Gospodarske stvari. Nekaj o umnem gospodarstvn. Uže mnogo je so pisalo o zbolj.šaiiji gospodarskih razmer. Naj dodenemo šo sledeče; „Ieli lasso den lieben Herrgott walten — Und muss euch alle erhalten*'. Te-le besede sera bral v neki gostilnici rnai-iborske okolice na sliki, ki predstavlja razne stanove in sicer pod podobo kmetovalca. Malo besed, mislim si, ali imajo velik pomeu. Bori kmotie s svojimi žuljaviini rokami dcla in prideluje za vse stanove, vsi pridelki so sad njegovega znoja. In vendar ga vse prezira in tare. Sarao kedar je treba dati davek v noveih ali krvi, ali čo je treba ,,lošnike" biati, takrat ga hitro najdejo. Vse to bi ga no težilo, ako ga druge nadloge ne bi vijale. Slaba letina suša, moua, raraz, toža, to so mu posebno v zadnjib letih skoraj navadni gostje. Zraven tega pa pride še zolo pogosto prav neurano obdelovanje polja, vinogradov itd. Tu je velikokrat slišati ,,tnoji stareji so tudi tako obdelovali, pa so imeli vsega dovolj, zakaj bi jaz drugačo delal ?!" To ni prav! Stvarnik je dal filoveku um in pamot, da v vsem napreduje. Nai-.in obdelovanja, ki jo bil pred 10 — 20 leti dober, danes ne velja, ker se je našel bolji, umnoji. Naša dolžnost je torej. da skrbimo po naši najbolji mofii za podučevanje našoga kmetovalca v umnem gospodarstvu. Ali kako bomo to najlaglje dosegali? a) sčasniki b) s pop oto val ni m i ucitelji in c) z snnvanjem družtev in podružnic za vino- sadjehmelje-, konjerejstvo in druge vrste gospodarstva. Naši časniki se v obee premalo pečajo z umnim gospodarstvom ; nekateri nemajo dovolj prostora, a drugim ni — mar. Upamo, da bo tudi v tem obziru v kratkern bolje. Potovalni učitelji so tem bolj potrebni, ker prost narod ne razume vselej, kar bero, a potovalni učitelj mu lehko vse, česar dobro ne razume, tolmači in praktično razkazivn. O kori.sti gospodarskib društev ni potrebno govoriti, ker jili vsakdo labko vidi. Slovcnci v tej zadevi niraamo nikjer dovolj zaslombe, torej treba, da se sarni zavzamemo in delamo. Z veseljem pozdravljamo delovanje sadjorejskega društya v št. Jurji in hmeljerejskega društva v Žavei in želimo iz srca, da bodete ti društvi debli, iz katerih izraste seasoma veliko podružnic. Velike važnosti je tudi sklep št. Jurskega sadjerejskega društva, da se izdaje strokovnjaški list kot ,,glasilou diuštva. Tudi v Mariboru se snuje strokovnjašk list za uraiio vinorejo in kletarstvo. Sieer nas je raalo. ali .smo ,,silni", kakor pravi oarodna pesen. S& zedinjeuimi moemi se premagajo najveee zapreke. V edinosti je moč, v moči vlast! ln kedar elovek stori svojo dolžnost, da tudi Bog svoj blagoslov! J. M. Jereb. Opravila konjerejčeva meseca marcija. Brejim kobilam bližajočim se ožrcbenju napravljajo razurnni konjerejci pregrajeno oddelke ali stnjo v koajušnici. Uže ožrebenim kobilam pa se pohiga iiriinerna krma ter z žiebeti vred marljivo spnščajo na tekališča, da se sprehodijo. Paši, zlasti planinskej, nainenjone konje morarno zaoeti na to pripravljati, da jim nagla prememba ne bode škodovala. Ta je posebno žrp-betom nevarna, ki precej dobijo smoliko. drisko in kašelj. Kder je le mogoče, naj konjerejci privošfijo planinsko pašo svojim žrebotom. Korist je mnogovrstna in velika. Ves život se mladiin konjem ukrepi, da leži prenašajo vsakojakih vreinenskih nezgod. Kite se učvrstijo, kopita lepo zrastejo. Svobodno gibanje, tekanjejgori in doli stori takšne konje žilave. gibčne, da^tega konjerejec pri živalili v konjušnici vzvejenih nikedar ne dosežo pa tudi sploh dosegnoti ne more. Kupei po takšnih konjih raočno povprašujejo in jih drago plačujejo. Stfoški pa so za planinsko pašo vendar lt* iunjlini, nezuatui. Meseca junija navadno v/.cnejo konjo na planinske pašuike. Preden