i§§. čtev.
EsSseJa Fazes« nesJeli in prasniSccv vsak dan cte te. tsrš cJop©E«Jrq.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G 'L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankiraii in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1T>0. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’— Pri večjem naročilu popust.
Poifnfna platana v gotovini.
lani, i* sefeeto 3* s^tenAra 1§I1.
Glasile iugeslov. socti^no'- demokratične stranko,
W Posamezna štev. K 1 60,
ilel& tfa
T&efomku žž. Sl 2.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, sa pol leta K 144, za četrt telo K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za i i s t so poštnine proste.
UpravniStvo e v L ubljanf,
Frančiškanska ulica H.8 ', Dčitel ska tiskarna.
Ljubljanski veliki semenj.
Po prevratu 1. 1918. je Slovenija gospodarsko silno trpela in trpi še danes. In to nc-le vsled splošnih vojnih posledic na gospodarskem polju, kakršne se javljajo v vseh državah, temveč predvsem še vsled tega. ker so bile z ustanovitvijo novih držav prerezane na mah prejšnje gospodarske zveze z velikimi gospodarskimi centri, pri nas na pr. s centrom Avstro-Ogrske. Ni čuda torej, da je »o prevratu v industriji in v vsem narodnem gospodarstvu nastala velika konfuzija, da so se pojavljale mnoge krize vsled katerih je delavstvo toliko trpelo in trpi še danes. Nesocialno in nesmotreno organizirana kapitalistična produkcija in distribucija je že itak kakor slepa kura. ki išče le srečnih slučajev, da najde zrno. In tako je bilo tudi z meščanskimi vladami, ki nai bi gospodarskim krizam odpomogle. da so se lovile, ne da bi znale pomagati. Tako si je trgovina in industrija morala sama iskati novih gospodarskih z voz in izhodovo iz krize.
Vzorčni sejmi, kakršne prirejajo danes po vseh državah, so najlepši znak tega. da si kapitalistična pto-dukciia in distribucija mora iskati novih pripomočkov, da se izreže iz kriz in organiziranim potom poišče zvez. dočim socialistična vladavina že sama po sebi predvideva smotre-no organizirano gospodaistvo.
Sejmi torej, kakršen se je tudi v Ljubljani danes otvoril. so poizkusi oživetja kapitalističnega gospodarstva in dobave gospodarskih zvez. Nedvomno ima kajpada ljubljanski veliki semenj za Slovenijo in za vso Jugoslavijo velik gospodarski po-
men. ker gospodarske kroge seznanja s tem. kaj in kje se že kaj producira. kako in v kakšnih množinah. Znano nam je nešteto primerov, ki so mnogo škodovali ravno vsled tega, ker kapitalistično gospodarstvo samo sebe najmanj pozna in so se dogajali slučaji, da se je iz tega ali onega dela v djžavi naročevalo blago iz inozemstva, pa se prav isto blago v drugem delu države izdeluje. toda kupovalci iz onega dela tega niso vedeli in ne vedo. Tako je sploh v kapitalistični produkciji in distribuciji, predvsem oa je to v Jugoslaviji kpt na novo nastali državni celoti.
Ljubljanski veliki semenj bo gotovo dosegel namen bližjega seznamoma gospodarskih krogov iz raznih delov države industrijsko in obrtniško produkcijo ter trgovino v Sloveniji. Poživil bo s tem gospodarske razmere v Sloveniji in utegne znatno znižati pasivo trgovinske bilance Jugoslavije.	‘	:
Od oživljenega gospodarstva je odvisen tudi delavski položaj, predvsem pa se v veliki meri odoomore brezposelnosti. Iz razloženih vzrokov torej pozdravljamo idejo poži-vetja našega narodnega gospodarstva. ki so jo na lepo zasnovan način slovenski kapitalistični krogi udeistvili v obliki ljubljanskega velikega sejma. Socialistično delavstvo pa seveda vidi v takih pri redit vali v splošnem tudi napredek tiste nezadržne težnje razvojnih zakonov, ki silijo iz kapitalistične produkcije anarhije v smotreno in organizirano produkcijo in distribucijo.
Koroščeva frazeologija!
Cenjeno uredništvo! Prosim, priobčite še to! Danes 1. septembra sem šel po mesečno plačo. Pri tem sem opazil, da mi manjka od običajnega zaslužka 161 kron. Šel sem se Informirat, dali se je zgodila pomota ali sem pa morda degradiran. Toda v pojasnilo sem dobil, da sem dobil, namesto za 3 otroke samo za 2 draginjsko doklado. To pa zato, ker ima dokletce, ki sicer hodi v meščansko šolo, sedaj počitnice, to je 2 meseca in za ta čas se ne plača draginjska doklada za njo, ki je že prekoračila 14. leto. Torej, ljudje božji! Razsodite vendar po svoji preprosti pameti, kako se naj to ute-™e,ib da za ta dva mesca šolskih počitnic ne potrebujem za otroka dra-ginjske doklade?
Pred časom, ko ni še pop ministroval. so dobili železničarji brez izjeme, za vsakega otroka, ki ie obiskoval šolo draginjsko doklado do 18. leta starosti. Po Koroščevi na-redbi od 28. oktobra 1920. pa smejo delavci dobiti za otroke doklade sa-
mo do 14. leta. Po tem času pa le tedaj, če obiskujejo šolo.
Kakor pa se tukaj .vidi. so še pri tem počitnice Izvzete.
Ta doklada pa se tudi razlikuje In sicer v lem. da delavec dobi dnevno za otroka kot tudi za ženo 1..M) dinara ali K 5.20, dočim dobi nastavljeni železničar za ženo kot za vsakega otroka po 3 dinarje oz. 12 kron.
Nadalje ne dobe. po Koroščevi naredbi. železničarji za nezakonske otroke kot tudi za nezakonsko ženo nobene draginjske doklade, če prav jih mora vzdrževati ravno tako kot druge, ki ž njim skupno žive ter morajo popolnoma biti od istega vzdrževani. Teh razlik in izjem, pred Koroščevo naredbo ni bilo.
Vsakdo ve — razven morda dr. Korošca — kako hudo je. kadar se komu odvzame to. kar je že po pravici imel.
In Korošec je imel še pogurn v nedeljo v Mariboru deklamirati so-cijalnp pravičnost! Med tem ko mar- i
sikateri železu, delavec nima dovolj črnega kruha, da bi nasitil otroke, vozi Korošec svoje pregrešno telo v Karlove vare »plehat«. Korošec naj mej popravi storjeno krivico in tedaj naj pride še le. pa reče: »naše roke so pred kapitalizmom čiste.* Blagor ubogim na duhu, ki ne vedo, kako iih politikujoča duhovščina vara.
V potu svojega obraza ješ črni kruli — kolikor ga imaš —- ter mirno poslušaš, kako se pop iz tebe norčuje.
Oni, ki ne sejejo in ne žanjejo, ki baje vseposvetno zaničujejo se v salonskih vozovih vozijo, najdražja svetovna kopališča obiskujejo ter se tam z reprezentanti svetovnega kapitala objemajo, imajo drznost, da kadar se tam vseh pozemeljskih dobrot navžijejo, da pridejo med revno ljudstvo ter mu pravijo, da ie rev-,no. da nima pravic; oni. ki so vedno govorili temu ljudstvu, da naj .le potrpi. Češ, zato si tukai. da trpiš. Še Ie na onem svetu te čaka pravo veselje ter vživanje. Ali ni to ironija! V tem trenotku so Koroščevi prijatelji ustanovili v Mariboru banko, pa govori g. Korošec proti bankam ter pozivlie kmete, naj hrbet obrnejo bankajn. vedoč dobro, če bodo nesli svoj s trudom prisluženi denar v kle-
rikalno posojilnico, da ga bodo gospodje Verstovšek, Jerovšek et Co. S£,tni iz posojilnice v klerikalno banko transportirali.
Dan na dan se nam očita, da je ta in ta socijalistični voditelj postal milijonar.
