PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR232 oktober 2023 letnik 72 Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: dr. Rok Cajzek mag. Jernej Nučič Tina Bučić UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 400 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 25,50 EUR; za študente in upokojence 10,50 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 188,50 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 88,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: gradnja viadukta Vinjan po tehnologiji proste konzolne gradnje, foto: arhiv Kolektor CPG, d. o. o. Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, oktober 2023, letnik 72, str. 229-252 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 229 VSEBINA CONTENTS Luka Bizjak, univ. dipl. inž. grad. (Kolektor CPG, d. o. o.) GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČA 246 251Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV IN MEMORIAM doc. dr. Aleš Žnidarič, univ. dipl. inž. grad. Mag. Mojca Ravnikar Turk (1964–2023) Mira Stare Anton Berce (1947–2023) 230 231 ČLANKI PAPERS asist. Luka Trček, mag. inž. grad. doc. dr. Peter Lipar, dipl. inž. grad. PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR CAPACITY FOR DIFFERENT TYPES OF MOTORWAY WORK ZONES 232 POROČILO S STROKOVNEGA SREČANJA GBC Slovenija 7. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE 244 Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 230 doc. dr. Aleš Žnidarič IN MEMORIAM Mag. Mojca Ravnikar Turk (1964–2023) Konec septembra nas je mnogo prezgodaj zapustila mag. Mojca Ravnikar Turk. Diplomirala je leta 1988 na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na geotehnični smeri. Leta 2016 je na isti fakulteti magistrirala. Po diplomi se je zaposlila na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, po njegovi reorganizaciji pa na Za- vodu za gradbeništvo Slovenije – ZAG. Kot perspektivna inže- nirka je hitro napredovala, saj sta jo poleg visoke strokovnosti odlikovali sposobnosti vodenja in motiviranja sodelavcev. Od leta 1995 do leta 2003 je vodila Odsek za geotehnično opazo- vanje, med letoma 2003 in 2011 Odsek za mehaniko zemljin in geotehnična opazovanja, nato tri leta oddelek za Geotehni- ko in prometnice in od leta 2013 do lani Laboratorij za asfalte in bitumenske proizvode. To je bilo skupaj več kot 25 let vode- nja, usmerjanja, odločanja in pogumnega sprejemanja včasih težkih odločitev. Na strokovnem področju je sodelovala pri več kot 100 projektih s področij spremljanja stanj velikih vodnih pregrad, podpornih konstrukcij na slovenskem avtocestnem omrežju in zemeljskih nasipov v zahtevnih geotehničnih razmerah. Vse svoje znanje je vložila v pripravo slovenskih tehničnih specifikacij za geo- tehnično projektiranje, v smernice za izvedbo geotehničnega opazovanja ter v koordinacijo razvojnoraziskovalnega projekta VODPREG, katerega rezultati še danes definirajo varnost ze- meljskih in betonskih vodnih pregrad v Sloveniji. Med letoma 2006 in 2009 je koordinirala in uspešno zaključila prvi ZAG-ov večmilijonski evropski raziskovani projekt SPENS, ki je razvijal trajnostne materiale in tehnologije za voziščne konstrukcije in slovensko znanje izvažal v Evropo in svet. Zadnje obdobje svoje kariere je posvetila asfaltom. Ukvarjala se je s številnimi izzivi na tem področju in jih pomagala reševati. Zaradi poglobljenega znanja ji je bila zaupana izdelava tehnič- nih specifikacij za hidroizolacije. Med preostalimi aktivnostmi je izredno odgovorno vodila Sekcijo za hidroizolacije pri Zdru- ženju asfalterjev Slovenije (ZAS), ki ji je zaradi njenih dosežkov in prizadevnosti leta 2021 podelilo posebno priznanje. Kot avtorica in soavtorica je v domačih in tujih publikacijah objavila več kot 80 znanstvenih in strokovnih člankov. Aktivna je bila na nacionalnih in mednarodnih konferencah s področja geotehnike, pregradnega inženirstva in asfalterstva ter sode- lovala pri njihovi pripravi in organizaciji. S predlogi in mnenji je aktivno oblikovala tako politiko Slovenskega geotehniškega društva, katerega predsednica je bila več let, kot Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade, pri katerem je delo- vala kot podpredsednica. Bila je aktivna članica Inženirske zbornice Slovenije, dva man- data je bila članica upravnega odbora Matične sekcije grad- benih inženirjev in predstavljala Inženirsko zbornico v izdaja- teljskem svetu Gradbenega vestnika. Karierna pot mag. Mojce Ravnikar Turk je bila neverjetno plod- na, ni pa nas z njo združevalo samo delo. Vedno je imela dobre ideje za danes priljubljene team buildinge, organizirala špor- tna druženja ali pa samo skok na kavico in prijateljski klepet. Sodelavci Zavoda za gradbeništvo Slovenije smo ponosni, da je bila vso svojo profesionalno kariero naša sodelavka in sopotnica. doc. dr. Aleš Žnidarič Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 231 Anton Berce, univ. dipl. inž. grad. (1947–2023) Anton Berce, univ. dipl. inž. grad. – statik, se je rodil 4. 5. 1947 v Ljubljani. Po končani viški gimnaziji je šolanje nadaljeval na Gradbeni fakulteti Univerze v Ljubljani in se odločil za kon- strukcijsko smer. Postal je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva – statik. Zaposlil se je na IZTR – Zavodu za izgrad- njo Trga revolucije, kjer je bil zaposlen s kratkim premorom vse do svoje upokojitve. Bil je odgovorni projektant statik in njegov opus je zelo obse- žen. Sodeloval je pri projektiranju zdravstvenih, kulturnih, šol- skih, poslovnih, trgovskih, hotelskih, stanovanjskih, garažnih, vojaških, cerkvenih in drugih objektih, sodeloval je pri rekon- strukcijah in sanacijah, pri nagrajenih natečajih ter pri številnih revizijah, strokovnih ocenah in mnenjih. Sodeloval je pri projektiranju več kot 150 objektov. Med po- membnejšimi naj omenimo naslednje: Kulturni dom Ivana Cankarja, dozidava zgradbe SNG Opera in Balet v Ljubljani, Narodna galerija v Ljubljani – prizidek, I. faza, Poslovni center Tivoli – Delavski dom, Poslovni objekt Lev (garaže), Hotel Lev – rekonstrukcije, Železniška postaja Ljubljana – rekonstrukcije Mira Stare IN MEMORIAM stare postaje, Stanovanjski objekti Nove Poljane, Multi kino center Kolosej, Trgovski center E.Leclerc, Osnovna šola Hinka Smrekarja v Šiški v Ljubljani, Hotelsko-kongresni center Brdo, Garaža pri Kongresnem trgu, Poslovno-hotelski kompleks Tuapse idr. Ljubil je svoj poklic, opravljal ga je predano in z veseljem, pri svojem delu