TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 171.— Stev. 171.
Entered M Second Glasi Matter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congregg of March 3, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 23, 1936--ČETRTEK, 23. JULIJA, 1936
TELEFON: CHelaea 3-^-1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV.
TRI VSTASKE ARMADE PRODIRAJO PROTI MADRIDU
AMERIČANI V ŠPANSKEM GLAVNEM MESTU V NEVARNOSTI; ŠČITI JIH AMER. POSLANISTVO
Plenilci so zasedli hotel, vlcaterem stanujejo Američani. — Poslaniški tajnik preskrbuje živila in organizira transportno službo. — Mesto San Sebastian še ni padlo.—Fašisti ustrele vsakega obroženega civilista. — Ameriška državljanka ranjena.
WASHINGTON, D. C., 22. julija. — Fašisti, ki oblegajo glavno mesto, so obstreljevali madridske hotele, v katerih stanujejo ameriški državljani. Američani so poiskali zavetja v ameriškem poslaništvu. Poslaniški tajnik je preskrbel zadostno množino živil ter organizira transportno službo, ^e se ameriški državljani ne bodo mogli vrniti v domovino, bodo dobili začasno zavetje na ameriških bojnih ladjah.
Nocoj ob osmih je dobil ameriški državni department poročilo, da je bila v bojih med španskimi vladnimi četami in vstaši ranjena neka ameriška državljanka. Njeno ime ni bilo objavljeno.
VERA, Španija, 22. julija. — Za posest San Sebastiana, slovitega kopališča ob Biskajskem zalivu, se še vedno vrše vroči boji. Včerajšnje poročilo o padcu tega mesta je bilo netočno. Ko je le-^el mrak na zemljo, je bila bitka še neodločilna.
V	tukajšnjem vstaškem glavnem stanu je izjavil polkovnik Villanueva, da se bo vstaški oddelki v severnem delu Španije kmalu združili. V njihovih rokah so že mesta Vigo, Coruna in Orense.
MADRID, Španija, 22. julija. — Vladne čete so včeraj in danes odbile več fašističnih napadov na glavno mesto. Boji se vrše v oddaljenosti 50 milj od Madrida. Fašisti se bližajo Madridu od treh
strani.
Vlada zatrjuje, da se bodo njeni vojaki v teku šfirinidvajsetih ur polastili vseh važnejšh postojank, ki so sedaj v vstaških rokah.
Vlada je s posebno odredbo imenovala mestne odbore v Valenciji, Alicantu, Albacetu in Murci-ji. Ti mestni odbori soxodgovorni neposredno parlamentu.
Vladne čete so danes zasedle Alcazar vojaško akademijo v Toledu. Včeraj so se vsi kadetje pridružili vstaškemu gibanju.
V	meščansko gardo vstopa vedno več žensk. — Oborožene so z revolverji in patrulirajo z vojaki in policisti vred po mestu.
Danes je bila poostrena kontrola nad vozečimi se patruljami, kajti včeraj so se pojavili v dveh avtomobilih fašisti, ki so s trojnimi puškami streljali na miličarje.
BARCELONA, Španska, 22. julija. — Avtonomna vlada Katolonije je danes izjavila, da bo o-stala zvesta španski vladi. Proti vstašem je uvedla
naiostrejše odredbe.
Ko se je vozil danes po mestnih ulicah predsednik Luis Companys, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo.
General Arenguren je danes zaplenil katedralo in več drugih cerkva ter jih izpremenil v "zavode za službo naroda**.
WASHINGTON, & C., 22. julija. — Državni tajnik Hull je rekel danes časniškim poročevalcem, da se je začela vlada jesno baviti z mislijo, da bi zdrževala v evropskem vodovu stalno brodovje za zaščito življenje in lastnine v Evropi se n&haja-jocih ameriških državljanov.
-T
Obe Dakoti spremenjeni v puščavo
USTRELJEN _ZA ZABAVO
"Črna legija" je umorila črnca. — Izvabi jen je bil v neko močvirje in ustreljen.
DETROIT, Mich., 22. julija. "Rad bi vedel, kaj človek občuti pri tem, ako je kak črnec ustreljen," je rekel nek " častnik" "Orne legije" v veseli družbi pri pijači ter je ukazal, da mu pripeljejo Črnca.
Truplo črnca Silas Colemana je bilo proti koncu maja lanskega leta najdeno v močvirju pri Pickneyu v Livingston o-kraju v Micliiganu. Do sedaj je bil ta zločin nerešena skrivnost, toda umor je pojasnil ra-belj "-Črne legije", Dayton Dean.
Državni pravdnik Duncan C. McCrea je predlagal obtožnico zaradi umora proti petim moškim, tako da je število obtožb proti "legjonarjem" v Micliiganu narastlo na 57.
Kot znano, se je preiskava pričela 13. maja, ko je bilo najdeno truplo WPA delavca Chas. A. Poole, katerega so ubili člani "Črne legije."
Dean, ki je bil udeležen pri umoru Pooleja, je pričal, da je dobil naročilo, da pripelje črnca, ker je neki "častnik" izrazil željo, da bi rad enkrat ustrelil tudi črnca.
"Dobil sem povelje, da pripeljem črnca, ne glede od 'kod, samo da je črn," je rekel Dean.
Bilo mu je naročeno, da pripelje črnca v neko farmersko hišo, kjer so bili štirje člani "Črne legije" s svojimi ženami. Bilo je neke sobote zvečer, in možje so mnogo pili. Deah je našel črnca Colemana, katerega je pregovoril, da je šel ž njim, pod pretvezo, da ga bo peljal k nekemu kontraktorju, ki je bil Colemanu za delo še nekaj dolžan. Ko pride Dean s črncem v hiso, so se štirje moški s črncem peljali čez most, ki vodi čez močvirje.
"Ko je prišel avtomobil na most, so možje izstopili," je rekel Dean. "Izstopil je tudi Coleman. Komaij pa je črnec stopil iz avtomobila, so pričeli vsi štirje nanj streljati. Črnec je skočil v močvirje, toda morilci so streljali za njim."
TURČIJA JE ZASEDLA DARDANELE
Ko je bila podpisana pogodba, je turško vojaštvo pričelo korakati v demilitarizirano zono.
ISTANBUL, Turčija, 21. julija. — Ob 12.05 ponoči so turške čete vkorakale v demilitarizirano ozemlje ob Bosporu in Dardanelah.
Ko je Turčija dobila dovoljenje, da sme utrditi Darda-nele, je taikoj ipričela s tem delom.
Za utrdbe, ki bodo mogle vzdržati vsak napad modernega orožja, bo treba 80,000,000 turških funtov šterlingov. Ker pa tako visoke vsote Turčija ne zmore se bo najbrže zadovoljila z bolj "ponižnimi" u-trdbamd.
Turčija je že pri Kruppovi tovarni v Essenu in pri Ško-doivi tovarni na Češkem naročila težke topove. Samo pri Škodi je naročila orožja za 3,250,000 turških funtov šter-lingov.
MONTREAUX, Švica, 21. julija. — Devet drŽav je ob 10 zvečer podpisalo pogodbo ki dovoljuje Turčiji utrditi Dar-danele. Vsi delegati so izražali Turčiji svoje prijateljstvo in sfvoje zadovoljstvo, da je Turčija mirnim potom dobila dovoljenje za utrditev morskih ožin.
Bolgarski delegat je v svojem govoru tudi omenil, da bi tudi Bolgarska rada dosegla, da bi bile določlbe mirovne pogodbe premenjene. Delegati Rusije, Francije, Romunske, Jugoslavije ^ Grške so imeli le malo pripomniti glede pre-membe mirovnih doloSb. Turškemu delegatu so samo zatrjevali svoje prijateljstvo ter izrazili upanje, da jim Turčija sedaj ne bo odpovedala prijateljstva, ko je gospodarica Dardanel.
Litvinov in Titulesou sta napravila utis, kot da se bojita, da jih bo sedaj Turčija zapustila.
BERLIN ČAKA -L1NDBERGHA
Ogledal si bo vojaška in civilna letališča. — Prišel bo na povabilo zračnega ministra Georin-ga.
BERLIN, Nemčija, 22. julija. — Uradniki nemškega zračnega ministrstva bodo v sredo ob 5 zjutraj pričakali polkovnika Charlesa A. Lindber-gha na Staaken letališču izven Berlina, kamor se bo pripeljal s sivo jim aeroplanom iz Anglije.
Dasi je zračni minister general Goer i ing po vabil Lind-bergha v Nemčijo, vendar ni v, njegovem načrtu označeno, kdaj bo obiskal Goeringa.
Tekom svojega šestdnevnega bivanja v Berlinu bo gost ameriškega vojaškega atašeja Smitlia.
(Poglavitni namen Lindiber-ghovega potovanja v Nemčijo je, da si ogleda letališča in tovarne za izdelovanje aeropla-nov. Med drugim bo obiskal Tempelhofer Feld letališče, ki je menda največje letališče na svetu, letališče v Adlershofu, športna letališča okoli Berlina, ."Olimpijsko vas", Heinkel in Junker tovarne za izdelovanje aeroplanov in Richthofen letališče v Doeberitzu.
