- T • • List 36 * s Tečaj XLVII i / nar ne l •. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 4. septembra 1889 Obseg: Kmetski sinovi in kranjska kmetijska šola v Grmu pri Novem mestu Zemljepisni in narodopisni obrazi. Na&i dopisi. Novicar. Oklic gospodarjem na Kranjskem Gospodarske stvari. rej m Kmetski sinovi Grmu in kranjska kmetijska šola teli popustiti starokopitno in malovredno zdanjo krmljenje. Tako je tudi z vinarstvom. Trtna uš in stru- inograde, a naši vinogradniki pena rosa uničujeta aše pri Novem mestu. drže roke križem, čeravno imamo zaneslj sredstva proti tema škodljivkama. In zakaj to? Zato, ker kme Ako ima naš kmet med svojimi sinovi prebrisanega tovalci naši niso dobro poučeni in ker se vedno dečka in nekaj cvenka v mošnji, odloči ga za ranje", češ, da bodo „gospodu in da se mu ne študi- bode načela pravo. drž da je tisto kmetovanje, katerega jih je oče učil y treba ubijati s kmetijo kakor njemu. Po Gorenjskem n študira" iz ene in iste hiše celo po več sinov, in ti- stega, ki ima najslabšo glavo, pa odločijo za dom. Na- robe svet! Tist, ki ima najmanj v glavi, ubijaj se za vse druge, za nje delaj, za nje plačuj in slednjič jim pa še izplačaj precejšnjo doto ! Revež mora iti na nič, ako si ne zna pomagati na ta Res, gospodarji! naši očetje so dobro kmetovali, a živeli so v drugih časih, ki so bili kmetu bolj ugodni, nego so današnji : to so bili časi, ko Dolenjcu nikdar ni vino v zidanici zaostajalo, ko je Gorenjec prodajal pše- ali drug način, in navadno si tudi ne zna, ker ne ve in zna drugega, nego kar se naučil od očeta. To pa dandanes ne zadostuje, in če več ne zna, godi se mu slabo, ako mu brata ali sestre vzdršavati in nobene tudi dote nobenega izplačati. niče mernik čez 3 gld., ko je Notranjec tisočake služil na cesti, ko se je v petdesetih letih komaj toliko izpre- menilo. kolikor se sedaj v enem letu, a danes je vse to drugače. Dandanes ob času železnic, parobrodov, tele- kaže to, izha- letos in neugodne ča- Naše kmetije propaaajo, tega ne more nihče tajiti, in da propadajo, niso krivi visoki davki ~~ * * '■kVJ 4 - JLu " i' '1 * \ sovne razmere, kolikor neznanje naših gospodarjev, da z boljšim kmetovanjem več pridelovati ter se tako zalagali za slabe čase. • i Ali je pa tndi res pri nas tako slabo? Gotovo ne ! Na mehki postelji res ne leži naš kmetovalec, zelo trda grafov itd. izpreminja se vse najhitreje i drugo leto kaj drugega itd. Kmetovalec more jati, ako se v vsem vedno takoj pouči in ako zna z najmanjšimi stroški iz svoje zemlje zajemati največi dobiček, ne da zemlja pešala. Tega se pa gospodar ne more učiti samo od očeta, on se mora tudi kmetijstva učiti na naravoznanstva, kajti kmetovati ne moremo po men » • • \ * je, a bila lahko meča, ako si znal in hotel bolje postilati. Kakor si postelješ, tako ležiš! Koliko bi bilo pri nas lahko boljše, ko bi naši gospodarji vsaj nekoliko manj kmetovali po starem kopitu! Kolikim neprilikam bi se lahko ognili! Samo dva vzgleda: Po slovenskih pokrajinah je dvoje važno: živinoreja ali pa vinarstvo. Tožijo, da živina nima cene. To ni res! Tako visoke cene kakor pred šestimi leti, res nima, a lepa živina, kakor dela krojač obleko, ampak za vsak poseben slučaj je treba zopet posebnega postopanja. Kmetovati naj se uči kmetski sin najprej od očeta, a domač pouk naj še L» «- i^C . V. 1 k i drugje popolnjuje, namreč v ljudski in kmetijskih šolah saSUm . Aj- ^nj BL'-/f :lir_g^n tMpFt * r /V J^rfiHflMffi^B J>; ^VjJnHE' tT ter z dobrimi gospodarskimi knjigami. čitati šolo pa naj ki ljudsko šolo hoditi in dobre gospodarske knjige more in mora vsak kmetski sin, kako kmetijsko je takih i "V" » * » obiskovali vsi tisti, ki jo lahko. In koliko. 1 prav lahko šli v kmetijsko šolo, saj imamo I . g, . ■* - » JI i . , -j f f ) J * ' % -P j V i * " 1 * u ~r * sedaj na Kranjskam, to je v Grmu na Dolenjskem, tak bodisi za pleme ali za mesarja, je zelo v ceni, a žalibog obširen zavod. VsaK oče, ki količkaj ima nimamo skoraj nič take živine. Ob enih in istih stroških doma veliko kmetijo (grunt), naj da sina v lahko redili lepo živino, če jo znali in če ho- se bode v njej dobro naučil vsega kmetijstva 282 samo z glavo, ampak tudi z roko, naučil se bode varč gospodar nogradov in 24 oral gozda. Vsem kmetijskim delom -e morajo učenci vaditi, in nihčo se ne boj, da bode prišel nosti in reda. postal bode sam sebi dober drugim sovaščanom pa dober in lep vzgled Ker