Katollčk cerkven lisi. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti tu celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr.. r.n četer'leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici prej ernan h na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik, iside Danica dan poprej. Tečaj XXVII. V Ljubljani 13. grudna 1872. List 50. f'se naj moli za sv. Cerkev. Po vsem nemškem deržavstvu so se z mescem listopadom pričele obširne molitve, in tudi vikši škof Poznanski je svoje ovčice opominjal, naj molijo k Sercu Jezusovemu ter je zapovedal, da v praznik Marijnega Čistega spočetja naj se zedinjena poznansko-gnjeznan-ska skotija daruje naj svetejšemu Jezusovemu Sercu. To je vse prav. Vse pa je na to zastavljeno, da se prav in dobro moli, pristavlja „Katholik" v Mogunciji v daljšem pisu, kterega naj zarad njegove znamenitosti posnamemo za častite bravce. Res, že zapoved, da naj se moli, in očitna molitev je spoznavanje in djanje vere, ki ne ostane brez plačila. Ali ta molitev ako ima namenu primarno vstreči in svoj konec dosei i, mora ka j več biti. Bog opominja kristjane k molitvi že veliko lčt; opominja jih čedalje bolj s pomanjkanjem, nevarnostjo in z odtegovanjem vse človeške pomoči. Namestnik Kristusov je k tem božjim opominjanjem pripomogel, ker je veli krat sveto leto razpisal. Povodnji britkosti in preganjanja pa, ki so se že davno razlile nad glavo sv. Cerkv«. kakor je bilo vselej zavolj skrivnostne zveze med giavo in udi, so se bolj in bolj razširile čez vse dežele. Terplj-nja sv. Cerkve ne bodo teknile v smert, ampak k temu, da bo Bog še le bolj poveličan. Pred vsim umnim imajo to terpljenje v Cerkvi Božji na novo zbuditi duh in gorečnost molitve: zakaj to je prednji pogoj in začetek pomoči božje. Od vse človeške p ni či zapušena, po vsih straneh od naj ne-varniših sovražnikov stiskana, celo na zemljo sklčnjena, skušana in teptana ima Cerkev v teh časih posnemati svojega Zveličarja, ki je pisano od njega: Factus in agonia pro!ixius o rabat. V smertnih težavah je še bolj priserčno molil. R s je, da moramo tudi delati, hudo odvračevati ter svojo dolžnost spolnovati in se bojevati, toda brez molitve bodo naše misli prazne, naše dela nerodovitne, naše vojsko nobitja. Pač se nam je varovati, da duh naravoboštva in urno-verstva, ki ima sedaj svet v svojem gospostvu in je že marsiktore zaivdjal k odpadu, tudi naši veri korenine ne spod je. Nič ni tako visoko čeznatorno, kakor molitev in njena moč. Sama dar in raoČ prostodelavne božje milosti, o ta nebeške moči zbuja. Nobeden nc more nad tem dvomiti, da boj, ki sedaj svet potresa, je določna vojska med vero in nevero, med keršanstvom in naravoverstvom (kteremu je natora vse, Bog in vera jui nič). Nobeden naj se tudi ne tolaži, da je nevarnost majhna, da moč sovražnikov ni tčlika, da njih nameni niso tako hudobni ali da ne se- gajo tako deleč. Sedaj ali pa nikoli ne, si mislijo, se morajo njih prevzetne namere doveršiti ter se Cerkev v nič d jati, vsegamogoštvo umoderžavstva ji mora konec storiti. Vse okolišine, kakor se kaže, so sovražnikom vgodne. Se ve, da teh svojih osnov napuh nikoli ne more vresničiti: zakaj Kristus si je enkrat za vselej svet podvergel, in svojo Cerkev je na skalo zidal. Ali ne-številne duše se utegnejo pogubiti, cele kraljestva in narode zamorejo sovražniki odtergati od Kristusa in njegove Cerkve. Kakor je jasno, da je silo velika nevarnost sedanjega kipenja, ravno tako očitno je, da hudo se ne more premagati z zgolj človeškimi pomočki, ampak z milostjo in močjo Božjo, na ktero je tudi to zastavljeno, da so pastirji sv. Cerkve v nerazrešljivi edinosti sklenjeni z apostoljskim Stolom in med seboj, ter se z veliko krep-kostjo in modrostjo poganjajo žareč Kristusovo in Njegove Cerkve, in da z njimi vse katoliško duhovstvo in vesoljno katoliško ljudstvo nerazrušljivo v zvestobi, po-koršini in vdanosti zvezano je in ostane. Kdo pa ne spozna, da vse to je čisto in edino delo božje milosti, in da se mora toraj z veliko ponižnostjo in gorečnostjo za to prositi? Poslednje z obiskovanji in zmotami tako kalne leta, če že ktera reč, so nam morale to resnico pojasniti. Razun tega so dandanašnji vse razmere tako zamotane , da nam povsod žugajo skriti morski robovi. Misli naj kdo le na katoliški Cerkvi tako silo pritežne in nevarne politiške zavozlanja skor po vsih deželah, znotranje in zunanje. Človeška prebrisanost nam utegne ravno tako propastna biti, kakor človeška strast. Le tista božja modrost, ki od konca do kraja vse dela snaviter (pohlevno) in fortiter (močno) zamore tukaj sklepe in djanja pastirjev in zagovornikov sv. Cerkve tako^voditi, da bode teknilo k otetju. ... Ce kdaj, potrebuje Cerkev zdaj velikih in svetih mož; potrebni so ji spoznavavci *) in cerkveni uče niki, morebiti tudi mučeniki. **) Le Bog, ki po svoji blagovolji deli darove natore in milosti, jih zamore dati in zbuditi. Posvetni duh sedaj vse pehanje na to obrača, da bi bogoljubno, gorko katoliško življenje razdjal in njegov studenec zasul. S pregnan jem jezuitov iz Nemčije, z iztiranjem toliko pobožnih mnihov iz učilnic, z beganjem in razdjanjem cerkvenih (molitvenih) družb, posebno tacih, ki v mladini gojč vero in keršanske čednosti, so sovražniki izsušili že veliko studencev milosti in bogo-ljubnosti. Posvetni duh pa hoče še veliko dalje preriti *) N* nemškem preganjam redovniki, redovnice, pred v.im Pij IX jetnik. •*) Od komune v Parizu poklani muihi in dragi. a pomočjo posvetnjakov in mogočnikov, ki jih je tako lahko zmotiti, ker nič tega ne umejo, kaj je Čeznatorno (duhovno) življenje, kaj bitje in djanje sv. Cerkve. Šole hočejo imeti za edino in samo sadišče plitve „auf-klarunge". Cerkev samo in njeno duhovstvo pa zopet narediti posvetno in neduhovno, kakor ob času jože-finstva. Se bo li pri tem in takem verno življenje, cerkveno mišljenje ohranilo in rastlo v duhovstvu in v ljudstvu, pred vsim pa v katoliški mladini? Ako ima sedanje vrenje v blagor tekniti, je to mogoče le z veliko, nenavadno božjo milostjo. Kadar je keršanstvo imelo svojo veliko vojsko z nekdanjim poganstvom, zmaga ni bila zunanje prevla-danjc, ampak znotranje spreobemjenje inalikovavcev. Gotovo je v oziru na novo poganski, kakor tudi na krivoverski in razkolski svet ravno taka. Zgolj zunanje povišanje vernega in zunanje ponižanje nejeverskega sveta bi teknilo na obeh straneh v propast in ne v blagor. Samo po sebi pa je dosti očitno, da spreme-njenje misel pri sovražnikih keršanstva, da prevrat zoper-keršanskega očitnega mnenja, da spreobem.enje sere )e delo velikih in čeznavadnih milost — gnad, in da k temu je pervo in naj potrebniši reč molitev. 1 oda vprašanje ni samo za spreobemjenje poganov in krivovercev; grehi katoliških narodov in njih glavarjev in vodnikov, vse zagrešenja in zamude Cerkve zahtevajo sprave in ozdravljenja, in k temu pred vsim drugim potrebujemo božje milosti, in zato moramo moliti. Vsi bogoljubni kristjanje kopcrueče žele in zaupno pričakujejo, da bode roka Najviš-.»ga doveršila veliko spreminjen.e k boljšemu. Na to kažejo tudi vse znamnja sedanjega časa in nar bolj terpljenje sv. Cerkve. Zakaj fcolikorkrat -je v Cerkvi obnovi , pasijon'4 njene glave ter Zveličarja, se to zgodi kakor pripravljanje k velikim milostim, ki se imajo razliti na Cerkev iu vernike. Vse terpljenja, pred v»im paterpljenja sv. Cerkve, imajo spravno in milosti budečo moč pa le v zvezi z molitvijo in s čistim namenom. Kako potrebno jc tedai. vražniki. Kljubovati tem nevidnim sovražnikom pa je zmožna le molitev v zvezi s pokoro in p« st >m. ,,Ti duhovi se izžei.ejo lc z molitvijo in postom". Tisti nesrečni mladeneč, kteri je od besnosti tubi, je bil podoba t >g.;te, * ktero svet buči z>«p t Cerkev..... (Konec nasl.) O ver lir ene m premožen H* (Govor gosp. J. Flis-a v katol. - polit, društvu 1. grud.) Pervo poglavitno vprašanje je, ali ima Cerkev pravico premoženje si pridobiti in premoženje imeti? Cerkev kot vidna družba, in sicer silno velika in po vsem svetu razširjena družba, neogibno potrebuje premoženja, da samostojna in nenavezana na premenljive okolnosti zamore svoj namen dosegati. Kot vidna družba mora imeti predstojnike, služabnike, zunanjo službo Božjo, in ta se mora namenu primerno slovesno in častitljivo opravljati; za vse to pa je očitno potreba premoženja. Cerkev ima torej naturno pravico imeti premoženje, kakor vsaki človek, vsaka aružba ali deržava. Druge družbe sicer, da smejo obstati, morajo imeti privoljenje od deržave, cerkev pa, da sme biti družba, privoljenja od deržave nikakor ne potrebuje, temuč ona ie po božji pravici od Boga samega vstanovljena družba — toraj tudi od deržave ne potrebuje privoljenja, da sme imeti premoženje. Premoženje pa ji ni namen, ampak ji je le pripomoček, akoravno ne poglavitni, temuč pod-družni, vender pa potrebni pripomoček k dosegi namena. Cerkev je tudi vedno premoženje imela; to nam spričuje zgodovina. Znano je, da Kristus in njegovi aposteljni so imeli skupno premoženje za mnogotere potrebe. Kristusov izgled so posnemali aposteljni in njih nasledniki; sprejemali so darila, ktere so jim verni prinesli, jih spravljali v skupno blagajnico, in iz te za cerkvene potrebe oskerbovali in revnim pomagali; — vse pa je bilo vsih, in tako ni bilo revnega med njimi. Perve tri stoletja, dokler nejeverni rimski cesarji svete cerkve niso hotli spoznati kot družbe, ker so jo cenili nevarno za cesarstvo, se ve, da ji niso hotli pri-vošiti ne priznati nič in nobene pravice, toraj tudi ne pravice imeti premoženje, — zatoraj so cerkvi, kadar si je kaj prem -ženja pridobila, to hitro s silo vzeli in pograbili. Ko paje leta 312 cesar Licinij s Konstantinom sv. vero očitno pripoznavati dovolil, je zapovedal ker-šanskim družbam po nejevernikih pograbljeno premoženje nazaj dati, in s tim je cerkvi djansko pripoznal pravico do premoženja. Leta 321 pa je Konštantin to pravico tudi s posebnim pismom poterdil, in od tega časa je bila pravica do premoženja cerkvi vedno priznana; še več, rimsko pravo in pozneje mnogi keršanski vladarji so ji celo pridobitev premoženja polaj-ševali blizo do novejših časov, ko so te pravice cerkvi zopet kratiti iu jemati začeli in je bila pridobitev premoženja po raznih postavah močno omejena. Od kod je cerkveno premoženje, ali kako si je cerkev premoženje pridobila? Pervi viri cerkvenega premoženja so bili radovoljni darovi vernikov, za čigar oskerbovanje in razdelitev so aposteljni volili dijakone. O času Konštantina pa se je cerkveno premoženje začelo množiti, in on sam ji je daroval veliko veliko premoženja. Spoznal je, kolik blagor je sv. vera za človeštvo, vidil je sam in sc je z lastnimi očmi prepričal, koliko hudega je sv. vera odpravila in koliko dobrega storila; prepričan je bil po lastni skušnji, da le sv. vera zamore pravo omiko širiti med razuzdanimi narodi; -- zatorej je on mnogim cerkvam daroval toliko premoženja, da so služabniki sv. cerkve brez skerbi za telesno življenje, le za razširjanje omike in olike med ljudstvom skerbeti zamogli. V petem, šestem in v poznejših stoletjih ali sploh v srednjem veku, ko se jc sv. vera vedno bolj širila in živejši prihajala, so cesarji, kralji, plemenitaši in drugi bogati na svoje stroške zidali cerkve in za njih ohranjenje in oskerbovanje milodarno vstanove napravljali. Da se je služba božja slovesnejše in veličastnejše mogla opravljati, so ji goreči verniki omišljevali bogatejših in krasnejsih oblačil, zlatih in srebernih masnih posod. Marsiktere verne kraljice in cesarice so z lastno roko izdelovale krasne in dragocene inašnc oblačila in jih kaki cerkvi darovale. Kakor si je pa cerkev sploh s svojim djanjem popolno zaupnost pridobila, tako da so verni njo spoznali za svojo nar veči dobrotnico, si je tudi z obračanjem sebi darovanega premoženja pridobila zaupanje. Vidili so namreč verni, da cerkev s premoženjem veliko dobrega stori, da velik del premoženja v blagor človeštva obrača; torej mnogi bogati, kterim je Bog podelil obilno premoženja, tega boljši porabiti niso vedili, kakor da so ga darovali cerkvi, ali brezpogojno, da naj ga ona po svoji previdnosti rabi kakor ji je drago, ali pa z nekterimi pogojami, n. pr. da naj se vsaki teden, mesec ali leto bere toliko in toliko mas, ali kaka druga pobožnost opravlja za njih dušo; zakaj vedili so, da po njih smerti se bo tudi med bližnjimi sorodniki na-nje kmalo pozabilo — ▼ cerkvi pa se bo stoletja nanje zpominjevalo in molilo zanje. Ti dobrotniki cerkvd so pomnili lepih besed Aleksandrijskega nadškofa, ktere je fovoril pri vstanovitvi dveh novih samostanov, rekoč: est vam bom preskerbel za telesne potrebe, vi pa po moji smerti skerbite za potrebe moje duše. Kavno iz tako blagega namena je bilo vstanovljeno mnogo samostanov, namreč edino le iz namena, človeštvu koristiti. Tudi pri samostanih se je v srednjem stoletji po ravno tako milodarnih vstanovab premoženje množilo. Posebno nepremakljivo premoženje se je narašalo nekoliko po vstanovitvah, večji del pa si ga je pridobila cerkev z velikim lastnim trudom, zatajevanjem in terp-ljenjem. Mnogi samostani so si razširjene polja, vinograde in pašnike pridobili s tem, da so malovredne samotne pusave spreminjali v rodovitne polja, nedohod-ljive gojzde v prijazne vinograde in škodljive močvirja v dobre pašnike. Kaj tedaj gre k cerkvenemu premoženju? K cerkvenemu premoženju se štejejo nektere reči neposrednje, to je tiste, ktere so za službo božjo odločene, in zavoljo tega tudi morajo biti blagoslovljene ali posvečene, kakoršne so: cerkveno poslopje, altarji, cerkvene posode, mašne obleke, zvonovi itd. Posrednje cerkveno premoženje pa se deli v cerkveno doto, to je tisto premoženje, ktero je bilo cerkvi precej pri vstanovitvi zagotovljeno kot kapital, iz čigar obrest je bil cerkvi obstanek zagotovljen in je bilo preskerbljeno za duhovna postavljenega pri cerkvi in za popravljanja pri cerkvi potrebne. Drugi del cerkvenega premoženja so poznejši dohodki, kakor n. pr. mnogoverstne milodarne vstanove za sv. maše, za uboge itd. in vse nepremakljive posestva, kakoršne so pri škofovskih cerkvah : stanovališče škofovo, hiše prelatov, korarjev, škofijske semeniša, škofovske ali kapiteljske hiše po deželi, ali pri farnih cerkvah; duhovske hiše (farovži), mežnarije z vsim gospodarskim poslopjem, samostani z vsim poslopjem itd.: vse to se imenuje cerkveno premoženje v širjem pomenu. Vse to premoženje pa, kakor je bilo že omenjeno, se ne šteje k bistvu cerkve, ampak ji je le pripomoček k dosegi namena. Vse to premoženje je pošteno pridobljeno, cerkev ni tega od nikogar zahtevala, nikogar na beraško palico spravila, nikogar ogoljufala. To premoženje so popolnoma prostovoljne darila vernih, prav za prav Bogu samemu darovane za povikšanje Božje časti, premoženje revnih je, odkupnina duš in sad trudovitega dela. Da bi se pa tistim, kteri so cerkvi napravili kako vstanovo za sv. maše ali za kako drugo opravilo, to vedno spolnovati zamoglo, iz tega namena je cerkev prepovedala cerkveno premoženje prodajati. In to je bilo prav previdno; utegnilo bi se pripetiti, da bi bili sicer kaki cerkveni predstojniki (kakor nekteri mestni očetje) nepremakljivo premoženje po lastni volji prodajali, denar za ne potrebne reči porabili, in tako nemogoče storili, da bi se namenu vstanovnikov zadostovalo. Vendar pa tudi prodaja cerkvenega premoženja ni izloč-ljivo prepovedana. Kadar je dolžnost in sila velika, kakor n. pr. o času velike lakote, za podporo revnim, za odkupovanje jetnikov, pri kterem zadnjem primerljeju se še celo posvečene reči smejo prodati za odkupnino. (Dalje nasl.) Vera, pa omika in svoboda* (Konec.) 3. Do take stopinje, do take skoro neverjetne prostosti bi nas pripeljala vera, ko bi namreč verske resnice resno premišljevali, po njih živeli in občutivši njihovo blažilno moč vedno za najviše imeli. Toda nevedno, neskuseno oko ne ozn£ drazega demanta, verže ga od sebe, morda za liščečo steklenino, ktere svit oko omamlja. Kdor ne pozna notranjega bogastva vere, ampak jo pogleduje le poveršno in morda še skozi temne in vse napačno kazajoče očale strasti in predsodkov, odbacne vero popolnoma od sebe, ali pa se vsaj ne zmeni za njo, kot za reč na videz brez vse cene. Omamljajo ga resnice nižje verste vstrezajoče njegovim željam, reči, ki so vgodne potrebam za časnost, kterekoli more imeti in želeti človek na tem svetu: slava, čast, premoženje, dobro življenje, hrepenenje po zabavah. Kar zadovoljuje tem in enačim potrebam, to je najviše onemu, ki ne gleda dalje, kakor segajo meje sedanjega življenja, in to mu je tudi naj bolj e, zato vredno, da to skuša doseči z vsemi močmi, ktere so njegovi volji na razpolaganje. Iz tega se vidi, da ravnila za svojo voljo taki ne bo več iskal v Božji volji, ampak v sebi samem, v tem, kar za sebe, za svoj „jaz" koristno ceni; — do vsega tega meni, se sme njegova volja raztezati in nobeden nima pravice postavljati se mu na pot, ker to bi se reklo, samovoljno mu prostost omejevati. Vendar tako opoviranje mora gotovo priti, sej je škodljivo za druzega, kar je koristno njemu, pota posameznih se morajo križati, in kdo bo odjenjal? Gotovo slabeji, in temu bo uničena prostost, zato da jo bo uni mogel vživati, akoravno imata oba enako natorno pravico do tega vživanja. — Toda moč je pred pravico. V veri bi imeli vsi eno pot, en namen, nikdar bi se ne križali in si svobode ne omejevali, vsi bi bili res prosti; tu pa bi prav za prav nc bil nobeden prost, drug druzega bi morali omejevati in sicer po krivici. Vsak pa, se modruje, ni le za se, je tudi ud deržave, ud naroda. Kar je človek sam za se, to jc deržava za vse, natora in naloga človekova je natora in naloga deržave — česar ne more posamesni doseči, to skuša doseči v deržavi. Zato bi si bila tudi deržava sebi namen — n e-imajoča namena zunaj sebe — njena volja bi bila edinovelj avna in ta bi težela le na svoj prid, ter ga skušala doseči v zakonodajstvu. A ker navadno v deržavah le večine vladajo, bi toraj te večine postavno sklepale to, kar njim do pada in tem sklepom bi se moral vsakdo ukloniti, ukloniti sc morda velika manjšina, ali pa faktična in terorizirana večina. A kdo bi imel pravic ) drugemu delu prostost kratiti, uničevati, ter ga šiloma tirati na njemu neljubo, še škodljivo pot? morda teptati njegovo pravo? Kje bi bila tedaj prostost, svoboda v taki o m ni poten tni deržavi, ktera ni na podlagi vere? Niso zastonj klici po svobodi vedno glasneje doneči nam na uho v tacih svobodnih (kakor se same imenujejo) deržavah — kdor ima prostost, ta nc kliče še le po njej, ampak le iz pers v verige vkovanega morejo izhajati tako mili zdihijeji. Pa kakor bi bile deržave brezverske podobne onim v poganstvu, enako bi bila tudi narodnost, narodni ponos in narodna moč pervi glavni namen vsacega naroda, kakor v dobi pred Kristusom; in kakor po se takrat narodi sovražili in skušali si pridobiti nadoblast drug na druzega, stavljajoči v to ves svoj ponos, enaki prikazi bi se objavljali in se že objavljajo tudi dandanes med liberalnimi nameravami. Gola narodnost je vsacemu bog, pred kterim kleči in mu kadila zažiga ; narodnosti dati vso mogočo veljavo in moč, to je njemu kot udu naroda edini namen. Po tem načelu naj se ptuje narodnosti kolikor mogoče odrivajo, da bo lastne blišč toliko lepši, ptuje naj se zatirajo, posebno če so še * majhne, in ne se tako visoko omikane, in naj Delo je zdaj prenehalo, ker je zima bila nastala, služijo v povehčanje lastne narodnosti: brezverni na- O prostih urah so g. dekan prebirali na svoje podučenie rodi si moraio stati naanroti kakor sovražni vavidlnm naravno x__lA_____•l j *j f. »v/.. - —-J — ~ . *--------' K 1UUI SU lUUOUIU uov K.n- ven vse drugač! Narodnost bi se tudi razvijala, žev pot in stranskima altarjema nova kipa: sv. Antona le veliko lepše m hitreje; narodno blagostanje bi raslo puščavnika in rožnikranske Matere Božje, pa oltarie vedno bolj ; narodi bi si vsikdar podajali bratovske za Suhor in Dragatuš; delal jih je podobar in malar roke podpirale se v cnacem prizadevanji: gerdega J. Tavčar v Idriji. prepira in boja v narodnem vprašanju bi nič Žugali so se podreti pa tudi podi in hlevi; bilo je ne bilo, še nemogoč bi bil ves narodni ravs treba skerbeti za nove. Prizadevalo je tudi to mnogo in kavs v nesrečo tirajoč vso Evropo. Res da, skerbi in veliko dela. Začeli so precej spomladi 1856 le v veri je prava svoboda! brez tistih dolgočasnih „komisij" pa dražbarij, ki se 4. Vero pa sicer dandanes liberalci toliko cenijo, poskušajo ne toliko, kedo bi cenejše delal, temuč kedo kolikor stergano obleko; proč naj se verže, mislijo, slabejše naredil, pa kmalu zopet imel zaslužek. Kakor berači naj jo nosijo, če hočejo; ali mi smo pa vidili, vselej, tako sta tudi o tej priliki dekanova konja perva da ravno vera daje našemu delovanju, bodi si glede na začela zvažati gradivo. Tudi ljudje so rajši kaj storili, ura ali na voljo, šc le pravo notranjo vrednost. Vera ker so vidili, da gospod hote dobro tudi njim, ne samo ta nam mora biti to, kar je življenje telesu, sebi, in tako je urno rastlo orjaško poslopje, in naposled Dokler je telo živo, kako je lepo, mogočno, kako se jc kmetijska 'stavba stala res taka, da je ni bilo daleč lahko giblje na vse strani; če pa zgubi življenje, upada okrog enake, do cela primerna toliki kmetiji, kolikoršno in razpada, grozno smerdi in okužuje vse okolno vzdušje. ima ta duhovnija; pa vse se je zgodilo brez posebnih Tudi naša omika (menim jo zdaj v širjera pomenu raz- patronovih stroškov ali župljanov, ker zopet je šlo naj tezajočo se na celotnega človeka, tedaj na vse naše več iz dekanovega, da se je le delo dokončalo, moči, tudi na ura in voljo, toraj objemajoče v sebi Tudi v Suhor ji in Dragatuši je delo šlo urno od omiko v ožjem pomenu, in svobodo) na verski podlagi rok, in naročili so bili ta čas tudi zvonove v Ljub- je živahna, čversta, dostojna; a brez vere je mertva, ljani. polna gnjilobe in trohljivosti. Zato naj bo naše geslo: V cerkvi so pomladi dalje delali, mraraorili stranska vse za vero, ker s tem bomo na j bolj e delovali altarja, lečo, kerstni kamen, zgotovili olepšave v zidu, v smislu prave, edino resnične omike in s v o- dokončali oratorij in izročili Rakovniškerau grofu Bar-bode za naš narod, za našo domovino, bodi bo tu, kot dobrotniku cerkve sv. Ruperta. Stolar je si ožjo ali sir jo. Ce ljubimo sami sebe, če ljubimo zdelal in postavil stole, katerih so posebno lepo gotiško svoj rod, ne tergajmo od vere teženja po omiki in svo- narejeni pred velikim altaijem Štirje, bodi; očitno, določno, duhu modernega časa ravno na- L. 1857 je bil dodelan in blagoslovljen križev pot sproti spoznajmo, da le v veri je rešenje, tu edino Pokazalo se je zdaj, kako primeren je toliki višini, koga moremo dobiti in moramo iskati. A. J. likoršna je v cerkvi, ker visoke so table po 7 čevljev s _ _ . križem vred. Tudi kersinega kamna je podobar Tavčar —.. •• TT l- Za ^^^ toliko, kolikor se tiče njegovega dela, V1I1C6IIC1J VOVk, dokončan pa ni bil in zgotovljen še zdaj ni. Stranska altarja l- •• . ,___-- ..... . . . je to leto dodelal g. Tavčar, oskerbel s kipi in podo- b.%«. dekan v Metliki in kasneje župnik v sent bjiuja. Leca je do£;a j „otiško krasoto/ P Kupertu na Dolenjskem. z novirnJa barjema so ljudje bili jako zadovoljni, (Spisal Junez MiilLr, župnik na Mirni pri šent-Rupertu.) posebuo jim je dopadal Matere Božje altar sv. rožnega VI. (Dalje.) venca; najveselejši so ga bili druzniki živega rožnega venca. Ta bratovščina jc bila m »eno razširjena, potlej Da so zidarji urno delali, so vse stranske altarje pa se je pridružilo še mnogo uovih udov. Š-. zvestejši je umaknili iz cerkve, lc veliki altar je ostal na mesti, ljudstvo molilo na brojamce uoraa in v cerkvi. Postavijo odre in do cela otolčeno cerkvo zidarji novic Kakor je nevolja bila velika, ko so razdirali stare omečrjo in rumenkasto pobarvajo; korenine na oboku altarje, tako je zdaj veselje kipelo. ker sta nova altarja so prevleki i z malo temnejšo barvo; podobe v koreninah bila tako lepa. Neka molitvena oseba i" djala: „Zažu- na oboci, verhi »lopov po cerkvi in koreninam podobe gala sera, da gosp. dekanu nikoli ne odpustim, zato ne, po stenah so dali pa pozlatiti. Naposled so poderli pa ker so nam bili poderli oltar Matere Božje, ali zdaj ko še stopnice do orgelj in nove zidali vnej. vidim, kako lep jc šc le novi oltar, odpuščam jim vse; Daje razgled k velikemu altarju bil bolj odpert, Bog jim daj Še mnogo let živeti, ker tako skerbe za nas", odvzeli so nekoliko oboka in drugo lepo gotiški olepšali; Bratovščini Jezusovega in Marijinega serca ste bili pri velikem altarju so prostor nad malo zakristijo na- že začeti. Da bi ti bratovščini bolj povzdignili in razši- redili za oratorij na moški strani. na ženski strani pa rili in da so češčenje Jezus- in Marijinega serca bolj so v zid vdolbli duplini, lepo gotiški olepšali obe- in po- pospešili, dali so postaviti obraza: Jezusovega serca na stavili so v vsako enega svetnika. moško plat na altar sv. Antona, Marijinega pa na žen- Ko so pozno jeseni zidarji in druge umetcljniške sko stran na altar Matere Božje. To je lepo cerkvo le roke bile za silo skončale vse to in poderli odre, se je še bolj povzdignilo, da je bilo res veselje va-njo hoditi cerkva precej pokazala v veličanski lepoti in všeč je in v njej moliti. To so tudi ljudje pričali, ker so z velikim bila vsakemu, kdor jo je pogledal. veseljem ob nedeljah in zapovedanih praznikih vdeleže- Blagoslovili sojo ranjki Trebanjski dekan Rozman, vali se Božje službe; tudi od ranega jutra do pozne Daru so o tej priliki dobili ranjki do 70 gld., vse delo noči — in še po noči jc molilo jih obilo v cerkvi, pa je prizadelo stroškov dekanu 1000 gold. Zdaj jc vsak dan pa je prišlo precej ljudi,' bližnjih in daljnih cerkva všeč bila kmetu, ker ni skoro nič stroškov imel k sv. mašam; vsakdo se je čudil, da je na kmetih to- z njo. Med delom je bila Blužba Božja v podružnici sv. liko ljudi pri sv. mašah ob delavnikih, celo o silnem Frančiška na Veseli gori. Stranska altarja sta tudi bila delu jih je bilo zmerom veliko v svetišči. Popreje do- po nekoliko zgotovljena, in enako leca. mače vaši ljudem ni bilo dosti do tega, ali so hodili k »v. masam ali ne ob delavnikih, skoro po vseh hišah so kosili v tem, ko so gosp >dje maševali; zdaj pa so vsak dan najpopreje šli k sv. maši, potlej še le so kosili in po kosilu šli vsak na svoje delo. Bog varuj pa, da g. dekana družina ne bi bila sleherni dan bila pri sv. maši. Bogoljubni mož je z jezikom in djanjem učil: kedor Bogu daje, kar Bog od njega tirja, njemu tudi Bog daje, česar potrebuje od Boga. Pa božji blagoslov se je res vidno kazal po-vsodi, posebn > v dekanovi hiši, ker da si so zmirom dajali cerkvam in ljudem, vendar je bilo vsega dosti neprenehoma. (Dalje nasl.) Ogled po Slorenstem in dopisi. Iz Ljnbljnne. Tretjoredniška tridnevnica o začetku tega mesca, pod vodbo in med izverstnimi pridigami preč. O. Benjamina, v cerkvi Marije Device pred mostom, je bila prav obilno obiskovana in je zaupljivo v duhovnem kraljestvu veliko dobrega storila. Sv. Očeta so se bratje in sestre tretjega reda o tej priliki kakor svojega nOletnega sobrata spominjali v molitvah in tudi z lepim darom. Bog jim obilno in obilno povračaj njih bratovsko ljubezen ! Iz Ljubljane. Dr. Razlago v predlog v korist bogo-slovcem je bil od obeh strank sprejet v seji deželnega zbora na sv. Nikolaja dan. Zadevno pismo se tako-le glasi: Poročilo občinskega odseka o predlogu poslanca g. dr. Razlaga in sodrugov o premembi splošnega vojnega zakona glede na enoletne prostovoljce. Slavni deželni zbor! Nasvet zastran premerabe splosnje vojne postave od 5. decembra 1868 glede na enoletne prostovoljce tako, da se ti po opravljeni enoletni djanski službi tudi zamorejo brez zaderžka izučiti bogoslovja in za duhovnike posvečeni biti, potem pa vverstijo med vojne duhovnike, je občinski odsek v pretres vzel in stavi sledeče predloge: §. 21. vojne postave določuje, kteri mladenči imajo pravico do enoletne prostovoljne službe in se glasi tako le: DomaČi deželani, kteri so do tolike stopnje izobraženi, da se vstrič stavi doveršenim naukom na kaki gornji gimnaziji, ali na drugi nji enakopostavljeni učilnici, in se izkažejo s spnčali od tacih očitnih ali s pravico očitnosti previdenih učiliš, ali z izprasanjem, ki se ima pred zmešanim v to postavljenim odborom opraviti, ter prostovoljno pristopijo v stoječo vojno in se za čas svoje službe iz svojih lastnih pomočkov oblačijo, oko-varijo in zderžijo (pri konjikih si tudi vso ježo oskerbe in konje zderže) — taki se o času miru že po enoletni djanski službi, kar se šteje od nastopnega dneva, postavijo med „reservo", in ako svoje nauke nadaljujejo, imajo pravico do 25. leta svojega življenja posadni kraj in leto za enoletno službo sami si izvoliti. §. 23. določuje za slušatelje zdraviloslovja to olajšavo, da smejo celo svoje leto prostovoljne službe opraviti v vojaški bolnišnici, in §. 24 dopušča to isto le-karjem v vojaških lekarnah. Zastran slušateljev bogoslovja odločuje §. 25 sledeče : Novinci duhovskega stanu vsake postavno priznane cerkve in verske družbe, ako so bili vversteni v stoj no vojno (vojno mornarstvo) ali v deželno brambo, dobe odpust, ako prosijo, da bi zamogli bogoslovske nauke nadaljevati. Po sprejetih viših posvečenjih, oziroma po izvolitvi za dušne pastirje, se zadevni vverstijo v zapisnik vo- jaških dušnih pastirjev, in ob času vojske se po meri svoje vojne dolžnosti zamorejo kakor dušni pastirji ▼ službo vzeti ali v stojnem polku (vojno mornarstvo), ali pri deželni brambi, pa tudi v vojnih ali pa po stalnih bolnišnicah. Djansko ti predpisi le veljajo za enoletne prostovoljce, ki so bili še le po sprejetji v ktero semenišče vversteni med vojake, med tem, ko tisti mladenči, ki so poprej tudi opravili enoletno prostovoljno vojno službo, brez posebnega dovoljenja oa primerFjeja do primer-ljeja, ne morejo posvečeni biti za duhovnike. Z obzirom na žugajoče pomanjkanje duhovskega naraščaja v kranjski vojvodini, kakor imajo v teržaški, poreški in kerški škofiji že letos samo po enega slušatelja bogoslovja, je torej želja po premembi vojne postave glede na važnost duhovskega stanu opravičena, naj se vsem tistim mladenčem, ki ao sprejeti med enoletne vojaške prostovoljce pred ali po sprejemu v ktero semenišče podeli po §. 25. splošne vojne postave od 5. decembra 1868 vstanovljena olajšava zastran bogo-slovskih naukov, da jih tudi morejo po svoji volji začeti, nadaljevati in za duhovnike posvečeni biti, potem pa da se vverstijo samo med vojaške duhovnike. Odsek toraj nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene, da se ima c. kr. vlada naprositi, naj po postavni poti pripomore k spremembi splošne vojne postave zastran enoletnih prostovoljcev (§§. 21—.5) tako, da tudi tisti enoletni prostovoljci , ki so pred začetimi bogoslovnimi nauki svojo enoletno djansko službo doveršili, deležni postanejo dobrote §. 25. splošne vojne postave od 5. decembra 1868. Posnelek adrese tlo svitlega cesarja iz kranjskega deželnega zbora od 4. grudna 1872. — Prepokorni deželni zbor si v sveto dolžnost šteje svoje želje, upe in bojazni Nj. veličanstvu naravnost odkrito razodeti. Tako je storil 1. 1867, 1H70 in 1871. Če tudi so malo ne vsako leto nove volitve v deželni zbor, so vender te adrese bile v bistvenih rečeh vedno enake, in so tudi še danes. Prezvesti in prepokorni zbor prav globoko obžaluje, da se je že skoraj dognano pomirjenje narodov bilo pretergalo, in živo se zanaša, da modrost Nj. veličanstva se poprime pripravnega trenutka, da na terdni podlagi v vsih zadovoljnost vstanovi „mir med vsim i narodi v cesarstvu", s čimur bi se mogočno povzdignila sreča in blagor vsega cesarstva ia njegovih posameznih dežel. Novi zakoni o učilnicah so se na Kranjskem sploh, brez upiranja sprejeli, ker se je tukaj pri njih zverše-vanji v mejah teh zakonov oziralo na narodne in verske misli ter potrebe našega ljudstva. Neke spremembe naj novejših časov, kar sc tiče oseb tistih krogov, kateri so razsodilni o učilnicah vojvodine Kranjske, po pravici bude bojazen, da se zdaj veljava hoče dati bolj nasprotnim težnjam (prizadevanjem). Vašemu Veličans tvu je vlada priporočila v kranjsko deželno učno s^eto-valstvo moža, ne da bi vprašala, koga misli nasvetovati deželni odbor vojvodine Kranjske. In po §. 35 v dež. zakonu 25. febr. 1870 št. 11, kterega je Vaše Veličanstvo poterdilo, naravno mora v takem narekovanji ministerstvo za bogočastje in uk z deželnim odborom dogovoriti se. Ponavljani sklepi in želje prepokornega dež. zbora, naj bi se postavno zveršila slovenskemu narodu zagotovljena ravnopravnost v učilištvu in v vradu, so bili vselej odvernjeni, in vedno je zastavljeno na voljnost razsojevalnim deželnim osebam, ali in koliko se te pravice vresničujejo. Vravnavanje zemljiškega davka, ki je ravno v delu, preti tudi v prihodnjost to vojvodino s preobloženjem davkov, in to nekoliko zavolj pomanjkljivih postav, nekoliko od tod, kako to postavo posamezni zverševalni organi fiskalno razumevajo. Sicer po večem že davno dognana zemljiška odveza, na Kranjskem še zdaj ni doveršena, in to je krivo materijalnih nepristojnost in sporov, zarad kterih mar-sikteri zaidejo pod kazenske postave. Za duhovni in telesni razvoj naše dežele je silna potreba, da naj se njeno gospodarstvo dokončno vravnd, toraj tudi razmerja med zemljiško -odveznim zakladom in med deržavo. Samo krepka podpora iz deržavnih denarjev, kterih bi ne bilo treba vrače vati, more kranjski zemljiško-odvezoi zaklad tako podstaviti, da bode vstrezal vsim svojim dolžnostim, in ne bo prisiljen veČine deželnih prihodkov goltati na desetletja. Železnič-ne proge, že večkrat priporočane, namreč od Tersta čez Loko na Koroško in od Ljubljane na Karlovec, imajo naj veči vojaško in tergovinsko važnost. Za vso deržavo, in za občenje vsega sveta; toraj zbor upa, da se bodo v tem pretehtovale tudi naše posebne koristi. Zbor se samo od c. kr. apost. Veličanstva nadja pomoči, ki je z diplomo od 20. okt. 1*60 iz svoje moči zagotovilo svojim deželam vdeleževanje pri postavoda-javstvu ter jim dalo pravico poslance odpravljati v deržavni zbor. Z deželno vstavo 26. febr. 1861, vojvodini Kranjski podeljeno, je ta pravica deželnega zbora dobila vstavno moč, katera se prenarediti zamore ali odpraviti sme samo s privolitvijo deželnega zbora. Prepokorni deželni zbor je poslednjič večkrat slovesno izrekel svoj ugovor zoper tako imenovane neposrednje volitve. Konečno zbor prosi, naj c. kr. apost. Veličanstvo, varh postavi in tudi naši deželni vstavi, blagovoli našo pravico braniti in zavetovati. Ljubljanska hranilnica razglaša, da od 1. mal. ser-pana 1873 dalje bode plačevala po pet odstotkov, to je po pet od sto (namesto po 4'/2, kakor je bilo do-sedaj).v Jemala pa bode za posojene denarje po 6 od 100. Štela (rajtala) bo obresti po pol mescih; ne po <:elih kakor dosedaj. — Obresti denarjev, ki jih poso-jujc na nepremakljive zastavljene reči, so že zdaj povišane od f>'/, na ti1/., odstotkov. — Hranilnične bukvice se dajejo brezplačno. Dobro bi bilo, ko bi se tudi papirničarski dobičkarji med seboj jeli skušati, morebiti bi se vendar potlej papir tako hudo nc dražil. Bukev že kmali ne bo moč na dan spraviti, ker papir je vedno dražji, delavci dražji — vse le dražje! — lig. sošolcem Fr. Lotnikarjevim. Vaš sošolec nekdanji izverstni Alojzijanec g. France Ločnikar i*e 13. okt. t. 1. storil slovesno obljubo kot redovnik lenediktinskega reda; 15. t. m. prejme poddijakonstvo, 21. dijakonstvo in 22. red masnikovega posveče >ja. Slovesno novo mašo bo imel 25. dec. v benediktinskem samostanu šent-Ludovik v gornji Ameriki. Bo mu tedaj, kakor piše, ta dan dvakrat „sveti dan". Vsem vam naj bo verli prihodnji apostelj severne Amerike, benediktin Bernard Marija, priporočen posebno te dni v molitev in blag spominj. Nekdanji njegov predstojnik. Iz Teržaškega, 5. grud. — Ljuba Danica! Pred meseci sem sprožil misel, naj bi se za Slovence prelepe bukve: Hebdomada saneta v slov. jeziku z lat. tekstom in slov. pojasnili izdale, da bi tako pobožno slovensko ljudstvo pri sv. opravilih velikega tedna duhovna spremljavalo. Misel ta je kmalo podpore dobila, in kmalo so se nekteri drugi z drugimi nasveti oglasili; ali od tistega časa pa se zdi, da je ta reč zaspala, ker se o tem nič več ne sliši. — Nekdo je nasvetval, naj bi se predglaske (antifone) in psalmi s sekiricami izdali; ali ta, ki je to nasvetoval, ni po~ mislil, da take bukve, soditi po Schleichertu in Vil-secker-ju, bi bile predrage in bi k večemu kaki duhovni ali sem ter tje kak učitelj po njih segali, — pa koliko? — Namen slov. Hebdomade mora biti ta, da se mej prosto ljudstvo vdomači (lat. tekst pa zraven, da lahko tudi duhovn« m služi), kakor se je vdomačila mej laško ljudstvo po slavnem Mariini-ju izdelana. Za tega volja bi bilo v začetku gotovo dovolj, ako bi se Hebdomada na svitlo dala brez sekiric, pervič že zavoljo prevelikih stroškov, drugič pa, ker bolj ročna bi se lahko tudi tako vravnala, da bi služila mesto molitvenih bukev. Okoličan. Z Dolenjskega. Veliko se je sedaj govorilo in tudi pisalo v deželnem zboru o šoli, učiteljih in orglavcih. Ukrenili so; ali bode^za nas učitelje boljše ali slabše, se bo še le vidilo. Ce ostanemo tudi se mežnarji in orglavci, kakor je gospod Apfaltrern rekel, da pride na tisoč goldinarjev učitelj in s tem plačilom se že lahko na deželi živi; ako bi tudi še par sto ali pa še 400 zbrisal , bil bi zelo zadovoljen in ostal bi kakor do sedaj se rad vse skupaj.*) Da se le zamore pošteno živeti in si omišljevati za vsaki stan potrebne priprave. Tudi orglarija veliko truda stane, posebno podučevanje v petji, kajti rado se zgodi, ko so pevkinje bolj dobro podučene ter lepo ubrano poj6, se pa že ktera omoži ali tako ali tako oddalji oa petja, ra moj namen ni tega popisovati, ampak priporočiti že večkrat pohvaljene in na svitlo dane cerkvene pesmi g. Andreja Vavkena v Cerkljah. Poročal je gosp. F. Bevk v „Uč. Tovaršu" gosp. duhovnom in orglavcem, da se na Kranjskem nahaja dobrih orglavcev na kmetih, pa pravi, da je tudi še veliko škripačev, ki še celo med sv. mašo njih umetnosti „Fuge" od Nocta (ne pa od Bacha) „marše" in se celo „all' ara chi cana" rožljajo. Ali je to za cerkev primerno? Mislim da ne. — Kmetom, se ve, da tako orglanje dopade, in petje, ki je preveč veselo, da jih v peto šegetd. Kdo je temu kriv? Lahko bi veliko povedal o tem, ali rajši molčim. Tudi petje je včasi sem ter tje tako, kakor se velikokrat sliši po gostilnicah. **) Ne more se dandanes reči, da nimamo lepih cerkvenih pesem, kakor so mnoge od ranj. gospoda Kiharja, Ned-veda, Forsterja, Adamiča, Belarja, Vavkna, Gerbica, Čveka, in drugih veliko. Posebno za ljudstvo so kaj umevne in priljubljene g^sp. Vavknove pesmi, ki jih je vlani na svetlo dal. V našem kraju jih ljudje zelo radi poslušajo, kajti te so postavljene od izurjenega orglavca in pevca. Tudi besede so lepe in umljive. Petje po-vzdiga serce k pobožnosti, toraj se mora tudi razumeti, kar se poje. Odveč bi bilo sploh znanega in v godbi in petju verlo izurjenega skladatelja gospoda Andreja Vavkna iz Cerkelj hvaliti, ker je že mnogo lepih cerkvenih pesem na svitlo dal, posebno pa Smarnične, misijonske, ki se ne le po Kranjskem, ampak tudi po Štajerskem in drugih slov. krajih tako verlo popevajo; pa tudi od sv. obhajila, in posebno še lepe božičnice. Naj bodo toraj priporočane farnim predstojništvom, gg. učiteljem in orglavcem zraven drugih tudi Vavknove pesmi. Hruščovski Janez. V Gorico pride prezimovat z otroci nadvojvoda Ka-rol Ludovik v Seilerjevo hišo ob solkanski cesti, ki je v ta namen najeta. — To isto se tudi govori o svitli cesarici. *) Sklenjeno je, da se služba obojna in plača 1 o Č i, kakor je znano. Vred. •*) Zato je cerkvena zapoved, da naj imajo take pesmi poter-jenje od v. č. Ikofijstva, kar smo tudi zadnjič omenili; potlej se ni bati, da bi se kaj neprimernega v cerkvi pelo. Nase priporočilo toraj le toliko velji, kolikor Č. skofijstvo takim pesmim priterdi. Vredn. Iz IJoblJane. Iz deželnega zbora. 7. grudna je bil med drugim sprejet nasvet za prenarejo vojne postave v oziru na enoletne prostovoljce v korist bogo-slovcev. Dovoljena je bila šola za vinstvo na Ipavskem; v ta namen je gr. Lanthieri svoje posestvo Slap ponudil na 30 let zastonj. Dolencem, kteri bi tudi radi bili imeli vinorejsko šolo, so obljubili nižji kmetijsko šolo na Dolenjskem. Obe soli bode ministerstvo podpiralo. Dr. Bleiweis je predložil in vterjeval adreso do svitlega cesarja, v kteri večina svoje želje in pritežnosti izrekuje. Ukljub nasprotvanju tudi od nekterih iz večine je bila adresa kar počez sprejeta. G. V. Zupan se je poslanstvu odpovedal, rekši da z adreso ni zadovoljen. — Izrekel je zbor po daljši obravnavi obžalovanje nad tem, da je minister brez predloga od deželnega šolskega sveta izvolil enega deželnega šolskega svetnika. — Izvoljena v deržavni zbor sta gg. Horak in dr. Costa. Poslanci naj v derž. zbor ne pojdejo, želi federalistiška stran. Ljubljanskemu mestu se je privolila loterija v prid posojila pol drugi milijon gold. — S klici na svitlega cesarja je bil zbor sklenjen v saboto zvečer po osmih. V Cerkljah. V deževni in viharni noči od 9. do 10. decembra so brezbožni tatovi skozi okno pri velikem altarju v farno cerkev vlomili in jo oropali. Odnesli so težko sreberno monštranico gotičnega zloga, sreberni ciborij in veliko svetilnico. Tudi v žagred so hotli priti, pa vrata so močne in v kamnite stebre vdelane, zato jih ulomiti niso mogli. Ob 4 zjutraj je cerkovnik ljudem cerkev odperl, in ugledali so, da luč pred velikim altarjem na tleh gori; kar je bilo znamenje, da je cerkev okradena. Žalost je silna po celi fari, in toliko večji, ker po vsem skerbnem preiskovanji ni moč zašle diti, kam so hudodelniki presv. Rcšnje Telo djali in kaj z Njim storili. Vse se čudi, kako je mogoče, da se človek takega hudodelstva loti Resnično je Bog prizanesljiv, da tolike hudodelnike na svetu terpi. Skoraj je gotovo, da so tatovi že pred vedili, kje bodo nakradeno prodali; znalo bi se naključiti, da kdo kaj od tega po-izve; toraj prosim, ko bi se kaj takega primerilo, mi nemudoma naznaniti, ako bi bilo moč, da se tatovom na sled pride. Anton Golobič, s. r. fajmošter. Koroško. Kakor dunajski brezverci, tako so tudi v Celovškem deželnem zboru po jezuitih mahali. Liberalci so povsod v nasprotji z vernim in katoliškim narodom, zato bodo zapored odleteli pri volitvah samo da se narodi bolje zavedo. Branila sta redovnike mil. škof in g. Einspieler, ktera kaj boljega vesta o jezuitih, kakor pa njuni tovarši iz judovskih „Pres" in „romanov". — „Vaterland" ravno dokazuje v daljšem spisu, kako je hujskanje zoper jezuite ogrinjalo, s kterim libcralstvo pokriva svojo spačenost (korupcijo) pa lakomnost „alla Giskra" pri »špekulacijah", in pa da je to nova stopinja na potu v Berlin. Itazgtert po svetu. Rimsko. Za praznik neomadežanega spočetja Marije Device je „Unita cattolica" izročila sv. Očetu 14.000 frankov darov, ki so jih zvesti Italijani zopet darovali PijuIX. Dobro pa je vediti, da je letos to že enajsto poslanje teh darov iz Torina v Rim po tem samem časniku, brez ozira na druge. Že samo taki obilni darovi dosti jasno pričajo, da naj veči večina Italijanov je dobrih in katoliških, in da le prederznost sovražnikov jih strahuje, kakor se tudi cela čeda dobrih ovčic enega samega psa ali pa volka boji. Ko pride po božji previdnosti ura rešenja, se bo tropa samosilnikov tako zgubila, da se bo vsak čudil, kako so bili k6s tolike množice strahovati. Tako je povsod; malo več serčnosti je treba dobrim in poštenim katoličanom, pa se bo skril zelenec s svoiimi sužnji v tamine, kakor kert, da ga ne bo več viaiti. — Rim je v resnici Marijno mesto, ker ima šestdeset cerkev, ki so Mariji D. posvečene, med njimi so 4 Marij nega neomadežanega spočetja. Velikanski steber, ki zdaj na Španjskem tergu v Rimu služi za spominek neomadežanega spočetja, je bil najden na Marcijevem polji (Campo Maržo) 1. 1777, in bil je na dan spravljen na povelje Pija VI in postavljen s podobo Pravice na verhu, kjer se zdaj tujci s svojim parlamentom zvirajo. 6. grudna je poslanec Machi ministra blagajnika potoškal in poprašal, kako je s tistimi čez tremi milijoni lirami, ki so odločene sv. Očetu. In Kvintino Sella je vradno poterdil, da se je Antonelli zahvalil in naznanil, da denara nc more sprejeti za sv. Očeta. Sv. Oče ne morejo od grabežev darila sprejeti; to naj nazaj dajo, kar so po krivici vzeli. „Unita" pravi: „To je edini na Laškem, morebiti edini v Evropi, ki oporeka, se brani denara." Čudijo se nad preslavno stanovitnostjo Pija IX sovražniki sami. Poslanec Ferari je djal: Časi so se spremenili; ali papeži se ne spremene. Pij IX je zavernil denar Kvintino-Sellatov, kakor je Pij Vil zavernil denarje Napoleona I, in kakor je sv. Peter zavernil denar Simona Čarovca, kakor je Jezus Kristus zavernil ponudbe hudiča skušnja vca. Namesto tega, da Pij IX zavračajo denar, pa drugi toliko bolj po njem hlastajo. Strahovite so vradue naznanila v tem oziru v tej „svobodni Italiji." Le nekoliko malo naj bravci zvedo. Kar se tiče očitne varnosti je res, da soljudje neizrečenega milovanja vredni. Poslanec Locava je v zbornici naznanjal, da kakor so ljudje z davki preobloženi, je vender še huje to, ker si niso življenja in premoženja svesti. Briganti še zmiraj po nekterih krajih strašno počenjajo. Kuen tacih si je zbral derhai, v jel tega in unega deržavljana ter ga je dcržal vjetega mesce in mesce, dokler ga niso njegovi sorodniki odkupili z nezmernim denarom. V nekterih krajih v Siciliji se hočejo ljudje zediniti s potepuhi, ker nimajo nič zaupanja do vlade, da bi jih varovala. (Marsikteri gotovo pomni, kako so mavtarski časniki pred kaj časom zabavljali iu nesramno lagali, kako slaba je n. pr. papeževa vlada, akoravno ni bilo nikoli pod papeži in drugimi vladarji še sence tega ne, kar se godi zdaj.) In tako jc pri vsem tem, da so vse ječe polne in da je leto za letom veliko več hudodclnikov. Lanza ima zdaj 70.531» jetnikov. Se veliko več jih ima Lanza zunaj ječ, zakaj 1. 1872, to je letos, je bilo že v pervih devet mescih 2.805 ubojev, 29.512 ranjenj, 3.508 za-vdanih, in 52 2(36 raznih tatvin! Ce je pervi deržavni služabnik nekak brigant, potlej ni čuda, da so tudi drugi.— Kdor je pri tem šo slep, on je tudi bedak in hudobnež, ter mu ni skor nič več pomagati. „IIumiliati sunt inimici nostri," zamore reči Pij IX. Avslrijansko. Avstrijanska pravna in federalistiška stranka, kakor ,,Vaterland" piše, se med avstrijanskimi narodi vedno bolj vterjuje, odkar so si 8. oktobra v razglašenem programu iz vsih dežel in narodov tisti roke podali, kteri so za Avstrijo, za cesarja iz Božje milosti, kteri hočejo katoliški kristjani biti in ostati, nočejo pa brezverskega liberalizma; kteri hočejo pravico vsim narodom in vsim stanovom, ne pa kakor liberaluhi, ki zoper vso človečnost in pravico iz dežele preganjajo stanove, kteri so jim preveč verni in katoliški, ali ki le enemu ali dvema narodoma in jezikoma privošijo oblast in napredek, druge paišejo potlačiti. Reč, ki ni na vse strani pravična, ne mora. aa stanovitno ostati, ko bi se tudi vesoljni »vet za njo poganjal Francosko. V francoskem narodnem zboru dobiva čedalje veči moč katoliško-konservativna stran. Repu-blikanarji so zato jezni in tišč na to, da naj se zbornica razreši. Odbor 30 udov se pečA s tim, da bi narodni »bor in predsednika Thiers a kako vmiril. Več govornikov, med njimi škof Dupanlop, je v zboru vlado pestilo, zakaj je zvolila šolskega nadzornika nekoga, kigadolžč, da je ateist, brez vere v Boga. Tudi zastran preganjanja katoličanov na Japonskem, kterih je neki že nad IOvjO v nadlogah konec vzelo, je bil minister Remusat inter peliran, kteri je nekaj obljubil, kako bode japonsko poslaustvo podučil o „humaniteti" in „toleranciji", ki nai jo študirajo v Evropi. — Treba bi bilo tudi interpelacije o preganjanji katoličanstva v Bizraarkiji. V Jeruzalemu je umeri ondotni katoliški patrijarh Jožef Valerga. Jezuitovski sovražniki požigavci. Katoliška gospi Stapleton Brethorton na Augleokem je iz Nemčije pregnanim jezuitom to milost storila, da jim je ponudila avo;e veliko posestvo Ditton-hall pri Preslott-u v Lon-kašire-u. Pričakuje se neki tam veliko jezuitov in njih Sojencev. Tednik „Cathnlik Opinion" pa pripoveduje, a od nekaj časa posestnica dobiva pisma z žugaujem, da se ji bo hiša požgala, ako jezuiti dobč pribežališč pod njeno streho! — Sedanja liberalnost spolnuje zapoved ljubezni do marsiktenh, do keršanskih kristjanov pa gotovo ne. To pojasnujete naslednji dogodbi in tisuč druzih. — Marbacb, občina pri Donavi, ohrani šolo s svojim osebnim premoženjem; podueujejo pa šolske sestre 124 deklic. Dovoldo se je pa tudi 4 judovskim deklicam hoditi v to šolo, ker daleč ondot ni judovske šole. To z vč okrajni lolski svet in zdajci za pove, da šola mora biti brez-verska! Iz učnih pripomočkov, kujig, razlaganja, pripovedovanja, govorjenja šolskih sester se mora — tebi nič meni nič — vse iztrebiti, izpustiti, pregnati med šolskim časom, kar bi ute^ndo sto in dvajset deklic spomniti, da so katoliške vere; kajti 4 judinje bi se moreb-ti nad tem spotikale. (Pa gotovo toliko ne, kolikor prostomavt^rski š< Iski svčt!*) Sv. Oče Pij IX so pae veoiii, kak« šen *ad obroHč konfcsijonslozne šole. Drut:a. Zdaj lazijo po Evropi japonski poslanci, in ti, kakor „Glas>( pravi, morajo biti ,,kaj blage dušice", ker j.h tako »oločnonijajno in prečastit-ljivo sprejemajo: celo knezi vabijo k mizi — japonske pogane, ki so krivi brezštevilnih grozovitost, kakoršne počenjalo z ondotnimi kristjani. Ne le katoliški, tudi anglikanski in protestanški časniki ne morejo zakrivati nejevolje zarad take malomarnonti evr« pejskih diplomatov za nesreč«« in terpinčenje svojih bratov. Prote-star.ški časnik „Westmintter Ztg." n. pr., ko je mesto Edinburg sprejelo to poslanstvo, piše in pravi: „Mar to mesto ne ve, da je načeln-k tega poslanstva osebno odgovoren za preganjanje kristjanov na Japonskem? Od - 000 jetnikov jih je poginilo že nad 1000, in druzih 2000 se ravno zdaj terpinči neizrekljivo. — Od vldd pač ničesar ni pričakovati. Naj kristjani na tisoče se gn)ivajo po strašnih ječah, deržavniki ne persta ne ganejo, da bi jih branili. — Tako nekoliko v prisiljavi protestanški list, od kterega bi bilo pa tudi znamenito slišati, kaj on misli o Bizmarku, kteri v tako strašno ,,ob kani" Pruski iz dežele dervi, preganja in pahd svoje •) V predmestji nekega mesta, kakor smo nedavno kHšmH, je bilo Č*-x noč iz Sol« brit k e martre zmanjkalo. Otroci povedč staršem, starši p« zateidijo. d« noben otrok ne poide v &->lo, ako ne bo Božje podobe nazaj. Drugo jutro je bil krii spet na steni. — lastne rojake in ondotne domačine, pa šolske sestre, ki druzega niso zakrivile, razun da so otročiče poduče-vale? To se godi v deželi, v kteri so šole t ko imenitne, kajti so „pruski šolmaštri "vojsko s Francozi dobili". Se ve, da je „olikan" sedanji svet in poln ljubezni, ki za vrabce, senice postave daje, da bi se lim kaj žalega ne zgodilo, in ne bili lačni gerdo pa gledajo in 1"ezno godernjajo, ako papežu oropanemu d< bre serca Lak Boidek uajo. — Ako japonske veličastva kako v „Marbach" ob Donavi prikorakajo, pa še v šolo pogledajo, ne mara tisti brezverski šolski svet ukaže 120 katoliškim deklicam križce poteptati — iz same gorečnosti za svojo „naj svetejši b r e z v e r n o s t." lz LJubljane. „Kdo bo meni ukazoval, kaj naj mislim jaz? Kdo bo mene silil, da naj grem k spovedi? Prav ie imel Hus, da se je ustavil papežu! Kristus spovedi ni postavil" — tako je boje razsajal neki profesor spet na gimnaziji ljubljanski. — „Quousque tandem, Ca-tilina"? — kličemo njemu; mnogoterim šolskim svetovalcem pa: „Videant consules, ne quid detrimenti ca-piat juventus studiosa!" nuhorsHe spremembe. V Ljubljanski Škofiji Č. g. Kosec Jernej, kapi. na Igu, je dobil faro Šent-Vid priCerkn.; č. g. Zagorjan Henr, kapi. v Žirih, faro na Verhu metliškem; na njegovo mesto v Žiri pride g. A n t. V e r b a j s, kapi. v Metliki, kamor^pride duhoven nemškega reda č. g. Mazgon Jan. Č. g. Vrančič Fr. pride s Križevega pri lerž. k. sv. Križu pri Kostanjevici, ker ondotni duh. pom. o. Grošelj Jak. se zavoljo bolezni začasno poda v pokoj. MMobroini tiarori• Za sv. Očeta. Iz SI. 6 gld.: „Bog daj že skoraj zmago sv. Cerkvi!" — Gospd neimenovana 1 gl. star. den. v sr.; prosi sv. blagoslova sebi in možu za odpu-šanje grehov in srečno zadnjo uro. Za afrikanski misijon. Iz. SI. 7 gold. 58 kr. Iz Šmartna pri Kranji 7 gld. Iz št. Vida pri Zatičini 14 gold. po g. fajm. Kulavicu. Iz Kolovrata po g. fajm. (5 gold. Iz Budanj po g. J. St. 4 gld. 15 kr. Za kristjane na Turškem. Iz SI. 4 gld. 03 kr. Loški nunski samostan: 1 lep masni plajš, 2 albi, 1 koretelj in 1 mašne bukve. Od sv. Katarine v Topolu dva st. mašna plajša in dva for. st. d. v srebru po g. fajm. Keršiču. Za misijon v Marija Zvezdi v Banjaloki. M. Pin-tar platna z mrežicami vred za 1 masno srajco, M. Pečar platna za 1 mašno srajco, L. Kajžerjeva pa mrežice k nji. Za bulgarski misijon. Radoslav 50 kr. Za sv. Detinstvo. Po g. Dolencu t gold. 20 kr. Cec. Pirnat, 1 gld. v sr. Iz SI. 1 gld. 79 kr. Radoslav 50 kr. Škofu v Bukareštu za bogočaUne potrebe. G. A. K. 1 gld. 20 kr. Za Leopoldovo družbo. Iz Budanj po g. Iz St. 1 Sld* i} kr* T O 1 J Za pogorelce v Zalogu pri Novem mestu. Iz Smlednika 2 gld. 75 kr. Iz 'Nakla po g. fajm. 5 gld. Iz Šmartna pri Kranji 12 gld. Za pogorelce v Zalogu pri Nov. m. Iz Smlednika J gld. 75 kr. lz Nakla po gosp. fajm. 5 gL___ Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiakarji in založniki: Jozei Blaznikovi dediči v Ljubljani.