PO POSUŠENIH POLJIH JE VIDETI SEMPATAM LE SE KAK KAKTUS
MILES CITY, Mont., 22. julija. — Zvezna komisija za pomoč farmer jem, katero vodi poljedelski podtajnik Rexford G. Tugwell in ki je obiskala po susi opustosene kraje v obeli DakotaH in v vzhodnem delu Montane, je dognala, da bo treba opustiti več miljonov akrov zemlje za poljedelj-stvo in čelo za pašnike.
Tugwell je na sedanjem potovanju prepotoval že nad 2000 milj in je povsod videl samo zapuščene farme. Po nekaterih krajih je bila trava že tako po-paisena, da so jo ovce že izru-vale s koreninami. Farmer]i pa nimajo denarja, da bi ovco odgnali v druge kraje.
Ovce v velikih čredah iščejo paše in vode in na tem potu jih zlahka raztrgajo kajoti.
Na meji med obema Dal:o-tama in Montano ni nobene trave in edino zelenje, ki je še ostalo, je kaktus.
V Powder River okraju, ju-* žno od Miles Citv, kjer je bilo prej do 35,000 glav goveje živine, je sedaj samo še 3000 krav, vsled tjesar je zavladalo veliko pomanjkanje mleka.
Iz Bowman okraja v North Dakoti je že odšla tretina far-merjev v države Washington, Oregon in Idaho. Nekateri i-majo tam sorodnike, drugi pa so šli na slepo srečo.
SMITH BO POSEGEL V KAMPANJO
Imel je poldrugo uro trajajoč razgovor z voditeljem Lah donove kampanje. — Hamilton je bil zadovoljen s Smithovim stališčem.
KDO JE OCE TROJČKOV?
WEST PALM BEACH, Fla., 22. julija. — Pred sodiščem v West Palm Beach se potegujeta diva moža za očetovstvo trojčkov, katerim je v oktobru dala življenje Mrs. T. J. Miller.
Louils D. Pierre, 35 let stari avtomobilski mehanik, v svoji zapriseženi izjavi trdi, da je pravi oče treh dečkov, ki so bili rojeni v oktobru, ko je bila njihova mati še žena Aubrey Johnsona.
Mrs. Miller, ki je stara 29 let, je priznala, da je še, ko je bila Johnsonova žena, v različnih časih živela s Pieirom in Mil-lerjem.
Pierre pravi, da mu je Mrs. Miller obljubila, da so bo ž njim poročila, ko bo njen zakon z Johnsonom ločen. Ko pa je dobila ločitev, se je poročila z Millerjem.
Njen zagovornik E. M. Bay-nes jo je vprašal:
4Ali je Pierre oče trojčkov?'
"Ne, gospod, ni!" je odgovorila.
"Tu ni postavnega vzroka za to tožbo,'' je nato rekel Bay-nes. "Mati ima neoporoceno pravico do svojih nezakonskih otrok/'
Bivši newyorški governer in demokratski predsedniški kandidat leta 1928, 'Alfred E. Smith, je priznal, da je imel poldrugo uro trajajoč razgovor s predsednikom republikanske stranke in roditeljem Landonove predsedniške kampanje Johnom D. M. Hamilto-nom, toda o razgovoru ni hotel ničesar natančnega povedati.
Hamilton pa je zastopnikom "Associated Press" v Chica-gu povedal, da !bo Smith tekom predsedniške kampanje povedal svoje mišljenje in Hamilton ni tajil, da se je s Al Smithom raizgovarjal o Smith-o vi udeleižlbi pri kampanji.
"Z njegovim splošnim stališčem sem bil popolnoma zadovoljen," je rekel Hamilton. "Ne morem pa povedati, na kak način se bo Smith udeležil te kampanje. S Smithom
CHICAGO, 111., 22. julija.— Po kratkem hladnejšem vremenu je v koruznem pasu zopet nastopila vročina. Letošnja suša celo presega veliko sušo leta 1934.
Na koruznem trgu iso pričele cene takoj naraščati, ko je prišlo* poročilo, da je nastopila nova vročina in je vremenski urad napovedal jasno vreme. Cena koruzi je na borzi poskočila za najvišji dovoljeni znesek 4 cente pri bušlju.
Število smrtnih sluča j e v vsled suše je do sedaj narastlo na 4600.
Država Texas, ki se je včeraj pekla pri 100 stopinjah iu več, je danes doživela strahovito neurje, ki je napravilo nad $1,000,000 škode. Vihar je s hitrostjo 65 milj na uro divjal po severozapadnem delu države.
Da obdrže plovbo na Mississippi ju, nameravajo inžinirji napeljati v reko vodo iiz nekaterih minnesotskih jezer.
sem se sestal in sva bila poldrugo uro v prijateljskem razgovoru. Razgovarjala sva se o splošnem položaju in o tem, kaj bi mogel tekom kampanje storiti. Prepričan sem, da bo Smith na ta ali drugi način na-, znanil svoje stališče."
■Stnithovi prijatelji pravijo, da-bo SmiAh na "neodvisnih" zborovanjih govoril proti predsedniku Rooseveltu. Kot znano, je Smith narodno konvencijo v Philadelphiji pozval, da zaivrže Roosevelta,
RUSIJA ČASTI SPOMIN DZERŽINSKEGA
MOSKVA, Rusija, 21. julija. — Spomin na 'rdeči teror' prvih dni revolucije, ko so se boljševiki borili za življenje proti državljanski vojni in proti zunanjemu posredovanju, je bil zopet oživljen, ko se jt; cela Rusijo spominjala Feliksa Dzerzinskega Ob desetletnici-njegove smrti.
V onih dnevih strahote je Dzeržinskijevo ime zbujalo y zunanjem svetu sovraštvo, v Rusiji pa strah. Toda sovjeti so mnenja, da je v tedanjem času Dzeržinski pravilno postopal in opravil velikansko delo, ki je bilo sicer krvavo, toda potrebno, kajti vsako revolucijo spremlja prelivanje krvi.
Sovjetska vlada je sklenila Dzeržinskemu postaviti spomenik na Dzeržinski j evem trgu.
Dzeržinski je bil izvanre-den človek. Bil je pravi tip revolucjonarja, ki je bil vedno pripravljen umreti za revolucijo, kakor tudi druge pošilja ti v smrt.
. Ljudje, ki so ga poznali, pravijo, da je bil ljudomil in ljubeznivih modrih oči, ki pa so se zapičile kot bodalo, kadar je videl, da je njegova ljubljena revolucija v nevarnosti. Posebno je bil naklonjen otrokom, za katere je mnogo storil, toda je bil brezobziren in krvoločen, kadar jfr bilo treba nastopiti proti nasprotnikom revolucije.
ABESINCI OGROŽAJO ADDIS ABABO
KATRO, Egipt, 22. julija. — Abesiniska vojska je pričela napadati Addis Ababo, ki se nahaja v italijanskih rokah.
To poročilo vsebuje brzojavka, ki jo je prejel egiptski vna-riji minister od egiptskega konzula v Addis Aba'bi.
Abesinski vojski poveljuje res Kassa ter prodira od juga, ras Sejum pa prihaja iz province Tigre. Med obema sovražnikoma se vrše vroči boji in na obeh straneh so velike izgube.
Nekako pred enim mesecem se je v Abesiniji pričelo veliko deževje in do sredi septembra skoro ne more priti do nobene večje bitke. Boji bodo v obliki ustaške vojne.
Ras Kassa se nahaja z negu-sem Haile Selassiejem v Worth* ing v Angliji in je ras Kassa, ki ga omenja brzojavka, najbr-« že Kassov sin.
----4.
___
Taista #2:2202*2:«*
New York, Thursday, July 23, f 936
m LARGEST SIftVENE U^ILY IKIJSH.
u
Glas Naroda"
t

* - j	(A Corporation)
Owned and Published by 8LOVENU) PUBLISHING COMPANY
Frank flakier, President	L. Benedik
Tree*.
Place of traahaem of the corporation and ftli ffini IStfc Stmt, Bwwih of Menbetten,
of above officers: New York City, N. I.
GLAS NA BftDA (Voice ef the People)
leaned Brery Day Except Sundays and Holiday«
■a celo leto velja sa Ameriko in Kanado	10.00
Za M- leta....................$3.00
Za *?trt leta........*.........flJSO
Za New Torte n celo leto ...... 97.00
Za pol teta .................... $3JSC
Za Inozemstvo n ček) leto ...... f&OO
Z« pol teta....................$3.80
Subscription Yearly 96.00
Advertisement on Agreement
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj. ee blagovoli poiiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivalUtte naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Piše kakor misli FRANK KERŽJB
"Glas Naroda" Uhaja vaakl dan izvaemftl nedelj ln prasnlkov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242
■■■j .. „.

