... !*.. .71 : * Posamezna številka? \ 1 krono. š ■ .TABOR* hJup ««* im, «mn S nedeljo in praxu»koT, ob 18. uri t J di.umom ua&ledtajeg® in« tor b4*co eeioletao 190 K% poUotao ©0 K* iotrtlotno K mmhto 35 K. Jurerati po dogovora, tfi večkratni otojim popasi* N*rov «e opre« JIABOBA** MAH1B0&, OiuC-fccv* a«<» 54«r*8±. o o &ofkrs!nw&' hsriifcoznjKačisrak * <. B. SM. ilj'SAVA m »»hej« ▼ Ju&fmri sllot M. *, nitim«. fenu. Tsi«> Iga St. 84. SHS pojtaočokosu rv im 4t«s H.T8?. <* mjKMMmdmmmm*** Leto: !l. Maribor, četrtek 28. julija 1921. SteviSka: 168. Država in cerkev. (Dalje.) t^jcži so tudi nadalje skrbno zasledovali emancipacijo države. Pij IX. je osnoval l. 1850. svoje glasilo „Katoliška clyilizacijaK, v katerem je zastopal program: obnoviti srednjeveško katoliško dvilizacijo, katero je razrušila revolucija. Pij IX. je vladal v dobi, ko je Italijo Preiresal duh nacionalne revolucijo. Ta Je zasledovala cilj, pomesti vse srednjeveške politične ostanke in ujediniti ves italijanski narod v eno državo. Papež je Obsodil Garibaldijevo revolucijonarstvo embolj, ker so nekatere uporniške čete Prekoračile mejo njegove posvetne drža-*e- 8. decembra 1.1864. je Pi| IX., ogor-ert nad postopanjem Francije, ki je odpoklicala svoje vojaštvo iz £ima, izdal encikliko, v kateri razvija svojo temeljno * ei°, namreč, da je bila srednjeveška aloliška civilizacija oslabljena z reformacijo, janzenizmom, voltaireanizmom, panteizmom in socijalizmom; moderna družba jo osnovana na krivih načelih in ijo je treba preobraziti na ta način, da hodo njeni temelji postavljeni na zakonito avtoriteto cerkve. Enciklika obsoja fersko nevtralnost ali toleranco sodobne in Pravi med drugim: Jz tega Popolnoma krivega mišljenja o vladi iz- o^f.nT1?’ katero ie že Grešor XVI-boda v °f bla7'nost\ da je namreč svo-stvnr 1 1 m vcro‘zPovedanja zasebna drla . . ga «oveka.,.in da imajo 2 801 PraVic° izP°vedati prosto svoje Xor,rn^e 2 bo^e<*°’ ^skom ali drugače". so onciklika obrača proti socija-Mar,U m omunizmu. Tej encikliki je do-l znam sjllabus, seznamek 80 izrek, lo. vrr K°men!m° sam° § 6-» 9., ^aknn-i. ’ 0ja nauk> da v slučaju Ko ilte p°ra med državQ ,n cerkv..o da i* Vn° pravo’ § 9- obsoja nauk, bna ^°sve*na m°Č papeževa nepotre- Iiberalnim’ ,0,braCa proti takozvanim Sajo cerke r k?m; *• j- onimi ki sku‘ 1’£tlizrno •* pora'r‘t‘ 2 napredkom, libe-to pan'^ m so<*obno civilizacijo. Da bi je skr*! ^V° .s*ai^Ce dobilo trajno formo, cerkve!!-3 ^ 1869. v Vatikanu 'in je \ z^or’ kateri se je pričel 8. dec. pežev ai£prav^a^ Pre(t vsem o dogmi pa-sm-ei ? nezm°tIj1vosti. Ta dogma je bila 66 , S 371 gIasovi 2a» 88 proti in . «U z dodatkom. (Proti je bil izprva Vat i biskuP J-J- Strosmayer.) ^'kanski zbor je prekinil izbruh vojne JaT Francijo in Nemčijo, kmalu na to »alijani zasedli Rim in borba Vati-vnila z revolucijonarno državo je prešla novo fazo. Papež italijanske vlade ni ^‘znal. Se danes se smatra za »vatikan-^ e^a jetnika*. Nobena tuja država ni ^°tela intervenirati; emancipacija države p.. Cerkve je bila v glavnem dovršena. %‘Jev naslednik Leon XIII. je izdal muo-,iuH«k; v eni obsoja suverenost tUsStva (l878), v drugi ponavlja sylla-Ve ’ v fre,j' »o ljudski svobodi*, obsoja sicer ° *n t!skovno svobodo, pripuščajoč d[ .. n°k°liko modernili svoboščin,»ne ker lira1 °erkev Pr*znavala, temvefi ker C E.- "a «Iovešfco slabost . . .■ [Leon laj se praksi iskal sporazum z vladami, ker je na ta način vedno koristil cerkvenim interesom. Dočiin Pij IX. ni'hotel priznati francoske republike in je odkrito podpiral rojaliste, je Leon XIII., videč, da so bili francoski konzervativci pri volitvah 1. 1880. poraženi, naravnost ukazal francoskim katolikom, naj sprejmejo republiko ter tvorijo ustavno stranko. Ker so nekateri voditelji vstrajali v svojem rojalizmu, jih je papež posvaril in v pismu nekemu škofu izrekel 1. 1892 to-le značilno mišljenje: „Ker je papež kot cerkveni poglavar edini sodnik nad cerkvenimi interesi, odločuje samo on tam, kjer politika zadeva cerkvene interese Sploh je papež Leon XIII. že precej daleč priznal sodobna gibanja in na podlagi njegovih enciklik je nastal celo krščanski socijalizem. Cerkev je sprejela novo politično taktiko; ideal srednjeve ške države, ki je plaval pred očmi še Piju IX., se je že za časa Leona XIII, zelo oddaljil, za časa Pija X. se posu-nil ^to na obzorje in Benedikt XV. že gleda prve poskuse komunistične države. Slednja bazira na čisto materialistični podlagi in predstavlja nov tip države, ki zgodovinarja precej spominja na srednjeveške države, s to razliko, da je vpliv cerkve skrčen na minimum. Gotovo pa je, da je ta novi tip veliko prezgodnji m nezrel za življenje ter da bo ostal še dolgo v veljavi tip ustavne države, o kateri smo uvodoma rekli, da spaja heterogene socialne skupine v eno na zunaj homogeno celoto, ki ustavnim in zakonitim potom določa razmerje med državljani in državo. Ustavna država tudi lahko priznava cerkev kot organizacijo, s katero mora računati, ne more pa priznati njene nadvlade in zavrača njeno avtoriteto na moralno polje, prepuščajoč ji cura animarum, ne pa posvetno