Nikdar nismo trdili, da so vsi tisti, ki so se kdaj izdajali za sodruge. bili čisti kristal. Ali to so posamezni slučaji, katerih žal ni mogoče predvideti Toda ni nam še znano, da bi kdai katerih škofov umrl. da ne bi bil milijonar, če ravno so mnogi od njih prišli revni na svet.
Končno je rekel g. dr. Korošec na nedeljskem shodu:
Jaz sem se dogovoril z našimi škofi, da naj se ustanovi šolsko društvo. Ni se pa dogovoril z gospodi škofi, da bi raje ustanovili društvo krščanske pravičnosti — resnične — ne take. kot jo goji mariborski škof dr. Naootnik. ki še do danes plačuje svoje delavce po 4 krone na dan. pa pusti revne žene z otroki na cesto metati, če so bolne, in ne morejo za tako plačo delati. Torej g. dir. Korošec. najprej pred lastnim pragom pometite!
Delavsko in kmečko IjtKlstvo pa bo se znalo samo osvoboditi ne samo »krščanskih« pijavk, temveč vseh.	B.
Tiča spoznaš po perju.
Zadnji »Železničar« piše:
Precej velik optimist mora biti železničar, ki veruje našim ljubim Zvezanem, da so res organizacija ki ima namen odločno zastopati interese železničarjev v splošnem. En dokaz stno doživeli te dni. Vse železničarske organizacije so namreč hotele, da nai se izvede akcija za novo železničarsko pragmatiko dogovorno med vsemi obstoječimi železničarskimi organizacijami. In Zve-zarji so to odklonili, ker ne marajo obravnavati z delavstvom ter upajo, da bodo na ta način spravili v pragmatiko za gotove ljudi boljše določbe. dočim bodo vsi drugi železničarji prikrajšani. Že v tejji koraku kažejo Zvezarji precej grdo nekole-gijalnost z drugimi železničarji, zlasti pa z uslužbenstvom vseh kategorij. ki morajo največ delati in trpeti v železniški službi.
Da imaio Zvezarji posebno ljubezen do ministrstva in ministrstvo do Zvezarjev. nam dokazuje okrožnica. ki ie krožila sredi minulega meseca. Ta okrožnica nam jasno kaže, da izkazuje ministrstvo Zvezanem posebno protekcijo. ki Zve-zarjem materijelno sicer nič ne koristi. da pa so Zvezarji za to vljudnost ministrstvu že dali koncesije glede službene pragmatike ali pa bodo k njim moralno primorani, da jih dajo. ni dvoma. Ta moralna dolžnost. ki jo Zvezarji čutijo napram ministrstvu. je tudi vzrok, zakaj niso
hoteli sodelovati z drugimi organizacijami za novo pragmatiko. Vedo pač. da bodo splošni železničarji zahtevali ugodnosti za uslužbence v pravični meri za vsa Železniška osobja.
Sodrugi. vem. da ste radovedni, kakšno uslugo je napravilo ministrstvo Zvezarjem.
No. vsaj je vam znano. Za 20. in i 21. avgusta so hoteli prirediti v Be-lemgradu velik železničarski kon-gres iz vse države. Ker pa ie tiste dni umrl kralj, je ta kongres bil preložen. Za ta kongres, ki bi se vršil pod protektoratom ministrstva saobračaja. so dovolile vse železnice na predlog ministrstva prosto vož-njo v Belgrad in domu uslužbencem in njih svojcem. Predstojništva so dobila nalog, da dajo vsem usluž-i bencem za ta kongres štiri dni dopusta ne da bi jih prikrajšala na prejemkih. Kongresa, ki ima biti spo« jen z veliko veselico, kolom itd., se lahko udeleže vsi tisti Zvezarji. ki niso nujno potrebni v službi ali pa jih ie mogoče nadomeščati.
Iz vsega tega je razvidno, da tiči za tem koketiranjem kupčija, ki me-ri vse nekam drugam kakor pa za odločnim zastopanjem splošnih železničarskih interesov v boju za dobro službeno pragmatiko.
Zdelo se nam je potrebno, da smo opozorili na ta dejstva, ker ni vse« eno. kdo in kako zastopa naše interese. Železničarji morajo biti prt vsem tem previdni, se okleniti svoja organizacije, delati na to. da se vsi železničarji pridružijo naši organizaciji. ker sicer se nam utegne zgoditi, da nam možje, ki smo očrtali zgoraj njih delo. skujejo v soglasju z vlada tako službeno pragmatik# da nas bo dvajset let bolela glava.
Ne odlašajte vstopa v našo orga* nizacijo. ker moramo stati na braniku naših pravic kot močna organizacija. da eventuelno preprečimo spletko, ki iih nedvomno delajo Zvezarji za našim hrbtom! Zakaj pro-tekcija. ki jo uživajo ti ljudje, nam ne obeja nič prida.
Kdo naj dobi delo v tobačni tovarni?
Ljubljanska tobačna tovarna je veliko industrijsko podjetje in sicer državno. Z neko okrožnico po vojni se je določilo, da se sprejemajo v tovarno v prvi vrsti otroci uslužbencev. ki so v tovarni v službi nad dvajset let. potem otroci onih, ki so tam v službi pod dvajset let in slednjič ožji siromašni sorodniki. Če teh ni. bi prihajali na vrsto drugi kom-petenti. Vsa ta stvar se pa zasukava drugače. V tovarno se sprejemajo tudi hčere bogatih kmetov, ki po okrožnici in po moralnem čutu so-cijalne pravičnosti nimajo pravice do službe v tovarni. Tu gre gotovo za posebno uslugo ali pa protekcijo. ki škoduje otrokom uslužbencev in zlasti pa res siromašnim prebivalcem Ljubljane in okoliških občin, ki so navezani na zaslužek v industrijskih podjetjih. To je krivica, to je brezvestnost, ki se ne da na noben način opravičiti.
LISTEK.
Zvonimir Kosem:
iiARAKE
(Dalje.)
!Dosti, dosti... ne govori tako!« gr .je prekinil Konrad !n si gladil svoje bujne kostanjeve lase.
Kovač pa ni odnehal in je nadaljeval :
»Moral sem ti povedati, kar mi je ležalo na srcu... sai te ne bo prevzela moja pohvala... Mlad si, razumen in pogumen — zato imam zaupanje vate, Konrad!«
»Pa nehaj že enkrat, človek krščanski ... ne maram takih besed, posebno še ne iz prijateljevih ust!« sc ie dvignil Konrad z vsem zgornjim životom na slamnici. »Skupaj sva se bojevala na severni in južni fronti.
Obenem apeliramo na ljubljanska ln okoliške občine, da opozore ravnateljstvo tovarne na ta nedostatek. kar se je nekoč že zgodilo, pa je. kakor je razvidno iz navedenega, ravnateljstvo pozabilo na dogovor. Kam naj gre res siromašno delavstvo, če se tako ravna, s trebuhom za kruhom po svetu, dočim se daje bogatim prednost v tovarni.
Ali mislite, da je to pravično, so-cijalno? To se godi v državni tovarni!
Politične vesti.
+ Ruska vlada proti prosjačenju po. moči v inozemstvu Ruska sovjetska vlada ni hotela dati potnih listov nekaterim elanom uradnega odbora za pomoč stradajočim, ki so nameravali Iti v inozemstvo vspodbujat k pomožni akciji v prid stradajočim ruskim pokrajinam. Med člani ta komisije se nahajata tudi grol Tolstoj in bivši predsednik dume Golovin,
zmerom sva si bila dobra prijatelja
—	zato ne maram, da bi se najino prijateljstvo razdrlo ... Tiho bodi in poslušaj, kako sent prišel do te iepe Marksove knjige! Že med shodom ne^a' vleklo v govornikovo bližino, po shodu sem pa kar pristopil k njemu, se mu predstavil in se niti izpovedal... Zelo je bil presenečen. toda veselo presenečen, krepko mi je stisnil desnico m moral sem ž njim na stanovanje; tam mi je posodil to-lc knjižico in rekel, naj se še večkrat oglasim pri njem... Blaga duša. rečem ti... solze so mi stopile v oči, ko sem se poslovil od njega.... Zdaj imam določen in jasen cilj pred seboj: zvečer po delu bom študiral doma in se pripravljal za važne tre-notke. In še čez uan pri delit v to-varili bom razmišljal o tem. kar bo potrebno, da ne pozabim... Veliko dola me še čaka, lepega duševnega
! dela namreč... in moje srce. Dreja.