konjerejec te stori, naj sledeč-e dobro pomisli in se po njein ravna, če so boče nesrečam izognoti. Vsak razumen živinorejoc mora vedeti, da je zdravju živineet škodljijo, pogosto eelo njihovemu življenju nevarno, če se mahoma s polaganjem sube krme pretrga in začne polagati sama zelena, frišna, sveža trava ali naglo na pašo zažene, Isto velja tudi na opak. Tako učijo skušnje sploh in zastran žrebet tudi ni drugače. Teb je tudi treba na zeleno krmo, na pašo, zlasti planinsko, polagamo pripravljati. To velja posebno o žiebetib. dobro rejenih, ki zobljejo oves in sploh zrnje. Takšnim živalim moramo zaeeti na krmi pritrgavati, vedno menje zrnja dajati, da naposlod le subo krmo in potera zeleno dobivajo. Meseea maja pa jih kaže tudi po noči zunaj bleva puičati, da se potem leži planinskemu vremenu pa njegovim nepiijetnostim privadijo. Vsled obilne krme dobro rejeni, tolsti konji bi planinskega zraka ne mogli srečno pretrpeti. Zato je treba jib na to pripravljati s pogostim izganjanjem na prosti zrak. Stajerski konjerejci prodavajo čedalje vee žrebet in dobivajo za nje lepih denarjev. Zato pa morajo vae poskusiti, da vzgojajo tudi vedno lepših žrebet. V to svrho pa služijo najbolje planinski pašniki s svojo izvrstno krmo, svetlim solncem, bistro vodo iu letanjern in dirjanjein v čistem in zdravem zraku. Zlasti ugajajo planinski pašniki žrebetom težkega noriškega plemena. Meseca marcija začnejo kobile pojati se. Znamenja, da se kobila poja so sledeča: žival je srborita. zaporedom in močno rezgeta, če ugleda konja ali se jej ta bliža, pošeiva se večkrat, razkorači zadnje uoge, in iz napete sramnice teee žlem; k žrebcu prignaiia mirno stoji. Veadar vse kobile se ne pojajo tako vidno. Nekaterim se to le pozna, ko se k žrebeu priženo iii ga ne vgriznejo ali v njega ne brsajo. Pojatev povzioči jajčiee, ki se iz jajčnjaka po obilnejem pritoku krvi razvnetega odtrga. Sedaj je pravi eas, da se ono oploji. To pa je uajleži blizu sredi ¦*sega casa pojauju od natore pri kobili odmerjenega, t j. 24—30 ur potem, ko se je žival pojati začela. Kajti pojatev traja navadno le 36—48 ur. (Konec prih.) Kateri oves je najbolji? Tri leta delam poskušnje z raznimi sortatni ovsa. Skušnje sedaj kažejo, da je navadni uaš oves glede na rast, rodovitnost, zbirčnost zastran zemlje veliko boljši, nego kanadaški in ligovski. Vendar sibirski oves presega vse: močno rodi, zadovoljen je s vsako zemljo, dozori vže v 2. polovici julija, oral da 40—50 vagonov. L. 1879 pognojil sem njivo, peščeno ilovieo, repi, 1. 1880 posejal ječmen in deteljo, ki je dala 1. 1881 tri koŠDJe, 1. 1882 bila je tam zimska rž, poleni ajda^ in uapuslud iiit lj., omlu sibirski oves lastnega pridelka. 1'ridolal yem mnogo lepo ¦slamo in 25 vagonov stare ii)oie zrnja, ki je težko iu jočmenu podobno. Zauesljivo senie se dobi v Giadei pri seraenorejsl<ej štaciji grofa Attemsa in velja 100 kilo (okolo 2 hektolitra ali blizu 3 vagane) 20 fl. brez žaklja ia vozuine. Ako bi kdo liotel, mu tudi jaz z nekterimi vagani postrežem, cena za vagou je 4 fl., '/» vagana 2 fl. brez zavitka. Naslov je: Janez Vidovie, poseatnik v Sobetincib štev. 2. pošta Moschganzen. Kmetijska družba štajerska inia sedaj v centralnein odboru nekega celjskega Lutza, strastnega nasprotnika Sloveneev. Ta izvolitev je obžalovanja vredna in bodo družbi le na škodo, kor spodkopava zaupanje Slovenoev v nepristransko vodstvo te sicer vse hyale vredne družbe. Sejmi. 17. marcija Hollenegg, Cmerek, Eečiea, Tilmič pri Lipniei, Trbovije, Podeetrtek 19. mareija Ljubno, Scbwanberg, Svioina, 20. mareija sv. Barbara v Halozah, Studence, Oejje, Oplotniea, Zibika, Vitanje, 21. marcija Eogalee, Žigeraki breg, 22. marcija Slov. Gradee,