žezlo. Razmerje med cerkvijo in državo se uredi potom konkordata ali pa na drugi ustavni način. Tendenca nadaljnega razvoja odno-žajev med državo in cerkvijo je ločitev cerkve od države kakor je izvedena n. pr. v seteroameriskih Zveznih državah. Tu se država prav nič ne briga za cerkvene zadeve in prepušča verstvo prostovoljnim cerkvenim občinam, katere smatra kot društvo. Taka država je, kakor smo videli z ozirom na stališče, ki so ga zavzeli papeži nasproti ustavni državi, v dijamentralnem nasprotju z dosedanjim cerkvenim idealom države. V praksi je cerkev pač dala marsikatero concesijo; da pa svojega mišljenja ni izpremenila, to sc politika ne tiče. Današnji politik mora z vsemi sredstvi zavarovati svobodo ustavne države nasproti cerkvenim pretenzijam, ker le ta to obvaruje tudi pravice človeka, ki jih je zmagonosno uveljavila francoska revolucija. Današnja država je v verskem oziru ali nevtralna ali tolerantna, pod nobenim pogojem pa se ne more nasloniti na cerkev, tembolj, ako prebivalstvo pripada raznim konfesijam. Od katoliike cerkve je nemogoče zahtevati, da bi bila tolerantna nasproti drugim konfesijam. Preostane nam, da v drugem odstavku razmotrivamo o tem vprašanju z ozirom na razmere v Jugoslaviji, ker bomo le na ta način razumeli ono gibanje, ki ga označujemo kot klerikalizem. Brzojavna poročila se nahajajo na 3. strani. Naše šole v Maribora k okolici Navadno ni dobro, ako se dnevno politično Časopisje mnogo peča s šolstvom. Ako je ustroj šol že končan in njihov cilj definitiven, je najbolje, da delujejo nemoteno po zunanjih dnevnih političnih in strankarskih uplivih naprej. Tako jim je zasiguran najboljši uspeh. Prav pa tudi ni, da se o tej nad vse važni javni inštituciji v javnosti docela molči. Saj je na njej zainteresirana slednja družina in tisoči naših malčkov, ki so up in nada ne samo svojih staršev, ampak prav tako tudi našega naroda in države. V naši mladini je bodočnost. — Da je šolstvo ravno pri nas na državni in jezikovni meji posebno važno, tega ni potreba še dokazovati, ker je jasno vsakomur. Zato bi ne bilo odveč, če bi se tupatam tudi naše dnevno časopisje spomnilo ustroja naših šol, seveda iz popolnoma stvarnih, ne pa političnih ali strankarskih vidikov. To bi bilo potrebno tembolj ravno sedaj, ker se da še marsikaj vsaj deloma ukreniti drugače, kar bi bilo morda bolje v bodočnosti. Omenjam samo par stvari. Pri preosnovi tukajšnjega šolstva 1. 1919 so bile pravzaprav odpravljene vse nemške šole. Le posameznim šolam se je pridelilo toliko nemških vsporednic, kolikor je bilo neobhodno potreba. To je bilo prav praktično iz vzgojnega stališča. Otroci nemških staršev so se lažje po medsebojnem občevanju naučili slovenskega jezika, ki je za nje prav teko potreben, ako ne še bolj, kakor je bil svoj čas za nas nemški jezik. Zaka bi se ne vadili otroci v narodni strpnosti že v šoli? Saj je z ustanovitvijo naše države za vedno — vsaj upamo — minul tisti ostri narodnostni boj, ki je zlasti pri nas zahteval toliko moči in energije, ki bi se dala uporabljati na drugem polju z večjim uspehom. S tako ureditvijo tukajšnjega šolstva so bili po veliki večini zadovoljni vsi treznomisleči Nemci, ki so upoštevali nov položaj. Lansko leto pa se je naenkrat ustanovilo nekaj Čisto nemških šol, katerih pravzaprav mtnda nihče še zahteval ni. Tako smo dobili slovensko dekliško šolo meščansko — v Cankarjevi ulici in docelo nemško meščansko na Slomškovem trgu. In otroci slovenski in nemški hodijo mimo šol istih kategorij še po cele pol ure in dalje, da pridejo do „svojett šole. Obenem smo ustvarili s tem Nemcem čisto po starem vzorcu nekako posestno stanje, katerega niti zahtevali niso in ki ne bode ne njim, ne nam v prid. Most, ki je vezal ob« narodnosti in po katerem bi se naia mladina zbližala, smo podrli sami, da onemogočimo stiknaiih malih. _ Jt) uaiulcv., je zijal nekdaj med nami. Morda sfc motim, a meni se vse to ne zdi prav. In vendar se ni nikdo zganil v tem oziru. Vse je molčalo lani in vse molf letos. Drugi primer, ki je pravzaprav povod tem vrsticam: V XVII. seji višjega šol. sveta, ki se je vršila pred dobnm mesecem, se je sklenilo vprašati merodajne činitelje v Pobrežju, ali bi bilo primerno ustanoviti novo meščansko šolo. To vest je bilo Čitati med vrstami o poročilu seje in je še preteklo dosti Drave med tem Časom, ne da bi kdo v javnosti izrazil svoje mnenje o tem. In vendar je' velikega pomena to vprašanje ne samo za naše Pobrežje, ampak tudi za Maribor* Meščanske šole so pri nas še le v razvoju in so brezdvomno zelo važne za splošno naobrazbo, posebno pa še za naše obrtništvo. Dobra meščanska šola nudi mnogo več za praktično živ« Ijenje, kakor vsaka druga nižja sred u j s šola in imajo absolventi meščanskih šo! odprta razna pota k izvrševanju življen-skih poklicev že po sedanjem ustroju. Tega absolventi nižjih razredov srednjih čol po sedanjem ustroju nimajo, ker se preveč ubijajo z učenjem latinščine, grščine in francoščine na rovaš praatič-nih ved. Brez dvoma je v Mariboru vprašanje meščanskega šolstva zavoženo. Imamo namreč na levem bregu Drave dve