je bil izredno plodovit in nadvse priznan statik. Pri svojem delu je sodeloval z najeminentnejšimi slovenskimi arhitekti. Mira Stare Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 232 asist. Luka Trček, doc. dr. Peter Lipar PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR asist. Luka Trček, mag. inž. grad. luka.trcek@fgg.uni-lj.si doc. dr. Peter Lipar, dipl. inž. grad. peter.lipar@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK/UDC: 625.76:656.11.021.24(078.9) PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR CAPACITY FOR DIFFERENT TYPES OF MOTORWAY WORK ZONES Povzetek Zaradi staranja avtocestnega omrežja bomo v prihodnosti priča vse bolj obsežnim vzdrževalnim delom in pogostejšim avtoce- stnim zaporam. Delovna zapora predstavlja ozko grlo in zato poslabša nivo usluge avtocestnega odseka. V študiji smo obravna- vali različne metode za ocenjevanje prepustnosti avtocestnih odsekov pri delovnih zaporah. Pridobili smo podatke o prometnih obremenitvah, podatke o lokacijah avtomatskih števnih mest in podatke o različnih delovnih zaporah, ki so se izvajale na našem avtocestnem omrežju. Na podlagi pridobljenih podatkov smo z regresijsko analizo ocenili pretoke v času zastoja, z metodo največjega verjetja pa določili porazdelitvene funkcije prepustnosti avtocestnih odsekov pri posameznih tipih zapor. Ugotavljali smo, kako na prepustnost avtocestnega odseka pri zapori vplivajo prisotnost tovornih vozil, vzdolžni naklon ceste, različne izved- be zožitev in preusmeritev prometa na sosednje prometne pasove. Na tak način smo upoštevali tudi vpliv začasnih prometnih pasov (zožitve in preusmeritve prometa) na prepustnost avtocestnega odseka pri delovni zapori, ki jih obstoječa metodologija HCM 6 v modelu za izračun prepustnosti ne zajema. Ključne besede: avtocestna zapora, porazdelitvena funkcija prepustnosti, verjetnost pojava zastoja, pretok v času zastoja Summary As Slovenian motorway infrastructure is aging, maintenance work, managed with appropriate work zones, which is already extensive, will be an even a bigger necessity in the future. Work zones can have a significant impact on the traffic flow as they represent a bottleneck that causes motorways to operate at lower levels of capacity. This article considers various methods found in the literature for determining the capacity of motorway work zones. We collected data on traffic volumes, data on the locations of traffic counters, and data on work zones implemented in a certain time period on the Slovenian motorway network. The collected data form the basis for regression analysis of queue discharge rates and determination of cumulative capacity distribution functions using the maximum likelihood method. We studied the effect of heavy vehicles, longitudinal grade, lane narrowing and traffic detour on the work zone capacity. In this way we accounted for the temporary traffic lane configuration during work zones (lane narrowing and diversion of traffic), which is not included in the model for the determination of work zone capacity in HCM 6. Key words: motorway work zone, cumulative distribution function, probability of breakdown, queue discharge rate Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 233 1 UVOD V prispevku obravnavamo različne tipe avtocestnih zapor in njihov vpliv na dogajanje v prometnem toku na avtocesti. Ce- stno omrežje se stara, zato bomo v prihodnosti priča vse več- jemu obsegu vzdrževalnih del na avtocestah in hitrih cestah. Prometne razmere na cestah pogosto vplivajo na dostopnost in posredno na kakovost življenja prebivalcev. Za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti in ustrezne kakovosti storitev, ki jih ponujajo avtoceste in hitre ceste, je pomembno poznati vpliv delovnih zapor na prometni tok. Metodologija HCM, ki jo priznava tudi zakonodaja v Republiki Sloveniji, kakovost storitve določenega avtocestnega odse- ka ocenjuje iz perspektive voznika. Ta je določena z nivojem interakcije med vozili in z vplivom drugih vozil na voznika. V neprekinjenem prometnem toku, ki je značilen za avtoceste in hitre ceste, sta nivo interakcije med vozili in s tem svoboda manevriranja posameznega vozila odvisna od razmakov med vozili. Z razmaki med vozili je določena gostota prometnega toka, ki je v metodologiji HCM ključna spremenljivka za opiso- vanje nivojev uslug avtocestnega odseka ob določenem pro- metnem povpraševanju. V prispevku povzemamo rezultate raziskav in opisujemo me- todologijo, ki smo jo uporabili za oceno prepustnosti avtoce- stnih odsekov pri različnih tipih zapor. V pogojih neprekinjene- ga prometnega toka je ocena prepustnosti namreč bistvena za določitev nivojev uslug pod različnimi scenariji prometnega povpraševanja. 1.1 Prepustnost kot slučajna spremenljivka Stohastičen pristop prepustnost obravnava kot slučajno spre- menljivko. V tem smislu prepustnost razumemo kot največji pretok, pri katerem je prometni tok še stabilen. V primeru, da prometno povpraševanje preseže vrednost prepustnosti, pride do pojava zastoja. Izmerjene vrednosti najvišjega pretoka, tik preden se pojavi zastoj, se običajno med seboj zelo razlikujejo tudi v primeru različnih meritev na istem odseku. To potrjuje, asist. Luka Trček, doc. dr. Peter Lipar PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR da je zastoj naključen pojav, ki je odvisen od obnašanja več voznikov in od specifičnih razmer na cesti [Brilon, 2007]. Metodologijo za oceno porazdelitvene funkcije prepustno- sti, ki temelji na statistični analizi preživetja, je implementiral Brilon [Brilon, 2005] in jo za oceno prepustnosti na podlagi pridobljenih števnih podatkov predlaga tudi HCM 6 v poglavju 26. Cilj je določiti porazdelitveno funkcijo prepustnosti: (1) kjer sta FC (q) porazdelitvena funkcija prepustnosti in P(c≤q) ver- jetnost, da je pretok večji ali enak od prepustnosti. Na podlagi izmerjenih podatkov o prometnih obremenitvah lahko porazdelitveno funkcijo prepustnosti določimo z različ- nimi metodami, od teh sta se uveljavili dve [Geistefeldt, 2009]; neparametrična metoda z neposredno oceno porazdelitvene funkcije prepustnosti ter parametrična metoda s statističnim modelom porazdelitvene funkcije. Če želimo prepustnost obravnavati kot slučajno spremenljivko, moramo poljubno ča- sovno obdobje i, za katerega imamo podatek o pretoku vozil qi, obravnavati na enega od naslednjih načinov [Brilon, 2009]: Tip obdobja C (pojav zastoja): promet v tem časovnem obdob- ju