40
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Sila važne novice imamo danes naznaniti svojim bralcem. Ne to je važno, da so začasno potihnile govorice o novem dunajskem ministerstvu, in da delegacije v Peštu končate svoje delovanje do 4. dne t. m. in se na Dunaji začne (osodepolni) državni zbor,   am-
pak to je važno, kar se je zgodilo na Hrvaškem in na Francoskem. Ban hrvaški, glasoviti baron Rauchr huda mora, ki je tlačila narod slovanski, šel je rakom žvižgat: presvitli kralj, cesar naš, mu je 26. januarija dal slov6 s kratko besedo. Pravda, ki mu je pogumni Mrazovic v „Zatočniku" na glavo obesel, razrušila je oholost ves čas sovraženega bana. „Zagreb je zdaj ves drugačen — se piše „Zatočnikuu od 27. jan. — ulice so postale živejše, vse gibanje slobodneje; in če pra-šaš: odkod to? odgovarja se ti: ker nas dim (Rauch) ne zadušuje več". Isti list „Zatočnika" pa od 30. jan. pripoveduje iz Zagreba še drugo govorico, da je bil včeraj v Peštu poskušan atentat (napad) na Andrassy-a, predsednika ogerskega ministerstva, zarad zveze z Nemčijo, ktero je v zboru zagovarjal; vsled pada Raucn-a pa da kričijo Magj ari: „proč z Andrassvem"! Pota bo dvalizem zdaj tudi v Translajtaniji začel poganjati nesrečen sad! — Druga prevažna novica pa je ta, da p adel je Pariz, to je, 28. jan. se je podal sovražniku. Sedanja francoska vlada, viditi vkljub junaškemu bojevanji nesrečo čez nesrečo in pa veliko trpljenje Parižanov in strah lakote, vdala se je bridki osodL 28. januarija zvečer sta pooblastenec francoske vlade Jules Favre in pruskega ministerstva predsednik Bis-rnark podpisala kapitulacijo. Za 3 tedne, to je, do 19. dne t. m. prestane vojska; med tem časom pri-mirja se — vsaj vse kaže na to — za trdno sklene mir, pod kterimi pogoji, ni zdaj še natanko znano. Za ta čas ostane francoska armada, poioživši orožje, v mestu; trdnjave okoli mesta pa je obsedla nemška armada, ktera tudi še ostane okoli mesta, vendar si mestjani smejo živeža dovaževati kolikor ga jim je treba. Na 11. dan t. m. se skliče francoski državni zbor v mesto Rord6, da se ondi na postavni poti voli vlada, ali ljudovlada ali kaka druga; Napoleonu je od-kljenkalo za zmirom. Za vsa ta dovoljenja plača Pariz 200 milijonov frankov kontribucije, tedaj skor 10 milijonov vsak *?an! Važno bo slišati, kar se bode naprej godilo na zdaj tako pobitem Francoskem.