KATOLISK CEHKYEN UST. ¿>*niea izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za c-elo leto 4 *Id. «0 kr., za pol leta 2 e\d. 40 kr.. za .*-e»ert letal eld. 30 kr v tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 el.; ako zaaene na ta .lan praznik, izide 1»uiik» «tau poprej. Tečaj XXXV. V Ljubljani, 10. sušca 1882. Irf*t lO. MzgieM bogotfubnih otrok iz rsih časov kerzeanztva. III. 1. Blaženi Janez Berhmans. (Dalje.) d) V samostanu. Kdor ima veliko premoženje, ga naj bolj to skerbi, kam bi shranil in kako skril svoj zaklad, da bi ga ne zgubil in pa kako bi ga zavaroval, da bi se mu ne manjšal, marveč še pomnožil. Berhmans je bil tudi, čeravno že tako mlad — 17 lčt je bil star, ko je z vet šil navadne šole v Mehelnu — velik velik bogatin! V posvetnem je bil sicer, kakor že vemo, revež živeč o milosti druzih: a kako velikanski bo^bili njegovi dušni zakladi! Se enkrat si v spomin pokličite, kar sem že povedal o tem preblagem raladenču in postavite si živo pred oči to rajsko lilijo, ki ravno začenja razvijati svoje krasno cvetje in pred nebom in zemljo razširjati svojo prijetno vonjavo. Kaj si hočete lepšega in veličastnisega misliti, kakor je ta izvoljeni mladeneč? Tako dobro je izučen in izobražen v svetnih učenostih, a že veči mojster je v božjih vedah: kdo zna tako pohlevno ubogati svoje više, kdo se znd tako krotko in ljubeznjivo vesti do svojih verstnikov, kdo zna tako lepo moliti, kdo ima tako serafsko pobožnost do presvetega Rešnjega Telesa, tako priserčno ljubezen do Matere Božje, kdo je tako čist in deviško nedolžen, kakor Berhmans? — Njegovi učeniki po versti terdijo, da nobenega tacega ne poznajo in on sam je nekje zapisal, da pred vsem se ima Bogu zahvaliti za to milost, da ni nikdar nobenega smertnega greha storil, in s prevdarkom tudi nobenega odpust!ji-vega ne! Ali se boujo še čudili, če zdaj to preblago dušo skerbi, kje in kako bi zavaroval svoj obilni zaklad, da bi mu ga svetni tatovi ne ukradli in peklenski ropar ne odvzel? — Oh, kaj bi bilo, ko bi zdaj krenil na napačno pot, kakor jih sto in sto stori, ko so dobro začeli pa po Judeževo končali? Kako bi bilo žalovalo Serce Jezusovo za takim belim jagnjetom in kako bi bila Marija jokala za tako dobrim detetom! Ali povejmo brez prilike: Berhmarsa je zdaj silno kerbelo, v kteri stan bi stopil, da bi nič doseda- njega ne zgubil, marve da bi, kar moč veliko, na novo pridobil; kajti dobro je vedel, da kdor ne gre naprej, gre nazaj; kdor j" svet. naj bo še svet"jši; kdor stoji, naj gieda, da ne pade, ker celó angelji so padli. Dobro je vedel, da volitev pravega stanu je 6¡lno važna reč, ker je v pervi versti odločilna za časno in večno sre-o; zato .«i je veliko p-iza jal. da bi zagotovo zvedel, kaj je v tej imenitni zadevi volja b< žja. Mnogo reči ga je slednjič prepričal«, da je klican v Jezusovo družbo s v. Ignacija. Ze samo po sebi je bilo njegovo dobro serce nagnjeno za redovno življenje, ker je popolniie od svetnega po evangeljskili svetih, ker je v njem manj opovér kerščanske popolnosti, nasproti pa več molitve in iepih živih izgledov ter raznih pripomočkov za sve!o vnemo in gorečnost; in pa dobra dela posv»*č"n« z obljubo imajo pred Bogom veliko veto vrednost, kak r ravno taka dela navadnih ljudi. To serčno nagnjenj»» ste posebno poživili dve knjigi, ki ji je v dijaških letih dobil v roke, namreč pisma sv. Je r onima, v kterih svetnik navdušeno govori o puščavnikih, in pa življenje ang^ljskega mla-denča sv. Alojzija iz Jezusove družbe. ,.Perva teh dveh knjig", pravi, „me je pripravila do sklepa, da svet zapustim in v kak red stopim; druga pa je obudila v meni neko nagnjenje do jezuitovske družbe in mi navdihnila želje vanjo stopiti." Ali Bamo nagnjenje mu šn ni bilo zadosti; hotel je imeti gotovost. Zato je še več molil, še bolj se zatajeval ; sv. zakramente je začel v ta namen po dvakrat na teden sprejemati. Večkrat je zdaj obiskoval svojegn dušnega vodnika, ga popraševal za svet in se njegovi sodbi polnoma podvergel. ,Jaz sam ne vem", mu je odkritosrčno rekel, „kaj Bog od mene hoče; pa pripravljen sem vbogati vsak migljej njegove volje. Le povejte mi Vi v njegovem imenu, kaj je njegova sveta volja. Vaša beseda mi bo veljala za njegovo beseuo." Prav pravo gotovost pa je izvedel po Mariji, svoji ljubljeni Materi. Nekega dné dobi Berhmans od svojega dobrotnika pet in dvajset goldinarjev v dar za poljubno porabo. Blagi mladeneč je urno odločen, kaj storiti ž njimi. Razdeli jih v tri dele; en del odloči za uboge, en del za Mater Božjo na „Stermi gorir<, en del pa za pobožnega duhovna Emeriha, naj pri Marijnem altarju v Diestu nekoliko svetih maš opravi. To je pomagalo; nekaj dni potem je bila reč ko-nečno določena in Berhmans je ves vesel pritekel k svojemu dušnemu vodniku z besedami: „Je že gotovo — jezuit postanem. Presveti Devici sem obljubil, če me sprejme v Jezusovo družbo, da hočem svetnik postati. Čutim, da Ji je moj dar všeč; storite se Vi potrebne stopinje, da me bodo hoteli sprejeti." To se ve, da bo z veseljem sprejeli takega mla-denča, tako svetega „kandidata", ker jim je bil že od pred dobro znan. Imel je pa še veliko vojsko. Starši so se jako prestrašili, ko so zvedili njegov sklep. Sami in po prijateljih so mu mnogoverstno branili in odsvetovali. Vendar slednjič je pregovoril in s solzami preprosil tudi starše, da so mu dovolili tem ložej, ker so bili tudi sami bogoljubni. Zelo je bil vesel, ko je zvedel njihovo dovoljenje. V pismu, v kterem se jim zahvaljuje, je posebno ginljivo brati, kako se vsim svojim priporoča v molitev: „Storite mi dobroto in obiščite presveto Devico na „Stermi gori" z mojimi tetami, z mojim bratom in z druzimi mojimi prijatelji, ki mi dobro hočejo in želijo zveličanje moje duše; pojdite tam k sv. obhajilu in potlej darujte Mariji in njenemu blaženemu Sinu mene s tistim serčnim veseljem, b kterim je prečista Devica Jezusa Kristusa darovala nebeškemu Očetu." Neko saboto, 24. sept. 1616, je bil sprejet v novi-cijat. Neizrečeuo je bil vesel le milosti. Pervi večer mu je šlo le na jok sameg* veselja m gin jen ja, in tudi pozneje je mnogokrat Boga hvalil za to srečo, da sme živeti v Jezusovi družbi. Zdaj, zdaj še le se je začelo pri njem pravo nebeško življenje; zdaj je stopal, kakor pravi sv. pismo, z orjaškimi stopinjami po poti popolnosti. Na terdni podlagi, ki si jo je bil že zunaj postavil in vterdil, je zdaj pogumno dalje zidal prekrasno poslopje kerščanskih čednosti in samostanske svetosti. Nikdar ni rekel: dosti je, ali, ni treba več; njegovo široko serce je želelo le več, le še več. Vse je storil, kar je vedel, da ga more še više povzdigniti. Vojskoval se je, kakor bi se moral vsak dober kristjan vojskovati, z mečem na dve strani brušenim: po eni strani, da bi se vsacega tudi naj maujšega greha obvaroval, po drugi strani pa da bi od dne do dne v dobrem rastel. Njegova navdušenost ic bila nepremagljiva in neomahljivi njegovi sklepi: nikdar nobenega tudi naj manjšega odpustljivega greha ne storiti, nikdar tudi naj manjše redovne postave ne prelomiti, ali naj manjšega povelja prednikovega ne zanemariti. Rad je ponavljal: ..Raji tisočkrat umreti, kakor na) manjši greh storiti! Z vso mogočo skerbjo se hočem vsake naj manjše nepopolnosti varovati in rajše umreti, kakor zoper samostansko pravilo ravnati; raji zdravje zgubiti, kakor naj manjše pravilo prelomiti!" V vseh čednostih se je hotel odlikovati in v učenji naj više doseči, vse pa seveda v čast Božjo in dušno zveličanje. To svoje preblago prizadevanje je sam zapisal s temi-le večnega spomina vrednimi besedami: ne postanem svetnik, dokler sem mlad, nikdar ne bom postal!" (Dalje nasl.) Mte ač posebnega varha vesoljne vojske, svetega Jožefa, naj on s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu posreduje in nam tako pomaga, da se razpodi in skoraj jenja tako silni vihar, ki že tako dolgo sveti cerkvi žuga, ter skoraj prisveti mavrica toliko zaželje-nega miru, da se sveta vera v svoji zmagi razveseli in v Bogu raduje. Ako tako združeno pridemo pred svojega varha in atrona svetega Jožefa, bomo se tudi gotovo prepričali, ako mogočna je priprošnja tega častitega očaka. Imeniten in pobožen menih šestnajstega stoletja, Izidor Izolan, ki je po spričevanji papeža Benedikta XIV naj več pisal o slavi svetega Jožefa, je izrekel besede, ktere si moramo posebno k sercu jemati današnje žalostne čase, v kterih sveta Cerkev toliko terpi. Ou tako le pravi: „V zapadnih deželah je sveti Duh ljudstvom v serce vcepil priserčno željo, da naj svetemu Jožefu posebno češenje skazujejo. Za terdno smo prepričani, da po tem češenji bo po zasluženji in na priprošnjo tega častitega očaka od svete Cerkve odvernje-nih veliko nadl6g; in da bo to češenje pravovernim prineslo predrage darove." In naj bolj učeni možje, naj imenitnejši pisavci so te misli, da je svetemu Jožefu odločena perva in prestavna naloga pri velikem delu prenovljenja, za kar so priprave že očitne, da bo sveta cerkev svoje zmage se veselila. Sveti Jožef, ki je obvaroval Sinu Božjega pred preganjanjem hinavskega Herodeža, kteri se je hlinil, da hoče k zibelki nebeškega Deteta romati in ga moliti, v svojem hudobnem sercu pa je sklenil ga napasti in umoriti; sveti Jožef bo z Marijo vred gotovo vedel pre- sekati in uničiti nakane in zarote, ktere stara kača s svojimi preslepljenimi pomagači tako očitno kuje današnje dni zoper Cerkev in njenega poglavarja. Dan, ko je bil Pij VII blaženega spomina svojega pregnanstva rešen, je bil praznik časti tega očaka, svetega Jožefa, 19. suŠca 1814. Zato le še kličem: „Pojdimo k Jožefu" vsi, in terdno zaupajmo veliki moči tega očeta svete Cerkve, ki ima toliko visokost in toliko polnost Božjih milost le zato, da z Marijo nebeške darove veliko bolj bogato razliva nad nas, kot vsi drugi svetniki Božji. Prosimo ga združeno za našega svetega Očeta Leona; prosimo ga za vesoljno Cerkev. Prosimo ga tudi za se, naj nam sprosi, da serca ne navezujemo na posvetno nečimernost, da bomo vdani v sveto voljo Božjo; in še posebej ga prosimo za srečno zadnjo uro, da se večno z njim veselimo. Združimo se vsi v česenji svetega Jožefa. In ako pridemo v veliki družbi pred njega ir. ga vsi z enim glasom na pomoč kličemo; sej nas mora uslišati in nas tudi uslišal bo. — Slovenci! ne bodimo taki, da bi radi ne posnemali svojih prednikov, ki so svetega Jožefa naši mili domovini volili mogočnega patrooa! Pridružimo se vsi prelepi družbi, ktera našega patrona vsak dan posebej časti. Vsak naj si izvoli saj en dan — še bolje več dni v letu, v kterih hoče posebej častiti svetega Jožefa, ter naj se zapise v „družbo vednega češenja svetega Jožefa", v kteri je zapisanih že toliko udov, da je blizo do pet tisoč dni vsako leto svetemu Jožefu posebno posvečenih. Sveti Jožef, prijatel presvetega Serca, prosi za nas! (Opomba. K temu spisu pride še kratek prista-vek o dobrotah sv. Jožefa.) Smarjeta, v dan poroke Matere Božje s svetim Jožefom 1882. J. V. Ogled po Slovenskem Id dopisi. Katoliška Cerkev in „Narodni dom". Preteklo sredo večer je v katoliški družbi gosp. kanonik dr. A. Čeba-šek imel silno podučljiv in tolažljiv govor o vidni in nevidoi edinozveličavni katoliški Cerkvi in o njenih udih. O sklepu je omenil, kako veseli naj bomo katoličani tega prečastitljivega vesoljnega svojega doma in kako hvaležni zato, ker se v njem nahajamo. Pristavil je poslednjič še nektere misli o „narodnem domu", ki ga namerjajo domoljubi v Ljubljani zidati in bi bil nekako središe slovenskega naroda. Izrekel je o tej priliki naslednjo prelepo misel: ,.Tik narodnega doma naj bi se zidal tudi „katoliški dom", dom edino-prave Cerkve, in s tem bodi „ndrodni dom" vedno in terdno v edinosti, da se v .,narodnem domu1' nikoli ne bo kaj govorilo, počelo, delalo, igralo, kratkočasilo itd., kar bi bilo nasproti katoliški Cerkvi. V tem pomenu da bo res lepa, častitljiva, koristna ta naprava." To je v resnici izverstna misel, vzeta iz serca vsim pravim Slovencem, in s tako pog »jo in v takem pomenu, kakor je razložil gosp. govornik, bi smela tudi „Danica" „ndrodni dom" z lahko vestjo priporočati. Do ČČ. gg. duhovnov. Naša kaplanija Starada je že več časa brez duhovnega pastirja. Že smo večkrat tu in tam prosili, ali povsod smo bili zavernjeni, da visokočastito skofijstvo nima duhovnikov, da bi ga moglo nam dati. Govorili so pa nam, da naj si poiščemo kakega penzijonista, in da za tako lahko službo, kakor je pri nas, je sposoben vsaki, tudi še tako stari. V naši škofiji pa tudi tacega čast. gosp. duhovna ni; zatoraj smo primorani, se dalj v druge škofije ozirati. „Danica" pozna pa gotovo več tacih čč. gg. duhovnikov, kateri bo v pokoju, in utegne biti tudi kteri voljan le to službo sprejeti. Vas Starada je blizo iz Tersta v Reko deržeče c. kr. ceste, na izhodnji strani Istrije. Kraj je jako lep, in podnebje milo in zdravo. Vas šteje 46 hiš in k tej vasi pa še spadate 2 vasici Pavlica in Studena gora, četert ure v enaki legi z vasjo Starado oddaljeni z 20 hišami. Blizo je železnične postaje Šapijane in blizo poštne postaje Podgrad. Je pa pod dekanijo Jelšane in pod faro Hrušico. Sodniški okraj in županija je Podgrad, kjer so tudi vsakovr-rstne prodajalnice in zdravnik. Plača je 300 gold. v denarju, prosti pober vsega pridelka, derva za vsako potrebo, in štola rojencev in pokopališča, poroke spadajo pa k tari v Hrušico. Starad ima dve cerkvi, eno na pokopališču, a drugo v vasi prav tikoma kaplanije (5 met. od zakristijnih vrat). Kaplanija je jako zdravo poslopje in primerno vsim potrebam. Na dvorišču je vodnjak in poleg tudi vert, kakor tudi še dva druga s sadjem osajena verta. Tukaj rastejo vsakoverstna žita, zelišča, kerenstvo in sadje. Govori se slovenski jezik s kako hervaško besedo vmes. Napis: Valentin Hervatin, ključar, hiš. štev. 25, na S t ar a d i. Pošta: Podgrad (III. Castelnuovo). Via Adelsberg, Divača, Kozina. Starada, 3. sušca 1882. Miha lienigar, Valentin Hervatin, Jakob Hervatin. DobiCS v Bosni. 1. sušca. Zdaj sem v Dubiei; nobene prazne koče ni bilo, da bi jo bil za službo Božjo najel ali kupil. Dobil sem pa od vladnega zastopnika dopuščenje, da smem službo božjo opravljati v bivši, zdaj prazni karavli turški kasarni), kjer bom že kva-terno nedeljo ob 10 pervo službo božjo imel. Toraj sem že nekaj dosegel, pa upam, da bom kmalo še kaj več gotovosti in stalnosti dobil; pomozi Bože! To pa vedite Kranjci, da pri Vas zaveržena cerkvena oprava zdaj tu v Bosni v dveh novih misijonskih postajali, v Maglaju in v Dubici, prav dobro služi, ker boljo že nimamo, imajo pa š'? v kakih starih farah slabejo, kakor mi. Toraj Bog plati dobrotnim gospedom, ki so červu in trohnobi odločene inašne plajše rešili gotovega pogina, in ž njimi toliko dobroto storili potrebnim inisijonom. O postu smo dobili to olajšanje, da Bosanci sinemo vži-vati mleko in jajca ter goveje maslo; popred je bilo vse to prepovedano, in zraven tega so navadno še petke se postili ob samem kruhu, od tod ime „suhi petki". Letos pred pustom mi je marsikak Bosanec pravil, da se zjutraj v njegovi kuči nič ne je, samo opoldan, in nekoliko zvečer. O kako bodo ostro sodili ti vedni post-niki trebuhobasnikc in vodne pojednike! Ali bojim se, da ne bi razvajeni naseluiki domačinov pohujšali. Kes je čudno, da dozdaj (ako izločim ravno svoje graničarje okolo Dubice) je med tujci v Bosni pač malo lepih zgledov, dosti pa jako pohujšljivih, po kterih bode zloca se širila med Bosance. Utegnil bi prav imeti neki star katoliški domačin, ki je pred smertjo tako nekako govoril: Dozdaj smo imeli Bosanci težak jarem na svojem vratu, ali deržali smo se zvesto Boga, ker druzega upanja nam ni bilo, ter smemo upati po resnično solzni dolini tega sveta večno plačilo gori v nebesih. Zdaj se bode odvzel telesni jarem, pa jako se bojim, da ne bi naš narod prišel v dušnega, kteri bi mu vzel edino srečo, večno plačilo pri Bogu. Varuj Bog, da ne bi se spolnilo prežalostno to prerokovanje! Toraj molite za nesrečno to deželo. Z Bogom! Hvaležni V.Lah, misijonar. 4■ U Filipopolji v vzhodnji Ruraeliji, 22. sveč. (Po-terdilo. Misijonsko poročilo premilost. nadškofa P. Roberta Menini-a.) „Danes sem iz Adrijanopola po P. Tom. Brsesku prejel Vaše spoštovano pismo s 73 gl. a. v.", piše premilostni gosp. nadškof in pristavlja naslednji dopis za občinstvo: „Čast. gosp. vrednik! Perve zbirke spoštovane ,,Zg. Danice*' so srečno dospele. Tisočera hvala Vam in našim ljubim dobrotnikom. Vsak dan pri sv. maši in vsak večer pri sv. blagoslovu se bom vedno spominjal teh velikoaerčnih duš. Dokler ne pride doželeni dan, da bomo s svojimi ljubimi slovanskimi brati zedinjeni, ut Bat unum ovile et unus Pastor, ter bode en hlev in en Pastir. Kakor pravijo sv. Oče Leon XIII, moramo z dobrodelnostjo svojim ločenim bratom spričevati, da je katoliška Cerkev ljuba mati, ktera vedno za duhovni in telesni blagor svojih otrok skerbi in ga pospešuje. V ta obojni namen smo si prizadevali tukaj vsta-noviti katoliško semeniše za odgojo mladega bulgarskega duhovstva, in še to leto namerjamo začeti zidati bolnišnico, oskerbniše (ubožnico), in napravo za varstvo otrok. Prešnji mesec smo sprejeli 7 novih malih bulgar-skih mladenčev (alumnov) v naše semeniše, in močno na sercu nam je, da se duhovno lepo izobrazijo. Oziroma na njih oskerb se zanašamo na previdnost Božjo in na neususljivo radodarnngt naših ljubih dobrotnikov. Vsak deček nas stane kauiii 150 gl. na leto, ako namreč prav tesno gospodarimo. Naprava bolnišnice in sirotišnice za otroke mi zdaj dela veliko bridkost. Zbirke, ki sem jih z velikim trudom lansko leto skupaj spravil po AvstrijanBkem, Ce-škem, Moravskem, Kranjskem, Stajarskem i. dr., so zdale okoli 10.000 gl.; ti bodo pošli v napravi poslopja, ki je potrebno za semeniše; skor nič mi ne bo ostalo, in zidanje bolnišnice bo stalo saj 12 000 gld. Od tod moje skerbi in bridkosti. Ali ko imamo ljubega Boga si Očeta in blage dobrotnike si za matere, vendar nočem obupati. Zaupljivo se toraj obračam do ljubih Slovencev v prid zbirk za ta katoliški slovanski misijon, posebno za semeniše, bolnišnico, sirotišnico in za napravo za uboge otroke. Razun denara se hvaležno sprejemajo tudi druge reči, kakor perilo, oprave posteljne, železne po9teljiša, roba za oblačila in drugo pohišje. (Se ve, da reči saj tolike cene, da se splača tako daleč jih pošiljati; Filipo-polje je na turškem Bulgarskem. Vr.) V našo bolnišnico se bodo sprejemali, kolikor moč, vsi brez razločka vere in narodnosti, — keršanska ljubezen ne poznd nobenih mej. O kolik pomoček za spreobračanje je bolnišnica, zlasti ako jo katoliške usmiljene Sestre oskerbljujejo! Koliko duš se otme nesrečne smerti. Koliko otrok se s kerst' m izterga hudobnemu duhu! Kolikim ubožnim se pomoč deli! K-liko nevernikov se sprenbeme! Dosti... ni mi treba več besedi za vnemanje katoliške ljubezni, — ta me je že razume'a in njeno djanje se bode k malo razodevalo. Br. Robert Menini 1. r. kapucin in škof. P. S. Prav hvaležen bodem, ako se bodo tudi drugi katoliški časniki vdeleževali zbiranja za naš slovanski misijon. Iz Pariza. 17. sveč. 1882. (Poterdilo oddanih darov za misijonarja Alfonsa Ratisbona. Vabilo v red Sijonskih hčer. Kje se nahaja zadevni popi*.) Monsignor, prejel sem od Vas znesek poslanih 76 gl., ki je kakor zbirke odmenjen za djanje Nase ljube Sijonake Gospe v Jeruzalemu. Ginilo me je skazanje Vaše dobrodelnosti in torej hitim v imenu redovnic, ki vodijo našo sirotišnico v Sveti deželi, Vam zahvalo naznaniti. Pastirsko vnemo, kakoršno kažete Sijonskemu djanju, mi daje serčnost Vas prašati, če bi med blagimi dušami pri Vas ne mogli ktere zaznamnjati, ki bi se popolnoma posvetila v službo Jezusa Kristusa v samostanu redovnic Naše ljube Gospč Sijonske? Poklic iz Vaše dežele mi navdaja veliko upanje in nas bi močno veselilo, ako bi ktera z Vašim priporočilom previdena se oglasila. Ktere bi želele doseči sprejetje v to redovniško napravo in zvediti pogoje za dopušenje, naj bi se obernile naravnost ali do mene, ali pa do čast. matere velike prednice. (Op. V francoskem, ali oziroma v latinskem jeziku. Vr.) Obnovljajoč vso hvaležnost, Vas prosim, Möns., darujte nam en „Memento" pri sv. darilniku in sprejmite poklon spoštovanja in vdanoBti v Našem Gospodu. Teodor Ratisbone 1. s., protonotar apost., veliki predstojnik reda Naäe Gospe Sijonske. Pristave k. Preč. gosp. Teodor Katisbon v Parizu je brat misijonarja Alfonsa Ratisbona, ki je v Jeruzalemu in ima na Jutru več samostanov Sijonskih hčer, v Jeruzamu pa tudi vstav sv. Petra za mladenče, o kterem smo tudi že poročali. Znamenita, silno zanimiva dogodba o spreobernjenji preč. Alfonsa Ratisbona gl. v knjigi: „Popotvanje v Sveto Deželo, v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, v Carigrad in druge kraje." Obhodil in popisal vrednik tega lista. Dobiva se še v nekaj iztisih v katoliški bukvami. Omenjeni popis z velikim čudežem spremljenega spreobernjenja se nahaja od st*. 52 do 72 v tej knjigi. Ondi je tudi popisan red Sijonskih hčer in marsiktere druge znamenitosti. O Teodoru, ki je predstoječe pismo pisal, bodi še to povedano, da je bil rojen že ob koncu 1. 1802, tedaj je star že blizo 80 let, in potem ko je po profesorji in modrijanu Botain-u v Strasburgu sproznal resnico, se je dal kerstiti in 1. 1830 je bil mašnik posvečen. Teodor je znamenit pisatelj in eden glavnih predstojnikov bra-tovšine Marijnega presv. Serca. ktera ima eno podružnico tudi pri sv. Petru v Ljubljani. Zato je njegovo spreobernjenje bilo napravilo velik šum. Spisal je Teodor Ratisbone tudi prelepo knjigo „Žarki resnice", ki jo leta 1880 tudi v nemškem jeziku z naslovom „Strahlen der Wahrheit*' v Mogunciji prišla na svitlo. (Dobiva se tudi v katoliški bukvami.) Iz Zamar8kega (Stan v Hartum-u. Vročica in božični prazniki. Tergovstvo in razni popotniki.) Preizverstni zamurski misijonar Janez Dichtl, Štajarec, ki je pred malo leti skoz Ljubljano še kot dijakon šel v Egipt in — v Kairi posvečen — predlanskim dalje v Sudan, ta mladi mašnik se obnaša serčno, kakor svoje dni naš ranjki Kocijančič, in verh tega pošilja še prav pogosto naznanila iz notranje Afrike v Evropo. Le škoda, da poslednje od 24. prosinca iz Hartuma je zopet malo veselo. Piše namreč, da tudi on je dobil afrikansko vročico, ko je do zdaj se ni bil poskusil. In pa tako hudo, da so se že za njegovo življenje bali. Precej potem pa je smertno zbolela tudi prednica ondotnih misijonskih redovnic, ki so iz Evrope prišle v misijon. Vendar, hvala Bogu, tudi nji je bilo nekoliko odleglo. „To so afrikanske sladkosti", pravi gosp. Dichtl, „čudno tudi je v postelji spovedovati, kar sem enako že poskusil." „Božične praznike sem prebil več ali manj bolehen. Zakaj na Sveti večer sem imel veliko opraviti v spo-vednici, tako, da zvečer že skor nisem mogel glasno spregovoriti, in o polnoči bi imel s konzulom Hansal-om peti! Moj tovarš g. Leon Henriot, kakor slabotniši, je namreč imel polnočno sv. mašo. Vender se je posrečilo, da sem do polnoči zopet dobil glas in tako sva pela lepo mašo s krasnim „gradualom" in „offertorijem", kar je komponiral H&nsal (bivši do 1. 1853 učitelj na Dunaju). G. Marquet je na Sveti večer na našem vertu lepe rakete spušal v višavo. Božič je bil sicer, vse skozi lep in častitljiv, samo ko bi bili mi zdravi. C. g. Leon je ravno komaj drugo sv. mašo opravil, da se ni pri oltarji zgrudil. Po drugi sv. maši sem kerstil 17—18letno zamursko deklico, kar je z vsimi slovesnostmi vzelo celo uro; Eotem je bila velika maša ter sem — teš do 10'/2 — il do konca utrujen; močno sem se moral nategniti, da sem dal sv. blagoslov. Od takrat nisem bil več zdrav ter sem celi božični in naslednji teden prebil na „an-garebu" (nekaka nizka postelja), dokler ni vročica zro-jila po vsi podobi in zlobi, in me je hudo, prehudo podajala. Nisem mislil, da se je bom tako naglo znebil. Jutri ali pojutrišnjem — in ša Aliah — „ako Bog d&", kakor Arabci zmeraj pravijo, bom že spet svojega sirca (darilo ranjcega škofa) podil po peščeninah na jugu od Hartuma. Močno gibanje je izverstno zdravilo. Sudan je sicer nekoliko mirniši, toda lakota je pred pragom! Žito se draži od dne do dne. Vr4ča „fateritah" (nekacega prosa), ki se je listopada dobivala še spod tolarja, stane danes že 5 tol. Vlada sama je v zadregi in razpošilja vojakov, da živeža nakupujejo. Vsega kriv je tisti turški lažnjivi prerok; ljudje se boje vojske in z žitom nočejo na dan. Slednjič hočejo temu sleparju na pete stopiti, ker sliši se, da vojaki so na potu iz Egipta, in tudi tukaj je zdaj precej številno novačenje. Včeraj je dospel parobrod z Bahr-el Ghazal-a (Ga-zeUke reke) in pripeljal je veliko zalogo slonokostja in kavčuka. Prinesel nam je sporočil o dr. Junker-u, ki se dobro počuti pri svojih Njara-Njam preiskavah, ako-ravno ga je evropejsko časništvo že „umorilo". 19. pros. (kolikor vem) je v Kartoču ob Višnjevi reki umeri italijanski popotnik Karol Piaggia, ravno ko je hotel na abisinsko mejo se podati, da bi ondi dospel do premetovca (preiskovavca dežel) Suver a (Holondeža). Piaggia ta je spremljal saj en pošten katoličan, France Bružek iz Češkega. V enem prešnjih pisem pripoveduje, kako se je iz Hartuma luč naše sv. vere in njena olika razširila po poljanah Bele reke (ob Nilu) do misijoniša sv. Križa in Gondokore, do kamor poprej (pred Knobleharjem) nobeden belunov ni dospel. Dvajset let že je preteklo, odkar sta se ta štac'jona zarad usmertivnega obnebja morala opustiti; vender lepi spomin na misijonarje tam gori vedno še živi, in v vertih nekdanjih misijonov, ki se še dan danes imeuujejo vertovi „Cerkve", se še nahaja sadje kakoršncga sicer nikjer ob Beli reki ni. Po tem se ni čuditi, da se „Cerkev" (kakor se povsod tukaj misijoni imenujejo) tudi od nevčrnikov spoštuje in še zlasti od dobromislečih, kterim je tergov-stvo 8 sužnji zoperno. Da je tukaj temu tergovstvu s sužnji usekan smertni udarec, gre pred drugim zasluga Cerkvi, ki je misijon tukaj vstanovila in pa Nj. c. kr. apost. Veličanstvu Frančišku Jožefu I, ki je pervi konzulat vstanovil v Hartumu, da naj brani milijonske pravice in naloge. Tukaj, kjer so se človeške pravice z nogami teptale, so previdili nasledke izdatnega misijona, torej so ga hotli v klici zadušiti, s čimur pa se pogumni Abuna Solimau ni dal zadovoliti. Misijon v svoji stanovitnosti je dal Hartumu vse novo obličje: očitno sejmiše za sužnje je odpravljeno; naselilo se je zarad misijona tukaj veliko tergovcev, kterih veliko bi ne bilo prišlo, ako bi tukaj ne bilo duhovnov; učili so se pa tudi domačini lepšega stavbarstva, in poslednjič se zlasti odrašeni velik del spodobno oblačijo. Vse to je nagibalo tudi (turško) vlado, da je od svoje strani storila svojo dolžnost, skerbela tudi za varno in redno občenje. Iz Hartuma zdaj po dvakrat na tedea gre na vse strani pošta, če tudi ne popolnoma z evropejsko varnostjo; po vsih sudanskih vodah brodarijo parobrodi, cel6 tje gori do ravnika, in v Hirtumu stoji velikrat po 5, 6 parnikov. Osem let je, kar je tukaj tudi telegraf Ob Abuna Solimanovih časih je bilo treba več mescev, da so prišle naznanila iz Evrope; v mal. travnu 1877 pa, ko je monsign. Komboni o poldne t Rimu zvedil, da je izvoljen za apostoljskega vikarija s škofovsko častjo, so v El-Obeid u (14 dni popotvanja daleč od Hartuma) zveečr že zvonili, ko so dobili tele-grafično sporočilo. (D*ljc nasl.) Razgled po sveta. Liberalna hndovoljnost ali pa nevednost se je pokazala tudi te dni, ko je poslanec dr. Kronawetter modroval, da naj se deržava nič ne peča za cerkvene potrebe, da to je deržavi čisto tuj namen, češ, da deržavi po amerikanskih načelih ni nič mar za verske zadeve. Poslanca Czer^avski in grof Henr. Klam Martinic pa sta ga pošteno zavernila. Poslednji posebej je med drugim liberalce opomnil, od kod da prihajajo deržavni pomočki. Lahka reč je bila jozefinizmu cerkveno premoženje pobrati: zdaj pa bi ne imela nobene dolžnosti do Cerkve, naj bi ji ne bilo nič mar za cerkvene potrebe? Aii ni nesramno socijalistiško modrovanje? In kdo neki daje deržavi pomočke, če ne podložniki, kteri so na Avstrijskem v svoji naj veči večini katoličani? Y Belgradu je 6. t. m. skupština (deržavni zbor) kneza Milana oklicala za kralja Serbskega. Vsi zborniki so osebno šli pred kralja in so mu voljo narodovo naznanili, in knez je odgovoril, da voljo svojega naroda hoče spolniti. V Londonn je bil 2. t. m. neki potepuh Roderik Mak Lean na kraljico Viktorijo vstrelil, ki pa je čisto nepoškodovana ostala. To je že osmi napad te vladarice. Il Kolina. Izmed 813 duhovnij Kolinske nadško-fije je zdaj že 238 izpraznjenih. Samo v dekaniji Heins-berški je tacih 19 s skoraj 24.0. Naj mi bo dopuščeno tu očitno izreči ponižno hvalo Mariji, Naši ljubi Gospčj presv. Serca za posebno veliko prejeto dobroto. — Okoli 24 let staro dekle znori vsled hude bolezni v gerlu in glavi. Razsaja včasih, da ie strah in groza, je včasih zopet mirno in tiho. Ko nesrečo zvčm, podam se naglo k ubogi revi. Ali kako se prestrašim, ko najdem dekle popolnoma v nezavednosti in neobčutljivo. Smert, si mislim, je tu neizogibljiva — upanja malo ali nič ne, da bi se ubogo, pošteno in dobro dekle še kedaj zavedilo. Otožen in zamišljen vernem se domu. Kar mi na misel pride priporočiti nesrečno Naši ljubi Gospej presv. Serca. Storim in obljubim — ako bo Marija pomagala — naznaniti uslišano prošnjo v „Danici". — Malo dni preteče na to in dekle, ktero je bilo že vse izmed živih zbrisalo, začne prihajati k zavednosti. Še par dni — in dekle je čisto pri sebi in dobro. Marija je svoji ljubljenki pomagala! Spoznati moram pac tu posebno pomoč Naše lj. Gospe, ki nobenega ne zapusti, ki se k njej oberne in k njej pribeži. Tisočera tedaj hvala in zahvala Tebi premila in usmiljena Marija Devica! V Černičah, 12. svečana 1882. —. — v Karol Cigon, kaplan. Št. 27. Tisočera zahvala Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, kteri sem bila priporočila svojega moža, terpečega hudo bolezen v glavi, in je na njeno pripošojo veliko polajsanje zadobil. V imenu uslišane žene Anton Lenasi, duhovni pastir. Št. 28. Bila sem za vratno boleznijo prav nevarno zbolela; začeli so opravljati devetdnevnico z obljubo razglasiti po „Dan.", če se ozdravi, — in tretji dan je bolezen tako odlegla, da ni bilo več smertne nevarnosti. Naj bo v čast in zahvalo N. lj. Gospčj presv. Serca, ki prosi za nas Boga! J. I. Št. 29. Prav hudo, neprenesljivo me je tergalo po udih, da sem mogla več tednov biti v bolnišnici in bala sem se, da bom sključena; po devetdnevnici pa sem se bila čisto ozdravila. Toraj vedno hvaljena bodi N. lj. Gospa presv. Serca. M. S. St. 30. PriBerčua zahvala Naši ljubi Gospej, da sem po Njeni priprošnji rešen bil velike bridkosti. A. K. V molitev priporočeni: Nevarno bolna oseba za zdravje. — Mladeneč na slabem potu, za poboljšanje. — Dve družini, kterima je oče se preselil v večnost. — Oseba za spreobernjenje od velike lahkomišljenosti. — Mlad boleheu duhoven za zdravje. — Sestra priporoča svojega na vsem životu bolnega brata. — Sestra priporoča svojega na duši zelo zapuščenega brata, kteri že več lčt ni svetih zakramentov prejel, da bi se spreobernil in zopet začel keršansko živeti. — Žena, ki že več let na nogi hude bolečine terpi, in ji zdaj še na drugi nogi žuga bolezen, se prav gorko priporoča v molitev, da bi ji izprosili zdravje, ali saj polajšanje. — Mati priporoča svoje otroke v molitev, da bi se na prošnje N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa poboljšali, in ne postali še hudobniši. — Oseba, ki je v velikih nadlogah, da bi Bog na Marijne prošnje <>d-vernil nesrečo, ktera ji proti, in dodelil blagoslov Božji na duši in na telesu. — Razuzdan paglavec za poboljšanje. — Obilen sad pokore v svetem postnem času. Opomini k modrosti. (It bukev Sirahovih, iz VIII. in IX. pogl.) 13. sušca. Ne prepiraj se z jezičnikom in ne pri' kladaj derv na njegov ogenj. 14. Ne zametuj govorjenja starih modrih ; zakaj od njih se boš učil modrosti in pametnih naukov. 15. Ne oziraj se po poželjivi ženski, da kje ne padeš v nje zaderge. 16. Sikar ne udajaj nesramnicam svojega serca, da ne pogubiŠ ne sebe in ne svoje dedšine. 17. Ne zijaj okrog po mestnih ulicah, in ne klati se po njegovih cestah. 18. Oberni obraz od nališpane ženske, in ne pogleduj po njeni lepoti. 19. Ne zaviduj grešniku Časti in bogastva; sej ne veš, kakoŠen bo njegov konec. Listek za raznoterosti. Stari b&nkOTCi deseta k i se bodo pri vsih cesarskih kasah jemali še do 15. sušca, potem do 31. sušca pa samo pri podružnicah nacijonalne banke. Stari petaki veljajo pri cesarskih kasah do 30. rožnika (jun.), Eotem jih bo sprejemala samo deržavna denarnica na tunaju. „Predigtentwürfe zu den sonn und festtäglichen Evangelien", od A. Tappehorn-a, je na svitlem 2. oddelek, ki obsega postni ča« in seže do 6. nedelje po Veliki noči. Dobiva se v katoliški bukvami. Ali je tO olika? Komaj se je štirdesetdanski post pričel, že spet mnogi izmed pobov, ki hodijo na novačenje, po vsem mestu kakor rujovejo stvari brez pameti. Eni se derejo kakor gorjanske krave, drugi cvilijo kakor rovtarski prešiči, tretji tulijo kakor siti junci! So li mirni prebivavci dolžni to poslušati? Res se mnoge mnoge pritožbe slišijo. In kakošen izgled ima pred seboj tako številna mladina, ko se pijane rajde pojajo med tuljenjem, cviljenjem in gerčanjem po mestih, in to v naj resnejšem času? Ali ni škoda za mladenče, kterih mnogi ali morebiti večina je do zdaj živela v spodobnosti in v redu, da se o tej priliki v tako divjačnost pogrezujejo! Lahko se zgodi, da so potem še bolj srovi in se poboji gode še bolj pogosto. Dobroto vsim prebivavcem, naj veči dobroto pa mladenčem samim bi storili višji, ako bi divje roirovi-Ijenje ostro prepovedali in s tacimi pri ogledovanji ojstreje delali, kteri bi se v tem pregrešili. V Barkovljah je postal župnik č. g. Ant. C e r n e, bivši pomočnik pri novem sv. Antonu v Terstu. Pri Mariji D. na Jezera v Kerški škofiji je umeri župnik č. g. Karol Cernič. R. I. P. Božji rop. V kapucinski cerkvi v Gorici je neka nesramna roka oropala podobo Marije Device več dra-gotin, vrednih kacih 150 gl. Yecni kriiev pot. Na Francoskem se je pred nekte-rimi leti pričela pobožnost stalnega ali večnega križevega pota. Nekoliko frančiškanskih samostanov in duhovnij se je med seboj dogovorilo, da vsak dan bode saj en njih oddelek molil križev pot. Sv. Oče papež, prošeni za poterjenje te nove pobožnosti, so gorko pohvalili novo pobožnost, jo priporočili in v posebni pečatnici so z mnogimi duhovnimi dobrotami obdarovali opravljanje „stalnega križevega pota 1 (1. Ib79). — Vir k tej pobožnosti je bil pred nekaj leti pobožen frančiškansk redovnik, ki je imel p sebno veselje križev pot moliti. Dan na dan ga je hodil molit in ko je bil že star, je ob palici hodil od postaje do postaje. Nek dan je delj kot navadno ostajal pri , atacijonih". Kadar pride do dvanajstega stacijona in pred njim molitve goreče opravi, šeptaje sladki besedi „Jezus in Marija" se zgrudi in dušo izdihne. Po njegovem zgledu spodbujeni so redovniki bolj pogosto molili križev pot, ter so po-slcdnjič sklenili vsak dan opraviti. Raka V vodo vergel. Iz Duderstadta po pruski go-ropadnosti izgnane Častite uršulinke so se bile preselile v Croorns na Angleško, na povabilo škofa Arraidalskega pa se bode večina omenjenih redovnic prepeljala v iužno Avstralijo, kjer bodo zanesljivo satanovemu kra-jestvu še veliko več škodovale in Božje kraljestvo še obilniše razširjale, kakor bi ga na Nemškem. ■iiica in miiičarji. Prav modro naredbo je dala Kasselska vlada na Nemškem zoper umazano slovstvo. Zvedila je namreč, da se prodajači knjižur okrog potikajo, zlasti po deželi, in umazane knjižure ljudčm ponujajo, kakorsne so zlasti tudi šolski mladini nevarne. Vlada torej svojim vradnikom (Landrathe) naklada, da naj s pomočjo gg. šolskih predstojnikov in učiteljev take reči precej, ko jih pozveao, naznanjajo županom, kteri naj enake iztise vradnijam izročujejo, da se dotičnim |>o-hujšljivcem na sled pride in se po zasluženji kaznujejo. (Koliko podobnih spotikljivih knjižur se tudi po naših krajih prodaja po sejmih in še v štacunah — tudi večkrat v Ljubljani med drugo šaro —, v kterih so vsa-ktere prav škodljive vraže, pa tudi druga pohujsljiva in kužljiva šara. V tej reči bi bilo potreba tenkega rešeta in ostre pile. Dobičkarstvo zasleduje take reči po tujih jezikih in raznih kotih ter ise pisačev za so-stavo škodljivih bedarij in napdk — brez ozira na to, da se narod kuži !j Amerikanci se ne igrajo in ne šalijo s „ifindlerji". V Newarku je bil neki L. Baldivin na 15 let v ječo obsojen, ki je bil kasir pri „Mechanics National-banki * in se je dolžnega spoznal, v čemur je bil tožen. Visoka pčta. Nemški listič „Monika" je za novo leto prinesel, kar nasleduje. Neki zdravnik nam piše: V novejšem času žen-stvo pogosto za herbetno boleznijo terpi, ki posebno pri hoji prav hudo pritiska in večkrat hojo obte-žuje. Še le po dolgem opazovanji se je skazalo, da to je nasledek visokih peta, ki so k temu tudi še preveč proti sredi noge pomaknjene. (Kolika martra torej za ubogo nogo, s ktere, se ve, žilice derže v občutljivi herbtanec, in ko noga stopi na ta terdi bunec, se napno vse žilice, ki daleč segajo.) Ako se je to martersko orožje (neumne visoke pete; v tacih primerljejih odstranilo, so zlagoma tudi bolečine v herbtu jenjale. K temu poročilu bodi povedano, da v Parizu ta brezglavna in brezpetna moda odjenjuje. Ce neki bodo kranjske visokopetarice posnemale tudi to spremembo pariškega ženstva? Visoka peta pri ženski in pa dolgi kremplji pri putasti puti. Duhovske spremembe. V Lavantinski škofiji: Č. g. dekan Fr. Mikuš je postal nadžupnik v Konjicah; č. g. Slavoljub Janžek župnik pri sv. Marjeti za Laškim; č. g. BI. Cilenšek provizor v Zagorji; č. g. Fr. Cizej kaplan na Sladki gori. — Umeri je č. g. Ant. Žohar, župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik Jož. Jerič 1 gld. — Č. g. župnik Fr. Rihar o gold. — C. g. Fr. Boncelj z Dražgoš 1 gold. — Lojzek C. 25 kr. — C. g. M. P. 2 gld. — 0. g. Prim. Peterlin 1 gold. 50 kr. — Č. g. župnik Fr. Eržen 1 gl. — C. g. župnik Jan. Dolžan 1 gl. - L. D. 50 kr. Za pogorelce v Nadanjem selu: Župnija Dobrova 10 gl.— Iz Planine po č. g. župn. Fr. Rihar ji 2 gl. — C. g Fr. Boncelj z Dražgoš 2 gl. — C. g. M. P. 3 gl. — Č. g. V. Klobus 1 jrold. — Po č. g. Pr. Peterlinu 2 gl. _ G. P. 1 gl. - Č. g. Anton Kukelj 1 gl. Za pogorelce v Zaklancu: Iz Planine po č. g. župniku 3 gf. — G. P. 1 gl. - H. P. 2 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz spodnje Idrije po č. g župn. M. Horvatu 26 gl. — Iz Doba po Č. g. župniku 11 gl. — Ms. M. P. 10 gl. Iz Vodic po Č. g. župniku 8 gld. — Z Ihana po č. g. župniku 5 gl. 10 kr. — S Križa pri Terž. 4 gl. 52 kr. — Župnija Dobrova 15 gold. — Po č. g. župniku St. Šrancu 4 gl. — Č. g. Avgust Turk 3 gl. — Tri osebe 1 gl. 60 kr. po č. g. BI. Petriču. — Iz Horjula 1 gld. po č. g. župniku. — Po č. g. Fr. Riharji iz Planine: Ana Likar 1 gl., Hel. Urbas 1 gl., M. Lavrenčič 50 kr., Frančiška Krajnar 50 kr., Gr. Stritof 1 gl., M. Gartner 1 gl., U. Rajt 50 kr. Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Župnija Dobrova 40 gl. Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani: Ms. M. P. 10 gl. Za opravo uboznih farnih cerkev naše škofije: Iz Planine 6 gl. — Iz Verhnike 50 gl. - Iz Rake 37 gl. 65 kr. — S Podgrada 5 gl. — Iz Doba 45 gldv — G. Gr. Rape 40 kr. — Iz Hrenovic 11 gl. — Iz Smarije 20 gl. 30 kr. — Po čč. gospčh Uršulinaricah 5 gl. 6 kr. — Iz Kranja 36 gl. — Iz Starega Terga pri Poljanah 9 gld. Za sv. Očeta: Ms. M. P. 10 gold. — Iz Vodic po č. g- župniku 25 gl. — Iz Kranjske gore po č. g. župniku 10 gl. — Iz Ihana po č. g. Jan. Dolžanu 13 gld. 60 kr. — Po č. g. Prim. Peterlinu od sv. Lenarta 10 gl. — G. P. 3 gl. proseč sv. blagoslova za zadnjo uro. — Po č. g. župniku Fr Erženu 2 gld. 50 kr. — Z Reteč po č. g. Št. Šrancu 9 gld — S Križa pri Terž. 5 gld. — Župnija Dobrova 25 gl. — Iz Horjula 3 gl. po č. g. župniku A. Dolinarji. — G. A. K. 2 gold. v hvaležen spomin za svetinji. — Iz Šmartna pri Kr. po č. g. župn. J. Krašovicu 7 gl. — Č. g. župnik Jan. Virant s Podgrada 1 gl. Za misijon č. g. Val. Lah-a v Bosni: G. P. 2 gl. Za redovnice presv. Kervi v Bosni: C.,g. župnik Fr. Rihar 1 gl. .. * Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: C. g. M. P. 3 gl. - Č. g. dr. J. Muršec 2 gl. 50 kr. Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: Ms. M. P. 10 gl. — G. Jože Ožura, župan v Osilnici, 5 gl. — C. g. M. Jeriha 10 gld. — Č. g. dr. J., Muršec 2 gl. 50 kr. — Neimenovana oseba 3 gld. — Č. g. župnik Jan. Virant s Podgrada 1 gl. — Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gl. — G. A. K. 2 gl. Za afrikanski misijon: C. g. M. P. 2 gold. — Z Zaliloga po č. g. župniku Fr. Erženu 2 gl. Za sv. Detinstvo: Z Zaliloga po č. g. župniku Fr. Erženu 4 gl. — Z Ihana po č. g. župniku 8 gl. 47 kr. — Iz Mavčič 3 gl. — G. A. K. 2 g!. — Iz Kranjske gore po č. g. župniku 2 gl. — Po č. g. Pr. Peterlinu 5 gl. — G. P. 1 gl. Za bratovšino Naše ljube Gospe presv. ¡Serca: Preč. g. Ign. Eržen 1 gl. Za bratovšino sv. Bonifacija: Iz Šmartna pri Kr. po č. g. J. Krašovicu 6 gl. Popravek. Darovi, ki so bili v zadnji štev. 9 po pomoti zaznamnjani: „za sv. Detinstvo", veljajo „za cerkev Jezus, presv. Serca. Pogovori z gg. dopisovalci. G. Fr. Š - n v M.: Prav dobro in primarno. Hvala! Le večkrat kaj, — G. Fr. B. v Dr.: Zastran „Dan." nazn. odpravnistvu. — G. L. v Pr.: Opravljeno. — G. V. KI.: In-tencije prejeli; za opombe hvala. — G. K—c v B.: Hvala; prihodnjič kaj. Tudi zastr. r. J. doželeno. — G. A.: Lepa hvala; bomo poskusili. Odgovorni vrednik: Loka Jerao. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.