Ci-ospodarske stvari. Kokoš in zclcnjad. V občo jp znano, da kokoši razven žila tudi še pospbno ljubijo zeleno pičo. Kokoši, kojiin je pol na pašnike, livado in travniko odprta, ki imajo ledaj trave v izobilju, rado nesejo in kakor nmogokratna skušnja uči, dajo več in boljših jajc, kakor kokoši, katere ne pridpjo nikdar na pašo. Ako prav tpga ne povzroči samo trava. ainpak ludi nebrojne žuželke, gliste, polži in črvi, ki iinajo v njej svoja skrivališča, vpndar, pravim, je dognana slvar, da jp, zelenjad vclikpga upliva na vps nolranji razvoj kokošij, na jajca, na njih obilost in število. Vendar ni vsaka zelenjad iste mofri, niti ninm iste posledice. Najbolj prija kokošim divja ali tako zvana poljska salata. Priporočati je ledaj, čp je lnogoče, tako salato vsakc 14 dni v kak prostorček na vrtn zasejati, da so od zgodnje pondadi do pozne jpscni kokošiin lahko ponudi. Kokoši poplačajo nain obilno ta niajhen trud s svojimi jajci. Razvcn te salate je ludi priporočati: rczva (cndivija), perinje navadne ppsp, različna plevplj, kakor mlečpo (osat), regrat, dalje pprinje belo" pesc in ndadoga zplja. V zgodnji pondadi ponudi se nnj kokošiin nikula "trava, po ziini pa se naj položi več peščic na drobno kose razsekanpga koronja ali pa pese na mesta, kjcr no morpjo zmrzriiti, in kjer jib kokoši najdpjo. Ce ti pa zelenjadi ne dostaje, da.j jini pežčico kroinpirja, katprpga si niebko skuhala in drobno zazniečkala. Ako pa dajpš svojiin kokošim samo zrnje, tedaj niora medljevati, enkrat daj koruze, potem"pšenico, poteni zopet ječnien itd. Da je tudi, kar ,je na niizi preostalo, kakor mešo. jetra, razna soeivja in drnge take reči kokošim v prid, to je v občo znano. V obrainbo svoje misli in svojpga nasvetovanja navedpin Se nazadn.jp izgled, in ta glasno govori za mojo stvar. Nek mož na Neinškem (Demmer), ki radi izvrstne vzgoje svojib" kokošij sluje daleč po svo.ji domovini, je uvidel izborno korist zelene piče pri kokoSib, ter začel svoje kure rediti z raznovrstno zelpn.jad.jo in iravo. kmalu so se začele na lo javiti dobre posledice takega postopanja: jajca so se pomnožila. Kokoš, ki niu je prej samo 143 jajc na leto znesla, nanesla lim je, ko jo je začel po našem receptu pitati, od 22. novembra 1. 1890 do 25. novenibra 1891 250 jnje. Tedaj kolik napredek! V poštev se še mora jeniati, da 1a kokoS od 21. marcija do 11. juni.ja ni nobednega jajca znesla. ampak samo mladiče valila in vodila, a vpndar loliko Stevilo jajc! Ta mož, ki je po našem receptn začel svoje kokoši rediti, iniol je tedaj jajc v izobilji, vrlm toga pa še tolsto pečenko! Zopor influenco. Vesclil som se že bil na veselc božičnc prazniko; ali človek obrača, Bog pa obrne. V čelrlok nii je bilo tako hudo, da som mogel v posteljo; glava in vsi drugi ndje so nie silno boleli, bil scni, kakor nalolčen, cclo noč sem inočno trpel, brez vsacrga sparija. Kaj jo storiti? misliin si, tor vzainem knjigo znanpga naravozdravnika župnika Kncippa in poiščem, kaj svetujo zopcr »influenco«. Borein pa ondi: »Uniij si vsako uro celi život z nirzlo vodo in pi.j čaj iz pelina in kaduljo (žavbenk), po drugein ali tretjem uiiiivanji se začnoš niočno potiti, in to je znampnje, da bolozpn odide«. rl'o vestno storini in že lakoj drugo juti-o, bvala liogu in blagpmu gosp. župniku Seb. Kneippn, zdrav ualanpin: se ve, da sem še bil slab, ali kupiea vina in nekaj pečenke nie bitro okrepčata. Pomniti jp, da se omivanje s capo in mrzlo vodo niora v eni ali najdaljc v dvch niinotab v topli sobi vršiti, potein pa snuikni v ioplo posteljo, ter se dobro odeni. Priporočmn o lej priložnosti tudi vpisanje k druStvu sv. Moborja, kaloro bodo prihodnje leto med drugiini, ludi izdalo »Kneippovo knjigo«. tpr jp 1o pravi zaklad, in naj ne man.jka pri nobeni hiši! .lože Mavrič, nadiiritclj. Pesja steklina. »Dne 18. aprila t. 1. napadel je stpkel volk blizu nipsta Črnovice v Bukovini mnogo Ijudi, kakor so javili nekoliko dni po tein dogodku f-asniki. Žal, bila jo to rpsniea, kar se siopr vsein novieain liasnikarjov ne moro pripoznati. Mod po steklein volku napadenimi iu ran.jeniini, bil jc tudi dr. .los. Strobcl. profpsor n;i vscnčilišči v Crnovicah. Znano ,je ("•itateljeni »Hlov. (ior*p,«, da, se Imli v naših krajih čuje vsako leto o pesji sleklini, če tudi se bvala Bogu malokdaj dogodi, da bi stekli pes — volkov vsaj pri nas nimamo — ogrizel tudi Ijudi. Vcndar strah pred steklino, to še vse prcmalo poznano boleznijo, je splošen, in zato menda ne bode napačno, če izpregovorimo tudi o pesji steklini, ler o poinoči zoper njo danes nekoliko besedi. 0 znamenjib stekline pri psu ter o n.jenem razvijanju, obrambi itd., čitaj v knjigi »naše škodIjive živali«, opisal g. profesor Fr. Erjavec, izdala družbo sv. Mohora 1. 1880, na strani 16 i. d. Danes pa bočemo le o lem govoriti, v kateri meri jp la bolezen nevarna za človeka, ter kako je mogoče se nje ozdraviti. G. prof. dr. J. Htrobl lečil se ,je proti tej bolezni po načinu znanega francoskega zdravnika Pasteur-ja, ter je polem, ko je ozdravel, objavil svoje dogodko, občulke in izkušnje od časa, ko ga je stekli volk ogrizcl, do dobe popolnega svojega ozdravljcnja, v listu ¦ W. landw. Zeitung« ler piše o toin blizu lako-lo: Bilo je 18. aprila 1891; vračal sein se iz poldrugo uro od Črnovic oddaljenega niesteea Sadagora. Zinračilo se je vže, k« idoč niiiiio hiše necega židovskega popa, ugledam precej veliko žival naravnosl proti meni teči; mislil sein, da je kak pes. Prej pa, kakor nii je bilo niogoče, se živali ogniti, čutil sem vže nje loplo žrelo na svojem desnein lici ined.teni, ko mejezdesno taco zgrabila za levo ramo. Hitro ji segnein z desno roko v žrelo, zgrabim spodnjo čeljust, pri čcmer mi je eden zob predrl dlan, ter potegnem žival raz sebe. Vse to izgodilo se je v trenotku, \n žival odbeži. Za spodnjo Celjust zgrabil sem jo zategadelj, ker sem se še o praveni času spomnil, da je) leta pomična in le na ta način rešil sem lastno čeljust, da mi je žival .ni zdrobila. Kazen niene napadla je žival še več, kakor dvajset drugili l.judi; knipi.jo so jo koj za volka izpoznali, in nazadnje ga kinci, katerega je volk težko ranil, nbijp z gnojnimi vilaini. Prihodr.ji dan, bila je nedelja, preiskali so mrtvega volka, ter spoznali, da je bil stekel. Deželni glavar grof Paee je odločil, da niorajo vsi, ranjenei na zdravljenjo v kako zdravnišnico po vže onienjpnein načinu francoskega prof. Pasteur-ja. Ker se najbližja taka bolnišnica nahaja v lUikareštu na Rumunskem, zato dcželna vlada telpgrafičnim potein profesorja Babps v Hnkareštu, direktorja tamošnje bolnišnicp, vpraSa, je-li niu mogočp, bolnike v svojo bolnišnico vsprcjetin, k temu direktor pritrdi rade vol.jp. Vsled toga odpotnjo vže v ponedpljpk vcčji dcl bolnikov v ISukarešt inpd tein, ko sp jaz napotiin t.jo Se le en dan kasnejp. Nekoliko ranjpnili ostane še osem dni v Sadagori. in nam poiem sledi; le pna žpna, katera je bila tako težko ranjpna, da ji hi bilo mogočp potovali, ostala je v Črnovicab. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 14. januvarija v Bpračah in na Brogu v Pfn.ji. Dne 18. januvarija v Kapelab, v Marcnbergu, v Gorcnji liadgoni, v Petrovčab in v Tilmii-i.