UBOGA ZMAGOVALCA
Odprava sankcij, ki jih je naložila Liga narodov Italiji, ne pomeni za Italijo nikakega olajšanja, pač pa pričetek novih
težav.
Sankcije so bile sestavni del italijanske vojne tehnike, in italijanski narod je to gospodarsko obleganje prenašal kot neugodnost, ki je neizogibno združena z vojno ter bo bogato poplačana z osvojitvijo Abesinije.
Abesiniska vojna je ,pa italijansiko gospodarstvo zelo izčrpala. Povralek v normalne razmere bo toliko težji, ker niso izčrpane saimo vse surovine, marveč tudi vse finančne rezerve.
Cene na debelo so v teku zadnjega leta poskočile v Italiji za petintrideset, na drobno pa, zaradi istrogih »vladnih od-iedb, le za dvanajst odstotkov.
Italijo je veljala abesinska vojna deset milijard lir. Od teh je kritih samo pet miljard z vojnim posojilom, preostalih pet milijard je pa še v zraku. Pomisliti je treba tudi na iz-davke, ki jih bo imela Italija Vbodoče v Ajbesiniji. Samo uprava prostranih in zapuščenih pokrajin bo stala italijanski narod še sihie finančne žrtve.
Razpršena albesinska plemena se dolgo ne bodo ničesar doprinašala za kritje držaivnih izdatkov. Vsa dosedanja uvozna in izvozna trgovina Abesinije je znašala na leto le sto milijonov lir. Vsak-Abesinec protroši letno le za 12 lir inozemskega blaga.
Ce bi hotela Italija pokriti le obresti kaspitala, ki ga je izdala za svoj vojni pohod, bi morala vsako leto skolektati od Aibesineev za 150 milijonov lir davkov.
Italijani sanjajo, o gorah zlata in platine »v Abesiniji, in o celih jezerih petroleja, v resnici je pa dosedaj prišlo iz Aftesinije v Italijo le nekaj vreč kave in par vagonov kož.
Ko je angleški ministrski predsednik Baldwin objavil tklep angleške vlade o odpravi sankcij, je irzrecno naglasil, da bo Anglija tudi v bodočnosti odrekla Italiji »vsako finančno pomoč.
Baldwin je prepričan, da ibo tako stališče Anglije Mus-soliniju zelo otežkočilo, če ne sploh onemogočilo vsako akcijo za gospodarsko povzdigo Albesimije.
SILčno stališče bodo najbrž zavzele tudi druge države, ki bi sioer lahko nndile Italiji posojilo.
Od vsega aibesinskega pohoda (bo morda užival slavo samo Mussolini, vse račune bo pa moral plačati italijanski rmrod.	*	i ?
Starost našega javnega -življenja.
Karkoli se rodi na §vetu, Vse doseže gotov višek, potem pa zopet pada. To je nekaj naravnega, tako je bilo na svetu od nekdaj in bo na vse večne čase.
Vse to razumem, ni pa s tem rečeno, da gledam rad kaj takega okoli sebe. Da se človek postara, je naravno, da pa zraven omrtvi njegov duh, njegov čut in duševno delo, sploh, to se mi zdi čisto odveč. Na\«sezad-
naših ljudi, je porabil del misli Amerikanski Slovenec in \je napisal uvodnik, ki nima ne zmis-la, ne okusa, ne možganov. Reagirala je.parkrat Prosveta precej indirektno o veselju v re-, akcijonarnem taboru radi pisave nek ih **• izpreobrnjencev' druge nesreče pa ni bilo.
Omenila je nekoliko par člankov tudi Ameriška Domovina in s tem je bila debata zaključena.
Že slabši odziv je bil pri na-
nje .je človek kot oseba gospo- f1 GlasUi.h na 6Iunke> ki 50 S0"
° tovo važni za nas vse m za or-
DENARNE POSHJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO Z« $155 ...______________ Din.
f 5jM $ 12*
011.30. $23.66
Din.
166 266
Din. G66 Din. 1666 Dhk 2666
$ 9.66_____________Ur 100
$ 17,40 .................... Ur 260
$ 42.66 _______________ Ur 566
$ 82.86 ...... ......Lir 1606
$16446 _______________ Ur 2660
$245.00 ___________________ Ur. 3000
KMM»BM- OEM 8&DAJ H1TBQ MENJAJO BO NAVKDKNM XJ9HM POVT&Sn* BnEMMMBl GOBI ALI POU
Za bplaiile vetjih
kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH
IZPLAČILA V AM^RTftKiH DOLABJIH
Za ispla&lo f morate poslati____________J 5.75
$16«— » - _________________S10A5
$15^- -	_______________JM*-
* .......................,$2L_
2 _______________
kraja loplofno v dolarjih. MMNA NAKAZILA IZVR&pjfEMO PO OAHfjB
1
216
SLOVENIC ^UBUSHINQ COMPANY
Naroda"
. Mhsrpuarr	NKW TOUK, N. Y.
dar svojega duševnega dela in prepričanja. On sam odloča vsak korak svojega dela. Kar on hoče, to stori, kar noče, gre mimo njega.
Dokler je Človek mlad, občuti večji pojav in se odzove v eno ali drugo smer. Kadar se postara, pojema nekoliko njegov čut. Ostane pa razum, čut dolžnosti in kar ne gre samo od sebe, se pa spravi v tek s silo.
Da ni rod, ki je prišel v to deželo, več mlad, to vidimo in občutimo vsak dan. Človek prime v roke naše liste. Novice? Ta je preminul, onega so odpeljali v bolnico tretji mora biti operiran. Tako gre glas iz vseh naselbin. Pod zanimivimi novicami iz raznih krajev naše nove domovine ni sko-ro ničesar drugega, kakor da je res ves narod že v postelji in ne čaka drugega, kakor zadnje ure.
Starost naša se nikjer boljše ne kaže, kakor v naših listih. Vse gre tako regularno, tako po vrsti, da ko človek prečita vse, ve primeroma toliko, kaJkor poprej.
Zakaj je to T Ker se je pri večini ljudi naselila brezbrižnost. Izgtfbili so tisti mladostni čut, ki se oglaša sam od sebe, kadar Jprivalovi nekaj do njega. Kar smo izgubili, bi lahko nadomestili s "hočem, moram." In bili bi živi in mladi brez ozira na to, koliko let je na naših grbah.
Pol leta je minilo, kar sem začel priobčevati -svoje misli. Po veliki večini so bili to članki, ki nadevajo vse: naše liste, naše organizacije, naše narodno življenje in pred vsem: našo bodočnost. Torej nekaj takega, kar bi moralo najti odmev, razprave in gotove naloge za bodočnost. A kakšen je rezultat T
Največ, kolikor sem zapazil, je bilo odmeva v listu, ki ima najmanj prostora in je omejen na tednik. Ta list je Jugoslovanski Obzor v Milwaukee. Opozoril se mže tedaj, ko sem pisal o listih, da je njegov u-rednik prijatelj Staut eden izmed najzmožnejših in najbolj živih in je samo škoda, da je prišel najmanj deset let pre-liasno v Ameriko. Celotno je priobčil razpravo o naših listih in njihovih gospodarjih in tudi nekaj odstavkov iz poznejših razprav.
Teden kasneje, ko sem pisal tisti članek, me je ustavil neki .prijatelj, Hrvat, ki tudi cita naše liste in rekel:
"Prepričan sem, da bodo tisti članek priobčili vsi lišti in da bi ti bo vsak list dal tudi kako nagrado."
Zmajal sem z glavo neverjetno.
"Kako da ne? Vašim kot našim listom gre vsem slabo. Listi neradi priznajo, da je rea 'tako. In zato se bodo ibrez dvoma poprijeli prilike ter priobčili to, kar prihaja izven uprave in uredništva."
Olovek bi pričakoval, da bo res tako, ampak m bilo. Kakor "bi sedeli v rajskem vrtu z bogastvom vse okoli, nas, tako je slo lepo mimo in rekel bi, da je, bilo več uredniških stolov, ki (sploh č i tal i niso. Ko sem pisal - o grupiranju
ali bi ne bilo prav, da pride list iz ene roke v več rok? Da ga prevzame skupina, ki bi skrbela za vtse ? Da se privabijo listu vsi, ki so voljni in zmožni aa sodelovanje?
Čakal sem od leta do leta — nikogar ni bilo. Poizkušal sem sam najti tako skupino. Da
Ptfer Zgaga
_1_—_3L
VROČINA... Vsepovsod se pojavljajo znamenja hude vročine. Tudi v
našem uredništvu smo jim pri-rešim list, sem povabil nekaj«ča skoro slehrni dan. Za danes
ljudi na par sestankov.