' je veselo, kajti jaz ljubim delo!...«
»Najrajši bi te ■ objel... tako te { imam rad...“ je zadrhtel kovaču j glas. »Nič se ne čudim, da znaš ta- j ; ko lepo govoriti; dočim smo pri vo-j jakih drugi ubijali prosti čas z raz- . | niini neumnostmi in budalostmi, si I tičal ti lepo kje v zatišju med svoji-j mi knjigami... Kar si sejal, to sedaj j žanješ; mi drugi nismo ničesar sc- .
I jaii. zato tudi žeti ne moremo 1“
Skozi špranje v stenah je zapi- i j halo mrzlo in ledeno, po strehi je šu-i meto naglo in ropotajo; plamen sve- : če je huškal semiutje, kakor da bi ; hotel pobegniti iz varnega zatišja v i črno noč.	j
»Kako zunaj dežuje!" je spr.cle- j telo Konrada.
Kovač je vstal.
»Dežuje, da, dežuje... Najbolje j bo, da sc skrijem pod odejo in za- , spini..."	.	j
»Ostani še trenotek!“ je zaprosil Konrad. „To-le sem hotel še povedati: Na delo nam bo treba sedaj vsem, kolikor nas je, trpečih, zatiranih ...	1	reba	bo	iti od brata do
brata, od trpina do trpina, vneti srce za srcem. In ne odlašati — na de-o takoj!... Poglej samo to našo barako, Dreja! Koliko trpinov je v njej, vzdihujočih in stokajočih... a pomoči od nikoder! — Pomagati si bomo morali torej sami... In zunaj
—	kaj vidiš? Ni to edina baraka, na stotine jih je, skupaj se tišče, vrstijo se druga za drugo ... celo mesto barak, povsod luknjaste stene, strehe sive in vegaste in slabe, da pro-puščajo dež... In v barakah, kamorkoli pogledaš, sama beda in revščina ,.. Veliko jili je, ki so brez roke ali noge in nihče ne skrbi za nje... pa so tukaj, da so vsaj pod streho,.. Brez števila pa je onih, ki so zaradi kletega sovraga na jugu
zapustili svoje domove; sedaj sanjajo tukaj o južnem solncu in hudo jim je pri srcu; vdova Karla s hčerko Elzo je med temi zadnjimi.., To je beda, Dreja, to so barake! I pomoči od^ nikoder... Zato bo lep in svet naš boj... bo takorekoč to: boj med barakami in palačami.. < boj za pravico ,.. Enakost... nobene izjeme! Sami si bomo izbojevali pravico, ki je nam nočejo dati prostovoljno ... in kakor si prej rekel, Dreja, vzeti bo treba v roke bič... To je naša velika naloga, ki jo bomo izvršili, če pojdemo vsi skupaj, kolikor nas je, v boj za pravico ...“
»In zmaga mora biti naša!“ so. se zabliskale Kovaču oči.
»Tako je! “ jc rekel Konrad in sl prižgal novo cigareto: potem je prijel za knjigo in jo odprl: »Sedaj bom pa nekoliko bral... spati ne moreni več...“
(Dalje prih.)
Brzolavl.
MINISTRSKI SVET.
LDU Belgrad, 2. sept. Na snočnji seji ininistr. sveta je poročal ministrski predsednik Pašič o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra. Stanje so je obrnilo na bolje in je odstranjena vsaka nevarnost, vendar pa je po mnenju zdravnikov kralj tako oslabel, da bo potreboval najmanj tri tedne,, da se popravi in se bo v tem času. moral vzdrževati vsakega napora. Zaradi tesra ni mogoče. da bi se krali pred enim mesecem vrnil v domovino, kakor se je to mislilo prej. Kralj se najbrže povrne še le meseca oktobra,
LDU Belgrad. 2. sept. Danes ob 115. se nadaljnje seja ministrskega sveta o kolonizaciji beguncev iz Baranje in o drugih važnih vprašanjih.
GOSPODARSKA KONVENCIJA MED JUGOSLAVIJO IN RUMU-NIJO.
LDU Belgrad. 2 sept. Po poročilu :? Bukarešte od 30. avg. se je dosegel sporazum med našo kraljevino in Romunijo. Posebna komisija, ki je imela izdelati predloge o železniškem. poštnem in brzojavnem prometu rred Jugoslavijo in Romunijo, Je končala svoje delo in predlagala sporazum, ki naj obstaja v glavnem iz nastopDih točk: 1. Vzpostavitev mednarodne proge Belgrad-Buka-rešta. Zgradi naj se železnica preko Mchadije in Smedereva; pri Smederevu naj bi se zgradil velik železniški most. Proga naj bi bila sestavni del mednarodne proge Bordeaux-Ddesa. 2. Zgradi naj se železniška evera od Craiove do Belgrada preko Orute. Negotina iii Požarevca z mostom med Orujo in Prahovom. 3. Zgradi naj se železniška proga preko Tamišvara do Bazijaša. ki bi na runmnskem in našem ozemlju bila približno enako dolga in s katero bi se osebni in tovorni promet znatno olajšal, ker bi s tem odpadle vse ovire, ki so dosedaj otežkočale promet. 4. Izbolišnnje brzojavnega prometa med našo in rumunsko kraljevino. NaiU £Iani komisije se vračajo V BeiKrad. da sporazum predložijo Vladi v podpis.
POLOŽAJ V BURŠKL
LDU. Mattersdorf, 2. (DKU.) Iz sever-tiega odseka ni nobenih poročil. Položaj neizpremenjen. Štajerski odsek: Orožniški ravnatelj Oruauer se pripelje danes z avtomobilom v Hartberg, kjer se sestane z voditelji skupin v Furstenfeldu, Hartbergu In Feh ringu ter z ententninrt častniki k skupuontu posvetovanj« o prodiranju.
LDU Budimpešta. 1. sept. Višji vladni komisar Zaoadne Ogrske grof Sigrav poroča, da je Zapadno-Ogrsko. kar ga je pod madžarsko oblastjo očiščeno tujih elementov.
MONARHISTIČNA IZZIVANJA.
LDU. Magdeburg, 2. (Wolff.) Tiskovni tirad višjega predsedništva poroča:	V
Neuhaldenslebnu »o desničarske stranke nabile veliko črno - bele - rdeče obrobljene lepake z natiskom: Živela monarhija 1 Razburjeni delavci so vdrli v hišo, kjer so bili voditelji desničarskih strank, jih letlral! In jih vlekli po cestah, kjer so jih zasramovali. Po poročilu župana ni bi! nihče poškodovan.
SIJAJNE PROTIMONARHISTICNE MA-
NIFESTACIJE V NEMČIJI.
LDU. Nauen, 2. (Radio Grič.) Skupna maailestaclja meščanskih in socialističnih
strank levice za republiko in ustavo Je v vsej Nemčiji potekla v največjem redu. V. Berlinu je bilo okoli pol milijona manife-stantov. Kljub tolikemu številu manifestan-tov se ni pripetil noben incident niti pri nastopu niti pri razhodu. Vsi listi poudarjajo, da so vnaiestacije dokaz, da se Je republikanska demokracija ojačila. Vladna politika ie dobila novo oporo. Meščanstvo in socializem imata večino proti reakcionarnim in vojaškim krogom.
GORNJEŠLEZIJSKO VPRAŠANJE
PRED ZVEZO NARODOV.