imajo iz šole mladenič, ki bo hotel biti gospod, ampak prišel pa naši gospodarji o tej šoli še misli, zato smo si namenili nekaj besedi izpregovoriti o njej. Kranjska dežela, oziroma deželni zbor, ustanovila je to šolo v ta namen, da se bodo v njej kmetski sinovi vedno zelo napačne bode iz nje mlad gospodar, ki bode vajen vsakega kmet- skega dela ter bode znal domačo kmetijo kmalu izdatno izboljšati. prav temeljito učili vseh kmetijskih strok Šol šoli se učenci uče razen praktičnega kmetijstva, tudi raznih drugih reči, kakor verouka, zemljepisja, ra- a se sicer čunstva, risanja, fizike, kemije, živalstva, rastlinstva itd imenuje »deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola Učitelji razlagajo v šoli vse tisto, kar se vrši na šolskem v Grmu pri Novem mestu", a mi pravimo zaradi kraj- posestvu in uče učence poljedelstva, rastlinstva, živi-šega in zato, ker je tudi bolj pametno, kar le »kmetijska narstva, živinozdravstva, vinarstva, sadjarstva, vrtnarstva, šola v Grmu". Tist kmetski sin, ki hoče vstopiti v to čebelarstva itd. Podoba 1. šolo, mora biti vsaj 16 let star ter je moral uže dovršiti domačo šolo. Pouk traja v kmetijski šoli v Grmu 2 leti, in vsi učenci morajo stanovati v šoli. Vsako leto so velike počitnice in tudi male o božiči in veliki noči. Pouk v tej šoli se vrsi nekoliko v šolskih sobah po mci, do ur na dan, praktično pa na vrtu, v dreves- v vinogradu, na polji, na travnikih, v hlevu > v kleti itd. Podoba 1. v današnjem listu kaže to šolo. Poslopje je bivši grad, a sedaj je v njem, kar je za šolo potrebno to so stanovanja, učilnice, kleti, hlevi itd. Za praktični > Iz teh kratkih vrstic more vsak posneti, kaj kranjska dežela žrtvuje, da bi kmetski stan povzdignila. Vse tiste gospodarje, pa ki imajo za to šolo godne dečke ter jim bodo v svojem času izročili dom, pa naj te vrstice izpodbude, da pošljejo svoje sinove v to šolo sebi in sosedom na korist. Izšolani učenci bodo doma zvrše- vali prejete nauke ter tako širili umno kmetijstvo, ki je prva edina podloga našemu blagostanju. Oklic gospodarjem na Kranjskem. Leta 1890 bode na Dunaji splošna kmetijska in to je dejanski pouk, ima šola 61 oral, t. j. za 366 mer- gozdarska razstava. nikov posestve polja, travnikov, drevesnice, vrta itd. kar se vse nahaja tik šole. » Zraven tega ima 8 oral vi- Razstava bode zavzimala vse panoge kmetijstva in gozdarstva ter bode pristopna razstavljalcem vseh dežel 283 - avstro ogrske države. Nekatere skupine, na pr, učila in stroji, bodo mejnarodne. Brezdvomno so časovne razmere take, da zelo teže kmetovalcu obračati pozornost izven svojega delokroga na podjetje, ki zahteva mnogo časa, truda in denarja. Pa zopet so časovne razmere, katere ne pripuščajo brez oškodovanja važnih interesov izključiti se popolnoma iz svetovnega prometa in ne udeležiti se prilike za nove kupčijske zveze. Kranjska 8 svojimi raznimi pridelki in izdelki mora biti častno zastopana na tej državni razstavi. Uvažujoč te razmere smatra c. kr. kmetijska družba kranjska za svojo dolžnost, prevzeti posredovanje zs to razstavo, in zato je sestavila v ta namen posebno deželno komisijo, ki obstoji iz podpisancev. C. kr. kmetijska družba kranjska namerava predložiti na državni razstavi Kranjsko kmetijstvo s skupno 1 ~ r \ - i r ■ . 1 f - u (kolektino) razložbo, pri Čemer pa bodo pravice vsakega razstavljalca nedotaknene, stroški in trud pa izdatno zmanjšani. Pozivljemo torej prav prijazno vse kranjske gospodarje, da zglase najkasneje do 1. oktobra t. 1. one predmete, katere mislijo razstaviti, da bode potem podpisana komisija v stanu pravočasno vse potrebno ukreniti glede zglasitve in prostora na Dunaji. «. t • V Ljubljani, 31. avgusta 1889. Deželna komisija za splošno kmetijsko in gozdarsko razstavo 1. 