Prišli so, storilo se ni nič. Ponudil sem list tiskarnam, ni-
kjer ni bilo nič. No in danes;smo:
samo dva primera:
Dne 17. julija je doibil urednik iz Chicaga, 111., sledeče pi-
ganizacije. Če ti kdo pove, da je tvoja hiša v nevarnosti, se boš gotovo ozrl in povprašala kje, ka'ko? Če poveš ljudem, da <so njihova zavarovanlja negotova, ibi človek pričakoval, da bodo vstali in vprašali: ali je res tako?
Ampak vsega tega ni bilo. Vse je šlo lepo mimo, vse molči in vleče vsakdanje breme s tiho resignacijo.: dokler gre, gre.
Človek bi mislil, da imajo listi preveč drugega, važnejšega gradiva, ampak kolone ne pokažejo tega. Kar je tiskanega, bi bilo po veliki večini brez škode izpuščeno in prostor porabljen za kaj aktualnejšega.
Jaz razumem nekoliko ta položaj. Če se kaj priobči, rje pošteno, da se navede tudi vir. Ampak imenovati kak drugi list bi se reklo delati reklamo zanj. To pa vendar ne gre, posebno v današnjih časih ne, ko je vendar tak boj za obstanek.
Ampak to se bo kaznovalo, zakaj če se resno ne poprime-mo našega narodnega dela vsi, ki čutimo zmožnost in veselje, se bo začelo rušiti in podirati na vseh konceh in krajih. In ko bodo že same razvaline, bodo prišli očaki na ogled in modrovali, da je treba postaviti novo poslopje.
Vse to se godi že danes. Kakor veste, sem izdajal Čas celih štirinajst let. To se pravi: izdajal, pisal, urdjeval, upravljal, izkratka: \lsaka številka je bila vseskozi moje delo. Par ljudi, ki so v prejšnjih letih prispevali kdaj pa kdaj kaj malega, je odnehalo. Vse je viselo na mojih ramah in vse delo in skrbi so bile moje.
Ko sem list prenesel v staro domovino, sem storil to, da se rešim nekoliko dela in skrbi. Zakalj vedel sem, da vsak človek enkrat, odneha in bilo mi je do tega, da Čas ostane. Ostal ni — treba bi bilo prevelike žrtve od moje strani. In ta je bila: ali pusti vse skupaj v A-meriki s svojimi ljudmi vred in se preseli v staro domovino, ali pa pusti list. Tako ne gre dalje.
Danes, po nekaj letih odkar je prenehal čas, se pa zbira
po sedmih letih čutimo praznoto, katere ne bo mogoče več izpolniti. Naj se nikdo ne moti, da smo zmožni vzdržati kako revijo. Lahko se začne — kako dolgo pojde, je drugo vpraša-nje.
Prosveta je ob priliki dvajsetletnice lista pisala, da je od pet sto do sedem sto takih, ki so odkraja pri listu. To so resnične številke in pomenjajo( stebre, na katere lahko našlo-'
niš vsako delo. Od petsto do cer P1*^ kmalu izgubljen vsak sedem sto *}e bilo tistih, ki so medsebojni stik. Vedimo, da
ne pride samo od sebe prav nič. Treba je dobre volje in neka^ del a, potem gre. so naša
— Ker je preteklo že 10 ali 11 dni, pa moj dopis; ni bil priobčen, se Vaim zahvaljujem za Vašo uljudnost in za Glas Naroda. Že zdavnaj sem spoznal, da .ste pri Vašem u-redništvu več kot preveč ponosni. Le kakšna ženska bo o-stala vaša naročnica, ker ima zaiplankane oči. Jaz seveda ni-
podpirali pred tridesetimi leti rlist Komar, katerega je izdajal Glas Naroda, urejeval in pisal
sem ga 'jaz. (Ko sem kasneje * To 80 naša aktualna vpra-začel z Našim Gospodarjem,' ®ailJa danes ne jutri, zakaj vsak sem zopet našel tistih pet do sedem sto. In pri Času je bilo tisto. Proletarec, ki je že trideset let v svojem gibanju^ bi tudi vedel povedati precej o teh številkah.
Našim listom gre slabo, a pojde še labše, če ne ne začnemo z delom, da se jih izboljša in podpre. Ampak prvi korak bi moral priti od listov samih. S principi: mi pa ostanemo, kakor smo bili — ne pridemo daleč.
Starost našega javnega življenja se kaže prav posebno pri vsakdanjih proslavah raznih obletnic. To društvo, ta jed-nota — prireja — danes tukaj, jutri tam. Proslava in zopet proslava.
3£aj pa je to? Ničesar drugega ne, kžkkor pogrebščina živih. Dodelali so — zato pro-slavjajo. Mesto da bi gledali, kakor ohranimo in učvrstimo
dan pomenja bližji konec. Dokler je bilo mlado življenje, je vse šlo takorekoč- samo od sebe. Danes ne gre več.
Povedal sem pri podpornih organizacijah, kako bi se združile in tako vtrdile svoje stališče. Zakaj bi ne povedal svojih misli tudi za liste?
Torelj: ker gre vsakemu Posameznemu listu težko, bi se jih dalo okrepiti s tem, da se tudi združijo. Amerikanski Slovenec in Ameriška Domovina zastopata ena in tista načela. Iz obeh dveh bi se napravil močan katoliški list, ki bi lahko ostal takorekoč do zadnjega. Nadaljna dva lista, ki bi se dala združiti, je Glas Naroda in Enakopravnost. Iz obeh skupaj bi nastal močan, naroden list. Glede Prosvete je nemogoče kako združenje, dokler se ne napravi kaj takega poprej pri organizacijah. Življenje tega lis-
to, kar imamo, pa proslavljaj ^je odvisno od^sklepa konven-mo, kar smo vse storili.
Včasih smo imeli veselice, plese, vinske trgatve, maškara-de, igre, koncerte, izlete, danes so pa — proslave.
Še večja starost se čuti pri društvenih sejah. Tam, koder je včasih igral vihar svoijo vlogo, je danes tako, kakor v zavodu starih.- Pride jih en par, prečita se nekaj in potrdi pa gredo domov. Od časa do časa se zmisli posamezni, da pride enkrat pogledat na društveno sejo. Vrača se domov nezadovoljen, godrnjajoč: saj ni. nič. Seveda ni.
Odkar smo postali stari, smo tudi do gotove mere bolj "ko-mot." Zakaj bi se trudili z javnostjo in njenim življenjem? Kar naredimo nekaj doma, pa bo tako, kakor na veselici.
In kar prirejajo, so ' suprajz' partije. To so majhni domači večeri za nekoliko povabljenih,
skupina v Clevelandu, z name- ki kažejo, da bi se ljudi še pri-nom, da ustanovi nov slovenski i dobilo za večje javno življenje, mesečnik. Jaz čisto dobro vem, I Ampak treba je, da začnemo daje potreben, ker je še nekaj delati. Če bomo čakali, kakor
zmožnih ljudi. Vise to je lepo utemeljil prijatelj Jontez, ko je pisal zanimiv članek v Prosv^ti ob priliki dvajsetletnice lista. Tiste misli so bile sicer naravnost v nasprotju z mislimi urednika p rijatelja Moleka, ampak bile so daleč najbolje gradivo v tisti številki. Ni govorila iz njih obligatna dolžnost, ampak* resničen čut človeškega srca in prepričanja. Ne moremo biti vsi -taki, da bi Skočili na drugo barko, kjer je vsega deteti. Ne zadovolji nas, da se naša dela v angleščini pravtako dobro slišijo. Mi nekam spadamo in hočemo, da tam delamo in živimo med svojim narodom.
Torej Čas smo imeli, celih šthrinefrft! let. Imel je svoje prijatelje in naročnike, vse trpljenje pri oranju ledine sem prenesel sam. Ampak v vseh letih -življenja, lista ni bilo nikdar nikogar, ki bi bil rekel:
dozdaj, bomo hodili na sama pogorišča
Kdor misli, da se da še kaj novega obuditi in vzdržati pri življenju, se globoko moti. Torej nam ne preostaja drugega, kakor poprijeti se starega, preurediti in predramiti, ker bo si-
cije. Kako bo, tega ne vem, zdi se mi pa, da postaja Prosveta kot dnevnik odveč. Po mojem mnenju bi bilo veliko boljše, da se dene vseh pet izdaj enega tedna v en sam list ki bi ga potem prejemal in plačeval vsak član.
Dva tednika sta, to je Proletarec in Jugoslovanski Obzor, ki bi ostala tako, kakor sta. Prvi zastopa principe svoje stranke in se ne more spojiti z nobenim drugim listom. Drugi je delo in zasluga ene osebe, prav kakor je bil nekdanji Čas.
Kar se tiče jednotinih glasil, se ne da napraviti nič, dokler se organizacije ne začno združevati. Upam, da ni ta čas daleč, zakaj vsako odlašanje tje nevarno.
Ne bilo bi sicer rešeno s tem vse, kan se tiče bodočnosti našega življenja v Ameriki, bil pa bi vsekakor dober začetek. Ce stoje stvari in listi, kakor so danes, je nevarnost za enega in drugega. Združeni pa bi dobili novo moč in gotovo varnost za bodočnostt.
Zakaj pišem o tem? Zato, •ker to so zadeve, katere imenujemo "naše.*7 Kar je "našega", je vselej zadeva vseh in dolžnost nas vseh je, da pišemo, govorimo in razpravljamo o tem. Čim več javne besede, toliko boljši bo uspeh.
Slovanska Kai. Jedngta
je najboljša in, najpopularnejša slovenska podporna orgeniza-eija. v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za. slo€aj bolezni, nezgod* ali «*rti. Ima 185 podre* jenih droStev ln Šteje nad 20,000 ilanev v obeh oddelkih.
Za TiHwffHw novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dya Miljona Dolarjev
—^^ ^ L..' .' . . .
- Pišite za pojasnila na QLAVNI DEADJ.8.K.L s«	ELY, MINNESOTA

Bipi
-Tun

mam prednosti, zato pa zahtevam, da mi list ostavite. Sami ga črtajte, jaz ga ne bom prav nič pogrešal. Ne maram, da mi še pošiljate vaš ivisotkoeenjeni list, ker sem že omenil, da ste preveč ponosni na vaš list. Zakaj niste priobčili, ne vem, sicer pa nikogar ne boli. . .
To je pisal rojak, ki ga je tako zmagala vročina, da se ni utegnil prepričati, da je bil njegov dopis že 10. julija priobčen v Glasu Naroda s podpisom " Naročnik
Drugi primer:
Ko sem se vrnil s potovanja, sem izstrigel iz ljubljanskega " Slo venca'' ponesrečeno "smešnico" o naredniku, ki je vprašal vojaka Jakoba, kaj je domovina. Vojak je rekel, da je domovina njegova mati. Nato je zastavil narednik isto vprašanje drugemu vojaku, ki je odvrnil, da je domovina mati prvega vojaka.
"Smešnieo" sem v sili porabil, ker mi je slučajno druge tvarine zmanjkalo (kot mi je zmanjka večkrat v teh pasjih dneh).
Par dni nato mi pa pritrese pismonoša tole pismo:
"Spodaj, podpisani, sem po naravi jako potrpežljiv človek. V sebi pa nosim nekoliko ponosa, imam dobre oči, nos'; primeren moji malenkosti, Ušesa; že sicer nekoliko poraščena, pa še na oslovska.
"V torkovi izdaji, 14. jul., se je v listu pod rubriko: "Peter Zgaga", nekdo (pa vzemimo, da sta dva,) privoščil jako neumestno šalo na moj račun.
"Sem poštenjak!, zato ne prištejem uredniku lista "Glas Naroda", tega na njegov kredit, ker kaj takega spravi skupaj, vsak šuštar ali cknper-njai, na Gorenjskem. Gospod urednik, bi le moral biti bolj previden kadar ima pomaga-oe. In sicer: V štirih kratkih stavkih, so samo štiri pravopisne pomote.
"Drugič: Ker je list bolj naroden kot delavski, je zasra-inovayje vojaka, ki ljubi svojo domo»vino, siceir hinavsko zavito, (pa za mene premalo) namreč: "dr. Domovina", seveda je pa to za splošno publiko, oziroma čitatelje, nerazumljivo, "Glas Naroda" pa' v slab kredit.
Zato rečem samo toliko: Ko sem imel osem let, mi je umrla mati, z osemnajstimi, sem pa tako rekoč zapustil domovino. Ostala pa sta mi ta dva imena sveta, /bolj kot, vsa
daljna ostala žlahta -skupaj; z vsemi svojimi hinavskimi tipi, pomagači!
"Za nasledni odstavek v koloni pa rečem samo tole v poduk ljudem, z dobrimi lastnostmi: Da njihove lastnosti hvaležno odklanjam: Tako mi porn ozi Bog! Sposobnost in morebiti je v. mislih celo učenost, bode pa še vsakdo sam prav laliko porabil za učenje svojih in prislužek vsakdanjega kruhka, sebi in družini!
"Duševnim očetom, te zafr-kacije pa svetujem v njihovo dobro še to: Da, naj se v bodoče, v prostem času, bolje o-primejo peresnika in ne toliko kocarca, da se bo vsakdo izmed onih z dobrimi lastnostmi; pod ali nad svojim duševnim delom, mirne vesti, korajžno podipisal brez strahu, da bi ga bilo samega sebe sram, Samo začetne črke, ali sploh nič, je vrlo slab dokaz: "Velike sposobnosti."
"Ker pravi stari pregovor: "Da čez sedem let vse prav pride," spravim tudi št. 163. Glas Naroda in kopijo tega, ne sicer uljudnega pisma, k ostali grdarobi.
"Z rojaškim pozdravom.'' (Podpis)
Kaj naj rečem na tot Vročina, huda vročina.
Ne^Yorkr Thursday,^? 23, J936
m LARGEST SL'QVEN EM A JLTJN VJ33
FRANC MILClNSKI:
BEKRI MUSTAFA
Bekri je turška beseda in po- ali rak i je, da boš umel soditi
meni toliko kakor pijanica.
Naši bratje Muslimani ljubijo blagodoneče naslove, bodisi "-beg" ali "aga", bodisi "ha-dži'\ "hodža" ali "efendi." In se sami tako nazivljejo in častijo in jih tako nazivljejo in častijo drugi. Kdor pa je pi-
pijancem po pravici tudi brež čitaba!"
Car se je nasmehnil, bekri Mustafo je poslal v zapor, sebi pa j^ ukazal donesti vrč dobre slivovke. Disa'la mu je, po malem jo je srkal, po malem zraven zalagal. Ni trajalo dolgo,
janica, uživa častni pridevek prevarila ga je pijača, zvalij se "bekri": bekri Ali, bekri Meh- je pod mizo.
med, bekri Sahib.
Žal, da pii nas ni enega običaja! K »J i k i m roija»kom bi se pomoglo k zasluženemu naslovu: Zdravo, bekri Janez! Klanjam se, bekri Peter! Klanjam se, bekri Pavel! — Bekri tukaj, bekri tam, vsa zemlja samih bekri — kolikšna čast, kolikšen ponos!
Pa da ne pozabim bekri Miis-tafe, evo vam njegovo zgodbo, kakor si jo pripovedujejo v plemeniti Bosni. . Prihajale so caru pritožbe zoper bekri Mustafo in njegovo pijanstvo in razuzdanost. Naveličal se jih je car in ga je pozval pred se, da ga sodi in pogubi.
To Ije bilo bekri Mustafi plaho mučno.
"Plaho" je koristna beseda in pomeni jako. Mesto nje ti lahko služi tudi "pusto" ali "adravo": pusto mučno, zdravo mučno.
Skratka — bekri Mustafi je. bila stvar jako mučna. Ali ni I šlo drugače nego pred car a — makar bi stalo glavo. Oblečen' pa je bil v svoje najboljše in hkratu edino oblačrlo, v staro liasuro, to je v koc, vanj je bil zavit in ni imel ne krpice druge obleke na telesu.
Veli sultan:
"Tvojemu pijanstvu je d osel kraij. Ne plaouješ mi niti desetine niti harača. Ne koče nimaš ne kočišča, da .na svojem zvečer, omrkneš, zjutraj osva-neš. Drugega ni v tebi nego rakija vino, drugega nimaš na sebi ne^o umazano hasuro, ki vanjo zavijaš svojo nagoto. Bes me popada, ko moram poslušati pritožbe, da si v pohujšanje in sramoto vsemu svetu. Zapadel si glavo, še danes ti je umreti."
"Častiti car," odgovori ibek-ri Mustafa, "kakor naredita Alah in ti, pravo je. Rekel si, da moram umreti — pravo je. Ali, častiti car, dopusti mi, da te eno prosim."
4 * Taka je stara pravica,1' veli car, "govori in naj ti bo." "častiti car,"-de zopet bekri j
Osvane drugi dan, cara je
vem in hitro; delaj, kakor si delal včeraj!"
Car ga posluša in sede piti. Dalj ko pije, manjše so bolečine. Pije* pije — bogme, zopet se napije in zvali pod mizo.
Dragi dan se zbudi, misli, da mu bo počila glava — ni moči odoleti tolikšnim bolečinam! Takoj bekri Mustafo pred se.
" Jo j meni, kaj hočem danes, zopet me boli glava, razneslo
plaho bolela glava. Pusto ga^mi jo bo!"
;.}e bolela, zdravo ga je bolela, skratka — bolela ga je jako.
Pokliče zdravnike, ne eden mu ne zna olajšati boli. Pridejo svečeniki, zapišejo krepke molitvice in svete črke in sveta znamenja, zapise mu navežejo na glavo — niti zapisi ne pomagajo.
V dober čas se-spomni bekri Mustafe pa njega pred se:
'Častiti car, tako delaj kakor včeraj!" veli bekri Mustafa.
"Da zopet pijem, lopov, iz zla v hujše!"
"Ni drugače častiti car! To je edini lek! Sodri si me in obsodil, ker da pijem zaradi pijanstva. Zdaij veš, da pijem zaradi leka."
"Pa kako dolgo naj se tako
"Čuj bekri, zabolela me je* ločim?** šo vpraša car.
glava, ne prenesem boli, zdravniki mi ne vedo leka — povej, tako ti vere, s čim bi se izle-
"Valah, častiti car," veli bekri Mustafa,4 4 to ti lahko po-
" Veli bekri Mustafa:
"Tako dolgo, častiti car, da se boš še ti zavijal v umazano ha^Tiro kakor jaz."
Častiti car se nasmehne in izpusti pijanico bekri Mustafo.
Brooklyn, N. Y. I nič ne koristi, ako leži mrtev,
i w	■ • ,	j t smo sklenili, da je bolje, da se
Kakšno vreme bo v nedeljo,	. . ; , , -
j ga uporabi za dobrobit nasuh tega ne vemo. Vemo pa, da se ? . ' '	...
v. • i	• ,, "želodcev. Dogovorili smo se,
vrsi piknik "Domovine'* v
Emerald Parku. Pa nikogar naj ne zadrži doma, tudi če bo padalo z neba. Piknik se vrši oib vsakem -vremenu, ker je por lega vrta na razpolago tudi prostorna dvorana.
"Domovina" se vedino trudi, da nudi svojim rojakom duševnega razvedrila. Zato Tipamo, da nas bosite posetili na tej prireditvi in naan s tem da-
li nekoliko pogtima za naprej., ^	j	•	v - I ure ponoči.
Kulturno društvo nima pac ni-1
kakih drugih dohodkov za vzdr-žavanje, kot potom prireditev.
Kakor vedno, vam tudi to pot "Domovina" jamči obilo petja, zabave in prijazne postrežbe. Na svidenje torej v nedeljo popoldne, 26. t. m. v Jihnerald Parku.
Slovensko pevsko in dram. društvo "Domovina".
da priredimo malo večerjo za vse tiste ženine in neveste, kateri so kaj darovali ter tudi za vse druge Slovence in Slovenke, ka.tere tem potom uljnsdno vabimo na ta sestanek v soboto večer, dne 25. juliia. Dobrodošli vsi naši prijatelji. — Vstopnine ne bode nič. Se veti a, ako bode hotel kdo piti, bo pač moral poseči malo v žep. Plesalo se bo od 8. zvečer do 3.
Igrala bosta izvrstna harmonikarja Schwas-nick - Zore, tako da si bomo lahko oživeli naše ude.
Little Falls, N. Y. poročano je bilo že enkrat v Mustafa,' ''"praviČna^ ^e" tvojainJa™0	**
sodba po čitabu, po zakonu, kakor je )»isan v knjigi. Toda si prewjal, česar sam nisi izkusil. Meni jemlješ glavo zaradi pijanstva, vendar ne veš, kaj je pijanstvo. Evo v tvoje zdravje, v slavo tvoje pravičnosti mojo prošnjo: Napij se dan« ali vina
va>rto zagraditi, kadar se izmed Slovencev kdo ženi v tej naselbini. Ker so pa po ^večini bili do sedaj vsi ženini radodarni, wno spravili skupaj že precejšnjo vsoto denarja, kateri je bil shranjen v tukajšnji blagajni S. Doma. Ker pa denar
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO n Greater Hiew York in okolico, ink.
mjakov ali rojakinj fie ni «*n tega društva naj vpra-priHdk alt prijateljico ali pa enega izmed odbornikov PoJaanfla. v nesrdS m Me spozna, kaj pomeni biti flan
Predsednik: FRANK HOTKO »07 K. 7*r0 8t, Now York City . FodpredMdalk: FRANK MKKINC
1«H Otmm ATMM
Brooklyn, N. T> Tajnik: JOSEPH FOOACHNTK
U X.
toda mMocjie bodisi ▼ prano-as kratkem tam svojega obstanka M ties* irfhlfiku Ut nad Sest tiso« smrtne podpore r kn ▼ blagajni skoro $17,©00.00
-ODBOR ZA LETO 1936-
BlmrfcJatk:* ANTON KOS LRNIK 101-11 —- Sit h Road Richmond Hill. L. I.
Zapisnikar:
ANTON CVETKOVnCH MS "Seneca. Avenue Rldgewoo*, U I.
Arhivar: JOSEPH POGACHNIK Nadaornlkl:
L FRKD VELBPBC,	1L VINCENT ZALO KAR
rm — (7th Placet	71-0» — CSth Street,
tr.endeta. L. X.	Oleadale, L- L
m. ANTHONY CVFYTKOVICH Ml Seneca Avenue, Ridgewood. L. L vsako tetrto soboto v svojih druitvenih prostorih v
SI Irving Ave., Brooklyn, N. V.
Na dan 2. avgusta pa priredi svoj letni piknik tukajšnji Slov. Dom, Inc., na doibro poznanem prostoru, Gun Club, Stop 44 na Herkimer Rd. — Začetek ob 12. uri popoldne. Igral bo tukajšen orkester. — Vstopnina za vse odrasle bo 25 centov.
Tem potom se vabi v imenu Slov. Doma Inc., vse Slotvence od tukaj in iz bližnjih okolic, da se po možnosti udeleže tega izleta.
Hladne pijače kot tudi pri-
grizkov bo dovolj-na. • razpola-
Vabimo tudi Petra Zgaga, da bi se znašel med nami vsaj pri eni teh priredite^
Omeniti moram tudi da sva se z Mr. A. Osredkarjem poda la na pot pred 14 dnevi ter obiskala s pomočjo dobro poznanega Slovenca Mr. Paula Zalaznika iz Elk Creeka več n sušili slovenskih kmetovalcev v okolici East "Worcester in Worcester, Schenevus, Elk Creek, Roseboom, Coope r s-town. Sprejeli so nas povsod prav prisrčno in nas tudi pogostili izvrstno kofr je že običaj pri Slovencih.
V imenu vseh nas treh se4 Vam vsem skupaj prav iskreno zahvalim za vse kot tudi za obnovljeno naročnino na list Glas Naroda, katero ste mi zaupali, čeravno sem Vas po večini šele prvikrat videl.
Kot je razvidno, je list povsod priljubljen med našimi ljudmi in bi bil gotovo še bolj razširjen, da ni te depresije. Toraj še enkrat hvala vsem skupaj, posebno pa Mr. in Mrs. Panl Zalaznik za obede in prenočišča.
Rad bi se še z drugimi tamkajšnjimi Slovenci spoznal, toda ni čas dopuščal in ujpam, da , jih obiščem <v bodočnosti.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in Call ad i ter jim kličem do svidenja ! Zdravstvujte!
Frank Masle.
Listnica uredništva.
I. M. — Če bi bilo v 4'dopisu" še kaj drugega kot sama ioklama za piknik, bi ga objavili. Ker je pa sama reklama, spada "dopis" med plačane oglase. Poleg tega pa niste niti naročnik <fGlats Naroda".
. !—'J
CENJENE ROJAKE,
posebno Belokrajince, prosim, naj mi spproče, če vedo, kje se nahajajo otroci rajne Mrs. ANE POŽEK (rojene Cvetaš) iz Srednje Zilje, občina Vinica pri Črnomlju. Pokojnica je bila moja sestra ter je bila v starem kraju poročena z Juretom Hušičem, ki ji je pa u-mrl. V Ameriki se je poročila s Požekom. Živela je v okolici Clevelanda ali Pittsburgha, Pa. Gre namreč za zapuščino po ranjnem Joe Cvetašu, ki je umrl meseca navembra lanskega leta v Trail. Kanada. Velike važnosti je, da se njeni o-troci najdejo. Onemu, ki mi sporoči njihov naslov, sem pripravljena plačati nagrado.
Maggie zunich
REDVAiLE, COLO.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po* vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposloven
SOLNCNI MRK
K n j i g a r n a "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, H. Y.
ROMANI
Slika je bila posneta na Japo nskem ob času solnčnega mrka. Popoln solnčni mrk je bil viden v Sibiriji.
(Nadal j e van je.)
LOV NA ŽENO spisal J. O. Carwood. 194 JtranL
Cena .80
Skrajno napet roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da fta z veli kina ranim«njem presita do konca.
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ................................. .80
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega' čudaka. Deček je plod amerlSke vzgoje, ki ne pozDa ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
• ..
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena -30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ........*— .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 110 strani. Cena........ .60
MILIJONAR- BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ---------------- *J5
Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenbeim 'je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem- svetu.
I - •
MIMO ŽIVLJENJA, spis*: Ivan Cankar. 280 str.
Cena .80
MLADA LETA, (Jan. tU »[rek), 188 str....... .60
MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50
Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
Ivan Cankar Je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opto njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.51
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Garsiin 112 strani. Cena ..........35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, Mati««, s slikami
Cena 1.50
NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 strani. —
Cena L—
V	zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev.
NAŠA LETA- spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70	BroŠ............. .50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani
Cena .4f
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 stranL Cena	......x............. «70
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile, v človeku v prvih letih svetovne vojnt"-
PESMI V PROZL spisat Chas. Baudelaire. 112 • strani. Cena ______________________-................................
Verna slika pestrega vel ikoni estnega življenja ln spominov manj. ^
^ING VINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 stranL Cena______________—-------------------
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci.
PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Še dve, na£2Seč "Misel v megli" in "Brezdno".
PISANE ZGODBE. Snisal .Tanko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji ffl Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 «v.) ........ 1.25
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena .60
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic lx naSe«a domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Kaavcr Mežko. — 79 strani. Cena _________________________________________60
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov sleg je izrazit, njegove miril so globoke in mehke. Posebno Sendee so vnete aa njegova dela.	__>
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 stranL Cena ------------------------- M
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovnc doseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. M str.
Gum Ji
f Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia.
A 0
... .60
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Cena .60
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal GangL 111 rtrani........ .60
PRODANE DUŠE, spiski Joža Lakovit. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to _ pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda ves. 84 strani. Cena _____________________________________________ .75
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA	v
Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena....	-35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po sv o-
ji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče	^
moderne probleme in posega v druaem de-	£
ln v vojno in povojno dobo.	\
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. l!m stranL
Cena .70
V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pi.satelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fin***"*, da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-
ŽANOV ........................................................ .75
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87
stranL Cena .—....................................-.........- .60
SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem ln na Nemškem konfisclran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. V.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30
Dejanje te lppe povesti se vrši na ameriškem Zapadui Pe.stre slike iz indijanskega in pi-jonirske«:a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a- V meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisatl kot xnarsikdo, ki je živel tam.
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... .50
To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .......................................... .35
SUKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Boman je izredno zanimiv po svojen* stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in na- * petostl, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano eeua .66
Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega čl o- j veka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal K saver Meško. 189 stranL Cena..- .60
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 strani. Cena .50
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. L
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena ............................................. .50
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.	i
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. " 176 strani. Trde vezano. Cena______________________1JS9
Neš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter lzborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —	' ^
SL0YENIG PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET	•
NEW YORK, N. Y.


VAUDV:3
New York, Thursday, July 23, 1936
Tff £ LZRGEBT SLOVENE DULY IN UJ93.
Hci druge žene
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
GRADILCI LADIJ
G roga Strasser, sin Hermana St rasserij a iz prvega zakona, i" bil povsem drugega kova in Gonda in njen oče sta vedela, da ni soglašal s svojo družino in je moral mnogo trpeti. Bil je mehkega značaja in zelo občritljiv, tih in v tem popolnoma podoben svoji pokojni materi, ki je bila mučenica ob strani svojega brezčutnega, strogega moža. Žal, da je bil Grega rahlega zdravja, kar je tudi podedoval po svoji materi. Zalo se v delu in moči ni mogel kosati s tsvdjim polbratom, ki ga je mnogokrat zaničljivo izzival.
Gonda je bila največ zaradi tega tako sovražna do Kurta, in ji je bilo zoprno", da ji je zadnje čase na svoj robati način dvoril. Grega tega ni nikdar delal. V Gondi je videl samo iskreno ljubljeno mlado prijateljico, s katero se je skupaj učil in igral, ko sta bila oba še otroka.
•Gondina pokojna mati je bila pri Strasserjevih kot vzgojiteljica in učiteljica za Grego Strasserja in je v tej lastnosti prišla na Sumatro. Takrat so bile mnogo boljše razmere na Kamovi in Gregova mati je še živela. Na parniku, s katerim se je Gondina mati pripeljala na Sumatro, se je seznanila z Miklavžem Rutarjem, ki je isti čas potoval na Sumatro, da prevzame obdelovanje Dahomvja. Tako šta se spoznala in pričela ljubiti.
Tiho brenči Gonda predse neko pesmico, ko jaha skozi tropični gozd. Bila je pesem, ki jo je naučila še mati in ka-<vro je doma pogosto glasno pela s spremijevanjem na citre, katere jo je tudi naučila mati. Vedno si je morala s konjem poiskati drug prehod, kadar «ji je bujna vegetacija zaprla pot. Velikanski, pisani metulji jo obletovajo, kadar je solnce slučajno predrlo skozi gosto listje. Pavi so se ponosno in brezskrbno izprehajali in vitki fazani so smukali pod nizko ležečimi vejami. Včasih so se majhne opice gugale tik pred njenim obrazom po vejah. Rnkrat tudi zašumi v brstju. Tedaj je Gonda vedela, da so bile na potu kače ali kuščarice. Toda pred človekom so bežale, ako jih ni kdo razdražil. Bahate lijane se vijejo okoli vitkih stebel kanarij, ki so silile v zrak kot rakete, kjer so našle prosto pot. Do njihovih vrhov so segale lijane v svojih pestrih barvah.
Ni bilo čudno, da si je Gonda najrajši vedno izbrala to l'ot, kadar je šia na Rainovo.
Dalje jaha skozi čudežni gozd in ko zopet pride na prosto, zagleda bungalow na Ramovi na najvišjem mestu gorskega grebena.
Ramovi ni pripadalo tako veliko plantažno posestvo kot, Dahomvju. Spočetka je bila Ramova večja, toda tekom let Gondin oče kupil vedno več zemlje od Hermana Strasserja. Tako je postajal Dahomy večji, Ramova pa manjša. Strasser m bil tako marljiv kot Rutar. Navzlic temu, da je imel v pomoč svoja dva sinova, Rutar pa je bil sam, ni prišel nikamor dalje, temveč vedno bolj nazaj. Tudi pi bil tako odločen v svojem cilju kot Gondin oče ter je s svojo ženo in pastorkom iskal razveseljevanje v bližnjih mestih in je pri tem izdajal mnogo več denarja, kot pa ga je imel. Najslabše pa je še lulo, da jc- bil tudi igralec in pri takih izletih je našel vedno dovolj priložnosti, da je igral in tudi izgubljal, pri čemur mu je njegov pastorek Kurt zvesto pomagal. Tudi njegova žena je bila zelo zapravljiva. Dokler ije še živela Gregova mati, j« šlo vse dobro, kajti ta dobra, skrbna in tiha žena je držala vse, kar je prinesla svojemu možu v zakon. V resnici je bila cela Ramova lasi Grege Strasserja, kajti kupljena je bila od materine dedščine, toda nikdo se za to ni zmenil. Herman Strasser ni mislil na to, da bi za svojega sina Grego p rihra-n*l kake pravice.
Na Ramovi so bili pogosto zelo slabi časi; primanjkovalo 3« najpotrebnejšega, ker so nepotrebno zapravljali denar. To je Gonda ravno tako dobro vedela, kot njen oče. Pogosto eta se o tem razgovarjala, da Grego njegovi sorodni t i na nesramen način izrabljajo.
Da je Grega pod temi nevzdržljivimi razmerami * toliko bolj trpel, ker mu njegovo rahlo zdravje ni dovoljevalo, da bi se proti tem zavoženim razmeram postavil v bran, sta hči in oče tudi dobro vedela in oba sta Grego pomilovala.
V opravičenje Hermana St rasserija bi mogoče bilo navesti, da tropični kralji Evropejcem uničijo živce, ako se v vseh Ktvureh ne brzdajo, toda nikdar ni bil posebno marljiv in zanesljiv in je vedno znal živeti na račun drugih, ne da bi se za kaj potrudil in je spadal med one, ki čakajo, da jim bodo pečeni golobje leteli v usta in so pri tem zelo nejevoljni, ako letijo mimo njih komu drugemu v naročje. Tako je vedno zavistno na svoj surovi način zatrjeval, da ima njegov sosed Rutar "prekleto srečo," kadar si je s svojo marljivostjo in vstranjostjo zopet pridobil kak kos zemlje. Nikdar ni zvra-cal krivde na svoje zavožene razmere. Vedno je obtoževal usodo in je zavidal ljudi, ki jim je slo boljše.
Gonda je, ko je prišla na vrh hriba, jahala naglo in je bi-ia kmalu pri bungalowu družine Strasserjeve. Bungalow je bil nekoliko manjši kot na Dahomvju in je kazal jasne sledove zanemarjenosti, medtem ko je Rutar skrbel, da je bila njegova hiša do zadnjega žeblja v dobrem stanju.^
Tudi tukaj se (je okoli hiše vlekla široka veranda, tako da je bilo ob vsakem dnevnem času mogoče sedeti v senci Veranda je imela tudi streho, katero so nosili pestro pobarvani, stinoglati stebri.
Na tej verandi zagleda Gonda v senci svojega prijatelja Grego v naslonjaču. Oči je imel zattenjene in njegov plemenito izrezani obraz je kazal sivo bledobo in ne rumene barve ki jo imajo v tropih živeči belokožci. Šele ko skoči Gonda' s konja,b se Grega zdrami in vstane ter pozdravi svdjo prijateljico. Ko jo zagleda, mu oči veselo zažare. Hoče ji priti naproti, toda Gonda mu zapreti s prstom.
" Ali ne boš mirno ležal! Ali se naj takoj pričnem s teboj prepirati, ko pridem?" mu zakliče naproti.
Grega nastavi srebrno piščalko na usta in pokliče malajskega slugo, ki pride od hlevov ter prevzame Gondinega konja. Gonda slugi prijazno prikima in gre nato k Gregi na ve-^ Ponudi ji obe roki.
Na parnikih, Id so debel« tiskani, vrie t domovino izleti nod veJatvt izkušenega spremljevalca.
Ko se je Eugen Leclerc, bivši mornar iz Qudbeca v Kanadi, ponesrečil ter postal za težko delo nesposoben, je začel izdelovati ladijske modele. Povpraševanje po modelih je bilo tako veliko, da se je vsa njegova družina posve t i la temu delu.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM j NAKRATKO N A DOPISNICI i SPOKOCE SLOVENSKE NOVI- ! CE IZ NASELBINE.
V	La Salle, III., sta Alex Mahnič. star 10 let in Robert Ravnikar, star 9 let, zadnji petek utonila v reki Illinois, ko sta hotela na hlodu prepluti reko. Henry Korošec, stnr 14 let
ki je bil z njima, se je rešil.
*
Iz Milwaukee, Wis., poročajo: John Ravnikar, star 63 let in rojen v Sutni vasi pri Škof ji Loki, si je pred nekaj dnevi vzel življenje. Žena ga je našla obešenega v kleti. Menda ga je zmedla vročina. Svoje-časno je imel gostilno. Zapušča drugo ženo in posinovljenca. V Ameriki je bil 35 let. — Več rojakov je zbolelo vsled silne vročine, med temi sta bili tudi Katie I)eliček-Major in Prances Erčul. — Devetletno hčerko Viljema Krolnika, o kateri smo poročali, da jo je hotel neki tujec zvabiti s seboj, je nekaij dni kasneje povozil avto in ji zlomil desno nogo. —>. Poročili so se: Harry Ule in R-ose Kočevar ter Robert Krejči in Silvija Trošt.
★
V	Shevboganu je umrla Elizabeth Kržič, stara 60 let. Zapušča nmža in tri hčere.
*
V	Indianapolis, ;je te dni u-mrla Mary Zunk, roj. Gazvoda, stara 48 let in doma iz Suliodo-la pri Brusnicah na Dolenjskem. Dalje je umrl tam John
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-I jamo.	'
Dime, star 51 let in doma iz Brusnic na Dolenjskem. Preminul je tudi Peter Stanič, star 54 let in rojen nekje ob hrvaški meji Nadalje sta umrla 14-let-ni Milan Batič, in 10-letna Helena Ponel.
★
Zadnje dni je na Ely, Minn, umrl Jos. Pešel, star 70 let. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri.
★
VMcKinleyju, Minn, je umrla Milica Stokič, stara 48 let. V
Ameriki je bila 29 let.
★
Od vročine je umrl na železniški progi pri Iron Junctionu blizu Virginije, Minn., Joe De-
lič, star okrog 70 let.
k-
V	Carson Lake, Minn., je u-mrl Marko Gradiša, star 70 let.
V	Biwabikn, Minn., kandidi ra za direktorja šolskega odbora John G Globokar.
k
V	Detroit, Mich., je umrl J. Zadnik, star 57 let in doma iz Planine pri Rakeku. Zapušča
družino, v Clevelandu brata in
v Racine, AVis., sestro.
★
Po kratki in mučni bolezni [je preminul v Lake County bolnišnici v Painesville, O., John Petkovšek, star 58 let. Doma je bil iz Unca pri Rakeku na Notranjskem. V Ameriki je bival 38 let.
★
V	nedeljo je v Clevelandu po kratki in mučni bolezni umrl Joseph Zabukovec, po domače Germ. Bil je 51 let star. Rojen je bil v vasi Ilovagora, fara Dobropolje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 28 leti. Od leta 1911 do leta 1914 je bil zaposlen pri Jože Želetu.
Ar
V	mestni bolnišnici v Clevelandu je preminula Josephine Salekar, roj. Lube, po domače
| Hočevar jeva, v starosti 73 let. Pokoijnica je bila doma iz vasi Pišerce, fara Smiliel na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1892.
★
V	soboto zjutraj je preminula v Clevelandu Antonia Sersclien, ki se je nahajala skoro 2 leti v bolniški postelji. Stara je bila 61 let. Poprej se je pisala Tratar. Doma je bila iz vasi Mokronog, fara sv. Trojice, okraj Mokronog. V Ameriko je dospela leta 1902.
45. julija: Vuicania ▼ Trs*
2». julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr
l. avgusta: Chaniplain v Havre bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
8. avgusta :
Europa v Bremen Rex v Genoa
12.	avgusta:
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
He de France v Havre
f
15. avgusta: Paris v Havre
19. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Normamlie v Havre avgusta: uV • -Vuicania v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre Cunte di Savooia v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen

PlSlte nam za cene Tosnlti U-
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Btov, reservaeijo kabln in pojasnila za potovanja.
2. septembra :
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Hex v Genoa
8.	septembra : Saturiiia v Trst
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Chamolain v Havre
12. septembra:
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Kuropn v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte di Savoia v Ge^oa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vuicania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
preko
JU2NE PROGE
"Solnčna pot Atlantika" NAJBOLJ DIREKTNA PROGA
VULCANIA SATURNIA
REX
rando.
___(Dalje prihodnjič.Ji
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v star! kraj alt dobiti koga od Um, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, "da je potovanje udobno in Ultro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington* povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travtel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y. •
STAVKA MESARJEV
Mesarji so stopili v stavko zaradi protesta proti občinskemu veterinarju in zaradi tega, ker občina noče preurediti in modernizirati klavnice. Občinska uprava zatrjuje, da bo klavnico preuredila, takoj ko, bode na razpolago potrebna sredstva, o poslovanju veterinarja pa komisija baje ni mogla ugotoviti nobenih nepravilnosti. Veterinar se je ravnal strogo po predpisih. Mesarji bi v pogledu klavnice morda popustili, zahtevajo pa trdovratno veteri-narjevo premestitev. Prebivalci morajo kupovati meso v Smederevu in Svilanjcu, ker je stavka mesarjev popolna. Ko bo veterinarjevo zadevo te dni obravnavala banska uprava, bodo mesarji stavko prekinili.
Najliitreji ladji sveta — 20. AVG. — 8. SEPT. — 26. SEPT. SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 Fit ŽELEZNIŠKE VOŽNJE IK) VAŠE DOMOVINE
(Najhitrejša ladja Q. C 1 I 7 A| A (Edino gyro-«tabill-Južnl progi) JJ	V UIA *»rana ladja sveta)
1. AVG. — 8. AVG. — 22. AVG. — 29. AVG. — 5. SEPT. Nji vseh parnikih uživate iiajlx»ljŠo hrano, uljudno postrežbo in luk-surjozno udobnost, radi katere je Italian Lane i>ostalu glasovita. . . Za informacije in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na 624 Fifth Ave., New York Cit>
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do Irdaj Imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojlh imena so tiskana x debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer-je kaj naših rojakov naseljenih.
LIST BLAZNEŽEV.
Blaznica v Leicestru, ki je urejena samo za ženske paciente, izdaja poseben list, ki ga od začetka do konca urejajo, tiskajo in efespedirajo same bolnice. List ima mnogo rednih naročnikov in čitateljev po vsem Angleškem. Po mnenju zdravniških in časnikarskih strokovnjakov dokazulje ta list prav posebno nadarjenost blaz-nikov za časnikarsko delo. To bi se dalo razlagati z njihovim izredno tenkim čutom. List izhaja brez kontrole in brez cenzure, in vsebuje znanstvene članke, stalen roman, majbne podlistke in izredno mnogo pesmi, ki kažejo globlji občutek nego povprečje moderne angleške lirike. _ ,_____i
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln
°OLORADO:
Pueblo, Peter CuUg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcrro
In Illlnoia) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. In Maryla^l)
MICHIGAN: Detroit, Frank Stular
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Rrvatich
MONTANA: Roundup, M.,M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Wttts Falls, Frank Mad«
Cleveland. Anton Bobek, Chu. Karl-linger, Jacob Reynik. John Slapnlk
OHIO:
Barberton, Frank Troha ~
Glrard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kavfe
Youngstown, Anton Kikelj
OREGON:	•
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:	' ' ;
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, «J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rapnf^ Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak 'w 1 Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tau2elJ	' i •
Luzerne, Frank BaUoch A ' Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
- Milwaukee, West Allls, Fr. Sfeft Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:	»s
Rock Springs, Loots Tattcfaar
Diamondville, Joe Rolicb
Vsak zastopnik Izda potrdil« n sra-to, katero Je prejel, priporočamo.
UPRAVA "GLA& NAHODA*