LDU Ženeva, 1. sept. Svet zveze narodov je v resoluciji izjavil, da je želeti, da se pretres goreniešlezij-skega vprašanja poveri zastopnikom Belgije. Brazilije, Kitajske in Španije. Njih delo ne bi bilo navezano na noben pravilnik. Vendar je zveza narodov pripravljena, da se vsak čas sestane k proučevanju rezultatov preiskav.
POMOČ GI.ADUJOCl RUSIJI.
LDU Moskva. 2. sept. Do 31. avg. se je vsega skupaj pripravilo 11 milijonov 169.464 pudov žita. tako da je zagotovljena zimska setoy na ozemlju. kjer je lakota. Kakor pa je razvidno iz raznih razglasov in iz člankov »Pravde«, ie položaj stradajočega prebivalstva še vedno obupen. Vlada je namreč del dobavljenega žita porabila tudi za preskrbo industrijskih delavcev v velikih mestih in za bolnice. Brzojavka Kalininova iz lakotnega_ ozemlja pri£a. da je ondi umrljivost zaradi lakote še vedno jako velika. V kirgiški republiki je položaj strahovit. Obupani starši popuščajo svoje otroke kar na cesti. Ker so iasli prenapolnjene, se tem zapuščenim otrokom ne more pomagati.
MALA ANTANTA.
LDU. Belgrad, 2. (ZNU.) Zastopniki male entente v Pragi so v neprestanem kontaktu glede skupnega koraka pri madžarski vladi, da se z noto, ki nad ima značaj ultimata, zahteva, da se brezpogojno IzvrH trianonska mirovna pogodba. Madžari morajo evakuirati vse dele dežele In se morajo popolnoma razorožiti.
VOJNA NA ORIJENTU.
LDU Pariz. 1. sept. Iz Aten se Javlja: Po sedemurni bitki na močno utrienHi brdih na severnem bregu Oluija (?) in Katrandija (?) so se morali Turki na vsej čuti umakniti grškim četam, ki so iih zasledovale.
LDU. Carigrad, 2. (Havas.) Po poročilih iz grškega vira se nadaljujejo boji ob SakarlH z največjo ljutostjo. KemaJistt se ljuto branik) In vodijo neprenehoma rezervo v bitko. Navzlic temu so morali zapustiti več točk na sprednjih postojankah. Oba sovražnika sta izvedla več napadov in protinapadov.
PROTIANGLE&KA VSTAJA V INDIJI. LDU. Berlin, 2. (DKU.) Listi javljajo Iz Pariza: Kakor poroča »Petit Journal« iz Kalkute, se vrše tam poulični boji med vstaškiml domačini In britanskimi četami. V mestu so zgrajene barikade. Indijski duhovniki pridigalo Javno proti Evropejcem Vsa britanska javna poslopja so vojaško zastražena. Kakor poroča »Matln«*, so angleški vladni krogi Jako prestrašeni zaradi zadnjih poročil iz Indije. Podkralj je dal razglasiti poostreno izjemno stanje nad Kalkuto tn nad BombayJem. Y sedmih pokrajinah so domačini oznanili sveto vojsko proti Evropejcem.
Dnevna kronika.
SODRUGI, PEVCIJ
Sedal v Jesenskem času prične pevski odUefe »Svobode v Ljubljani s svojimi vajami. ZaUi pozivllamo vse sodrtige in prijatelje delavske pesmi, da se v čim večjem štev3u zberete danes ob pol 20 (8) url zvečer v društveni sobi v Selenburgovi ulici. Nikogar, ki ljubi petje, naj ne manjka.
Sodrugl, na vam leži, da postavimo v Ljubljani velik, močan in popoln delavski pevski zbor, ki bo lahko ponos vsakega dmštva in organizacije. Zato pa se morate čim števlineje odzvati pozivu ln se potem z veirajnost!© in potrpežljivostjo oprij-.ti dela, da pridno in redno obiskujete pevske vaje, ker edino potem morete doseči uspehe. Vsak začetek je težek. Zatorej na delo, sodrugi, kajti pot je težka, toda cilj Je lepi *
Železničarji, pozor! V pondeljek pričnemo objavljati daljši članek o novi službeniki pragmatiki za železničarje. Članek opozarja na napake in pojasnjuje pra^matiko. Čitajte ga!
S. Etbln Kristan v Afriki, Zadnja »Prosveta« (19. p. m.), ki smo Jo dobili, poroča, da Je s, Etbin Kristan srečno prispe’ • New-York in ie na potu v \Vaslring-t ■.!. Od tam c .1 ide v Chicago,
Draginja. Cene raznim življenskim potrebščinam polagoma naraščajo. Mleko se Je podražilo na 8 K, slanina v Ljubljani na 68 K, jajca na 4-5 K, zvišala se Je tudi
cena moki in tudi drugih živlienskih potrebščin. Krompir hočejo kmetje prodajati po 4_5 K kg itd. V Mariboru ni nič boljše Cene navijajo v veliki meri vsled tega, ker so se najemnine za lokale zvišale po zaslugi sedanje vlade, peščice hišnih po sestnficov in dr. Kukovca. Pravijo tudi, da vsled suše, drugi pa so mnenja, da Je draginjo blagoslavljal prav pridno gosrpod ml nister Pucelj ob asistenci klerikalcev in »delavskega lista* »Novi čas«. Buržoazna vlada dobro streže kapitalističnim interesom špekulantov, delavec in nastavljenec pa naj lovita sapo. Zima se bliža, mrzla zt ma.
Štipendije za medlclnee razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Štipendije se podelijo trem mediclncern, Jr ■ žavljauom kraljevine SHS, po uspešno dovršenem I. regorozu; prednost kmajo sinovi blagajničnih članov. Štipendije znašajo 10.000 J. s. K na leto, razven tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegiske ure in vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9. semestrom se štipendije povijajo na letnih 15.000 K, ki Jih štipendisti ialilco užavajo toliko časa, dokler no
J dobe službe kot sekundariji. Štipendisti se j Imajo z reverzom zavezati, da se bodo !>o dovršenem doktoratu skozi dve leti vež-bali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vede in da bodo na to skozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, ozir. nje naslednici, oblastveno autorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjerkoli bo potreba po blagajni enih zdravnikih. Olede nadaljnega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov veljajo določila Razglasa o štipendijah in državnih podporah vlsokošolcem v inozemstvu, Ur. list Dež. vlade za Slovenijo, št. 91 ex 1921.
— Prošnje za razpisane štipendije Je vlagati do 15. septembra t. 1. pri Okrainl bolniški blagajni v Ljubljani.
Zdravniške štipendl}3. Z ozirom na novo uredbo socialnega zavarovanja razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani z okoliš Slovenije tri štipendije po 1000 dinarjev mesečno za kirurge - Specialiste.
Te štipendije se bodo dodelile primerno kvalificiranim zdravnikom, državljanom kraljevine SHS, ki so se skozi dve leti vežbali v vseh strokah medicine na kaki domači bolnišnici in ki bi bili pripravljeni, dve nadaljni leti posvetiti študiju kirurgije na tu- ali inozemskih klinikah. Po končanih študijah se bodo ti zdravniki s primerno dobro plačo kot kirurgi dodelili blagaj-ničnim ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru in Celju, obenem pa bodo v teh mestih tudi lahko privatno deloval! kot kirurgi-špecialistf. — Nadalje razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani štipendijo za bakterlologa Po 1000 dinarjev mesečno.