1890. na Dunaji. Ivan Murnik m. p. predsednik. W. Goli m. p. Jos. Lenarčič m. p. G. Pire m. p. Podučile stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. % (Dalje.) • r « * * 124. Obrt in umetnost Španjolci se tudi niso mogli dosta načuditi čistim izdelkom prerazličnega zlatega in srebrnega posodja, ki so je nahajaii pri Peruvancih. In vse to posodje so izdelavah z zelo jednostavnim orodjem. Železa niso poznavali, dasi so ga imeli polne gore. Mesto njega so rabili baker pomešan s činom. S takim orodjem so izdelavah zaras fina dela. Zlata Peruvanci niso kopali globoko, pobirali so ga le ob vrhu, ali pa so ga izpirali na rekah. Novcev niso kovali, saj jim jih tudi ni bilo potreba. Prave trgovine namreč niso imeli, živeli so sami zase, in česar so potrebovali, tisto so zamenjavali. Pač pa so Peruvanci poznavali tehtnico. Staro srebrno tehtnico so našli v grobu nekega Inka, in vele, da je natančna. Najboljše in najzanesljivejše spričalo do kake in a kolike naobraženosti je ta ali oni narod dospel, podajajo nam njegovi stavbinski ostanki, v njih se zrcali njegov značaj. Stavbarstvo peruvansko je sicer jasen znak nedovršene civilizacije, ali ima vendar svoj raz, ki je povsodi tako jednostvaren, kakor da so vse stavbe v Peruvu izvedene bile po enem uzorcu. Gradivo jim je bil granit ali porfir ali opeka. Ta opeka je mnogo večja od naše in trda. Zidovi so bili nizki in jako debeli. Visoka poslopja v dvoje nadstropij so bila redka. Sobe v poslopju niso bile med seboj zvezane, ampak so vsake duri držale na dvorišče. Tudi niso imele oken, svetloba je dohajala pri durih, ki so bile zgoraj ožje. Take duri se nahajajo tudi pri egipetskih stavbah. Strehe so bile največ lesene ali slamnate. Nekatere stavbe so stavili brez malte, a so zato kamenje tem lepše obdelali in skrbno zložili. S tega nam je jasno, da so bile stavbe peruvanske jednostavne, brez vseh okraskov. Stebrov in obokov Peruvanci niso poznavali. Humboldt nam omenja kot osobit raz peruvanskega stavbarstva jednostavnost, simetrijo in trpežnost. Te lastnosti se do celega vjemaio z ondotnim podnebjem in zemljo, vzlasti kar se tiče trpežnosti, ki je kljubovala pogostim in silnim ondotnim potresom. Mnoge ponosne stavbe Španjolcev so se posule ob takih prilikah, ali stavbe starih Peru-vancev, katerih niso ra^valile roke podjarmiteljev, BteBTE " ^ ifll MiMSjfff^ffi : * * JSBHSB^j ? ai^Mff BKSi St ^j^nffi TiMlfrsEKI fl^ T -v. n j^ffT^hi^ J v^ j obranile so se v celoti svojej do naših dni. Pred kot ne pa mnogi ostanki peruvanskega stavbarstva čakajo še svojega odkritja, kajti zemlja, po katerej se je sprosti-rala država Inkovcev, malo je še bila preiskovana. 125. Sadje v kulturnem razvoju človeštva. Sadjarstvo pri starodavnih kulturnih narodih v Aziji in Afriki. Sadje nas vodi kakor mnoge druge kulturne biline v najdavnejšo prešlost človeške kulture. Lesnike in drobnice, ki rasto po gozdih, gotovo so človeka preje zanimale, kakor neugledno zrnje uaših žitaric. Ali vendar se je kultura žitaric morda preje začela, vsaj brzejše se je razširila, kakor kultura sadja. Sadje ni moglo biti nikjer glavna hrana ljudstvu, ker v njem ni dovelj vsake vrste redilnih tvari, katerih človeško telo potrebuje, ali vendar je ono v mnogem pogledu največe vrednosti za kulturni napredek človekov. Nobeno naše sadje ni enoletna bilina, to so zgolj drevesa, in v tem je najglavnejša vrednost. Za mlado drevesce mora človek izbrati dobro, očiščeno zemljo, in • > • « i, h_____M preden drevesce doraste, preden začne sad roditi, treba več let. In ves ta čas ne sme človek z oči pustiti svojega gojenca, temveč ga mora njegovati kot mati svoje slabo dete. Rekli bi, da je to vrlo jednostavno in naravno delo. Ali pomislimo divje pleme, ki se s svojo * čredo po pašah klati, ali prvi poljedelski narod. se šega duševnega življenja. Delo človeško je postalo mno 8©li s kraja v kraj, da najde rodovitnejše zemlje, pa re- govrstnejše, nastale so nove potrebe, ta trud je divno cite j kdo hoče ta plemena ustaviti, kdo jih hoče obdr- cvel in obrodil najlepšega sadu. žati na rušinji? Ali gledite, človek je spoznal žlahtno sadje in česar ne mogla izvesti skrajna sila, to je priča izvelo sadje. vzgojem sadnih dreves je moralo pre- svetu nehati večno potikanje, sadje je ustavilo in privezalo človeka na kos zemlje, v katerem mu je raslo sadunosno drevje. Mnogoletni trud se ne zapušča tako lahko, človek _ i Ono malo, Kar nam je najstarejša povest zapisala nam, da se je požlahtnjeno sadje razširilo po vsem istih potih, po katerih se je širila tudi po onih m m kultura človeška. Res imamo tudi sadje, ki nam ga ni >, * kultura z vzhoda prinesla, ali ni dvombe, da je to sadje došlo s šum še hoče, da se naužij plod vojega truda in dela Vzgoj p tem pod okrilje človekovo, ko je sadnega drevja pa je napravil še drugih prememb v biline človeškem življenju. Žito na polju napajata ro*a in dež, kultura z vzhoda uže poučila človeka, kako mu treba vzgajati in kakršno korist uiore od tega vzgoja imeti. « i ali sadno drevj v južnih krajih zahte\ tud še umet - nega napajanj toke