javni dekliški meščanski- šoli in še eno zasebno. Torej tri za deklice. Za dečke pa je samo ena, ki je bila že lani prenapolnjena in bode letos istotako ter ima še to napako, da se ne more po potrebi povečati. Torej edina deška meščanska šola naj zadosti potrebam mesta in velike okolice, ki je tako spojena i mestom, da ni opaziti razlike! To je nemogoče. In pri tem računa ie marsikdo z dežele na zavod, ki še lastnim potrebam ne more zadostovati 1 Razen tega so vse mariborske me« ščanske šole teritorijalno kaj slabo razdeljene. Vse stojijo na levem bregu Drave, kjer je mesto stisnjeno in nim* mnogo več razvoja. Na desnem bregu pa, kjer je edino mogoč razvoj mesta — pa ni nobene. Zakaj priklopljenje okoliških občin k mestu Mariboru je Ie še vprašanje časa. Temu se okoliške občine v doglednem času ne bodo mogle več obraniti. Desni breg Drave potrebuje na vsal način nujno predvsem deške meščanske šole in nič manj dekliške. S tem pa ni rečeno, da naj bi bila taka šola ia periferiji namreč v — Pobrežju, ki bi imela v svojem okolišu premalo učencev, za tuje okoliše bi bila pa preoddaljena. Taka šola sodi za ves desni breg Drave v sredino magdalen« skega predmestja, kamor bi imeli enako daleč otroci vseh sedanjih okoliških občin, ki pridejo prejalislej pod mesta Taka, dobro opremljena meščanska šola na pravem mestu bi bila prav? blagoslov za ta del mesta in bližnja okolico za dolgo vrsto let. Se ena možnost je, namreč, da dobi predmestje svojo in Studenci tudi svojo. Ako se to zgodi, potem dobimo kar tri meščanske za ta okoliš. V sedanjih razmerah pa ni misliti na to, že iz gmotnih ozir. Boljše, kakor tri mešane meščanske šole tako blizu, ki bi ne bile zadosti opremljene, je vsekako ena, ampak tista mora biti prvovrstna v vsakem oziru, da bode mogla zadostiti potrebam in duhu časa. Zadeva maščanskih šol na desnem oregu Drave že stopa v ospredje. Kakšno leto se bode morda dalo še kako zavleči, ali izogniti se ji ne bo mogoče. Naj bi se pravočasno mislilo na to, da bi se res rešilo vsestransko najboljše, kar bi bilo v prid naši mladini in naii bodočnosti. Na to vprašanje samo opozoriti, je bil namen teh vrstic. —ski— Namsstn k Ivan Hribar na pota v domovino. Maribor, 25. julija. Bivši praški poslanik, poobl. minister g. Ivan Hribar, se je preko Maribora vrnil v domovino, da prevzame odlično in odgovorno mesto pokr. namestnika za slovenske kraje. Na potu v Ljubljano je dospel danes ob 2 05 v Maribor. Vlak je imel pol ure zamude. Na kolodvoru so g. namestnika pričakovali zastopniki uradov, korporacij in mnogoštevilno občinstvo. Sprejema se je udeležil okrajni glavar g. dr. Lajnšič, g. župan Grčar z podžupanom g. Rogličem in obč. svetniki, finančni ravnatelj dr. Povalej, predsednik okrož. sodišča g. dvorni svetnik Cajnkar, predstojnik okraj, sodišča g. nadsvetnik Kronvogl, drž. pravdnika g. dr. Grasseli in g. dr. Jančič, ravnatelj pošte g. Joseck, komandant mesta g. polkovnik Bogičevič, ravnatelj drž. policije g. polic, svetnik dr. Senekovič, ravnatelj drž. gimnazije g. dr. Tominšek, začasni vodja javne bolnice docent g. dr. Matko, predsednik »Glasbene Matice0 g. Dev, knjižničar praške vseuč. knjižnjiceg. dr. Žmavc, stolni prošt g. Matek in mnogo drugih. Prvi je pozdravil g. okrajni glavar dr. Lajnšič: »Velecenjeni g. minister, visoko čislani «r. namestnik! Maribor Vas pozna kot uglednega politika, organizatorja in vzornega delavca na polju prosvete in pričakuje, da bodete storili vse potrebno, da dobi Maribor to, kar mu gre. V tej nadi Vas pozdravljam v imenu uradništva, ki Vam nudi vse , 'svoje moči v podporo. Nato ga je s kratkimi besedami pozdravil župan g. Grčar: »Imam izredno čast, da Vas pozdravim kot prvi slovenski župan mariborskega mesta v imenu vsega BERGES: Slučaj Loaf. (Amerikanuka humoreska). — Prevel: Pikaon (Dalje.) (9) »Jim Humphrey", je rekel eden, medtem ko je kazal z iztegnjenim prstom na ulico, »I say, Jim Humphrey, pro-kleto dragoceno prijateljico imava v tej stari, črni coprnici — now’ look! — kako se plazi, kako opazuje, res veselje jo je gledati!* Oni drugi z gladko obritim obrazom je stisnil rameni, izpljunil žalostno velik prežvekovan kos tobaka v cestni jarek in si pričel natikati par novih, črnih rokavic. »Bill Crookey, prosim te, drži jezik <,& zobmi!* je rekel z žalostnim obrazom. „Ako ne bi bil tako nesramno dobrosrčen in neumen, bi ti takoj lopnil eno po tvoji blagoslovljeni butici. Dragocena prijateljica? Bless me! Ona — črna, barvasta zamorka!! Mi smo beli možje, Bill Crookey, in ako se spuščamo z njo, storimo to le radi tega, da jo osleparimo. Lay, daj mi kos tobaka! Ah, hvala ! Pravim: zahvaljujem se, Bill Grcokey!“ Vlakoil jo tobak skrbno v usta, zastokal, s težkim srcem in nadaljeval nekoliko tišje: „1 say. Bill, samo prebivalstva. Oprostite mi, da Vas pri tej priliki prosim, da pokažete tudi Mariboru, naši važni obmejni točki, svojo naklonjenost. Maribor stoji danes pred težkimi problemi, katerim hočemo posvetiti vse nase moči, da jih rešimo. Ta rešitev pa ne bo lahka, če nam Vi odrečete svojo pomoč, za katero Vas prosim." Kr. namestnik g. Hribar je odgovoril na županov pozdrav: .Dovolite, da se obrnem najprej na Vas kot zastopnika mesta. Tujec, ki je pred tremi leti hodil tod, bi ne mogel razumeti, kaj se je v tem kratkem Času zgodilo. Takrat je bil Maribor še nemško mesto. Danes pa pozdravljate mene kot kraljevega namestnika na naši domači grudi. To je zgodovinsko velik do' godek, kateri se mogoče zgodi vsakih 1000 let enkrat. Zavedam se, na kako važno mesto prihajam. Bodite prepričani, da Vam bom šel vedno na roko. Maribor je bil že od nekdaj za nas važno mesto, ki nam je dajalo inicijativo na narodnem polju. Navedem samo našega slavnega Slomšeka in Glasbeno Matico, ki se je iz Maribora širila tudi v druge kraje naše domovine. Velika naloga še čaka Maribor, a prepričan sem. da jo bodete častno rešili in da bo postal Maribor prvo industrijsko njesto naše države in da ji bo v čast in ponos. Narodna zavest je sicer že prodrla ’ vsa sloje, vendar jih je v Mariboru mnogo, ki se še niso zavedli. S pametnim nastopom pa bodete tudi te pridobili." Nato se je obrnil k okrajnemu glavarju in ga na govoril: »Veliko je zaupanje, ki mi ga je izkazala vlada s tem, da me je izbrala za kr. namestnika za Slovenijo. Vsakomur je pač znana moja ideja, za katero sem se boril že pred in med vojno. Povsod sem branil svoja načela in veseli me, da so se izpolnila. Danes pa prihajam v domovino, da branim pravo in pravico. Sedaj smo uživali medvladje. Vedno sem ga opazoval iz tujine in mnogokrat se da iz daljave boljše opazovati kakor pa v središču. Samovolja, ki se je do sedaj razpasla, mora prenehati; mi imamo svoje zakone in svojega kralja. Njemu moramo biti podložni in zakone moramo izpolnjevati. Pred zakonom smo vsi enaki in vsak pošten državljan sme računati, da ga bo ščitil zakon. To so moja načela, za katera sem se in se bom vedno boril in upam, da bom našel razumevanje pri narodu. Vi, uradniki, mi morate pri tem pomagati. V medsebojnem razumevanju in podpiranju bodemo dosegli to, kar si želi vsak zavedea Jugosloven, veliko in močno državo." , da bi imela starina kaj denarja doma, kajti gotovo je, da poseduje lepo premoženje. Iz tega svidenja se bo dal pridobiti lep kapital — »Pst!!* je prekinil Bill govornika in pod gostimi brki sta se zganili ustnici v neprijetnem zadovoljstvu, .poglejte me enkrat. Ali imam res tako nesramno neumen obraz, kakor ste se že večkrat izrazili ? Mnogo mi je na tem, da izvem enkrat natančno jasno in točno sodbo o tej točki in sicer takoj *sedaj.* „Well, starina, tiče se oči, ki vas sedaj opazujejo. Njim S6 zdite, prav milo izraženo, podoben velblodu, ker ne morem radi moje učenosti opustiti primerno med mojo drago osebo in vami; druge oči pa, pripadajoče nmimnejšemu človeku, pa lahko vidijo v vas kakega skritega profesorja." »Profesorja? Kaj, je to vaše mnenje? Dobro, od tega trenotka dalje sem profesor, in hudič me vzemi, ako ne bodem delal mojemu naslovu čast. Tudi v vaših lastnih očeh se upam povspeti, Jim Hum-phrey, kajti vi me imate gotovo za ne-umnejšega kot sem, za kar vam pa podam takoj dokaz. Kar bi radi vi vedeli, namreč jaz že vem!" -.Kako ? kaj ?• Burno odobravanje je sledilo temu jedrnatemu odgovoru. G. Hribar je podal posameznim zastopnikom roko in z vsakim spregovoril par besed. G. okr. glavar ga je povabil na malo južino v restavraciji, potem pa je vlak ob 2’37 med burnimi živijo-klici odpeljal dalje proti Ljubljani. V spremstvi kr. namest nika se je nahajala njegova žena gospa Marija in hčerka Zlata. i mmmm V nedeljo na Sokolski zlet k Sv. Jakobu v Slov. gor.! Dnevna kronika. Maribor, 27. julij*. — Himen. Danes se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani naž glavni'urednik g. Radivoj Rehar z gdčno. Minko Punčuhov o, učiteljico na dekliški ljudski šoli v Cankarjevi ulici. — Bilo srečno ! — Prihod kraljevega namestnika. Na drugem mestu prinašamo poročilo o sprejemu namestnika g. Ivana Hribarja na mariborskem kolodvoru, kjer ga je prvič pozdravila naša domovina kot iz-vrševatelja ustkvne funkcije pokrajinskega namestnika. G. namestnik je mož dela in občudovanja vredne energije, ki se je z neumornim delom in silno pridnostjo povspel na visoko mesto, ki ga sedaj zavzema. Izrazitih osebnosti in neupogljivih značajev imamo danes malo in g. Hribarju lahko brez laskanja pripišemo to visoko naravno odlikovanje. G. namestnika lepo karakterizirajo besede, ki jih je spregovoril nasproti zastopniku podrejenega mu nradništva: Izpolnjevati moramo zakone, samovolja naj preneha, le zakon bodi merodajen pri vladanju države. Te besede, izrečene na kolodvoru nekdaj ponemčenega Maribora, naj pomenijo: Naša nacionalna revolucija je zaključena, smo ustavna in demokratična država, ki ščiti in deli enake pravice vsakomur, kdor spoštuje zakone! Na osnovi resne in pravične zakonodaje se razvijajmo v moderno, napredno državo! — Maribor pod rdečo zastavo. Raz poslopja mariborskega magistrata je zavihrala v pondeljek zvečer naenkrat rdeča zastava. Ne zamerimo socijalistom, da so hoteli na ta način izraziti svoje veselje nad tem, da je bil potrjen so-cijalistični župan. Kazalo pa je malo takta in ni bilo v skladu s lepimi besedami župana Grčarja, da poleg rdeče zastave ni bilo videti nobene druge in da je moral izsiliti še le gospod Škerjanc, da se je razobesila poleg rdeče še državna in slovenska zastava. Rdeča zastava, ki jo imajo tudi boljševiki v Rusiji, za naše mesto in njegovo prebivalstvo nikakor ni kinČ. Da smo jo dobili se imamo zahvaliti našim ljubim »na- rodnim* klerikalcem, ki so glasovali z( socialističnega župana. Prav-za-prav jfi bilo nehvaležno od socijalistov, da wso razobesili ob enem z rdečo zastavo tu® črno v zahvalo klerikalcem, ker bi se na ta način že na zunaj pokazal značaj zveze med socijalisti in klerikalciJ Ze na tej zunanjosti se vidi kako smo imeli ko smo trdili, da oseba soj cijalističnega župana ni odločilna, o(Mj Čilen je program in vodstvo stranke,, koj1 pripada župan. In ta program in to voC**:v^ vzlic lepim besedam g. župana ni narodni in ni državno temveč rdeče, kakor tufl pri klerikalcih ni narodno in ni država , temveč črno. Začetek je vsekakor lep J , smo radovedni na nadaljni razvo) 1, delovanje socijalistično-klerikalne večin v občinskem svetu. — Deputacija trgovcev in °^f ' nikov v Beogradu. »Straža* se norčuJa iz deputacije češ, da ni imela nobenee uspeha, v isti sapi pa priporoča svoji . somišljenikom, da pripravljajo P° J za komisarja, ki ima priti v svrho . iskave obdačenja v Maribor. Ze iz tej> > priporočila sledi, da se „Straža“ sa , zaveda, da je deputacija le d°s 8^ nekaj uspeha in da ga hoče iz’{°rljeVa tudi za svoje somišljenike. Cela ne sodi pred javnost predno se °D 1 ^ ljena preiskava ni izvršila. P° . »urm časa in prilike dovolj, na podlag' j nih podatkov o stvari izpregovon*■ .1 dalje. Gotovo je, da klerikalni P0®«®} ki so v skrajm opoziciji, svserni J -mterpelacij3mi in predlogi niso « «> i ničesar, ker je vlada prav dobro j mela, da gre zgolj za demagoštvo s državni obliki sovražnih J Javnosti tfodi le toliko povedano, u obljubil finančni minister še druge ] šave glede odloga plačila, glede dOD 1 »Zvohal sem skrivališče, v katerem kopiči starka svoje zaklade." »Hudiča — kaj mi vendar pravite! Skoro se mi zdi, da sem se motil v vas, he ? Pod usmiljenja vredno zunanjost vašega okostnjaka biva velik duh, to moram pritrditi. Govorite, Bill, in hvala iz mojih ust vam ne izostane.* »Dobro tedaj, vi stari, premeteni lisjak; izrabimo čas, kajti dobra dama naju ostro opazuje. Vi veste, da sem vlomil včeraj zvečer pri peku tamkaj —.* »Vem, nadaljujte?* »Stara coprnica je čakala zunaj. Rekel sem ji, naj se poda na določen znak takoj k stanovanju mirovnega sodnika Phelpsa in naj me pričakuje, ker sem nameraval vlomiti še v kurnik in ukrasti zanjo nekaj eksemplarjev dvonožcev. Hahaha! Že spomin me sili k smehu. Jaz, prvi vlomilec blagajn po Dau Lian-su, pa grem vlamljati v kurnik! Kakor da bi se to zlagalo z mojo častjo! ? Kar sem storil pa je bilo naslednje: medtem ko je Čakala starina pri mirovnem sodniku. sem hitel v njeno stanovanje in preiskal vse od strehe do kleti. Ah — klet! Ta zlata klet! Stara, umazana, smr-deta klet, bi premotila tudi generalnega državnega pravdnika te slavne dežele — — mene ni. Jaz sem Bill Crookev. vlara- ae uu potrdil o plačanih davkih v svr'3P^_ $ carinjenja in potovanja v inozemstv * obljubil slednjič, kakor že omen), J preiskavo glede pritožb, da _se ocenju' popolnoma napačno in krivično don preko mere in v nasprotju dejan položajem. Finančni minister je ti deputaciji predložiti te pritožbe pis©^ in je radi tega priporočljivo, da spO* čijo oni, ki se jim je godila krivica, kratke podatke (številko napovedi, šti plačilnih nalogov s predpisanimi davji in številko davčne podstave, kakor j* je ugotovila davčna oblast) trgovskernj gremiju oziroma načelstvu dotične zadruge in sicer brez odloga da se moglo takoj odposlati pismeno spom nico. . ’v i — Higijeničen škandal v je mestno kopališče na Dravi. - * . o tem že ponovno .pisali iJ1 °PozanVjin$ poklicane kroge še enkrat n'1, , potrebo, da se ta zadeva ur6 ’ —’ zahteva ugled mesta in ljudsk _ , je. Novi g. župan je v svojem v ’ . mu lento razvil higijenične na • jih mora izvršiti, občina v svojo ^oj . lokrogu, zato smo itverjeui, ko-j vzel v roke preuredho dravi3ke£^a pališča. Znamenje naše tplpsnC _raga. dence je, da se tako važnim njem, kakor je kopališče, ne P0 ljalec blagajn! Hudič me pozoblj> ' jutrek, ako ne bi iztaknil v zidu ki je bila zaprta z železno pl°Sco_ > loženim kamenjem. To je njena n «^a na, Jim Humphrey, in odprl sem J®.«-, kor h; ‘koryjev oreh, kakor resn znam p dpisati svoje ime!" 1 jestei Jim Jumphreyev obraz se je n ^ v pravem občudovanju. Večkrat z?Pyag( doma je strezni z glavo. »Dajte gj0. blagodejno roko," je rekel končno ^ •, vesnim glasom. »Zahvaljujem sey. 1 Bill Grookey. In sedaj pravim: ^a> ' briljanten, prav posebno preklet pe » ^ kor ga je mogoče dobiti drugac® ^ najboljših krogih, krasna glavica s » 1 ste celo mene, učenega »profesij011. _ premotili vkljub moji izredni prevej ^ sti. Vi prav zares niste tako neulB^t’0p-izgledale, ampak vi ste tak PraVC_0ZdiI timist, kot jih pleše mnogo po Pr®,.uje Amerike. To je vse, kar nas_r*^_ ^ vi ste optimist, jaz pa pesim,s ka^0i se pa tiče našega poklica, tu *va’ f0C}. sedaj pripoznam, popolnoma en na • * • Kratil »Well, well, pustite to* se >„t* Bill, »zadovoljen sem z vašo Pohv ‘1 (Dalj'3 I*1 j 1 i i fliKSdfr 28? jullprrezl? !»• skoraj nikake (pozornosti. Stari GriSi in Rimljani bi nam morali biti vzgled! Maribor, ki hoče veljati kot moderno, procvitajoče mesto, ima danes na Dravi pravo vaško kopališče, ki je zlasti ob sedanjih vročih dneh veliko prenapolnjeno. V kabinah ni nobene kontrole, desk se je oprijela debela plast peska, o snagi ne moremo miti govoriti. Prostor, kjer se kopljejo otroci, je tudi neočiščen. Za napravo stranišča so najbrž poklicali posebnega strokovnjaka '2 dežele, ker je istega tipa, kakor ga [srečujemo na deželi na gnojiščih. To 11 i le higijeničen, ampak tudi estetičen ‘Škandal. Zadnji čas je, da poseže vmes krepka roka in napravi red. . — Pred sedmimi leti se je pričela krvava svetovna vojna. Pisali o nji in njenem pomenu je toliko, kakor zvoniti Po toči. Vsi poznamo njeno gorje in čutimo velikanske posledice, ki jih je bila zapustila. Pred sedmimi leti smo stali Pa pragu velikanskih dogodkov, ki so (®e ležali v „somraku bogov". Kdor je /‘akrat slutil, da bomo z vojno doživeli yfe to, kar imamo pred seboj danes, preblizu smo še tem dogodkom, preveč “Ciino v njihovi megli, da bi jih zadostno ^zumevali. Naslednje generacije bodo črpale več naukov in spoznanj iz naših Skušenj, kakor jih moremo mi. Svetovna v?Jna nam je prinesla svobodno domo-yino in nam zagotovila narodni obstoj ln razvoj. Ne izpustimo izpred oči prepadov, pred katerimi smo bili stali med vojno, a dvigajmo oči tudi navzgor, k jdealom prave in delotvorne domovinske 'lubeznž, resnične svobodoljubnosti! — Neme* rovarijo dalje. Zadnjič smo porotah, da je notranje ministrstvo Potrdilo razpust društva „Marburger "e/gverein" ter zaplembo njegove koče »Marburger Hfltte.* Nemci pa še vedno ne mirujejo in kakor smo doznali, so e dni posetili trije njihovi zastopniki reteln, JegliUich in Pečnik g. polkovnika Jakovljeviča ter Draškiča ter ju za-prosili pomoči, da bi se razpust zopet ^ razveljavil. Dočim jih je g. Draškič primerno zavrnil, jih je g. Jattovl jevič ; Je zelo prijazno sprejel ter obljubil « . Vendar pa mislimo, da se g-Jakovljevič ne misli resno postav- SenHi °?nMmb-K ,in *fKit0 Dajboli ^a-skif n™” "d°Wnih miribor- kot narodnega človek, ij »‘S”0 !ic" tudi apeliramo nani in na SmwIu pri katerih W se ti wJL- V8e 0stale’ 'I oglasili. Nemci m<>rebiti še listkj Ju ffoslo venske 'aataiari«r i■ . teQl natakarji in 1 stanu ter ° c®JUmo ngled svojega , a» IS.?, zJvwi‘“?o tudi dolžnosti mise] n,,.: mcmn.e> Pozdravljamo iv Prid T M xr ^^i ,računski listki ■vršili +o rin h ^ar3*i bi rade volje lahko ufr.lj i ,0’ gostje P* hi tudi ' eu z r^.Z V-ina1?akostlli 7jnesek’ hi tar '.Tuo-rtci koim Pol°žili na ol- g2^?venske Matice. Na ta naJžin ,TTnrxrR»/ 86 ie ir j.Ka. ui iiaum Nabralo '• J1 kavarnah itd. šine_ Tir. ,R°ko zneske za češke manj- »ko mar,1;'-1110 mi na .iugosloven-1110 i*) , -no v ItaKji in pridno segaj-rajn ZB?**1* lisbkLh J- M. Apeli-°e, da se tovariše in tovarisi- ^o-obr;iinl ve^° P02*™ na§0 narod- 1 Povsod >• organizacijo in uvajajo tatice _ Snske iistke Jugoslovanske ~ *• Cx* T)°Ietiv jG dn«>,: j ' icel° 30 z mrzlimi V^?TlmtUra 36 bila ni2ka kakor Pmh dneh marca. Takrat so vre- >nskl P«®*1 /azkričali, da bo pole- . f zelo hladno m da nas čaka zgodnja | l-Q i. Poletje pa se ni dalo na ta način ‘•?Ui nas secI^ prav Poleno priti-, va_ s svojo vročino. Seveda ima suša Mi slabe posledice; zlasti poljski pri-e*ki jo čutijo. Vsled silne vročine se , ^ože požari in v manj produktivnih •1 nastopa pomanjkanje. Zlaali se jjt.^ša zagrizla v nesrečno Rusijo. Ve-jki jih dobivamo h Moskve, se čitank kakor v kroniki starih' zgodovin-, časov, ko je iudi v naših krajih tg. Sa3ala lakota in epidemija. Mi, ki .J.radi posedamo na senčnatih' pro-to ' j1’ siti in zadovoljni, ne mislimo na ^Stid io ravno “ta vročina tisočim ue*u strašna pošast, ared katero fee- že z rodne grude, ali pa umirajo v obupu in grozi. —- Obrtniki in trgovci se 'često pritožujejo, da jih zlasti naše ljudstvo ne podpira, ampak zahaja rajše k našim nasprotnikom, Nemcem. To je žalibog tuintam resnica. Vprašati pa se moramo, kje leži krivda! In tu bodo morali naši obrtniki in trgovci prianaiti, da so si mnogo sami krivi, ker ne vpoštevajo naravne potrebe reklame. Mnogi so se šele pred kratkim priselili in tako ni čudno, če jih1 ljudstvo ne pozna; Treba je zato, da grt&e večkrat na deželo, se tam seznanite z ljudmi, da VaS že osebno spoznajo kot dobre “ljudi in poštenjake in da jim potem tudi Kot svojim odjemalcem solidno postrežete. -Vi to svrho vas vabimo da se udeležite v nedeljo velikega sokolskega zleta pri sv. Jakobu in vzamete seboj reklamne knjižice, da jih razdelite med občinstvo. — Z okrajnega glavarstva. Gospod okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič je nastopil dopust. Začasno vodstvo okrajnega glavarstva je prevzel vladni tajnik gospod Rajko Mnlačak. — Popravek. V včerajšnjem uvodniku »Država in cerkev* popravi besedo ateističnih spon" v »teokratskih spon." — Veselica v Zrkovcih. Prihodnjo nedeljo, dne 31. julija priredi prostovoljna požarna bramba Zrkovce v gostilni g. Sela veselico. Igrala bode domača narodna godba. Vsi napredni Mariborčani so dobrodošli. Za dobro postrežbo jamči ime svojčas po klerikalni strahovladi odstavljenega in po ljudski volji zopet izvoljenega župana-gostilni-čarja. — Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vsled pomanjkanja učnih prostorov se ukine na tukajšnjem zavodu pripravljalni razred za šolsko leto 1921/22. — Najcenejša in najboljša kava se Job' pr‘ tvrdk! P- Erzin, Gosposka ulica st. zo. Opozarjamo na inserat. — Socialnoznanstvena predavanja univ. knjižničarja v Pragi g. dr. Žmavca so se pričela v ponedeljek zvečer in končno v četrtek z debatnim večerom. Kljub temu, da razpravlja g. predavatelj o težki in malo popularni temi, se udeležuje predavanj kakih 50 izobražencev, med njimi več profesorjev, juristov, en duhovnik i. dr. Med udeleženci smo opazili tudi g. univ. prof. dr. Ozvvalda, našega priznanega pedagoga. O zanimivem in vsestransko poučnem tečaju g. dr. Žmavca Se poročamo obširneje. — »Država in cerkev.*1 Opozarjamo na naš uvodnik vse one, ki si žele v današnjih breznačelnih in plitvih časih več jasnosti in čistih načel v političnem življenju. < — Dobava masti in soli za vojaštvo. Komanda dravske divizijske oblasti je razpisala natečaj za dobavo 2000’kg »vinjske masti in 10.000 kg soli za potrebe vojaške uprave. Natančneje se izve na mestnem magistratu. — Lisica se je javila policiji. Nocoj po noči se je pri varnostni postaji št. 1 na Slomškovem trgu javila štirino-gata zvitorepa gospa lisica. Najbrž se jo hotela potožiti ih pritožiti, da tudi njo tare stanovanjska mizerija v Mariboru. Gospod nadzornik Tinta jo je skušal zaslišati, a ker je imela vse v redu, ji je dal priliko, da se greje v policijski milosti in leže za peč v stražnici, kjer se nahaja še sedaj. Videti je, da je ta lisica že precej civilizirana in da nima stra.hu pred našo policijo. — Lastno kolo je nkradel. O tem nenavadnem slučaju je ra&pravljalo minule dni mariborsko sodišče. Mlad, preveč vnet in nagel (kolesar je na neki cesti v mariborski okolici zadel ob neko ženico in jo povozil. Dobi-odusna, nič hudega sluteča ženica je bila seveda hudo jezna in je začela nerodnega kolesarja zmerjati ter obkladati z nečednimi priimki. Mladenič se je trenutno tako ustrašil povožene ženice, da je pustil kolo in ženico v jarku, pa jo odkuril urnih pet po lepi beli cesti. Ko se jo ženica izkobacala iz jarka, jo vzela kolo ter ga zapeljala na domačo o-rožniško postajo. Orožniki so poizvedovali za brzovoznim kolesarjem, a brez uspeha. Nedavno jo nek orožnik te postaje sedel na najdeno kolo in sc san službeno odpeljal v Maribor. V nekem hotelu na 'Aleksandrovi cesti si je hotel malo odpočiti pa je kolo postavil' v vežo. Ko se okrepčan vrne — kolesa ni nikjer. Takoj se je dal na lov za tatom in čez kratek čas ga je res izsledil. — Kolesar, mlad fant, se je mirnodušno nasmehnil in izjavil presenečenemu orožniku, da je odvedel — lastno Kolo in da je on tisti, ki je okoliško ženico spravil v cestni jarek. Tako so se zopet našli in sodišče bo pisalo konec tej povesti. — Izprijena mladina. Pišejo nam: Nedavno sem v Slovenski ulici pred delikatesno trg‘6vino opazil dva fantka, stara 8—10 let, ki sta se vadila v vlogi slepca. Mlajši je vodil starejšega in ko sta stopila v trgovino, jima je gospa takoj pripravila denarno darilo. A nista imela sreče. Takpj za njima sem vstopil jaz in ju vprašal, odkod sta. In glej čudo! „Slepec* je takoj dobro videl in kakor bi trenil, sta oba nadebudna dečka izginila. .Takih mladih postopačev in beračev je večje število in prepotrebno bi bilo, da se jih izroči ljubljanski poboljševalnimi, v katerih pa žal ni prostora. Treba bo torej, da naše mesto potrebno ukrene za ustanovitev take šole. — Male nezgode. 25. t. m. je padel v Francovem mlinu 27-letni zidarski pomočnik Franc Robič 9 m globoko in si zlomil desno roko. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — Istega dne se je ponesrečil s kolesom pomožni delavec južne železnice Alojzij Feusch. Padel je s kolesa in si razbil glavo. Rešilni oddelek ga je obvezal ter prepeljal v bolnico. — 26. t. m. je 43-letni vini-čarki Mariji Herič, stanujoči v Pekrah št. 60, na potu v Maribor v Studencih počila Žila. Vsled prevelike izgube krvi je tako onemogla, da ni mogla dalje. Od orožništva obveščeni rešilni oddelek jo je obvezal, nakar jo je njen mož pre peljal domov. — Tatvine v kopališču. V tukajšnjih kopališčih se dan za dnem bolj množijo tatvine. Včeraj je bilo tajniku okrajnega glavarstva g. Rajkotu Mulaček ukradeno iz suknje v kabini 280 K, g. Stanislavu Coršu pa bela srajca, vredna 250 K. — Izgubljeno. Rozalija Kodrič, stanujoča v Tvorniški ulici št. 34 je izgubila zlato brošo z biserom, vredno 400 kron. — G. Herman Frisch je po-zgj)il na mizi v igralnici Velike kavarne »rebrno cigaretno dozo, vredno 2500 K. — Tatvine. Gospod Alojziju Hrašo-vec je bila med poldanskim odmorom ukradena iz pisarne na okrajnem sodišču njegova suknja. — Antonu Simoniču, stanujoč v Vojašniški ulici št. 7 je bila v mestnem kopališču, med časom, ko se je kopal, ukradena denarnica. — Od doma pobegla. 21-letna Angela Malgaj, stanujoča v Koroščevi ulici št. 1 je odšla včeraj z doma in »e ni več vrnila. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da bo izvršila samomor. Vzrok dosedaj ni znan. Najdeno. Našlo se je srečke državne loterije. Dobe st pri policiji. — Jugoslovenski Matici je daroval g. Stipe Zaklan, gostilničar v pivovarni mn, S^i na Koroški cesti, znesek 100 i\. K Sv. Jakobu v Slov. gorice, kjer se vrši sokolska prireditev obmejnih Slovencev in kamor bo pohitel vsak narodno in napredno misleč Mariborčan, bodo mogli z vlakom, ki odhaja iz glavnega kolodvora v Pesnico ob 12-40, pohiteti tudi člani uradniške obednice, ki lahko odpravijo kosilo od pol 12. ure naprej. ... Akcija za pomoč stradajoči Rusiji. Po službenih vesteh dela Nemčija na to, da se izvede velikopotezna pomožna akcija, da se odpomore stradajoči Rusiji. Vlada podpira to akcijo z vsemi sredstvi. Predsednik židovskega udruženja v Rusiji Krajinin trdi, kakor poroča »Vorw3irts«, da je položaj v Rusiji obupen ter da prihaja čestokrat do pogromov proti Židom. Kakor javljajo »Izvestja« so širi kolera po vsej Rusiji, zlasti v pokrajinah ob Volgi. Zdravstveno razmere so neznosne. Iz mest, kjer nimajo tokoče vode, beži ljudstvo na deželo. 0 ^ r,} '• izmislil popolnoma nenavadno felemoj Dal je povsod objaviti, da se vrši teg^j in tega. dno tekma; z nekun inozemskim društvom, ki sestoji iz samih za? morcev. Dasi je biki vstopnina ysle »večje režije« dvakratno zvišana, je občinstvo kljub temu Ičar -trlo jpi* blagajni, da vidi te nenavadne igralce-zamorce. Igra se prične. ZaoK*ei-igraIJ ci so Itar svetijo na solneu. Ker pa iff bilo zelo vroče, so se sicer vročine vajeni^ zamorci začeli potiti — in beliti!*' Ko je občinstvo spoznalo, da je C^svarjeno, je laži-zamorce za dvojno vstop/ nino pošteno preteplo. • f jv . Podpirajte Jug. Matico l Najnovejša poročila. (Poročila LDU so danes iiostala.) ' Teroristi tudi v Romuniji. DKU Bukarešta, 25. juig*. Policija je aretirala mnogo teroristov, ki so podminirali proge, koder bi se bil odpeljal kralj v Francijo. Atentat bi se bil gotovo posrečil, da ni policij* pravočasno odkrila zaroto. Položaj v Rusiji. DKU D u n a j, 26. julija. ,Neu* Freie Presse* javlja iz Kopenhagena, da je Kamenjev v eni zadnjih sej ljudtkih komisarjev poročal nastopno: Mi uej moremo preskrbeti živil 25 milijonomi .ljudi, ki trpe lakoto, kakor ne moremo' prehraniti niti 140.000 delavcev v Moskvi.,1 Ako pa bi lahko računali s tem, da M mogli prehraniti vsaj komunistično*' vojsko in ohraniti obrat v nekaterih tvornicah, tedaj bi lahko zadušili vsak upor v državi. Ta govor je delavstvo; zelo vzburil. Manjševiška stranka jef pozvala s posebno proklamacijo vsaj delavstvo, da naj zgrabi za orožje in! napravi konec sovjetskem nasilju. Zaradi te proklamačije je bila sovjetska vlada prisiljena, proglasiti obsedno stanje. • DKU Moskva, 26. julija. Petro-graški pamožni komite za stradajoče pokrajine se obrača na proletarce vsega sveta s prošnjo, da prirede koncerte, gledališke,’ kino, cirkus in druge predstave v korist stradajočih v Rusiji. Spor med Poljsko in Vatikanom. DKU Bytom, 26. julija. „Ostd«u-tsche Morgenpost« poroča iz Katovic, da je papež zavrnil prošnjo poljskih duhovnikov, v kateri so ga prosili, da sprejme1 v posebno varstvo poljsko duhovništvo in odpokliče kardinala Bertrama, na njegovo mesto pa imenuje drugega. V»lesl“ s do 15. avgusta t. 1, pri občinskem uradu. 1055 Župan: Dragotin Linge*J‘ Sokolska efektna loterija v Novemmestu kron 1049 Glavni dobitek 60.000 Srečka 1 dinar Žrebanje nepreklicno 20. avgusta 1.1 Efekti razstavljeni v trgovini brata Šoštarič na Aleksandrovi cesti. > Srečke na prodaj pri g. Zlati Brišnik, Sloven*^ ulica in v trgovini Šoštarič, Aleksandrova cest® Gostilna Schrott Koroška cesta 56 se priporoča cenj. občinstvu. Najceneja mrzla in kuhinja, pristna naravna vina in Gotzovo marčno P'v0( Na hrano sprejema po najnižji dnevni ceni- ,0^ Gurte za rold trakovi in vrvice za žaluzije, usnjate žoge in pnevmatike za nogomet pri 845 (v. Kravos, Maribor Aleksandrova e. 13. Pokvarjena in cikasta Zenitbena ponudba. 29 letna gospodična želi spoznati državnega urai Le resni, trezni in pošteni, od 35—40 let stari pošljejo sliko na upravo »Tabora* pod »Stanov v lastni hiši" dni* n» aoja J033 Ne pozabi naročnine! Glavni urednik: Radlvo) Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Zavod za straženje M VI Pl S zaklepanje v Mariboru 1017 kupi tvrdka AntonTonejc indruti ptevzsune vsako vrsto stražonja v »tastu, dvoriti, kakor tudi spremljani« Maribor, Mlinska ul. 23. kih vosov. — PolAsnlta v pisarni t • st« ati tka ulica 2. H0t°' KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČiNSTVUj OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRŠBA SOLIDNA I CENE ZMERNE I ♦ i * Lastnik in izdajatelj; t,KonzorcijTabor‘‘. Tiska: Mariborska tlsKarna d. d.