Ta štipendija se bo dodelila zdravniku, državljanu kraljevine SHS, ki se Je skozi dve leti vežbal v vseli strokah medicine na kak! domači bolnišnici In ki bi nadaljni dve, če možno celo tri leta posvetil študiju bakteriologije, histologije, serologlje in kMnlških kemijskih raziskav na inozemskih univerzitetnih Inštitutih. Ko bo bla-gajnlčni diagnostični zavod dobil v to potrebno avtorizacijo, bo njega vodltell po tarif«, ki se bo določil dogovorno z blagaj-nlčnlin vodstvom, tudi lahko Izvrševal privatne preiskave. Vsa potrebna ustna ali pismena pojasnila daje šef - zdravnik blagajne, dr. Bleivveis, Ljubljana, Kongresni trg 15.
sestanek vseh pevcev In pevk, pa se vrši nlh mestnih ljudskih šolah v Ljubljani«. Na
Javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, izlmšl I. in II. mestno deško ljudsko šolo In pa mestno pomožno šolo, prične se novo šolsko leto 1921/22 v sredo dne 14. septembra 1921 s »kupno sv. mašo in v četrtek dne 15. septembra 1921 z rednim Šolskim poukom. Vpisovalo se bode v ponedeljek dne 12. in v torek dne 13. septembra 1921 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, in sicer: Za III. ta V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na PTulata št. 13; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu St 1; za III. mestno dekliško ljudsko šolo in za mestno manjšinsko Solo v šolskem po-siophi na Erjavčevi cesti št. 19; za Jišea-sko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40. — Otroci, ki no Stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjalo. Vse podrobnosti pojasaujelo šolska vodstva pri vpisovaniu.
Olasbena Matica v Ljbljanl. Vpisovanje gojencev v koservatorlj se vrši v dneh od 5. do 10. sept. 1921. v pisarni Glasbene Matice, Oosposka ul. 8.—10. In sicer vsak dan od 9.—12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure pop. Gojenci se morajo zglasiti osebno pri vpisovanju. Sprejemni Izpiti se vrše v dneh od 9. do 14. septembra t. I. Spored Izpitov ir. drugi podatki so razvidni na deski v Glasbeni MaticL Podrobna pojasnila se dobe v pisarni Glasbene Matice.
»Higljena« pri delegaciji ministrstva iinanc v Ljnbljanl. Te dni sem imel prt računskem oddelku delegacijo ministrstva financ uradni opravek. Ko sem stopil v neko uradno sobo, sem si moral z robcem zamašiti usta, kajti prah se vzdiguje v teh prostorih kar v valovih. Res, ubogo urad-niištvo, ki mora preživeti tam skoro polovico življenja. Kot sem se informiral, Je bila delegacija s strani uradništva na to že večkrat opozorjena s spomenicami 'n prošnjami, a do seda) ni vse to še nič pomagalo. Seveda, »ti višji« Imajo lepe in čiste sobe, za druge »nižje« uradnike se pa ne zmenijo, ker sl mislijo »QUOd llcet Jovl, non licet bovi«.
Policijsko ravnateljstvo opozarja, občinstvo v lastnem Interesu, da veljajo zgla-silnl predpisi tudi za časa ljubljanskega sejma In da se ima torej vse osebe, katerim se da prenočišče, zglasiti oziroma od-glasiti tekom 24 ur.
Kolera v Ljubljani Minuli teden le umrla v Ljubljani ena oseba za kolero.
Kako sl pomagajo pri zldanlu stano. vanjskih hiš v Zagrebu. V Zagrebu zidajo mnogo hiš in zgradb, dasd tudi še to ne bo odpomoglo stanovanjski bedi, ko stanuje okrog 1000 družin samo v železniških vagonih. Da morejo cenejše zidati, zida ponekod Več podjetnih ljudi skupaj eno hišo, ki pa Je zidana tako, (z večknl vhodi Itd ), da Jo pravzaprav vsa hiša razdeljena v v ec hiš, ki Ima skupno streho, tako da lastnik enega deia hiše rr.cra lastninsko popolnoma
razpolagati n. prodati, predelati, s svojim delom. Glavna svrha takega zidanja je seveda pocenitev stroškov za zidanje. Misel je prav dobra in bi Jo tudi pri nas lahko ljudje, ki imajo denar skupno uresničili.
Nov list za invalide. Organizacija vojnih invalidov začne, kaor čujemo, s 15. t. m. Izdajati svoj list »Vojni invalid«, ki bo izhajal vsak mesec enkrat.
Tedenski zdravstveni izkaz mesta Ljubljane. V tednu od 21. do 27. avgusta t. 1. se Je rodilo 29 (15 m. 14 ž.) novorojenčkov, umrlo Je pa 51 (30 m. 21 ž.) oseb, in sicer za jetiko 3, za trebušnim legarjem 1, za grižo 21,za kolero I, za zastrupljenjem rane 1, za drugimi nalezljivimi boleznimi 2, za možgansko kapjo 1, za srčno hibo 3, za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 17, ;:a slučajno smrtno poškodbo 2 osebi. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za trebušnim lesarjem 2 in Za grižo 72 oseb.
Kulturni cestnik.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Po počitniškem oddihu začne pevski zbor zopet svoje redno delovanje. Bodoča koncertna sezija 1921/22 bo izredno važna z ozirom na proslavitev 501etnice Glasbene Matice kot našega prvega kulturnega zavoda in 301etnice obstoja njenega pev skega zbora. Poleg rednih, pripravljal se bo zbor za velike slavnostne koncerte, pri katerih Je obljubil svoje sodelovanje zborov ljubljenec g. ravnatelj Mate) Hubad. Vabimo tedaj vse naše že do sedaj delu joče, vse izkušene pevce fz stare naše pevske garde, pa tudi dobre, navdušene nove moči, predvsem tenorske, da se Prijavijo v zbor. Le po kakovosti pevskih glasov ln po disciplini odlični zbor, bo zmožen v toni Jubilejnem letu Glasbene Matice Izvršiti dostojen Jubilejski program. Pripraviti bo torej dostojno slovensko pevsko reprezentanoo. Priiave za pevce, ki so že delovali v našem zboru, sprejema odbor v dneh 5. do vštevši 7. septembra t. 1., za uove la vnovič vstoplvše pevce pa od 9. do vštevši IS. septembra L 1. v arhivu (št. 2) Glasbene Matice. Skupni pevski sestanek vseh pevecev In pevk, pa se vrši v četrtek, dne 15. septembra v dvorani Glasbene Matice ob 8. url zvečer. — Od bor.	k
Veliki koncert umetniškega zbora kubanskih kozakov, ki Je bil vsled državnega žalovanja odgoden, se bo vršil v soboto 10. septembra v veliki dvorani »Narodnega doma«. Kakor smo Informiram in Je razvidno te kritik o Številnih koncertov, katere Je priredil zbor po vseh večjih mestih naše države, je zntirom dosegel lepe uspehe.
Kolektivna umetnostna razstava slikarja S. Šantla ne bo kakor je bilo prvotno javljeno v »Umetniški propagandi«, temveč v telovadnici »Mladike«. Otvurje-na bo pričenšl s, soboto, 3. septembra, vsak dan od 9. do 12, ln od 13. do 15. me.
OrsanizscIIskl vestnik.
Iz strok. ®r«§ai$Isacif#,
Sestanek članov strokovne železničarske organizacije za Slovenijo se bo vršil v torek, dne 6. t. m. z dnevnim redom: Poročilo koalicijskega odbora, železničarski položaj In raznoterosti
Ljubljanska podružnica kovinarjev sklicuje za ponedeljek 5. t. m. društveni shod v veliko dvorano »Mestnega doma«, takoj Po dela. Kovinarji! Ker Je shod eminentne važnosti, se ga točno udeležite 1 — Odbor.
Strokovni vestnik celjski. Strokovno tajništvo skMcuje za pondeljek, dne 5. sept. t. 1. ob 19 (7) uri širši zaupniškl sestanek. Vabijo se vsi odbori vseh strokovnih organizacij v Celju in Gaberju, in sicer, ko-vlnarli, železničarji, peki In mlinarji, kemična ln oblačilna stroka. Vstop dovoljen samo proti članski izkaznici. Sestanek se bo vršil izjemno v gostilni pri Jelenu.