Človek mora napeljati stud njegovi jih z gora na svoje vrtove. Da bodo ljubljenci pred domačo živino Kakor tudi pred zverino, mora Vzgoj sadja je šel vštric z razvojem vrtarstva. * in po- Med starimi kulturnimi narodi v Aziji so bili Perzijanci » J rstni vrtarji. Razen uresnega d človek še aditi ter paziti da se mu vzdrži # jp Divj narodi, ki ob lov ži kaj je posest, kaj lastnina, ia tudi prvi poljedelski na- je raslo pri njihovih vrtih mnogo uajplemenitejših sadnih dreves. Grški ki so ga s Perzije dobili. Babilonski vrtovi so se tudi ponašali z Toplo ograja pisatelji omenjajo raznega žlahtnega sadja znajo še dandanes razni sadunosnim drevjem kakor perzijanski rodi niso še poznavali osebne posesti. V prvej kulturnej podnebje teh kraj dopuščalo, da so tu rasle ne dobi na Grškem ni nobeden imel samo breskve in marelice, črešnje in višnje, temveč tudi vse bilo občinsko. Samo vojih lastnih njiv, smokve oljike in rajen in sadunosen datlji. rudi Feničani so bili veliki vrt je bil svojina onega ga je zasadil in ogradil Toisto opažamo tudi pri črncih v Afriki. Kdor zasadi ljubitelji uresnega bilja in žlahtnega sadja. • • A žlahtnega našli Vse kar so • - - — . j za orbtom v Aziji vse so znosili na širili tam palmo, ima nanjo izključno pravico, to je njegova Sredozemnem svoje vrtove, ki so se v nepreglednej vrsti ob edina svojina, ker druge posesti ne pozna. In tako so morju svojim prometom in trgovino se z vzgojem sadnih dreves razvili so spojih Feničani Azijo z Evropo, odprli so pota sestvu in epotrebno bi bilo > da prvi pojmi ob po- katerih je kultura in žlahtnejše ikultu bilj 'O nusti je to za razvoj društvene D ljenja Vsi vemo da razmatrali, kolike in državnega živ- po prehajalo z Azije v Evropo. Feničani so prinesli v Evropo žlahtni trs > oljiko in smokvo, in za temi bilinami pojmov, da je postala temelj državne uredbo modernega napredka. stotino pravnih Evnopo po raznih potih cela vrsta druge i prišla v sadja. in vsega tem česu se je pojavila v Evropi hruš ka, jaboko, črešnj Prastaro pleme, ki je živelo v švicarskih stavbah na kolju, vzgajalo je uže mnogo žitaric na zelo nizkej stopnji kultur Z um. M . w a - * zemlje, in za seboj ni pustilo glas o ali je s ostalo in višnja, sliva, kutina, marelica in breskva. DaBflr ■ SUBImC^1 rr; T^i« iMEBh, jSEj Y f|T ^ -V'. • t Bfc "-JBMI pfLv \ i^B^BV^ * E" r T l y ~jE Stari Izraelci niso zaostali prav nič v sidjarstvu so našli žlahtno oljiko ia v Pa- za Feniča Kani Da površja lestini smokvo. Sam Mozes uči ljudstvo, kako ima na se niso ostanki • • njegovega bivanja in življenja ohranili v blatu na dnu jezera bilo. čisto nič ne bi vedeli, da je to pleme na svetu In to pleme je pobiralo po šumah lesnike in drobnice, lepega, žlahtnega sadja pred kot ne ni še pozna- sadjs paziti kajti veli: „Kedar prideto v deželo, vadite v njej sadna drevesa, zavrzite njih sprednj in za kožo valo Grškej je živel dolgo in dolgo marljiv narod se je s poljedelstvom ukvarjal t ki sadi* jej te sad leto katero vam rode vam bodi nečisto m ga ne Prvo sadje treh let proč vrzite kot slabo je, Ta nadarj ali v kultur se ni dignil narod je bil gotovo Peto leto pa jejte sadj Katero je drevo v svojej slabosti rodilo. Četrto % * K. J • <#' pa bodi ves njih sad posvečen v hvalo Gospodu. 9 ter i Ž življenje. Takega so našli semitski trgo potem godil e enoličn in Kaj se nabirajte, «ar rode Da J to dob vemo. Semitski trgovci so prinesli na Grško trto in prva sadna drevesa čuda In glej so Izraelci umeli s cepljenjem žlahtniki divjake in slabo sadno drevje, to nam priča sv. pismo nove zaveze, se na več mestih omenja, cepljenje. Ni da so jih grški narod se je na to kar preobrazil. Novo živ v tem poučili sosedni Feničani. Razen mnogega južnega vanj ljenje je šinilo Poljedelstvo samo ne vzdignil se sadja so vzgajali Izraelci vzlasti kutino in slive hruške na čudovito višino, in jabolka dovelo Sadj nikdar tako brzo do tega cilja jabolko ne more biti takošna h n žito, ali v kakoršno •. ? v plemenja dušo in srce. inskej trti je drugr moč, ki človeku Sok nskega trsa je razdražilo sokej pesni slavi se sadje a najbolje Kakor je jablana med gozdnim drevjem, tako njenej senci, kar sem želela 3 veli je moj ljubi m d sinovi, sedim, in njen sad je aiadeK mojemu grlu." in dalj domišljijo človeku, a vzgojeno sadj okus, posladilo življenje i a ustvarilo menitajšem užitku. Tako je napočil prvi dan Duh tvojih ust kakor jabolč duh Tvoj grlo