se odvija tekoče, a pretok, ki se zgodi v tem obdobju, povzro- či pojav zastoja, oz. drugače, pretok vozil v tem časovnem ob- dobju i povzroči, da povprečna hitrost v naslednjem časovnem obdobju i+1 pade pod določen prag (v 15-minutnih obdobjih za 25 % kot predlaga HCM). Pretok, ki se zgodi v obdobju i, doseže vrednost prepustnosti. Tip obdobja T (tekoči promet): promet se tako v obdobju i kot v obdobju i+1 odvija tekoče. Prepustnost v časovnem obdobju i je višja od opazovanega pretoka qi (qi2 % 14,53 1668 1359 1471 9,2 % Zožitev 1 13,51 1938 1555 1694 5,5 % Zožitev s preusmeritvijo 1 11,91 1857 1446 1593 9,6 % Zožitev 2 15,61 1831 1513 1630 9,6 % Zožitev s preusmeritvijo 2 12,04 1870 1460 1607 9,8 % Zaprt odstavni pas 9,40 2432 1773 2004 * Preglednica 5. Rezultati kalibracije Weibullovih parametrov α in β po metodi največjega verjetja, vrednosti 15-minutnih pretokov pri 5 % in 15 % verjetnosti pojavu zastoja ter povprečen padec prepustnosti zaradi zastoja. *Pri zapori, kjer je bil zaprt odstavni pas, zanesljive ocene o padcu prepustnosti iz pridobljenih podatkov ni mogoče pridobiti, saj je večina zasto- jev trajala manj kot 15 minut. asist. Luka Trček, doc. dr. Peter Lipar PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 242 asist. Luka Trček, doc. dr. Peter Lipar PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR ekvivalentni faktor tovornih vozil (ET=2). Po metodi največjega verjetja kalibrirane vrednosti parametrov Weibullove funkcije so prikazane v preglednici 5, grafi porazdelitvenih funkcij pre- pustnosti pa so prikazani na sliki 10. S slike 10 je vpliv nagiba vozišča na prepustnost avtocest- nega odseka pri zapori očiten. Verjetnost pojava zastoja pri enakem pretoku vozil je lahko v primeru strmejših nagibov tudi nekajkrat višja kot pri položnejših nagibih. Od vseh preučevanih tipov zapor imajo cestne zapore na strmejših nagibih, kjer je zaprt en od obeh prometnih pasov, najmanjšo prepustnost. Izkaže se, da metodologija HCM vpliv naklona s konceptom homogenega prometnega toka v naših prime- rih zelo dobro zajame vpliv vzdolžnega naklona na tovorna vozila (vrednost faktorja ET=2 za položnejše nagibe in ET=3 za strmejše nagibe). Najvišjo prepustnost lahko pričakujemo na avtocestnih odsekih pri zaporah, kjer je zaprt le odstavni pas brez dodatnih zožitev pasov. Prepustnost istega odseka brez zapore je za približno 100 eov/h/pas višja. Najnižje vred- nosti prepustnosti doseže avtocestni odsek pri zapori z naj- ožjimi prometnimi pasovi (zožitev 2) in zapori, kjer je poleg zožitve vzpostavljena tudi preusmeritev prometa (zožitev s preusmeritvijo 1 in 2). Na podlagi analize ugotavljamo, da ima pri ožjih širinah pro- metnih pasov v zapori (skupna širina voznega in prehiteval- nega pasu je manj ali enaka 6 m) velik vpliv na zmanjšanje prepustnosti izvedba preusmeritve v zapori. To so tiste zapo- re, pri katerih se promet vodi na drugo smerno vozišče ali na sosednje prometne pasove. Ozko grlo takih zapor pogosto predstavlja ravno prehod iz enega prometnega pasu na drug prometni pas, zato je prepustnost avtocestnih odsekov pri takih zaporah lahko manjša kot prepustnost odsekov pri zaporah z ožjimi pasovi brez preusmeritve. Vzrok za zmanjšanje prepust- nosti takih zapor lahko najdemo v spremenjenem obnašanju voznikov na mestu prehoda, kjer ob prisotnosti širših vozil (tovorna vozila, avtodomi ipd.) povečajo bočno razdaljo med voziloma ter se s tem pomikajo proti bočni ograji, kar posle- dično vodi v nižje hitrosti in daljšo medsebojno razdaljo vozil (pretok, ki je produkt hitrosti in gostote, je manjši). 4 SKLEP V sklopu raziskave smo za preučevane tipe zapor zasnovali porazdelitvene funkcije prepustnosti in določili povprečne pre- toke vozil v času zastoja. Izkaže se, da imata obe analizi svoje prednosti in slabosti. Prednost regresijske analize pretokov v času zastoja je predvsem njena lažja uporaba, saj je za kakovo- stno analizo dovolj že manjše število pojavov zastoja. Metodolo- gije, s katero določamo porazdelitvene funkcije prepustnosti, so primerne predvsem za oceno prepustnosti avtocestnih odsekov pri dolgotrajnih zaporah, pred katerimi večkrat pride do pojava zastoja. Na ta način je pridobljena ocena prepustnosti avto- cestnega odseka pri zapori bolj zanesljiva. Ob vzpostavitvi zapor se zastoj pogosto pojavi takoj ob postavitvi zapore, zato je ocena prepustnosti avtocestnih odsekov pri kratkotrajnih zaporah precej bolj nezanesljiva kot ocena prepustnosti pri dolgotraj- nih zaporah. Največji pretok vozil, ki se v posameznem primeru pojavi tik pred pojavom zastoja, namreč ne predstavlja nujno tudi prepustnosti avtocestnega odseka pri delovni zapori. Pri zaporah, kjer je bil zaprt eden od obeh pasov, smo ugoto- vili, da na pretoke v času zastoja statistično značilno vplivajo delež tovornih vozil, vzdolžni naklon ceste in prisotnost tujih voznikov. Vrednosti ekvivalentih faktorjev tovornih vozil so v naših regresijskih modelih primerljivi s tistimi, ki jih podaja metodologija HCM tudi na strmejših vzponih. Iz analize pre- tokov vozil v času zastoja pri zaporah, kjer sta v eno smer od- prta dva pasova, se izkaže, da imata na prepustnost velik vpliv predvsem zožitev in preusmeritev. Metodologija HCM, ki jo priznavajo tudi naši predpisi, v primeru vzpostavljenih začas- nih prometnih pasov v zapori (zožitve ali preusmeritve prome- ta na sosednje prometne pasove) ni ustrezna. V tem primeru namreč metodologija HCM podcenjuje verjetnost pojava zastoja, kar pa je pomembna pomanjkljivost za uporabo v Sloveniji, saj je takšna konfiguracija dolgotrajne zapore relativno pogosta. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je metodologija HCM 6 v primeru obravnavanih avtocestnih zapor brez zoži- tev in preusmeritev primerna za uporabo v Republiki Sloveniji. V primeru vzpostavitve začasnih prometnih pasov v zaporah (zožitev, preusmeritev) pa metoda, ki jo predlaga HCM 6, ni Slika 10. Weibullove porazdelitvene funkcije prepustnosti avtocestnih odsekov pri posameznih tipih zapor. Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 243 primerna za ocenjevanje prepustnosti avtocestnih odsekov. Pri tem se je smiselno opreti na rezultate naših raziskav in modele iz tujine. Opravljena raziskava je lahko osnova za oce- njevanje vrednosti prepustnosti avtocestnih odsekov pri tipih zapor, ki jih uporabljamo v Republiki Sloveniji. Z ocenjenimi vrednostmi redukcijskih faktorjev prepustnosti avtocestnega odseka lahko določimo nivoje usluge avtoceste tudi pri tistih tipih cestnih zapor, ki jih metodologija HCM ne zajame (zoži- tve, preusmeritve). Predlagane ocene prepustnosti avtocestnih odsekov pri raz- ličnih zaporah bi lahko izboljšali z bolj natančnimi podatki o samih zaporah (vrsta del v zapori, podatek o tipu zapore glede na Pravilnik o zaporah na cesti) in tako, da bi v raziskavo vklju- čili večje število dolgotrajnih zapor. Pri tem se je treba zavedati, da zanesljive ocene o prepustnosti lahko pridobimo le na tistih odsekih, kjer do zastojev prihaja pogosteje in trajajo dlje časa. Trenutna orodja za mikrosimulacijo prometnega toka niso sposobna neposredno upoštevati vpliva delovne zapore na prometni tok. Rezultati predstavljene raziskave omogočajo kalibracijo in validacijo mikroskopskih modelov cestnih zapor. Ocena parametrov obnašanja voznikov v primeru cestnih zapor v mikroskopskih modelih tako ponuja široke možnosti za nadaljnje raziskovalno delo. 5 ZAHVALA Za posredovanje podatkov o avtocestnih zaporah in podatkov o prometnih obremenitvah se zahvaljujemo podjetju DARS, d. d. 6 LITERATURA Al-Kaisy, A., Hall, F., Guidelines for Estimating Capacity at Fre- eway Reconstruction Zones, Journal of Transportation Engine- ering, 129, 572–577, 2003. Brilon, W., Geistefeldt, J., Regler, M., Reliability of Freeway Traf- fic Flow: A stochastic Concept of Capacity, Proceedings of the 16th International Symposium on Transportation and Traffic Theory, College Park, Maryland, julij 2005, Transportation and Traffic Theory, 125 – 144, 2005. Brilon, W., Geistefeldt, J., Zurlinden, H., Implementing the con- cept of reliability for highway capacity analysis, Transportation Research Record 2027, 1–8, 2007. Brilon, W., Geistefeldt, J., Implications of the Random Capa- city Concept for Freeways, International Symposium on Free- way and Tollway Operations, Honolulu, Havaji, ZDA, 21–24 junij 2009, Transportation and Traffic Theory, 1–11, 2009. Diens Verkeer en Scheepvaart, Capaciteitswaarden, Infrastruc- tuur Autosnelwegen Handboek, versie 3, Witteveen Bos, TU Delft, 110 str., 2011. FGSV, HBS: Handbuch für die Bemessung von Straßenverke- hrsanlagen V, Köln, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, 299 str., 2015. Geistefeldt, W., Brilon, J. A., Comparative Assessment of Sto- chastic Capacity Estimation Methods, 2009 Golden Jubil. Proc., 18th Int. Symp. Transp. Traffic Theory, Transportation and Traffic Theory 1999, 430–450, 2009. Grontmij, Capaciteitswaarden Infrastructuur Autosnelwegen, Handboek, Dienst Water, Verkeer en Leefomgeving, 149 str., 2015. Hajbabaie, A., Yeom, C., Rouphail, N. M., Rasdorf, W., Freeway Work Zone Free-Flow Speed Prediction from Multi-State Sen- sor Data, Transportation Research Board 94th Annual Meeting, Washington, D.C., USA, 11–15 januar 2015, Transportation Rese- arch Board, 13 str, 2015. Heaslip, K., Kondyli, A., Arguea, D., Elefteriadou, L., Sullivan F., Estimation of Freeway Work Zone Capacity Through Simula- tion and Field Data, Transportation Research Record, Journal of the Transportation Research Board 2130(1), 16–24, 2009. Hu, N. M. R., J., Schroeder, B. J., Rationale for Incorporating Queue Discharge Flow into Highway Capacity Manual Proce- dure for Analysis of Freeway Facilities, Transportation Research Record, Journal of the Transportation Research Board 2286, 76–83, 2012. Kianfar, J., Abdoli, S., Deterministic and Stochastic Capacity in Work Zones, Findings from a Long-Term Work Zone, Journal of Transportation Engineering, Part A: Systems, 147, 1–12, 2021. Kim T., Lovell D. J., Hall M., Paracha J., A New Methodology to Estimate Capacity for Freeway Work Zones, Transportation Re- search Board Annual Meeting, Washington D.C, USA, Januar 2001, Transportation Research Board, 21 str., 2001. Mashhadi, H., Farhadmanesh, M., Rashidi, A., Marković, N., Re- view of methods for estimating construction work zone capa- city, Transportation Research Record, 2675(9), 382–397, 2021. Osltam, J., TRVMB Kapacitet och framkomlighetseffekter Tra- fikverkets metodbeskrivning för beräkning av kapacitet och framkomlighetseffekter i vägtrafikanläggningar, Trafikverket, 51 str., 2014. Strömgren, P., Olstam, J., A Model for Capacity Reduction at Roadwork Zone, Transportation Research Procedia 15, 245– 256, 2016. Transportation Research Board, Chapter 12: Basic Freeway and Multilane Highway Segments, V: Transportation Research Board, Highway capacity Manual 6th ed. Washington, D.C., Natio- nal Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, 1-62, 2016a. Transportation Research Board, Chapter 26: Freeway and highway segments: supplemental, V: Transportation Research Board, Highway capacity Manual 6th ed. Washington, D.C., Na- tional Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, 1-13, 2016b. UL RS, Pravilnik o zaporah na cestah, Uradni list RS št. 4/16 in 132/22, Uradni list Republike Slovenije, 397-542, 2016. von der Heiden, N., Geistefeldt, J., Capacity of Freeway Work Zones in Germany, Transportation Research Procedia, 15, 233– 244, 2016. Weng, J., Meng, Q., Estimating capacity and traffic delay in work zones: An overview, Transportation Research Part C, 35, 34–45, 2013. Yeom, C., Hajbabaie, A., Schroeder, B. J., Vaughan, C., Xuan, X., Rouphail, N. M., Innovative Work Zone Capacity Models from Nationwide Field and Archival Sources, Transportation Resear- ch Record, Journal of the Transportation Research Board 2485, 51–60, 2015. asist. Luka Trček, doc. dr. Peter Lipar PREPUSTNOST AVTOCESTNIH ODSEKOV PRI RAZLIČNIH TIPIH DELOVNIH ZAPOR Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 244 GBC Slovenija 7. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE G R E E N BU I L D I N G C O U N C I L S LOVEN IA Slovensko združenje za trajnostno gradnjo TRAJNOSTNE GRADBENE REŠITVE ZA STAVBE PRIHODNOSTI 7. konferenca trajnostne gradnje, 27. september 2023 V Ljubljani, 3. oktobra 2023: Slovensko združenje za traj- nostno gradnjo GBC Slovenija je v zadnjem tednu sep- tembra organiziralo 7. konferenco trajnostne gradnje, ki jo je v prostorih ZAG spremljalo več kot 100 udeležencev inženirske in arhitekturne stroke s področja gradbeni- štva in urejanja prostora ter drugih strokovnjakov, ki so upravljavsko, okoljsko in ekonomsko vpeti v trajno- stno gradnjo. Gradbeništvo, ki mu pripisujemo kar 40 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, ima v naši prihodnosti pomembno nalogo – ustvarjati kakovostne objekte za ljudi ob zmanjšanju vplivov stavb na okolje, Slika 1. Dr. Iztok Kamenski je kot predsednik UO GBC Slovenija povezoval 7. konferenco trajnostne gradnje, ki je potekala v prostorih ZAG v Ljubljani. ohranjanju naravnih virov in upoštevanju krožnostnih principov. Prav zato sta se na konferenci, ki jo je tokrat soustvarjalo 14 predavateljev, prepletali osrednji obrav- navani temi, trajnostnost grajenih objektov in digitali- zacija, ki po besedah direktorja Zavoda za gradbeništvo doc. dr. Aleša Žnidariča predstavljata ključna stebra naše skupne prihodnosti in ključ do inovacij v digital- ni dobi. Na strokovnem srečanju so pozornost posvetili še novim tehnologijam in trajnostnim sistemskim rešit- vam, ki se pri sodobni gradnji stavb vse bolj uveljavljajo tudi pri nas. Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 245 »V GBC Slovenija ugotavljamo, da se v pogojih prilagajanja podnebnim spremembam zanimanje strokovne javnosti za trajnostne teme, kot sta digitalizacija in uporaba trajnostnih gradbenih materialov, pri nas povečuje. To na današnji traj- nostni konferenci izkazuje tudi prisotnost številnih slušateljev, ki delujejo v sektorju gradbeništva, kar nas izjemno veseli, saj je dokaz, da smelo stopamo po poti v trajnostno prihodnost in se trudimo skupaj tudi uresničevati evropske trajnostne cilje,« je dobro udeležbo na konferenci komentiral dr. Iztok Kamenski, predsednik UO-združenja. Temu je pritrdil tudi direktor ZAG doc. dr. Aleš Žnidarič in pri tem izpostavil, da se moramo zavedati, da bodo na poti k bolj trajnostnemu in odpornemu svetu obstoječe predstavlje- ne rešitve pomembno sooblikovale trajnostni jutri, kar je tudi ključno sporočilo trajnostne konference, ki jo je tokrat GBC Slo- venija organizirala že sedmič po vrsti. Na strokovnem srečanju so zatem v nadaljevanju predstavili več ključnih kriterijev, ki jih bo treba upoštevati pri projektira- nju in gradnji trajnostnih stavb, ter orisali najnovejše trajnostne rešitve in tehnologije, ki jih na trgu ponujajo ponudniki grad- benih materialov. Udeleženci konference so se tako seznanili s sistemskimi rešitvami za celovite trajnostne ureditve ravnih streh ter s tehnologijami, ki so temelj za integracijo sončnih elektrarn v objekte, prav tako so proučevali in analizirali pred- nosti trajnostnih izolacijskih materialov ter načine njihove pravilne vgradnje. Posvetili so se trajnostnim pristopom in izzivom, ki jih predstavlja sanacija notranjih in zunanjih površin objektov po uničujočih avgustovskih poplavah, ki so prizadele celotno Slovenijo. V gradbeništvu je izjemno pomembna tudi dekarbonizacija ovoja stavb, ki je glavna tema številnih posvetov, s tem pa je povezana tudi raba energije v času uporabe objektov oz. obra- tovanja stavbe. Emisije toplogrednih plinov nastajajo tako pri proizvodnji gradbenih materialov kot tudi v različnih fazah gradnje, prenove ali rušenja objekta. Tudi načelo, da »med gradnjo ne gre povzročati večje škode«, prihaja vse bolj v ospredje. Trajnostna gradnja je namreč večno aktualna tema, povezana z razvojem vedno novih tehnologij. In ker vsaka grad- nja pomeni poseg v prostor, ki vpliva na našo okolico, moramo te posege ovrednotiti na več načinov, da bi gradili in ohranjali zdrave stavbe ter v njih zagotavljali kar najvišje bivalno ugodje. Pri prizadevanjih za zmanjšanje porabe energije imajo po- membno vlogo tudi trajnostni materiali in elementi, kot so energetsko učinkovita okna, ki so pogosto spregledani deli objektov. Podobno bi se morali v naši trajnostni prihodnosti bolj zavedati pomena aktivnih stavbnih sistemov, na primer toplotnih črpalk, ter njihovega potenciala za prenovo naših vzorcev porabe energije. Digitalizacija je povzročila revolucijo v gradbeništvu, saj omo- goča spremljanje in nadzor gradbenih sistemov in procesov v realnem času. Gradbeni dnevniki v digitalni dobi služijo za dina- mične zbirke podatkov, ki omogočajo stalno optimizacijo in zagotavljajo ohranjanje trajnostnih praks v celotnem življenj- skem ciklu stavbe. Ocena življenjskega cikla (LCA) ima ključno vlogo pri ocenjevanju vpliva gradbenih materialov in metod na okolje ter zagotavlja dragocen vpogled v trajnostno odločanje. Te teme raziskujejo tudi na ZAG in s partnerji iščejo rešitve, ki bodo pomagale razvoju trga v prihodnjih letih. Predavanja so prispevali strokovnjaki z ZAG in predstavniki trajnostno naravnanih podjetij Knauf Insulation, JUB, Wie- nerberger Adriatic, Xella Slovenija, F. Leskovec, Alu König Stahl, Eutrip, Ursa, M Sora, Kronoterm in Wicona. Fotografije: arhiv GBC Kontakt: dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, M: 041 716 845, E: info@gbc-slovenia.si GBC Slovenija, www.gbc-slovenia.si Slika 2. Slavnostni govornik na 7. konferenci trajnostne gradnje je bil direktor ZAG doc. dr. Aleš Žnidarič. Slika 3. Na konferenci so gostili več kot 100 udeležencev. GBC Slovenija 7. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 246 GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER Fotoreportaža FOTOREPORTAŽA GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER Slika 1. Panoramski pogled, avgust 2023. Lokacija: Drugi tir Divača–Koper, dolina Vinjanskega potoka Investitor: 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. Projektant viadukta: JV Ponting, d. o. o., in Pipenbaher inženirji, d. o. o. Izvajalec viadukta: Kolektor CPG, d. o. o. Viadukt Vinjan je najdaljši od treh viaduktov na trasi Drugega tira Divača–Koper in premošča dolino Vinjanskega potoka na višini skoraj 70 m nad strugo potoka. Izbrana tehnologija proste konzolne gradnje omogoča izgradnjo sodobne semiintegralne kon- strukcije, ki se elegantno pne čez prostor. Glavni konstrukcijski poudarki Skupna dolžina viadukta znaša 649,57 m, širina krova je 9,60 m. Trasa poteka v enakomernem horizontalnem radiju in konstant- nem vzdolžnem padcu. Prekladna konstrukcija se razprostira preko 7 polj dolžine 60 m do 100 m. Ima škatlasti prerez širine 5 m in spremenljive višine od 4 m do 6,5 m ter obojestranski konzoli širine 1,75 m. Tudi stebri so škatlastega prereza velikosti do Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 247 GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER Fotoreportaža 5 m x 7 m in višine 10 m do 55 m. Temeljni so na globokih vodnjakih premera 8 m in 10 m ter globine od 10 m do 39,5 m. Krajni oporniki so temeljeni na uvrtanih pilotih premera 150 cm, globine 8 m do 12 m. Gradnja viadukta Vinjan poteka po sistemu proste konzolne gradnje na podporah 3–7 ter na težkem podpornem odru v prvem polju in deloma drugem in sedmem. Izkop vodnjakov je potekal postopno v korakih po 2 m s ščitenjem brežine s cementnim obrizgom ali AB- obročem. Iznos mate- riala je potekal z bagrom s posebej dolgo roko do globine 16 m ter s pomočjo dvigala s kiblo iz večjih globin. Slika 2. Izkop vodnjaka globine 16 m, zaščitenega s cement- nim obrizgom, november 2022. Slika 4. Začetek izdelave stebrov, avgust 2022. Slika 3. Pogled z dna vodnjaka globine 39,5 m, februar 2023. Slika 5. Steber v osi 6 pri višini izgradnje 50 m, februar 2023. Stebri so se izdelovali s pomočjo variabilnega plezajočega opaža, ki je omogočal prilagajanje obliki stebra. Zaradi izredno goste armature je bil uporabljen samozgoščevalni beton. Bazni segment služi kot osnova za montažo celotne opreme za prosto konzolno gradnjo (PKG). Izdela se v dolžini 7,5 m. Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 248 GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER Fotoreportaža Slika 7. Montaža nosilnih konzol vozička v osi 7, december 2022. Slika 6. Izdelava baznega segmenta v osi 7, november 2022. Slika 8. Montaža opažev PKG v osi 3, marec 2023. Oprema za prosto konzolno gradnjo sestoji iz tirnic za pomik, nosilnega konzolnega ogrodja ter obešenih opažev spodnje plošče, sten in zgornje plošče. Celoto zaključuje hidravlična oprema za manipulacijo, s katero se opravljajo premiki in fine nastavitve opažev. Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 249 GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER Fotoreportaža Slika 9. Dokončana montaža opreme PKG v osi 5, avgust 2023. Slika 10. Vgradnja betona se lahko zavleče tudi v noč, feb- ruar 2023. Slika 11. Vgradnja betona mora potekati simetrično na obe strani konzolne mize, september 2023. Slika 12. Trije pari konzolnih vozičkov istočasno v uporabi, september 2023. Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 250 GRADNJA VIADUKTA VINJAN NA TRASI DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER Fotoreportaža Slika 13. Zgornja plošča v polju na težkem podpornem odru je pripravljena za vgradnjo betona, september 2023. Slika 14. Panorama, oktober 2023. Avtor fotoreportaže: Luka Bizjak, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 251 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Urban Trateški, Uporaba programa SOFiCAD pri izdelavi gradbenih načrtov, mentor doc. dr. Jože Lopatič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151151 Andrej Kumprej, Izdelava plana sanacij nadvozov v soupravljanju DARS, mentor viš. pred. dr. Matej Kušar, somentor asist. dr. Aleksander Srdić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151303&lang=slv Urh Starina, Tehnologija vgradnje in finalna obdelava konstrukcijskih betonov na primeru izgradnje Muzeja sodobne umetnosti Bled »Lah contemporary«, mentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, somentor mag. Dejan Bogataj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149263 Urška Žonta, Tehnologija izvedbe vidnih betonov na primeru izgradnje Muzeja sodobne umetnosti, mentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, somentor mag. Dejan Bogataj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149261 Urška Hvala, Zasnova stanovanja po načelih univerzalnega načrtovanja za vsa življenjska obdobja, mentorica izr. prof. dr. Mateja Dovjak, somentorja doc. dr. Robert Klinc in pred. mag. Alenka Plemelj Mohorič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150359 Miha Majnik, Zasnova organizacije gradbišča stanovanjske soseske, mentor doc. dr. Bojan Čas; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151170 Žiga Novak, Spoji v konstrukcijah iz nerjavnih jekel, mentorica doc. dr. Sara Piculin; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151189 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Žiga Hrovatin, Ukrepi za nadzor in umirjanje prometa na Sivi poti v Ljubljani, mentor doc. dr. Peter Lipar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150040 Vita Višček, Optimizacija zasnove pisarniškega okolja podjetja Alva z gledišča osvetljenosti z dnevno svetlobo, mentor izr. prof. dr. Mitja Košir, somentor asist. dr. Jaka Potočnik; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150357 Miha Sušec, Vpliv toplotne izolacije zunanjih sten na bruto notranjo površino stavbe, mentor doc. dr. Luka Pajek, somentorica asist. Jana Breznik; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151000 Žiga Krvina, Vpliv hrupa na meritev dinamičnega modula elastičnosti lesenih elementov, mentor prof. dr. Goran Turk, somentor Mitja Plos; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150042 Jovana Vitanova, Mehanske lastnosti elementov različnih oblik prečnih prerezov izdelanih s 3D tiskom, mentor prof. dr. Goran Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150600 Arnela Karović, Celostna prometna strategija mestne občine Sarajevo, mentor doc. dr. Peter Lipar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150347 Hana Vidic, Optimizacija zemeljskih del za zmanjšanje okoljskih vplivov, mentor prof. dr. Janko Logar, somentorica asist. dr. Jasna Smolar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150720 Martin Gregorič, Mehanske lastnosti preprostih elementov izdelanih s 3D tiskom, mentor prof. dr. Goran Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150439 Lana Jeglič, Zasnova fasadnega ovoja po principih krožnega gospodarstva: primer lesene gradnje, mentor izr. prof. dr. Mitja Košir; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150354 Lucija Gyergyek, Povezava Poslovne cone Komenda z avtocestnim izvozom Vodice, mentor doc. dr. Peter Lipar, somentor doc. dr. Robert Rijavec; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150598 Aleksandar Vasilić, Terminski plan izgradnje kolesarske poti na relaciji Velenje - Huda luknja, mentor doc. dr. Robert Klinc, somentor asist. dr. Aleksander Srdić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150597 Medeja Tomaževič, Analiza in dimenzioniranje karakteristične stropne konstrukcije več–etažne poslovno– stanovanjske stavbe, mentor izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, somentor Žiga Plevel; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151168 Luka Medvešek, Prometna analiza križišča Peruzzijeve in Betettove ceste v Ljubljani, mentor izr. prof. dr. Marijan Žura, somentor mag. Simon Detellbach; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150245 Matej Taškov, Vizualizacijsko merjenje valov na hidravličnem modelu, mentor doc. dr. Gorazd Novak, somentor prof. dr. Goran Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151011 Žiga Mori, Primerjalna analiza cen zemljišč na različnih razvojnih stopnjah v Mestni občini Velenje, mentor doc. dr. Daniel Kozelj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150037 Domen Dobrovoljc, Japonski leseni spoji modelirani s 3D tiskom, mentor prof. dr. Goran Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150999 Tim Perpar, Ravnanje z gradbenimi odpadki pri delni energetski sanaciji stavbe, mentor prof. dr. Janko Logar, somentorica asist. dr. Jasna Smolar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150718 Rok Jedlovčnik, Optimalno dimenzioniranje armiranobetonskega konzolnega nosilca spremenljive višine, mentor doc. dr. Drago Saje; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150596 Gaj Kump, Izdelava terminskega plana izgradnje tunela na osnovi tehnike linearnega planiranja, mentor doc. dr. Bojan Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 252 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Andrej Bizjak, Odvajanje in čiščenje odpadnih voda območja naselij Predjama, Bukovje, Gorenje in Belsko v občini Postojna, mentor doc. dr. Mario Krzyk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149120 Lucija Babij, Vpliv pH in soli v vodi na lastnosti bentonita, mentor prof. dr. Janko Logar, somentorica asist. dr. Jasna Smolar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151166 Urban Vozelj, Analiza vpliva hibridne infrastrukture na poplave, mentor doc. dr. Nejc Bezak, somentorica prof. dr. Mojca Šraj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151003 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smer Informacijsko modeliranje zgradb - BIM A+) Lot Akut Kaduma, Okvir za dostop do uporabnih podatkov v okolju BIM s poudarkom na fazi gradnje, mentor prof. dr. Žiga Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151153 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Jure Krušič, Podrobni kratkoročni operativni plani v gradbeništvu, mentor doc. dr. Robert Klinc, somentor asist. dr. Aleksander Srdić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151140 Gašper Flajs, Parametrična analiza ukrepov za zvišanje potresne odpornosti zidane stavbe v Posočju ob upoštevanju rezultatov neporušnih preiskav, mentor prof. dr. Vlatko Bosiljkov, somentor doc. dr. David Antolinc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151137 Uroš Tolar, Dimenzioniranje predorske obloge iz mikroarmiranega brizganega betona na podlagi rezultatov preizkušanja žilavosti ploščatih vzorcev, mentor prof. dr. Janko Logar, somentor Zvonko Cotič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151098 Čas, somentor asist. dr. Aleksander Srdić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151148 Matic Meterc, Faznost del pri izvedbi nadgradnje železniške postaje Grosuplje, mentor doc. dr. Bojan Čas, somentorica viš. pred. dr. Darja Šemrov; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150717 Laura Glodež, Posebnosti pri načrtovanju konstrukcijskih sklopov hlajenih prostorov z visoko vlažnostjo, mentor doc. dr. Luka Pajek, somentor izr. prof. dr. Mitja Košir; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150350 Tina Strehovec, Analiza temperaturnih vplivov na deformacijsko napetostno stanje delno vkopanih armiranobetonskih konstrukcij, mentor doc. dr. Bojan Čas, somentorja doc. dr. Robert Pečenko in Peter Zupančič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150604 Mia Jarc, Uporaba tehnologije GIS pri izbiri variante trase ceste, mentor izr. prof. dr. Marijan Žura; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150352 Sara Dotta Correa, Učinek BIM v AEC izobraževanju: empirična študija, mentor prof. dr. Žiga Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150475 Mohamad Chaaban, Aplikacija okvirja digitalnega dvojčka za upravljanje prenove objekta s tehnologijo BIM, mentor prof. dr. Žiga Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151161 Chamindu Piyathilake, Digitalizacija poteka dela pri prenovi fasad z uporabo proizvodnih in montažnih elementov, mentor doc. dr. Matevž Dolenc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150512 Arsenii Kirillov, Razvoj programske opreme z uporabo Brick ogrodja, mentor doc. dr. Matevž Dolenc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150507 Dhanya Mary Alexander, BIM za upravljanje gradbenih zahtevkov in forenzično analizo zamud, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor Veljko Janjić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150506 Cristian Iaconi, Načrtovanje zgradb za 3D tiskanje betona, mentor prof. dr. Goran Turk; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151164 Vicente Mediano Corona, Avtomatizirano preverjanje skladnosti s predpisi v BIM, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor Rok Jereb; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150508 Fabrizia Della Penna, Koraki k zelenemu digitalnemu dvojčku za analizo življenjskega cikla pri prenovah stavb, mentor doc. dr. Luka Pajek, somentorica izr. prof. dr. Lavinia Chiara Tagliabue; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151171 Minja Radenković, Ocena uporabnosti generativnega načrtovanja za razvoj konceptualnih modelov v arhitekturi, mentor doc. dr. Matevž Dolenc, somentor asist. Luka Gradišar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151147 Razan Rashid, Avtomatizacija BIM: projektne možnosti za optimizacijo energetske učinkovitosti, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor Andraž Starc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150514 Faith Tangara, Integracija modelov BIM in modelov AI za oceno stroškov, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150515 Cesar David Grisales Becerra, BIM-vodeni arhitekturni procesi s praktičnimi primeri, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151156 Daria Kharchenko, Načrtovanje in prototip digitalnega dvojčka izobraževalni stavbe, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentor prof. dr. Matjaž Mikoš; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151172 Paula Rebello Bender, Uporaba BIM za nadzor mostov, mentor prof. dr. Vlatko Bosiljkov, somentor doc. dr. Tomo Cerovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151173 Polina Sherstobitova, Samosuverene digitalne denarnice za trajnostnostno gradbeništvo, mentor prof. dr. Boštjan Brank, somentor prof. dr. Vlado Stankovski; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151174 Gabriel Pereira de Carvalho Veloso, Storitve Web3 za izmenjavo Informacij na gradbišču, mentor prof. dr. Boštjan Brank, somentor prof. dr. Vlado Stankovski; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151145 Gradbeni vestnik letnik 72 oktober 2023 253 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO – EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Uroš Križaj, Umestitev kolesarske poti na primeru gradnje podhoda Pavlovci, mentor izr. prof. dr. Marko Renčelj, delovni somentor Aljaž Vesenjak; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85375&lang=slv Žiga Lugarič, Primerjava med protipožarnim premazom in požarno odpornimi ploščami pri analizi požarne odpornosti jeklene hale, mentor prof. dr. Stojan Kravanja, somentorja doc. dr. Tomaž Žula in doc. dr. Simon Šilih; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84968&lang=slv Danilo Prelević, Analiza odpornosti jeklene hale z mostnim žerjavom na lokaciji z visoko nadmorsko višino, mentor prof. dr. Stojan Kravanja, somentor doc. dr. Tomaž Žula; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85749&lang=slv Aleš Zakošek, Tehnologija gradnje Splavarske brvi v Mariboru, mentor prof. dr. Andrej Štrukelj; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85985&lang=slv INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA – SMER GRADBENIŠTVO II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Matej Županec, Celovita obravnava sanacije objekta po poplavi, mentorja prof. dr. Andrej Štrukelj in izr. prof. dr. Igor Vrečko; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85890&lang=slv II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Aldin Hasković, Celovito informacijsko modeliranje enodružinske hiše, mentor doc. dr.. Zoran Pučko; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85907&lang=slv Mitja Madjar, Analiza posedkov in napetosti geotermalnih pilotov, mentor izr. prof. dr. Primož Jelušič, somentorja prof. dr. Bojan Žlender in Rok Varga; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85738&lang=slv Mohamed Ahmed A. Ahmed Omar, Avtomatizirani delotoki za preverjanje skladnosti modelov BIM z informacijskimi zahtevami, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek, somentorica mag. Ekaterina Moskvina; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150509 Sheyanu Odeyemi, Dvosmerna interoperabilnost med arhitekturnim in konstrukcijskim BIM za učinkovito konstrukcijsko projektiranje in analizo, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151158 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Manca Alič, Trendi pretokov v Sloveniji do konca 21. stoletja, mentorica prof. dr. Mojca Šraj, somentorica asist. dr. Mira Kobold; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150727 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Niko Gašić, Ukrepi za umirjanje prometa v mestih, mentor izr. prof. dr. Marko Renčelj, somentorica asist. Laura Brigita Parežnik; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85783&lang=slv Ivo Ušaj, Načrtovanje ponovne uporabe sive vode v kombinaciji s solarnimi toplotnimi sistemi za turistični objekt, mentorica izr. prof. dr. Nataša Atanasova, somentorica izr. prof. dr. Marilena De Simone; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151149 Nika Ferjan, Analiza možnosti izboljšanja hidromorfoloških razmer vzdolž odseka Kamniške Bistrice, mentor izr. prof. dr. Simon Rusjan; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151143 Simon Savić, Identifikacija varnostnega stanja zemeljske pregrade, mentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, somentorica asist. dr. Mateja Klun; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149914 Bor Hartl, zaključek študija brez zaključanega dela Tadej Jagodič, zaključek študija brez zaključnega dela Tina Koban, zaključek študija brez zaključnega dela Nejc Šibila, zaključek študija brez zaključnega dela Alen Baša, zaključek študija brez zaključnega dela Mihael Kolbl, zaključek študija brez zaključnega dela Karin Poročnik, zaključek študija brez zaključnega dela Jaka Ročenovič, zaključek študija brez zaključnega dela Rok Spindler, zaključek študija brez zaključnega dela Leon Štelcer, zaključek študija brez zaključnega dela Tomaž Žgajner, zaključek študija brez zaključnega dela KOLEDAR PRIREDITEV 7.11.2023 30. slovenski kolokvij o betonih: Večkomponentni drobnozrnati betoni in malte Ljubljana, Slovenija www.irma.si/ 14.-15.11.2023 4th BahnBau Kongress - The Future of Track Construction Darmstadt, Nemčija www.bahnbau-kongress.com/de/ 14.-17.11.2023 WLF6 - 6th World Landslide Forum Firence, Italija https://wlf6.org/ 15.-17.11.2023 14. mednarodna konferenca o predorih in podzemnih objektih Ljubljana, Slovenija https://conference.ita-slovenia.si/ 14.-15.12.2023 5th International Conference on Geotechnics for Sustainable Infrastructure Development Hanoj, Vietnam https://geotechn.vn/ 13.-14.1.2024 CEU 2024 - 7th International Conference on Civil Engineering and Urban Planning Spletna konferenca https://ceu2024.org 26.-29.2.2024 ICBMC 2024 — 9th International Conference on Building Materials and Construction Tokio, Japonska www.icbmc.org 4.-5.4.2024 CIGOS — 7th International Conference series on Geotechnics, Civil Engineering and Structures Hošiminh, Vietnam https://cigos2024.sciencesconf.org/ 24.-26.4.2024 ICSCER 2024 - 8th International Conference on Structure and Civil Engineering Research Madrid, Španija www.icscer.org 25.-27.4.2024 ICGE'24 — International Conference on Geotechnical Engineering Hammamet, Tunizija www.icge24.com/ 28.-30.5.2024 2nd annual Conference on Foundation Decarbonization and Re-use Amsterdam, Nizozemska https://foundationreuse.com/ 8.-12.7.2024 14th International Symposium on Landslides Chambéry, Francija www.isl2024.com/ 26.-30.8.2024 XVIII European Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Lizbona, Portugalska https://www.ecsmge-2024.com 23.-27.9.2024 IS-Grenoble 2024 — International Symposium on Geomechanics from Micro to Macro Grenoble, Francija https://is-grenoble2024.sciencesconf.org/ 20.-22.11.2024 5th International Conference on Transportation Geotechnics Sydney, Avstralija www.ictg2024.com.au/ 9.-15.5.2025 WTC 2025 — World Tunnel Congress Stockholm, Švedska www.wtc2025.se Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net