Jo tudi sestanki in shodi. Da ni bilo za iz, dajanje takega odloka najmanjšega povoda, smo že tedaj povedali. Danes, ko je od te, ga preteklo že pet mesecev, smo primoran! to ponavljati. Konstatiramo tudi še enkrat*, da prirejajo tukajšnji ruski begunci kar se jim zljubi in kadar se jim zljubi, dočim sa delavstvu prepoveduje sklicati še tako nedolžne sestanke. Ne gre nam v glavo zakaj je g. dr. Pirkmajer izdal ta izjemni od-| lok in ne moremo razumeti, da se ni še prepričal, da dela stmiškemu prebivalstvu, posebno delavstvu, krivico. Zato si dovolimo še tem potom obrniti do pokrajinske uprave v Ljubljani, da ista vpraša okrajno glavarstvo v Ptuju, zakaj je izdalo omenjeni odlok in ker smo prepričani, da at najmanjšega vzroka, da bi ostal ta odlok v veljavi do večnosti, zakaj ga ni še preklicalo ali ukinilo. Mislimo, da ima delavstvo tudi svoje pravice m ker ima tudi svoje zadeve reševati, ie radi onega odloka opravičeno razburjeno in to tembolj, ker vidi, da se Rusi svobodno gibljejo, dočim mora delavstvo molčati. Skrajni čas Je, da' se ta dvoina mera odpravi!
V Pekarni Žerjav v Zavoduji pri Celju ima neki gospod Oberžan koncesijo za pekovskega mojstra. Ta gospod se hvali, da Je socialist, v pekarni pa zaposluje stavkokaze. Nedavno Je Kos Edtiard sin pekovskega moistra Kosa Iz Radeč pri Zidanem mostu bil stavkokaz v Celju — a sedaj Je zaposlen pri Oberžanu. Zavedne delavce kojisumente opozarjamo na to firmo. Obrtnemu nadzorništvu priporočamo nočno revizijo radi kršenja prepovedi nočnega dela.
»Klub napr. slov. akadem. v Celju« sa v Imenu Celjskih kulturnih društev zahvaljuje iskreno bolniški bla«ajnl v Celju za dar »zdravstvenemu tednu« v znesku 1000 K. — Posnemajte!
P© svetu.
Popisi.
Maribor. »Tabor« se zaganja v številki od 1. septembra v naš klub občinskih svetnikov, češ, da nič ne dela! Gospodom, k[ so pol leta z vsemi mogočimi sredstvi zadrževali volitev župana, po tem njegovo potrditev, tako, da smo tri mesece potrebovali za same formalnosti — se sedaj nekam sumljivo mudi z delom v občini Očita se našemu klubu, da ne da nobene iniciative. No, no, gospodje, nikar se ne delajte naenkrat tako skrbne. Vaša skrb Je zelo sumlilva. Pri »Taboru« se opaža, da še n!?o "Mnili pasji dnevi, sicer se ne bi moglo dogoditi, da en dan hvali župana, drugi dan pa graja. Malo potrpljenja, in takoj bo dela dovoJJ. Tudi stranišča ne smrdUo sedaj bolj kot dosedaj. Sicer pa bi i nl* vsd' ko dobro inclativo, ki bi prišla od »Tabo-rove« ali demokratske strani pozdravili, mi bi radi videli Maribor lep m čtst. ne samo na zunaj, marveč tudi tta znotraj. M* se ne bojte! Seveda — plačati bo treba. Denarja Je v Mariboru itak dovolj.
Sirnišče pri Ptuju. Me con aprila ie ptujsko okrajno glavarstvo izdalo odlok (na podlagi ces. naredbe iz 1. 1854), s katerimi prepoveduje v območju Strnišča prirejanje vsake javne prireditve, med katere spada-
- Novo laško divjaštvo. Fašisti so včeraj zažgali Narodni dom v Sv. Ivanu pri Trstu. In beograjska vlada se ne zgane tn Izvozničarstvo proti Italiji Je kakor cvet v. potni pomladil
— Generalfeldniaršal BHlow le včeraj umrl. Tako so velenemcl zopet izgubili eno svojo glavo.
NaJvečH ameriški zrakoplov »D 6* ie uničila eksplozija. Gotovo so Amerikanct to napravili radi rekorda naisproti Angliji.
Društvene testi«
»III. »kup jug osla v. tek. društva«. V
dnevih od 7. do 10. septembra t. 1. se vrši v LJubliani III. skup iugoslav. lek. društva v Ljubljani s sledečim sporedom: 7. sept.: Od 11. ure 28 mni. sprejem došlih gosto? na glavnem kolodvoru. Ob 17. predposve« tovanje relerentov za zdravniški red v Narodnem domu. Ob 21. pozdravni večer v veliki dvorani Narodnega doma. — 8. septembra:	Od 9. do 11. otvoritev občnega
zbera iugoslav. lek. društva v veliki dvorani Narodnega doma. Za dame: ob 10. sestanek pred Narodnim domom. Ob 15. do II. nadalievanje občnega zbora, oziroma pričetek predavanj o »Tuberkuloza v Jugoslaviji«. Ob 21. čajanka v Kazini. — 9. septembra: Od 9. do 12. nadaljevanje predavani. Za dame: ob 10. sestanek pred na-rednim muzejem ln obisk muzeja. Od 151 do 17.: kot dopoldan. Ob 15.: zborovanje blagajniških zdravnikov za Slovenijo v MalJ dvorani. Ob 17.: obisk velikega semnja. — 10 septembra: Od 8. do 10.30 nadaljevanj« in zaključek predavan). Ob 12. skupni izlet na Bled ki Bohinj in Rog. Slatino. — Občnega zbora in drugih prireditev se morejo udeležiti le člani Jugoslav. lek. društva, oziroma zdravniki, ki so člani koiega pokrajinskega zdravniškega društva in so plačali predpisani prispevek 30 din. Vsak ude-ležnik ima pravico do polovične vožnje na vseh progah državne in Južne železnice za osebne in brzovlalte (razven brzovlak Ma-tbor-LJubljana) za enkratno vožnjo v Ljubi liano in nazaj v dnevih od 5. do 14. septembra, če se izkaže pri blagajni oziroma železniškemu osobju z v ta namen izdanimi legitimaciiami, ki so se razposlale priglašenim udeležnlkom. Polovične vožnje so dovoljene tudi za projektirane izlete. Nujno priporočamo vsem udeležnikom, da pt* ® jo v Ljubljano 7. t. m. le z brzovlakom, ki pride ob 11.28 In z osebnim, ki Pride 0 15* na glavni kolodvor, kjer se bo vr 1 sprejem. Na kolodvoru bodo Čakali avtomobl.I in vozovi, s katerimi se odpremW došli go-sti v svoja stanovanja. Stanovanjski odsek bo posloval na glavnem kolodvoru 7. pop. ln 8 dop. Vsem udeležnikom se priporoča, da se takoj po prihodu v Ljubljano zglasijo v tajniški pisarni v Narodnem domu, kier dobijo znamke in legitimacije ter vse druga informacije, ki se tičejo zborovanja. — Prireditveni odsek.
Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v petek, 9, septembra, ob osmih v risalnicl I. drž. glmn. v Ljubljani Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Določitev referatov, predlogov hi delegatov za zagrebški kon^ gres. — Pododbori nai po § 31. In 32. pravil določijo delegate za kongres ter naj pri-neso zanesljivo na občni zbor imenik vseh članov svojega pododbora. 4, Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti.
II. kongres profesorskega društva kraljevine SHS se bo vršil v Zagrebu 25.—27. sept. t. I. s sledečim dnevnim redom: J. Otvaranje kongresa. 2. Pregled punomočija delegata. 3. Konstitulsanje Kongresa. 4. Iz-veštaj o radu Glavne Uprave. 5. Pretres načrta Poslovnika prof. društva. 6. Predavanja: a) Srednja škola i izbor zanimanja. b) Oblika fizike in fizikalne zbirke, c)
O	nastavi črtanja- 7. Predloži Glavne Uprave. 9. Odredjivanje mesta za III. Kongres. 10. Pregledanje škola I prosvetno kulturnih ustanova u Zagrebu. 11. Izlet u Ljubi jami.