mu je oplemenilo kakor najboljše vino." Jako so čislali Izraelci tudi ku poželjenje po ple- tine. Malej Aziji in Siriji kakor tudi v južnej Evropi šenej- so kutine lepše in okusnejše kakor pri nas » in njih zlata boja med zelenim perjem prikazuje se v prekraisnom _ * Ta pargraf namreč določuje da udje zadružnih licu zato ondotni pesnici često spominjajo kutine v svojih slikah • Vi * . bolniških blagajnic, katere so ustanovljene na podla • . . •• • - Salamon primerja v reda nimajo dolžnosti, pripadati Pregovorih kutine z modrim • ■ m" \ i s n ^ J « & svetom in veli, da so modre besede ob pravem času to Vil. poglavja obrtnega 1 — ~ t i kaki bolniški olagajnici, • ki je ustanovljena po propisih j! i *\ ~ * i * L -s &■ ji * ■* \ f ' f'* % • • * i ' * * ■ ^ { i ■ i Srl rT jfc ^ • ■ tega zakona. Vender pa se morajo pravila zlagali z do ločili zakona od 30. marca 1838. leta in se toraj pre- kar so zlata jabolka v sreberni posodi. Grška pravljica o Herkulu spominja tudi zlatih jabolk, ki jih Hera kot narediti. Na to stran potrebno premeno pravil, ako se poročeni dar dobila. Ta jabolka so rasla v vrtu pod po rednem potu ne r a nožju Atlasa in čuval jih je zmaj, kateremu jih je ukazoma postaviti, naj politično predrugačijo v roku, ki ga bode tfa i • \ • t oblastvo samo moral Herkul oteti. Mnogi sodijo, da so to kutine bile. opravi s pravno močjo Egiptu je vzgoj raznovrstnega bilja od Daj- zadruga ni naznanila, premenila je • » • Ker potrebne premene . * t visoka c. kr starejših časov, ali prav najplemenitejše sadje je tu omenjata ni slabo, usoevalo. Kakor Taofrast in . - •-> • - - mogla v Egiotu črešuja uspevati, prav tako se * drugemu sadju. Breskva in marelica, smokva in datela so bili edino sadje, ki je v Egiptu dobro uspevalo. (Dalje nasl.) deželna vlada določili in ni tako ker se ta premene da zlaga z ne mogla ■ zakonskimi uspešno delati, zato nasvetuje odsek: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do visoke kr. deželne vlade izreče v potrditev pravil Predlog Se je sprejel m % * (Dalje prihodnjič.) * m '9 je 1 m A^ • i BK -m. TC= Trgovinska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela kakor smo že javili, dne usta svojo redno sejo pod predsedništvom gospoda Vasa Petričiča ^ - i* $ 1 • in v navzočnosti naslednjih gospodov zborničnih udov: . Dolenca, Alojzija Jenka, Antona Ivana Dogana,' « v Kleina, Frana Kollmanna, Maksa Krennerja, Ivana Per dana Josipa Ribiča. Frana Ks. Souvana in Jerneja Žitnika. Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost do- jnir^ ■ >■ i g? voljno število članov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Maksa Krennerja in Zupančiča Ks Souvana Zapisnik zadnje seje se odobri I m . f • i - Ll • " ' l . t ničnem * — ^ šekove Gosp 0 ' zbornični svetnik Anton Klein poroča zbor proračunu za 1. 1888 in predlaga v imenu .od- I! Računski sklepi o zborničnem računu in o po- kojninskem zakladu pro 1888 potrjujejo se in predla- računov daje se odveza; Pravoredno z dokazili izkazan zbornični .račun m . predložiti je ■ v zmislu 21 1868 drž. zak. štev 85 zakona od dne 29. junija Hi * mm I ■ .. \ ^ kr. trgovinskemu 0 visokemu c ministerstvu po c. kr. deželni vladi, istočasno z računom • Ui | \ ~ : _ % | g ■ ■ ( r * * ' n ■ , o pokojninskem zakladu zborničnih uradnikov ** ' . . ' f '• predloga obveljata. • * t , . k — ■» III. Gospod zbornični svetnik Jernej & pravilih bolniške blagajnice frizerjev Oba in poroča . r • l 0 brivcev v » • % 4. * f Poliilroe st* ari • ' - * j, , • * Dalmacija, ravno minulem zasedanji dalmatinskega deželnega zbora segla je tamošna hrvatska večina po onem " - ustava, da domači Dunaji ' pokažejo svojo nezadovoljstvo zavolj preobilnega gojenja laščine in nemščine v deželi, zavolj prepičle podpore skazane domači hrvaščini in pa zavolj zmemarjenja gmotnih zadev v deželi. skrajnem sreistvu, katero deželni vladi in pa sredni prete daje — Dalmatinski Hrvatje izražajo ne voljo j družiti se s Hrvat s ko, "v svojo ter ustava pravico V deželnem zboru stranko nalogo go\ernika vrednik prevzel je za Dne i Biankini. avgusta pa je podpisalo 25 narodnih poslancev kar svoj program, ki izraža v določenih točkah ono •4 < je govoril Biankino. Kolikor so nam; znane razmere Dalmaciji in pa merodajne osebe ? imajo te izjave namen, pripomoči dalmatinski narodni stranki k onemu, kar so dosedaj brez vspelra zahtevali doma in v Beču po svojih zastopnikih, izraz nevolje je