam je razložil potek in razvoj petja pri otrocih ter važnost vežbanja posluha. — Žal, da učni načrt predpisuje samo eno te* densko uro petja, a z vztrajnim delom se tudi v tej uri mora doseči smoter. — Posamez*i tova» riši so posegli v debato z raznimi pedag. vpra* šanji, na katere je g. profesor z veseljem odgos varjal. Vsi smo bili zelo zadovoljni s-to temo.
Delegati.
Po predavanju smo izvolili delegate za pos krajinsko in državno skupščino.
Predlogi:
Tov. Golež predlaga: Učit. društvo za svetos lenartski okraj prosi »Prosvetno oblast v Mari« boru«, da po možnosti skrbi, da se Uvedejo enotni šolski zvezki za osnovne šole v marib. oblasti za šol. 1. 1926./27., ker se zvezki po raznih šolah zelo razlikujejo in delajo preglavice pri selitvah.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 12. junija 1926 v Sv. Jurju v Slov. goricah.
+ Slovenjgraško učiteljsko društvo je zbo* rovalo 2. marca v Slovenjgradcu. Navzočih 26 članov od 30. Gosp. sr. šol. referent Grmovšek je poročal o nadzorniški konferenci v Mariboru ter nato podal podrobna navodila za izpolnitev »Uslužbenskega lista« ter pojasnil nekatere važne zadeve administrativnega značaja. V imenu drus štva se mu iskreno zahvali tov. predsednik za zanimivo poročilo. — Razpravljalo se je dalje o reorganizaciji in načrtu za nova pravila UJU. Tozadevni sklepi so se takoj poročali poverjeništvu Ljubljana.
Dne 8. maja je imelo društvo zborovanje, združeno z majniškim poučnim izletom v Falo in Ruše, kjer si je ogledalo tam. električno napravo in tovarno vžigalic ter karbida. Udeležba: 18 člas nov od 30. — Hvalevredna je gostoljubnost uči» teljstva v Rušah.
Sklepi:
1.	Izvolili so se delegati za pokrajinsko in državno skupščino.
2.	Sklep o predlogu »Učit. društva za M a» ribor in bližnjo okolico« glede na od nadzorstven nega odbora pov. Ljubljana poslani zapisnik o reviziji blagajne pov. Ljubljana v razgovor in eventuelno osvojitev se je enoglasno sprejel.
Važno ob sklepu šolskega leta!
Knjigama Učiteljske tiskarne v Ljubljani
priporoča šolskim upraviteljstvom
mins
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je zborovalo dne 5. marca t. 1. v III. deški osnovni šoli. Udeležba 102.
Predsednik otvori zborovanje z govorom, v katerem poda situacijsko sliko, ki ie nastala po objavi »Deklaracije« v naših vrstah. Opozarja na tri skupine: deklaraše, Protideklaraše in miroljubne in označi njihova stremljenja Nadal'e govori o političnih klubih, ki se ustanavljajo ter navede primer iz Ljubljane. Konštatira z zadovoljstvom. da pri nas ni prišlo do žalostnih pojavov v društvu, kakršne ima zabeležiti v zadnji dobi Ljubljana. Opozarja na boj za smernice naše stanovske politike izven naših vrst in omenia pri tem vpliv dnevnega časopisja na nas. Vendar so pri Marib. uč. društvu še ugodne razmere. In tako mora ostati. Bratska društva prav pričakujejo od nas novih smernic in vzglednih ukrepov. Ni važno za nas ali sprejmemo deklaracijo ali ne, pač pa je važno za nas, da pokažemo na zunaj svojo skupnost, zrelost, resnost. Zato moramo obravnavati smernice naše stanovske politike v duhu skupnosti, zrelosti, ljubezni in dolžnosti do svojega stanu in do naroda, iz katerega smo izšli. Po pozdravu novo pristopivšili navzočih tov. g. Ribarič preide na dnevni red.
I.	Dopisi. Došla sta od zadnjega zborovanja dva. 1. Dopis srez. pogl. Maribor 1. breg, s katerim se sporoča društvu, da je odobrena izvolitev tov. I. Robnika in Jos. Velnarj.a v ocenjevalno komisijo. 2. Okrožnica pov. UJU Ljubljana glede pravilnika UJU.
II.	Deklaracija. Predsednik otvori nadaljevanje debate o deklaraciji. V debato poseže več tovarišev s krajšimi ali daljšimi izvajanji. Debata se zavleče, ker govore isti tovariši po dva do trikrat, blednjič dobi besedo poročevalec, ki kratko in stvarno odgovarja tovarišem na njihova vprašanja in izvajanja. Predsednik se mu zahvali za stvarno podane izjave ter prečita predlog, ki ga stavlja odbor zboru. Glasi se: »Učiteljsko društvo se načeloma izreka za smernice, izražene v »Deklaraciji« o bistvu in nalogah naše stanovske politike, ker slone te smernice na § 2 pravil UJU. Da se sestavi dokončna formulacija predloga za pokrajinsko skupščino o nalogah naše stanovske politike, se izvoli odsek, ki predloži predlog zboru v odobritev.« Poleg tega predloga so podani še trije drugi predlogi, ki se po četrturnem odmoru, ki ga odredi predsednik, strnejo v en predlog, imenovan Malenškov predlog (po tov. Malenšku). Na glasovanje sta prišla tedaj gori navedena predloga. V poimenskem glasovanju je dobil Malenškov predlog 43 glasov, odborov pa 41 glasov.
Malenškov predlog se glasi: Deklaracija je kot takšna odveč, ker paragraf 2. pravil UJU za-jamčuje vsakemu stanovsko zavednemu tovarišu brez razlike političnega prepričanja vstop v organizacijo; a vodstvo se naj v bodoče strogo ravna po pravilih.
Naslednja točka dnevnega reda: Izprememba pravil UJU se je prenesla na prihodnje zborovanje. Tovariši, ki se za pravila zanimajo, se prosijo, da se v stvar poglobe in na prihodnjem zborovanju stavijo predloge.
ARGUS I« naš najbol]ž| Informacijski zavod ARGUS lma'v V89h mestih_svo)e poverjenike ARGUS daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrijskih podletl| In privatnikov ARfiIIS-ove Informacije 8o vslkdar točne Izčrpne In hitre_
ARGUS «» nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov telefon 1° 6-2B. a brzojavni naslov Argus
Novosti za pomlad in poletje?
Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke. Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. SKABERNE, veletrgovina LJUBLJANA
POSLANO.
Vsem ki so prejeli Jelenčeve »Resn'ce«!
Gosp. L Jelene razpošilia med uči-teljstvo letak »Deset resnic«, v katerem »obdelava« vse člane ožieea sosveta ki niso soglašali z njegovim stališčem in so predstavljali dvetretiinslko večino v istem.
Doefodike ooisuie oo svoie in so tudi v konfliktu z resnico časovno in stvarno, za kar sem s pričami iin dokazi na razpolago.
Ker sem zaposlen z resnejšim in 00-ziitivneiš m delom, se ne uteaneim spuščati na polie osebneea prerekanja: nje-eovo opisovanie in trditve b: eventualno zavrnil na oOkraiinski skupščini če se ii bo zdelo vredno baviti ^e s takimi: osebnostmi in se mi bo zdelo to potrebno
V L i u b 1 i a n li. 9. junija 1926.
Ivan Dimnik.



Cena komadu 1 Din.
(Pri event. naročilu je navesti posebej število spominskih listov za dečke in posebej one za deklice.)
Učiteljski zbori meščanske in osnovnih šol naznanjajo v svojem imenu in v imenu šolske mladine, da je v sredo, dne 3. t. m. v Osjeku za večno zatisnila svoje blage oči tovarišica gdč.
Josipa Puceničeva,
učiteljica srbohrvaščine v Tržiču.
Blagopokojno so položili k večnemu počitku v' četrtek, 4. junija, ob štirih popoldne na osješkem pokopališču.
Sv. maša zadušnica bo v Tržiču v torek, dne 15. junija, ob osmi uri v farni cerkvi v Tržiču.
Bodi ji rodna žemljica lahka!
V Tržiču, 7. junija 1926.