Lfufojanski velesejem,
Važno za vse posetnike Ljubljanskega seinta. Opozarjamo vse cenjene posetnike v ljubljanskega sejma, da so permanentne vstopnice veljavne za vse dni ljubljanskega sejma, na nikogar prenosne. Imejltelj permanentne vstopnice mora z lastnoročnim podpisom na vstopnici jamčiti, da je tudi lastnik vstopnice. Na sejmišču se bodo nahajali policijski to posebni sejmski organi, ki bodo vršili tudi kontrolo. V slučaju, da se dobi imejitelje permanentnih vstopnic, ki «te glasijo samo na njihovo ime in torej niso tudi lastniki vstopnic, se bodo vstopnice odvzele in se bo proti takim posetnlkom postopalo po zakonu.
Vstopnice, ki opravičujejo enkraten rvstop «a sejmišče in stanejo 5 din. se dobe pri sejmski blagajni, v uradu Tourist Office na Dunajski cesti štev. 18 in pri pri nekaterih trafikah in trgiovinah po mestu. Me-
sta, kjer se nahajajo vstopnice v predprodaji so označena s posebnimi sejmskimi tablicami.
Prošnja za stanovanja. Po dosedaj došlih poročilih ima Ljubljana povodom Velikega semnja pričakovati številnega obiska iz inozemstva in zlasti iz južnih delov naše kraljevine. Da se te goste preskrbi kolikor mogoče udobna prenočišča, prosi urad »Ljubljanskega velikega semnja« vse ljubljansko meščanstvo, zlasti pa trgovce ta obrtnike, da dado v to svrlio na razpolago proti plačilu vse razpntož'j-ve sobe, postelje, divane itd. Prijave spre-, jema stanovanjski urad Velikega semnja, ki posluje v Tourist Office, Dunajska cesta 18. Prijave se sprejemajo ustno to pismeno vsak dan od 8. do 12. are dopoldne to od 2. do 6. ure popoldne. Prepričani smo, da je vsem ljubljanskim meščanom ležeče na tem, da si Ljubljana ohrani sloves gostoljubnega mesta in da poneso gostje v svojo domovino najlepše utise iz našega mesta to pričakujemo obilnih prijav, da ne bo trpela reputacija našega priznanega gostoljubja.
Stanodajalci, v katerih stanovanjih prenočujejo obiskovalci ljubljanskega vele-semnja, se naprošajo, da prilavijo even-tuelno Izpraznitev v času semnja, takoj centralni pisarni stanovanjskega urada na Dunajski cesti 18, Tourist officce.
Stanovanjski urad ljubljanskega vele-semnja za izdajanje stanovanjskih listov, posluje od danes naprej perfamentno v svo-
ji pisarni na južnem kolodvoru. Centralna pisarna tega urada pa posluje vsaki dan glede splošnih stanovanjskih informacij, sprejema pa tudi prijave stanovanj v pisarni 1 Tourist office, Dunajska cesta 18.
Filatelisti se opozarjajo, da se nahaja na sejmišču poštni urad, ki bo znamke oddanih pisem in razglednic žigosal z posebnim poštnim žigom: »Ljubljana veliki sejem«. »Ljubljana veliki sajam«.
Gospodarstvo.
— Izdelovanje šolskih zvezkov je bilo nedavno še v rokah nemške industrije. Po preobratu se je lotila izdelovanja »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, katera Je svoj obrat v kratkem času tako povzdignila, da preskrbuje s svojimi izdelki ljudske in srednje šole cele Jugoslavije. Njeni proizvodi so solidno Izdelani, vsebujejo dober papir In ovitek in so vsled izbornosti povsod priljubljeni. Priporočamo to tvrdko vsem interesentom in to tembolj ker so cene Izdelkov jako ugodne.
— Najboljše In uajcenelše obleke Izdeluje in dobavlja konfekcijska Industrija Frande, Ljubljana, Emonska cesta 8. Tvrdka je prva zastopnica svetovnoznanih prvovrstnih češkoslovaških tovarn ter ima v zalogi razno sukno, hlačevino ta podloge v bogati izbiri. — Pred nakupom obiščite oddelek te tvrdke na Ljubljanskem vzorčnem velesejmu v paviljonu E, štev. 52, (prvi veliki paviljon pri glavnem vho-
du na levo — domača industrija), ali pa
njeno skladišče na Emonski cesti 8. Opozarjamo tudi na oglas tvrdke Frande v današnji številki našega lista.
— Kolinska tovarna kavnih primesi
trgovsk-o delniško podjetje je iztožila na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu G. Štev. 190 svoje izdelke v veliko impozantno piramido. — Kolinska cikorija se kot izvrstna kavna primes vsem gospodinjam najbolj priporoča. — Poskusite in prepričajte se ter zahtevajte povsod le Kolinsko kavno primes,
— Novo tovomlško podjetje »Tribuna«. Tovarna dvokoles ta otroških vozičkov F. Batlel, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. (trgovina Stari trg št. 28), edina te vrste v Jugoslaviji je pričela s polnim obratom. Tovarna Je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emaljiranje z ognjem, brusilni-co, pobakrenje ta poniklanje. V obratu so zaposlene prvovrstne strokovno izvežba-ne delavne moči. Sprejme se v polno popravilo dvokolese, otroške vozičke, šivalne, kakor tudi vse v mehanično stroko spadajoče stroja. Podjetje ima v zalogi raznovrstne strojne dele to pnevmatike. Lastne prve Izdelke razstavi podjetje v posebnem oddelku Paviljon E. št 65 na Ljubljanskem selesemnju, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Izšel Je tudi že novi cenik. Najtopleje pozdravljamo novo industrijsko podjetje, ki nas v tej stroki »samo-
svoja na našom narodno gospodari’.. i
i	polju/
Premoga so Izkopali lansko leto v
vsej Evropi za 448 milijonov ton, leta 1913. okrog 150 milijonov ton več.
žr
f!
9
i
3
S8T NsJveda izbira
najnovejših, naJffinejSih in najceneJŠHi
a usml!, lit ii
i	v	trgovini
i 0. BematovK
1 Mestni trg št. 5-6.
Jg V zaSegi tudi motki klobuki In kožuhovina.
m
m
m
m
■
■
19
n
H
priporoča
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam sa dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za * * * * kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. :;:i
Razpis štipendij za medicince.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje tri štipendije za medicince. Štipendije se podelijo medicin-cem državljanom kraljevine SHS po uspešno dovršenem I. rigorozu; prednost imajo sinovi blagajnicnih članov. Štipendije znašajo 10.000 js. K na leto, razven tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegijske ure in vse izpitne, ter promocijska taksa. Z 9. semestrom se štipendije povišajo na letnih 15.000 K, po dovršenem doktoratu pa na letnih 20.000 K, ki jih štipendisti lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe službe kot sekundariji. otipendisti se imajo z reverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vež-bali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vede in da bodo na to skozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjer koli bo potreba po blagajničnih zdravnikih. Glede nadaljnega nakazovanja Štipendije in študijskih uspehov veljajo določila Razglasa o štipendijah in državnih podporah vi-sokošolcem v inozemstvu, Ur. 1. Dež. vlade za Slovenijo, št. 91 ex 1921.
Prošnje za razpisane štipendije je vlagati do 15. septembra t 1. pri podpisani blagajni.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
Ravnatelj: Kocmur s. r.
dne 15. avgusta 1921.
Načelnik:
Mih. Rožanec s. r.
Dr. Alojzij Vrtačnik
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno v Ljubljani,
Beethovnova ulica št. io (poleg Kranjske hranilnice).
Ivan Zakotnik,
Telef. št. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef.št.379
Vsakovrstna lesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d.
Gradba lesenih mostov, ježev in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Razpis štipendij.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje z ozirom na novo uredbo socialnega zavarovanja za okoliš Slovenije tri štipendije za kirurg' -Specialiste in eno štipendijo za bakteriologa. Štipendije znašajo po 1000 Din. mesečno. Pogoj za njih dodelitev je: državljanstvo kraljevine SHS dveletno vežbanje v vseh strokah medi-c*.De kaki domači bolnišnici, na to dveletni študij kirurgije, oziroma 2—3 letni študij bakteriologije, histologije, serologije in lcliriških kemijskih raziskav na tu-ali inozemskih klinikah in inštitutih. Kirurgi se bodo po končanih študijah dodelili blagajničnim ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer bodo tudi lahko privatno delovali kot kirurgi-špecialisti. Istotako bo tudi voditelj blagajničnega diagnostičnega laboratorija lahko izvrševal privatne preiskave, kakor hitro dobi zavod v to potrebno avtorizacijo. Ustna in pismena pojasnila daje šef-zdravnik blagajne dr. Bleiweis, Ljubljana, Kongresni trg 15.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
dne 15. avgusta 1921.
Ravnatelj:	Načelnik:
Kocmur s. r.	Mih. Rožanec s. r.
»k* •» vos ’W'r	IH *
pnsvmaJJiia Ouplapp, ReSthcffar, Aquisia
se kupi »ajc< neje pri tvrdki
is. Vek, Ljubljana, Sodna ul. 7.
in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri
IR. Ljiijaia, Sodna ulira 1
Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat
se popravi v lastni delavnici, oz. tudi na licu mesta, strokovno pod Jamstvom in ceno. Izvršijo so tudi druga v precle. mehaniko spadajoča dela.
Yelika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena.
:: jjgjg tel šeni, Plini l M t :
Šolski zvezki
se ljudske in srednje Sole, ne razpolago v vsaki mnoSlid. Priznano najboljll lastni Izdelki is belega, finega papirja In
ninnnui močnih O VII k O V. uiiunim
Učiteljska tiskarna, iiubijana
Frančiškanska ulica it. 0.
HiiU ml Mlinih milil	im utiri im
Klobuke in slamnike
vseh vrst 6d preprostih do uajfiuejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar, Domžale (Stob).
Izdelki so razstavljeni v paviljonu E., St. 41.
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMPTNI BANKE
v Ljubljani, nasproti glav. kolodvora.
Kupuje In prodaja devize In valute po najugodnejših dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Prevzema vse bančne poste. — Telefon ilev. S.
Oblaiilnita za Sloveiiji, r. z. i e. t n liiiaai
uljudno naznanja, da je prejela od znane brnske tvrdke Stiasny & Schlesinger, bogato zalogo volnenega ženskega blaga za zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored št. 2.T. Cene za prvovrstno blago najugodnejše.
Samo na debelo,	Samo	na	debelo.
Tovarna konserv in mesne industrije na Vrhniki
naznanja otvoritev tovarniškega obrala.
Izdeluje se vse vrste mesnih konserv, vse vrste prekajenega mesa, vse vrste klobas, masti, julme kocke in drugi izdelki. — Tovarna Izvaža nadalje sveže meso, živino in prašiče.
Na vel. sejmu v Ljubljani bo Imela svoj hsfnl paviljon. Telefon: Vrhnika št, 70, Ljubljani* št.
Pisarna: Ljubljana ,AMPSX‘‘ Krekov trg £tav. 10, Vrhnthn v tovarni.
Ste v. 199-
Princ
m
±ir)?
Hanyffaktura.
Zalegam Turjaški trg 1
Telefon žf. 572.
Tvrdka zaitepana v $aw5 Slonu H št. 2€>7
Ra Ljubljanskem ve^selmu.
f5*U ■qrtiy*i|Vfyi^Vltffl4*»7i'aAt HiA**t	rt	n	*rr»	*■	*»'
moške, fantovske in deske, mikado, razglane, površnike, kožuhe, ja-
 halne hlače, špe-
cijaiitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriproslejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ! ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri
jffitiii niiiii ur.
Telefon št. 313.
FRAN DERENDA,
Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Meieženec ..Ljubljanskega vzornega velesejma"
Paviljon E., oddelek St. 52.
^3
8I Slili piha Mia z e. i Liliji.
Tehniška pisarna v tovarni Keršič.
M
OtiK
La sini paviljon, enodružinska stanovanjska hišica \sei»u e: 2 sobi, 1 kabinet, kuhinfo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo.
Zastavljena ploskev 73 m2. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskin, mizarskim ključavničarskim in kovaškim dfilom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno treh tednih Cena za 1 m2 zastavljene ploskve 10U0 do 2000 K, po obtiki tlorisa.
Naročajte „NAPREJ‘,
Vec rabljenih
dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov
v dobrem stanu se ceno proda.
ljubljana, Karlovška cesta St. 4.
Miš in Šivalni stisjn
po ceni F. Batjol, Ljubljana, Stari trg Stev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vožički, Šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta Stev. 4.
“TRIBUNA«
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica St. 1.
Trgovci 1
Šavlije I
ABEON&gS ZAVOD
OHM®© BESEUAK IH OKU®
=s= SOBHft U 1E s a S T. 3. ====2=—s--
Tovarna m izdelovanje peg in glinastega blaga
Avgust Drelse
LjWUflNA — Streliška uika
Janko Pep@wlc
Telefon Ir.fer-urban St. 127.
Ljubljana
Telefon intar-urban Si. 1S7.
d!©§sav5fa po nafniijih dnevnih ee^aSt vsak® množino živih fin zakladih govedi, debelili prašičev iro pršudnikov. Ema vedet o v zalogi garantirano čisto svinfsko mast.
R. MISCLAUC
Ljubllana Pred Ik©£5|@ It, 3 Lingerjeva ulica
prfp©r®€®
sukneno msiipfaklurno in pleteno Mbb®
P1GDFJA NA DEBELO IH IH DROBNO	USTAVLJENO	LETfl	1803
Naznanja se, da se je otvoril dne 29. avgusta strojni
ažurni atelje
za izdelovanje najfinejših ažur-robcev, dalje ažura na oblekah ter ročnih del. Izdeluje se s su-1 kancem ali svilo v vseh barvah. Sprejemajo se tudi zunanja naročila po posti.
Uljudno se priporo Ca
GNEZDA, aiurnl atelje
LJubSJsrra, Marijin irg 1. II. nadstrop.
Zopet
ogromno pošiljatev manufakture naravnost lz inozemstva ]e prejela tvrdka
_	  R.	Stermecki	v	Celju,
in sicer volne, cefirje, tlskanlne, etamlna, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvllha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji,	žensk!,	moški	in	otročji	vedno v velikanski zbiri,
pristno	ročno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	220	§9
Ilustrovant cenik zastonj 1	Na	debelo	samo	v I. nadstropiu
™SA R- STRMECKI Slovenija. |||
v \	"«	*	o	w	a
Ministrstvo financ kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev
0
Poziv
WPISe
Minister financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s članom 130 Ustava pozivlje na vpis
1% driavnega iufcsliciliktga	v	m	iKesbu	Din.	IS@,00©,6O0.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000	izdan al	pari v kosih po Din.	100, 500, 1000, 5000 in	10.000	v 50.000 serijah po 100 številk, obresti
so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez	vsakega	odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca	in 15.	septembra vsakega leta pri vseh javnih
blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih	brez odbitka kakoršnega koli	davka, koleka in takse.	^
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V	teku 10	let se to posojilo ne	more konvertirati, niti v	tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da
se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.	  v
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali	odkupom po določenem	amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano	s hipoteko, a potrebna svota
za anuitet (obresti in	amortizacijo) stavila se	bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili	pred vsem dohodki	doticneg
investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.	nnotrpKlmnot;
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcij ,	j
za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih.	nronteih
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev ter njenih podružnicah po	P,
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka 111 doklade, kakor državnih tako tudi o	5	’
srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
se b® vršil od 1. d® 3©. septembra 1921. ^
pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov,	Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Dm. 100 v	gotovim).
Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.	cnftV(iri„m7	nmv^iin	n dmrmi oorabi	istega
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov Slovencev poioulo o v p I
,	.	Minister financ:
Beograd, meseca julija 1021.	^	i	,
Dr.	Kumsnues	1.1*
m