to v Žrugi obliki pa sicer zelo podoben onemu v izvolitvah mladočehov. ki m w se kaže na Češkem i J ✓ m* •. - , - I ^ — «1 • __ l W 4 % % Pritožba je to zoper ravnanje sedajne vlade njene opozicije, pritožba zoper onem, ki so v vrstah preveliko ozirnost sedajne vlade, nasproti Druzega pomena sedaj nima govor manjšini. in pa Pravila te zadruge potrdila je c. kr. deželna vlada, Prošram dalmatinske narodne stranke, katera podaja- ali zadruga pravil zadružne bolniške blagajnice ni premenila po določilih mo tukaj svojim čitateljem oddelka zakona od 30. marca Deželni poslanec • • - vrednik »Narodnemu Listu" 1888, o zavarovanju delavcev glede kake bolezni, drž. zak. štev. 33. Vsled tega je vis. Biankini, je v budgetni debati govoril tako c. kr. deželna vlada z ozirom menila. na določilo v 58. tega zakona, pravila pre- „Vlada se kaže nasproti kulturnim želnim potrebam jako malo naklonjeno metna gmotnim de- Glede na pro sredstva je Dalmacija od zunanjega sveta tako 286 izključena, kakor da bi ležala tam kje ob Kongu in ne Narodni hrvatski klub" nima nobene vere za na n v bližini središča omikane in visoko kultovane Evrope, rodnost in ju tudi ne spaja, a braniti hoče staroslo Zaradi tega je Prej tako živahni trgovski promet z venščino v cerkveni službi. Bosno in Ercegovino popolnoma prešel v roke Dunaja in Budimpešte, nekdaj ponosna trgovska mornarica Dal- to i Pospešujoč blagostanje v deželi bode klub delal na da se Dalmacija z železnico zveže z ostalo državo macije pa, za katero nas je celo mogočni cesar Karol V. in glavna pristanišča ob Jadranskem morji z Bosno > zavidal, je propala popolnemu poginu. Dalmatinski ribiči morajo mirno gledati, kako jim italijanski ribiči iz Chioggie izpred ust jemljo košček kruha. Iz ozirov višje politike za Italijo se žrtvuje dalmatinsko obrežno bro-darstvo. Položaj prebivalstva je postal prirodnim zasledjem Dalmacije, brez katere Dalmacija nima hrane ni obrane." tako neznosen » bodoči da strahovito narašča izseljevanje v Ameriko, proračun je postavljenih za orožništvo 38.000 gld., ceste pa samo 13.000 gld., in za toliko potrebne vodne za Naši dopisi. I Ho je dolžan in pripravljen landska, Francoska in Angleška; — v vrsto izvažajočih vsak ugoden čas skrbeti, da naš premilostivi kralj na dežel pa soadajo: Ogerska, Ruska, Rumunska, Srbska, temelju narodnih in pisanih prav, potrjenih z Njegovo sveto besedo, zjedini Dalmacijo s Hrvatsko in Slavonijo. in Egipt. Da se to zgodi in da se narod bolje zato bode »narodni klub44 skrbel Dobrota letine izražuje se v številkah tako, da pripravi na pomenja srednjo letino številka 10 0. Ozira se samo na glavne pridelke namreč všenico, rež, in ječmen to in pot prikrajša, z vsemi postavnimi sredstvi: da krepi hrvatsko zavest, deloma tudi oves. Vlansko leto bila je žitna letina na da pohrvati vse šole in urade v deželi, da se dežela sploh mnogo boljša, kakor letošna. Kaže nam namreč reši talijanščine in obrani ponemčenju. glede pridelka pšenice: 28* v letu 1888. na Srbskem na Romunskem na Ogerskem v Egiptu v Avstriji tia Ruskim 120 memo 116 „ 110 „ 110 107 98 v letu 1889. P^mijo radovljiški podružnici. Te vsote bodo porrbile podružnice gotovo na najboljši način v prospeh kmetijstva. n r 70 86 72 72 83 57 Kaže se toraj, da izrekoma one velike države, ki s svojo navzočostjo tudi Kakor smo uže gori omenili, bilo je v dan pre-movanja silno deževno in to je bilo tudi krivo, da se premovanje ni moglo toliko slovesno vršiti, kakor se je bilo nadejati po pripravah, katere je v ta namen naredil neutrudni podružnični predsednik gospod An- Hudovernik. K premovanju, katero je počastil družbeni predsednik gospod zalagajo svetovni trg s svojimi pridelki silovito manje cesarski svetnik Ivan Murnik, prišlo je obilo gospo-pridelke izkazavajo, kakor vlansko leto in temu je na- darjev, kateri si so razen živine, tudi ogledali delo z ravna posledica ta, da za slučaj, ako se kaže tudi v žitcčistnim strojem in pridelke sirarske zadruge v merodajnih izvanevropejskih deželah: severni Ameriki Se'U Podružnica v Bledu si misli zidati ob svojem in Indiji, pri žitu dotičnih vrst cena hiti na kviško, kar posebno hišo za stroje ter za skupno izdelovanje V" H • . > —— — v se na žitnem trgu že tako opazuje od začetka poletja sadnega mošta, in naše družbe odličen član ; ki pa sem. Boljšo letošnjo letino glede pšenice kažejo letos noče biti imenovan, podaril je podružnici v ta namen memo minulega leta samo tri uvažajoče dežele namreč 20 gld., ter tudi gospod Jos. Bubisut, ravnattlj v Holandska 105 memo vlanske 82, francoska 100 memo Celji gld. in sicer zato, ker ga je nad vse veselilo vlanske 80, in Švica 100 memo vlanske 78. Pri rži kaže izgledno vedenje kmetskih gospodarjev ob premovanji Ogerska 85 vlani oo letos, pri ječmenu pa vlani 84, Želimo, da bi to premovanje obrodilo mnogo najbolj- letos 53, Avstrijske dežele pa pri rži vlani 92 86, pri ječmenu pa vlani 96, letos pa 79. f letos šega sadu! Fcm. grof Janez Karol Huvn umrl v nedeljo Tršilo se Premovanje govedi v Bledu, ki je bilo 24. t. m. ob najhujšem dežji. Vzlic tej nepriliki v Gmundenu in tako sledil po malo tednih odličnemu svojemu tovarišu baronu Filipovič-u, H u y n pripeljali so mnogo govedi, ki je bila z malimi izjemami vsa beljanskega plemena ter kazala, da so Gorenjci so vrlo napredovali v živinoreji. Nastopni posestniki dobili premije, in sicer v tistem redu, v katerem so zapisani. Premije za lepe junce: Ivan Wucherer iz zadnja leta kot člen gosposke zbornice, člen delegacije in tudi člen državno-zborske komisije za nadzorovanje državnih dolgov, bil je eden najspretnejših, najhrabrejših najvernejših generalov naše slavne armade. Presvitli cesar je ž njim zgubil dolgoletnega zvestega služab- nika, katoliška cerkev odkritosrčno udanega sina, ki Lesec 40 gld j Ivan Šari iz Kupljenika 30 gld., Adolf Muhr iz Bleda 30 gld., Franc Legat iz Lesec 25 gld., Josip Mulej iz Sela 25 gld.. Josip Slivnik iz Bleda 20 je pri vsaki priliki javno pokazal svoje versko prepričanje. Rodil se je dne 10. februarija 1812 na Dunaj in dovršil vojaško akademijo v Dunajskem novem gld Andrej Klinar iz Rovt 20 gld. in Andrej Poljanec iz Rečice 20 gld mestu. Bil je pribočnik, učenec in prijatelj slavnega Radeckega. Grof Huyn je prinesel poročilo o nastopu vlade sedanjega cesarja v glavni tabor avstrijske Premije za lepejunice: (Prva premija za armade v Italiji. Dne 8. marca 1849 je na cesarskem telice je bila sicer priznana jgospodu Rih. Schrey-u v dvoru v Olomuci dobil povelje, naj razpusti kromeriški Zagorici, a odklonil jo je v korist kmetskemu posest- državni zbor. Leta 1859 je bil brigadni poveljnik n;ku) vornika 20 gld., Ivan Mallner iz Želeč 20 gld., Tomaž železne krone druge vrste. Leta 1866 je bil prideljen Prešern iz Lesec 15 gld. in Florijan Pekel iz Sp. Gorij bavarski armadi. Kot načelnik generalnemu štabu je Fran Legat iz Lesec 25 gld., Miha Noč iz Ja- na Tirolskem, prepodil Lahe iz dežele, in je dobil red 10 gld. Premije z a izdelal statut, bil poveljnik v Lincu, Pragi, in Budi, lepe krave: (Prva in druga kjer ostalo njegovo ime v najboljšem spominu, pozneje premija sta bili prisojeni gospodu Ivanu Wuchererju predsednik najvišjemu vojaškemu sodišču. Izurjen je in Franu Legatu v Lescah, a odklonila sta ji v korist bil kot strateg, učen kot modroslovec ? veščak kot drugim živinorejcem) Rihard Schrey iz Zagorice 30 gld., zvezdoslovec. Občeval je mnogo s slavnim zvezdoslov-Sebastijan Žvan iz Sp. Gorij 25 gld., Ivan Mallner iz cem Secchijem, ko je bil ta še v Milanu. Minolo pomlad Želeč 20 gld., Miha Z vab iz Javornika 15 gld. in Josip se je vdeleževal še zborovanj katoliškega shoda na Dunaji. Zapustil je pet sinov, katerih eden bo duhovnik, in dve hčeri. Grof Huyn je bil še iz stare šole Ivan Mallner, hotelier v Bledu, Adolf Muhr, Radeckijeve. Naj v miru počiva! Tonejc iz Bohinjske Bele 15 gld. Veseli nas, da moremo poročati, da so gospodje grajščak v Gradu in Rihard Schrey, grajščak na Kamniška železnica se bliža pričetku gradeuja. Bobnu, one vsote, katere so prejeli za premije (100 gld), Ministerstvo je odobrilo nadrobni načrt za politično podarili blejski kmetijski podružnici, in ravno tako pregledavanje in za razprave razlastnenja. Pregledavanje tudi gospod Franc Legat, kateri je podaril svojo vršilo se bode meseca septembra t. L Delo pri predoru d t 288 v Kamniku in pri savskim mostu prične se še to jesen, v ta namen se bode takoj nakupoval za most in za Vse učilišni profesor dr. Jelinek vložil je prošnjo da ga odpuste od vseučilišča ker se je na vseučilišče P » potreben les. Podrožnik, er so se od nekdaj shajale lju-bljanske prijateljice kave, kupil je ljubljanski pekovski pozval profesor Lamasch kot ordinarij za stolico držav nega mednarodnega prava. Istra. Graška „Tagespostu, ki s posebno slastjo mojster Jožef Čad za 24.500 gld. Aleksander baron Lazarini, c ki prinaša Slovencem nasprotne, akoravno prav s trte zvite kamornik in novosti, pisala je minuli teden, da se je pred kratkim major v pokoj umrl včeraj septembra na Bledu v podal papežev nuncij Galimberti na Primorsko, da graja starosti 69 let. Truplo umrlega prepelje se v Smlednik Slovanom preprijazno ravnanje škofov Glavina in Fe- v rodbinski grob. Iz Višnje gore se nam poroča, da je bil zadnji semenj mnogo jako dobro obiskan. Živinorejci so prignali lep živine in jo tudi dobro prodajali - - — r n Hrvatski učiteljski dom u bodo jutri slovesno odprli v Zagrebu. Krasna zgradba na vseučilišnem trgu stoji 95.000 gld. retiča. Na to samo po sebi nevrjetno vest, odgovarja sedaj drug nam pravičen dopisnik 8 Poreča, ki pa isti nito potovanje papeževega nuncija kaže v prav drugači svitlobi. Posredovanja papeževega zahtevalo je po tem dopisu ravnanje lahonskega škofa Flapp-a. Ta škof je namreč s pomočjo deželnega odbora v Kopru ustanovil konvikt, kateremu je namen, dosedaj slovansko duhovščino v Istri namestiti z laško. Da bi se gojenci navzeli tudi nepokvarjenega laškega duha,, najel je škof prefekta in redovnice, ki opravljajo v za Novičar iz domačih in tujih dežel. vodu nižje opravila iz kraljestva laškega i ter jih je Dunaja. škof brez ovinkov namestil. Skof Glavina, pod čegar ponedeljek jutro pripeljal se je škofijo Koper spada, je smatral to za utikanje v njegove cesar z zahodne železnice z Išla na Dunaj ter se s uradne pravice, toda pri tedanjem namestniku baron kolodvora podal naravnost na svoj dvor, kjer je dopo- Pretisu iskal je pomoči brez vspeha, zato pa se je pri ludne v avdijenci sprejel ter zaprisegel novoimenova- tožil pri papeževem nunciju, je ravno zato malo nega hrvatskega Ministra pri ogerski vladi pl. Jo s i- skušenemu škofu to nedostojnost očital. povič-a. Na večer istega dne ob 8 uri odpeljal se je cesar s posebnem vlakom s svojim vojnim sprem- ralno častništvo in lahonstvo Ta čin iz novega kaže, da prvič nemško libe stvom k vojnim vajam v Galicijo. Kot gosta cesarjeva spremila sta ga k vajem vojna ataše-a nemški in laški, razun teh odpeljali so se tje nadvojvoda Albrecht in vojni minister baron Bauer. delata pod enem klobu kom in drugič, da je skoraj redno nasprotno res j kar taki listi kot sila senzacijonalne novosti trosijo med svet Sicer na Dunaji v višjih političnih krogih se vedno vlada tihota vročega poletja, ministrov je še malo tam m ne čuje se o posebnih pripravah za je- naravnost v Potsdam. Nemški stnsko delovanje > samo iz krogov finančnega mi- Nemška. Sedaj je dognano, da je ruski car uradna naznanil svojo obiskanje v Berolinu. Danes odpelje se car s Kopenhagna ter doide, ne ustavši se v Berolinu cesar torej tudi taka nisterstva se čuje, da namerava vlada predložiti dr- žavnemu zboru nekatere premembe zakona o davku skrajša svoje bivanje pri vojnih vajah, da sedaj že nadzoruje priprave za sprejem carjev. na žganje, izrekoma se čuje da in ogerska država Žitna cena dogovarjata znižanje množine kontigentiranega špirita. Dalje poroča Pražka »Politik" govorice v vladi- " ^ ^ m g ' ~m | V fjr ^ - " ' ^ < ' T- '^J ' - MHf"^ niti krogih, izrekoma v 1 onih ministerstvu notranjih zadev, da se namerava upokojiti namestniškega sve- tovalca v Poreču g. Aleks. vit. Eluscheg-a, ter da se v Ljubljani 31. avgusta 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr banaške 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 kr. aorsice 5 gld 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. v deželni zbor Isterski pošlje kot vladni zastopnik ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold okrajni glavar pl. Czermak. To bil nov odločilen 44 kr. Kromp 2 gold 41 kr. 100 kilogramov * ■# korak pri odstranjevanji onih uradniških oseb na Primorskem, katere so zakrivile tam sedajne, že neznosne *: V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold; 18 kr ' § • , * Rrž 4 gold. 55 kr razmere. u « Oves 2 gold. 60 kr _ — Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Glede kandidature v ? zbor v Leopoldovem • i * ' predmestji na mesto odstopivšega prof. Ed. Stišsa, oglasil se je sedaj še drugi protisemitski kandidat, tako, da se ^ v ■ ' 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajd 4 gold 22 k Sen 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog bode skoraj gotovo Siissu zopetna izvolitev Odgovorni Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki,