Učiteljski TOVARIŠ List za šolo in dom. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo. List 16. V Ljubljani, 15. avgusta 1877. Tečaj XVII. Moja Avstrija. Posl. Hrabroslav Perne. 1. 2. Moj dom sveta Je Avstrija, Ki moč in slavo, Čast ima; Kak' ljubim te Nad druge vse, Dežel, sin Tvoj kličem se'! Če Bog nebes bi rekel mi: Deželo ktero voliš si? Bi dna serca Beseda šla: Moj dom sveta Si Avstrija: Moj dom sveta Je Avstrija, Dežela lepo — dobrega: Snega planin, Morja modrin, Polja zlata, Livad iskrin, Gora rudnin, In tert solza, Žena milin, In mož serca! Dežela ta Bogata vsa: Moj dom sveta Si Avstrija! S. Moj dom sveta Je Avstrija, V zavezi vsa Uterjena; Narodov broj, Mogočni roj — Je v „združbi mož", Bogat razvoj! V ljubezni brat Naj bratu rod Podaja rad Roko povsod! Dežela ta Bo srečna vsa: Moj dom sveta Si Avstrija! Pedagogični pogovori. (Spisuje J o s. Ciperle.) 16. Gibanje v prostem zraku je posebno potrebno za tistega, ki stanuje v ozkih, temnih, s slabim zrakom napolnjenih sobah; ali nič manj tudi za tistega, ki prebiva v prostornih. Zraka potrebujemo za dihanje, on nam sčisti in poživi kerv, on stori, da gre prebavljanje vse bolje od rok i. t. d. On mora biti zato tudi čist in zdrav. Kakor pokvari gnjilo ja-belko zdravo, tako škoduje nezdrav zrak človeku. Znano je pa, da je zrak na prostem zdravejši, nego še v tako prostorni izbi. Gibanje v prostem zraku je potrebno za tiste, ki mnogo sede, pred vsem pa za mladino. Mladina raste, zato potrebuje tudi veliko večje skerbljivosti nego starost. In kdo bi ji tudi ne privoščil veselega gibanja v prosti naravi? Ali naj se že navadi v pervi mladosti na ono če-penje po sobah, kterega še pri starih ljudeh ne vidimo radi? Mladost je norost, njen značaj je veselost; ali pa zamore biti vesela v vedni ječi? Zato je dolžnost starišev in odgojiteljev, da puste otrokom tudi prostost, da vživajo prosti zrak, saj to nič ne velja. Ali ugovorov, koliko se jih najde zoper to! Stariši pravijo: Mi raje vidimo otroke doma; tu vemo, da se jim ne more nič zgoditi. Z njimi ven hoditi, nimamo zmiraj časa; samih pa nočemo pustiti, ker bi se jim lehko kaj pripetilo. Ugovarja se vsemu lehko; ali ugovori niso vselej pravi, in tako tudi tukaj ne. Stariši vidijo raje otroke doma, ker se jim tu nič zgoditi ne more. Ali se jim res nič ne zgodi ? O, pa še veliko. Poglejte njih bleda lica, njih slabe moči, njihovo lenost in zaspanost; poglejte jih, kako so mehkužni, kako hitro so bolni, kolikokrat tožijo, da jih boli glava, opazujte jih, kako malo jedo, kako malo se uče. Kdor meni, da to ni nič, s tem se ne da nič govoriti. Dalje pravijo stariši, da nimajo vedno časa, otroke na prosto voditi. Saj tudi ni treba. Pustite jih s pridnimi tovariši, recite jim, kcdaj imajo priti domov, in kam ne smejo hoditi, in česa ne smejo storiti. Ako imate kaj veljave pri njih, vas bodo gotovo ubogali. Ne bodo se dali zapeljati slabim tovarišem, ampak dejali bodo vselej: Tje ne grem, ali tega ne storim, stariši so mi prepovedali. — Veljave pa morate imeti nekaj, ali ne samo nekaj, ampak vso veljavo pri otrocih. Ako je nimate nič, ne boste tudi nič opravili, ako jih imate vedno pod rokami. Veljavo si pa pridobite, ako se obnašate tako, kot se starišem spodobi. Tudi ni treba za vsako poškodovanje, ktero si napravi otrok, tako strašanskega hrupa vzdigniti. Ako prinese kedaj otrok kako prasko na nosu, licih, roki ali nogi, obvežite mu jo, ako je velika, pa je. Vaše molčanje bode imelo več prida, kot vse dolgotrajne pridige, s kterimi mučijo posebno matere svoje otroke, in od kterih nazadnje otrok ravno toliko ve, kot od začetka. O teh pridigah menim še pozneje obširneje govoriti, zato naj zadostuje to za danes. Ali ne samo to. Nekteri stariši so še celo tako abotni, da otroka, ki se je poškodoval, še natepejo po verhu. Kolika nespamet! To je ravno tako, kot bi hoteli vi neskončnemu in vsemogočnemu bitju pomagati. Otrok je že s tem dovolj kaznovan, da se je pobil, pomnil bode to dolgo; pomnil bo pa tudi, da ste ga kaznovali vi. Ali vas bo ljubil, ali bo častil vas, svoje mučitelje? človek je ustvarjen za prostost. Ali že v mladosti ga devljemo v verige. To je pa tudi uzrok, zakaj je tako malo dobrih ljudi na svetu. Strašen je le služenj, ako razdrobi svoje verige. Otrok, ki ga stražite tako skerbno, je res miren na videz, dokler ga imate v očeh; ali naj se mu posreči vam uiti, kako neposajen bo potem! Kdo je temu kriv? Vi stariši, ki ste mu dajali toliko lepih naukov brez jedra, in ki ste tako strašno pazili nanj. Zraven prostega zraka potrebuje človek tudi luči. „Pri luči je lepo živeti, sladko umreti", pravi slovenski pregovor. Govori se tudi o luči modrosti, luči resnice i. t. d. Zadnje besede nemškega pesnika Gothe-ja so bile: več luči! Rastlina tudi umerje, ako jo postavimo v temen kraj. Ljudje, ki prebivajo po temnih izbah, ali v dolih, ki imajo le malo časa na dan solnce, so telesno in duševno slabi. Brati, šivati ali plesti pri slabi svitlobi je strup za oči. Človek postane kratko- ali slaboviden. Jetniki, ki so vedno v temnih ječah, postanejo čisto slepi. Oči se morajo ravno tako uriti in vaditi, kot vsak drugi del trupla. V temi jih pa ne moremo, zato v nji čisto oslabe, kot vsak drugi del, ki ga zanemarjamo. Napačno je tudi, ako vsako stvar, ktero hočemo ogledovati, prinesemo prav pred sebe, ali gremo prav k nji. Poskušati moramo jo opazovati tudi iz daljave. Žalostno je, ako se moramo zateči k očalom. Ali ker ni drugače, mora biti. Očali so potrebno zlo, kot plačane dojenice. Saj je pa bilo to nekdaj drugače. Res je, da si pokvarimo oči z mnogim branjem in študiranjem, kajti resnično mnogo se tirja od človeka. Ali naši pradedje niso toliko študirali, pa so bili vendar bolj učeni, kot mi. Nekteri so si pridobili tako učenost, da so stali visoko nad svojim in stoje še nad našim učenim časom. Kdo se pa sedaj tako povikša? O tacih pa ne govorim, ki si natikajo očali, kterih ne potrebujejo, ampak samo zakličem: „Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo 1" Ako hočemo imeti zdrave oči, varujmo jih prahu, vročine, mraza in prežarke svitlobe, zraven jih pa ne pozabimo čistiti. Za novorojeno dete je potrebno, da se ne spusti do njega takoj prevelike svitlobe, naj se ima v temnih, ali ne pretemnih sobah. Pola- 16* goma naj se spušča do njega več svitlobe, da se navadi s časom na njo. H koncu hočemo skleniti vse to, kar smo povedali v tem pogovoru. Otroci se morajo mnogo gibati v prostem zraku. Ne imejte jih, stariši, vedno pod ključem, ne kalite jim njihovega mladega življenja, ne jemljite jim prostosti in luči. Saj bodo dovolj vklenjeni, ko pridejo med svet. (Dalje prih.) D1- Jakob Zupan. b) V „Krajnski Čbelici" 1.1832 priobčen je najprej že po „Illyr. BI." ponatisnjeni I. Predgovor d al maš ki m pesmam Ivana Ivaniševiča, imenovanim kita cvetja razniga: O de znal bi te v čebelo prestvariti! De bi 'z cvetja vsakiga med mogel piti; O de bi nikol' ne bil ne pajk, ne kača! i. t. d. V III. Bukvicah rojijo dr. Prešernovi Seršeni, in razun Puši-čarjem velja dr. Zupanu še 3. pa vzlasti 9. z ozirom na nektere posebne pesmi njegove, namreč: „Heksametristam"; 3. Kdor mi v heksametru namest spondeja Al daktila posluži se troheja, Ne ve, kam se cezure dejo, Uprega Pegaza v galejo. 9. Pevcu brez s in brez c. „Brez četo v teče vir mi Hipokrene, In esov v pesmab mojih najti ni!" Zatorej nimajo nobene cene, Zato so pesmi tvoje brez soli. Ravno v teh III. Bukvicah pride pervikrat na svetlo Peršcrnov sonet ,čerkarska Pravda" in po Zupanovi pesmi: „Krajnec dolžen hrovatenja" priklicani „Ptujo-Besedarjem": „Ne bod'mo šolo-barde! Moskvičanov, — Gorenci moji! knjige mi borimo. . . Iz kotov vsih od Skjaptrov do Šamanov" i. t. d. — V njih ponatisnjen je dalje Zupanov 2. Vskers po „Illyr. BI." —3. Bratoljubje: „Rad gledam doline — Obilno polja, — Še raji rodine — Bratinskih serca" i. t. d. — 4. Berlinskiga koplorja ura: „Pohvalen, prijeten — V Berlini (Barovljin, borovlje, stolno mesto Prajsovskiga kralja) koplor, — Trinpet-krat pet leten, — Na torbi roklor (plajš)" i. t. d. — Za temi pesmami nahaja se po 2. nat. str. 43—46 njegov „Krajn-ski Plutarčik". Desetka škofov, Krajncov. 1. Lamberg Žiga, pervi škof Iblanski: „Ljud cerkve Iblanske — Sigmunda imii, — Kos Akvilejanske — Rad biti neha". — 2. Zla d konj a, po greško kri zip. —3. Urban Tekstor, škof Iblanski, umerje v Donaverti med Švabi. — 4. Hren Tomaž, škof Iblanski: „Iblana rodila; — Tibinstvo krotil: — Mat' Krajna ljubila; — Slovenstvo častil". — 5. Bobek, škof Petinski v Istri. — 6. Knez Hohenvart Žiga, veliki škof Dunejski. — 7. Hohenvart Žiga, škof Linški. — 8. Kavčič Anton, škof Iblanski. — 9. Mikolič, škof G r a-cijanopoljski. — 10. BaronPiaj gersfeld, škof Derbljanski.— Za „Plutarčikom" glasi se „Krajnski Nestorčik". 1. Cirilj in Metod Slovence učista, 868: „Nam biblijo dala — Cirilj in Metodi — Slovenšino znala: — Ne vemo od kod. - 2. Ogri v Iblano pri-hruše, 900. — 3. Ogri na Iblanskim polji pobiti, 944. — 4. Sinagoga Iblanska prezidana, 1213. — 5. Sicilije žito na Krajnsko voženo, 1312. — 6. Turki v Polhovim Gradcu, 1416. — 7. Šemklavška šola, perva vlblani, 1418: „Dot Mirani skrovitih — Bil sveti Mikol — Dajavec, očitih — Iblani je šol". — 8. Turki pri Novim mesti tepeni, 1430. — 9. Paktgeding v Iblani, 1441. — 10. Cesar Fridrik v Celji zapert, od Krajn-cov rešen, 1457: „Udova Celjana — Fridrika zapre! — Odganjat Iblana — Trop Vitovca gre". — Za „Nestorčikom" streljajo po naslednje dr. Jakopove „Pšice" >+- l.ŽalKrajnepoCojzubaronuSigmundu: „Kdo bukvarje mi vzmiruje? — Kalepino kdo budi? — Tuje, kdo tako gostuje? — Mene kdo tako slavi?" — 2. Baron C o j z, Vodnikov Mecen: „Horac brez Mecena bi patrona — Javalne do Kvebeka slovil: — Brez budil Sigmunda Cojz Barona — Vodnik znan Slovencem bi ne bil." — 3. Umetalnikova. — 4. Ameriki najdeni: „Lepo, de najdena si zdej; — Gerdo, de bla zgubljena kdej!" — 5. Nekdaj ni pisar memo sedajniga. — 6. Ostrogar: „Naj žep, um praznuje, — Serce ozajči; — Ostroga pričuje: — čern mati mi ni!" — 7. Čer-njak: „Ne nosim ostroge, — Se v bajti rodim; —Neštete si proge — Na vojski dobim." — 8. Kerčan iz Beške, o tergih v Senji, dvakrat Krajncam. — 9. Turki od Mekarjev. — 10. Cepetec Ilirske pevke: „Naj sliši me Gete! — Naj Fortis opat! — Na Aginke pete — Mi mora ceptat',!" — In koj za njo je v Zupanovi obliki natisnjena „Serpska pokrajn-čena" — tolikanj sloveča: Asan — Aginka. Kaj se beli v gori tam zeleni? Ali sneg je? ali so labudje? Ako bil bi sneg, bi bil že skopnel; Odleteli bili bi labudje. Ni ne sneg to, niso ne labudje, Ampak šotor Aga Asan Aga, Tam leži nevsmiljeno izranjen. Obiskale mati ga, no sestra, Žena, ni zamogla od sramote. Kadar je od ran mu bilo bolje, Je poročil svoji zvesti ženi : „Ne počakaj me u beli hiši, Ne u hiši, ne u rodu mojim!" Ko gospâ leté beséde sliši, Se u grozno žalost zakopana, Jeli tèptat' konji po dvoriši: Koj pobegne Asan — Aginica, Kot si lomit' 'z line previsoke; Za njo teče dvoje hčerik milih: „Verni se preljuba mati naša! Niso to naš oče Asan — Aga, Ampak ujic Bčže Pintorovič." Tu se verne Asan — Aginica, Krog vratii obesila se bratu: „Gledaj, bratec! toliko gerdobe! Od peterih me otrok proč goni!" Bšže molčal, nič ni pregovoril, Ampak v židano je mošnjo ségel, Dati sestri pismo razločila, Grede k materi naj svoji stari, Znade naj se zopet omožiti. Kadar pismo je gospâ prebrala, V čelo kušnila dva sina svoja, Hčerik dvoje v ličica rudeče: Al od maliga v zibéli sinka Mati kar ne more se ločiti; Ampak brat za roko sestro prime, Komaj je istergal jo od sina, Komaj vergel préd-se na konjiča, Ide ž-njo prot' beli domovini. Malo časa je pri svojih bila, Malo časa, ne nedéljo celo, Dobra žena, in od hiše dobre : Dobro ženo hočjo na vse kraje, Tudi vel'ki župan Imoščanov. Ona brata svojiga prosila : „O, moj bratec! tega le nikari! Ne omoži me z nikomur dalje! De sercé ne poči revi meni, Vidim potlej naj sirote svoje!" Ali Bčže ni za prošnjo maral, Da sestro županu Imoščanov. Ondi brata svojiga naprosi, De napiše pismo, listik béli, Ter županu pošlje Imoščanov: „Prav lepô nevésta te pozdravi, U pisanji te po meni prosi, Kadar bo gospôda v svate zbrana, Iti po nevésto v hišo belo, De prineseš dolgo pokrivalo, Z tim se bode ona vsa pokrila, Kadar pojde mémo hiše Aga, De sirot ne vidi reva svojih." Kadar beli list županu pride, Je gospddo v svate si nabiral, Svate zbral po ljubico si ide. Srečno svatje pridejo k nje domu, Srečno so z nevesto se vernili. Kadar memo Aga hiše grejo, Jo iz okna vgledaste dve hčerki: Dvoje sinov teklo ji naproti, Materi sta svoji govorila: „K nam zavi se ljuba mati naša! De mi tebi južinati damo." Ko to sliši Asan — Aginica, Starašinu svatov govorila: „Za Boga, brat, svatov starašina! Unkraj dvora konje mi ustavi! De sirote obdarujem svoje." Unkraj dvora konji so obstali: Vse otroke berhko obdarila; Sinam dade čižme pozlačene, Hčerama da celiga mezlana, Nar še manjimu v zibeli sinku, Njemu pošlje zidane bregeše. To zagledal Aga Asan — Aga, Koj pokliče dvoje sinov svojih: „Pojte semkej, ve siroti moji! Kadar se usmiliti kar neče Mati vaša duše kameni te." Ko to sliši Asan — Aginica, Z licam belim je na zemljo padla, Tam na mestu dušo izdihaje, Vidit' žalostna sirote svoje. Govor grofa Leona Thuna ob sklepu splošnega avstrijskega, katoliškega shoda (v četertek 3. maja). *) Tri dni smo veliko govorili o šoli in odgoji, posebno veliko sem jaz z vami o tem govoril. In še jedenkrat naj bi govoril o tem. Veliko se tirja. Besen bodem postal, pa vsaj se nismo za šalo tukaj zbrali, resni lioiemo biti. In če smo tudi tri dni tukaj zborovali, nam je bilo to v tolaz, da smo govorili o predmetu, ki nam vsem serce obtežuje. Iz vseh dežel naše Avstrije smo se sešli, mirno in pokojno smo se med sabo po-razumeli, in v miru smo obravnavali to stvar, naši nasprotniki nas niso motili s svojimi govori, ki nas pohujšajo in serca obtežujejo, ker so vsemu katoliškemu ljudstvu v spodtiko. Menim pa, da ne bode odveč, akoravno smo tri dni zborovali in sklepali, ako ta predmet gledamo s prostejšim očesom. Cas za obravnave je bil nam dosihmal omejen; namen našega zborovanja je bil namreč ta, da svoje prepričanje izrazimo določno (precizno), in da je objavimo in kakor upamo, na korist daleč razširimo. Tedaj bi rad o tem važnem *) Govor že sicer star, a resnica v njem ¡¡mirom sova. predmetu govoril bolj prosto, o tem predmetu, ki se ne tiče ne samo naše šole, marveč velikega boja, ki se bije za šolo po vsem svetu, opisal bi rad njegov začetek, razliko njegove prikazi, in globočino njegove važnosti. Ako ljubi Bog blagoslovi zakon katoliških starišev, nimajo, ako so sami ohranili katoliško prepričanje, veče skerbi na svetu, kakor da bi to tudi otrokom zapustili, in katerih pripomočkov bi se poslužili, da bi to dosegli. Že v pervih dneh po rojstvu so prejeli otroci zakrament sv. ker sta in so vstopili v katoliško cerkev. Otroci so v pervih dneh svojega rojstva postali udje svete cerkve, ker so stariši to tako hoteli in vravnali, ta korak je važen za vse njihovo življenje in zgodilo se je, a otroci tega niso hoteli, ker niso mogli. Od kod pa izhaja pravica starišev, da tako ravnajo in merodajno vplivajo na vse življenje svojih otrok brez njihove lastne volje, kaj jih v to nagiba ? Vzrok tega je v veri, kajti preverjeni so, da je prepričanje, ktero hočejo prenesti na otroke, samo ob sebi (absolutno) resnično, in da se cerkev, ki hrani to prepričanje, nikdar ne more zmotiti. Stariši nočejo otrokom zapustiti svojega osebnega mnenja, ali nasledka svojega preiskovanja, marveč oni so prepričani, da to storivši od-kažejo otrokom pot do resnice, ki je vzvišena nad vsako dvombo, ker ima poroštvo razodenja Božjega. To pa store, ker verujejo na podedovani greh, da novorojeno dete, kakor vsak človek po grehu pervih starišev ne more priti do kerščanske popolnomosti brez milosti Božje, ravnajo pa tako, ker hočejo, da bi se otroci vdeležili te nebeške milosti pri svetem kerstu, ravnajo pa poslednjič tako, ker je to njih dolžnost. Od tod izvira kerščanska izreja, tukaj je razpotje, kjer se loči kerščanska odgoja od nekerščanske. Tisti, ki so ob vero prišli, ki ne verujejo na nezmotljivo resnico in konečno tudi na Boga ne, ki ne verujejo na izvirni greh, ki so v ti zmoti, da človek po svojem naravnem razvoju najde pravo pot na svetu, tem je to, kar katoliški stariši store, krivica otrokom storjena. Ako smo mi prepričani, da otroci po zakramentu sv. ker sta in po naukih svete cerkve zadobe pravo prostost, prostost v kerščanskem zmislu, prostost, ki jih oslobodi verig zmote in strasti, je nejeveren te misli, da je to služnost za otroka, kajti njemu je prostost to, da se človek ne podverže nobeni postavi in da stori, kar hoče. Kako pa ravnajo katoliški stariši, da smoter, ki ga imajo pred očmi, dosežejo s kerščansko odgojo. Otroka, še preden govoriti zna, mati pokriža, in ko se je otrok toliko razvil, da zastopi jezik svoje matere, govori že mati s detetom o veri. Ne more drugače; serce je prenapolnjeno molitve za otroka, in ne, da bi namerovala, že govori od Boga. In čudno! otrok, že preden se njegov duh toliko razvije, da more sprejeti abstraktni pojem o človeku, že tačas, ko le pozna očeta, mater, sestrico, varuhinjo, a nikakor ne ve, kaj je Človek sploh, sprejme nauk od Boga. Otročje scrce ga veselo sprejme, in to je dokaz, kako sta Bog in človek tesno zvezana. Otrok sprejme s svojim sercem misel „o Bogu", in kakor sam po sebi se nauči moliti, z otroškim življenjem se združi (se vrase) pojem, s katerim se umstveni modrijan z vsemi svojimi preiskavami ne more združiti. (Dalje prih.) Dopisi in novice. — Cerkvena godba. Odloka c. kr. ministerstva dné 12. maja 1877 st. 16885 od 1. 1876. Mnogostransko se je opazovalo, da cerkvena godba, ktera ljudstvo blaži in mika, kedar se skerbno njeguje, žalostno propada. Uzroka temu iščejo večkrat v prenaredbi učiteljišč, in ne le cerkvene osebe, marveč tudi skušeni strokovnjaki in ljudstvo, katerega se to tiče, pričakujejo, da bi ministerstvo za nauk in bogo-častje kazaje celo na ljudske učitelje, ki imajo tukaj najprej pomagati, potrebne reči v tem zaukazalo. Dasiravno imajo za dobro cerkveno godbo skerbeti v pervi versti cerkvene oblasti, se stvar tudi tiče opravništva pri bogočastji in poduku, ki sploh nima gojiti le samo duševnih korist, marveč ima tukaj izveršiti posebni nalog z ozirom na namene ljudske šole, ker postava dopušča zvezo službe cerkvenega organista z učiteljsko. Že v točki 11. ministerskega ukaza dne 26. maja 1874 (m. ukaz. list st. 31) s katerim je bil razglašen osnovni statut za učiteljišča, povdarjal sem posebno (minister za uk) važnost poduka v cerkveni godbi na teh zavodih in kazal na to, kako potrebno je, da se gojenci učiteljstva poleg tega, kar se imajo naučiti godbe, za potrebe v svojem poklicu, tudi v urah šole prostih dalje urijo v godbi, da bodo zmožni prevzeti cerkveno godbo, kakor žele soseske po deželi, drugič pa tudi, da bodo z godbo blažilno uplivali tudi na široko (zunaj šole). To se naznanja c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, ob enem pa se mu tudi ukazuje, da naj gleda na to, da ljudski učitelji njegovega okraja, ki so že pri učiteljstva, posebno pa tisti na selskih šolah, goje dobro cerkveno godbo, in v ta namen naj ukaže c. kr. okrajnemu nadzorniku, da pri šolskem nadzorovanji in pri občenji z ljudskim učiteljem gleda na cerkveno godbo in petje na koru. Konečno se opomni, da njih prezvišenost gospod minister v tej odloki pravi, da je tudi pripravljen ozirati se na zasluge učiteljev godbe na učiteljiščih, kakor tudi na tiste učitelje, ki so že v službi, in si prizadevajo tako ljudstvo izobraževati in blažiti. Y Ljubljani 8. junija 1877. — Iz Šent-Jerneja 14. julija. Po preteku nekáj časa sem zopet tebi »Učit. tovariš« nabral nekaj novic. Ko sem zadnjič omenil smerti in pogreba ranjke gdč. učiteljice E. Korošic imam sedaj povedati, da sta njeni I. razred prevzela g. g. kaplana: Karol Jančigar, in Jožef Pekovič tako, da eden dopoldne, drugi popoldne podučuje, remuneracija jima je plača ranjke. Kedar imata pa kerščanski nauk v drugih razredih, se pa suplirata. Tako so vravnali gosp. deželni nadzornik K. Pirker pri svoji navzočnosti 14. maja, in nama je to prav pogodu, kajti mislila sva z gospodom učiteljem, da bova ves čas pervi razred suplirala, in otroke z najinimi združevala. Sedaj podučujejo na Šent-Jernejskem vseučelišcu (?) trije gospodje, ki so 8 šolo dovoršili in moja malenkost kot pervi učitelj (nadučitelj.) Dela je vsem dovolj, in gotovo bi imeli v kratkem 4razredno ljudsko šolo, da bi imeli le veče šolsko poslopje. — Kljubu poljskemu delu vendar-le otroci v šolo hodijo, ajdova setev jih je nekaj doma prideržala, a praznih klopi ni bilo, in jih tudi sedaj ni. Naj omenim tudi še, da imamo tudi, kakor se ve povsod, šolsko bukvar-nico. To sicer ni nič posebnega, vendar posebna in posnemanja vredna je pa darežljivost predsednika krajnega šolskega sveta, gospoda Karola Rudeža, grajščaka in bivšega deželnega poslanca. Med drugim je podaril naši šoli 15 letnikov Novic od 1843. do 1861. leta, vezanih, in petero knjig: die Alpen-wirthschaft v. Trientel. Priserčna hvala za blago dejanje. — Vpisal je ta g. tudi našo šolo v »Slov. Matico«, poleg tega daje vsako leto po 10 gl., da se nakupijo knjige in razdele najpridnejšim učencem, — Učenci imajo pa tudi mnogo veselja do čitanja. — Ko sem bil omenjene bukve vpisal v »Inventar« in povedal o njih otrokom, so si kar pervi dan vse bukve izposodili. Bukvar-nica ima 102 zvezkov, pa se dostikrat primeri, da so vse bukve izposojene. »Ponovila imam 60 zvezkov, I. II. in III. dela, ki ga otroci prav radi čitajo«. Naša šola je dosmertni ud »družbe sv. Mohorja« in knjige izdane po ti družbi ljudstvo kaj rado čita. Dajmo našemu ljudstvu zdravega tečnega berila in ljudstvo se bode omikalo, in izobraževalo, ne bode mu treba očitati surovosti in nevednosti! Milo pa moram potožiti, da šolskim otrokom manjka potrebnega šolskega orodja, primanjkuje peres, papirja i. t. d. — Leta, v katerem bi bilo tako hudo za denar, ne pomnim. Kako čemo pričakovati, da bi otroci kupovali teke i. dr., ko nimajo solda, da bi si soli kupili. — Konečno naj omenim, da rad čitam v Učit. Tovarišu: Pedagogične pogovore, dr. Zupana (od Marna) in Spominske slike iz svetovne razstave, katere spisuje marljivi mi gospod tovariš. — Bog ga ohrani se mnogo let! Janez Saje. — (Letna skupščina učiteljev kranjskega okraja) veršila se je po napovedi 21. julija t. 1. v Kranji. Ker spadajo taki shodi med stvari zgodovinske verste, naj po večletni navadi sporočim tudi letos kaj malega o tem. Pred vsem naj povem, da nam je slavno kranjsko mestno županstvo tudi to leto radovoljno prepustilo dvorano svoje mestne hiše za zborovanje, za kar naj mu bo izgovorjena s tem javna zahvala. Po napovedi se je kmali po 9. uri pričelo zborovanje pod vodstvom novega, vsim g. g. učiteljem zelo priljubljenega gosp. c. kr. okr. šolskega nadzornika Henr. Pirker-ja, ki je za vvod konference nazoče ogovoril s prijaznim kratkim pozdravom in omenil namenov učiteljskih skupščin, zmed katerih poglavitnih je eden ta, da bi se dosegla in vterdila vzajemnost pri poduku. Za namestnika svojega imenoval si je g. pervosednik gosp. Lovro Sada r-ja, ravnatelja glavne ljudske šole v Škofji Loki, za zapisnikarje pa sta bila voljena z večino glasov g. g. Bezlaj in Lahajner. Ko se je bila še konstatirala nazočnost vseh g. g. učiteljev iz okraja, (izuzemši dveh iz Poljanske doline), s čim rešena je bila I. točka dnevnega reda, prestopil je gosp. nadzornik na obravnavo II. točke, ki se je glasila: »Ukazi in uredbe, ki so izšle od zadnje konference, se naznanijo«. Djal je, da je večina ukazov že nazočim tako znana vsled okrožnic, vender pa je omenil: a. Ukaza o vpeljavi gospodarstvenih kurzov, ki vnema učitelje ljudskih šol za poduk v kmetijstvu, kateri naj bi se pridružil ponavljavnim šolam, in za pospešenje tega uka je odmerjena g. g. učiteljem za 1. 1877/78 za nagrade znamenita svota 1.500 goldinarjev. Gosp. nadzornik je govoril izverševanju tega ukaza prav tople besede. b. Ukaza o prodaji šolskih knjig, ker so došle pritožbe od nekaterih knjigarjev, da posamesni učitelji take knjige za dobiček (»enverbsmassig«) prodajajo. (Mi učitelje po deželi že vemo, s kakimi dobički učne knjige med otroke izpečamo. Bog, če dobim toliko zanje, kolikor v Ljubljani zanje plačam. Poštnina gre redno vselej na račun vbogih duš v vicah. Pisavec.) C. Ukaza glede oprostenja poštnine za razpošiljanje knjig iz okrajnih bukvarnic. Temu je sledilo branje opravilnega reda pri konferencah. — Pri III. točki: »Opazke predsednikove o priliki nadzorovanja« se jo gosp. nadzornik precej dolgo pomudil, akoravno je vsako stvar omenil le bolj kratko. Naznanil je, da je nadzoroval to leto že vse šole, ter v stavbenem oziru najdel nekatere v prav dobrem stanu, mnogo njih pa premajhnih, slabo in pomankljivo zidanih. Za to scer, djal je g. nadzornik, učitelji niso in ne morejo biti odgovorni, pač pa za to, ker se tu in tam gleda vse premalo na šolsko snago, kar ni le nelepo, ampak za otroke tudi zelo nezdravo. Učitelj takim zadevam more in tudi mora, v okom priti. — V oziru šolskih vertov je gosp. nadzornik priporočal, da kjer jih še ni, naj se vsakako dela na to, da se ta potrebna in koristna stvar šolam pridobi, ker jim je neobhodno potrebna. — Glede učnih pripomočkov je gosp. govornik omenil, da jih imajo pri nekaterih šolah mnogo in celo znamenitih, pri nekaterih pa skoraj nič. Učitelji naj zastavijo ves svoj vpliv pri krajnih šolskih svetih na to, da dobe, česar potrebujejo, in naj skušajo pri proračunu za šolske potrebšine vselej nazoči biti. — Kar zadene šolsko obiskanje, je tudi v mnogih krajih zelo pomankljivo. Tu in tam ovirajo to sicer resnični zaderžki, vender naj učitelji skerbijo za to, da se bode, kolikor je le moč, zboljšalo tudi v ti zadevi. — V nekaterih šolah je najdel gosp. nadzornik tudi slabo opravljene in razdrapane otroke, za kar sicer učitelj ne more odgovoren biti, pač pa zato, da otroci dohajajo, k uku snažni in umiti, kar tudi ni povsod najdel. — Oziroma učne metode, djal je gosp. nadzornik, da je najdel tudi različno; priporočal je toraj, da naj se gleda zlasti pri nižjih razredih povsod na to, da bo imel celi razdelek hkrati opravilo s tem, da otroci gosto-krat vskupno odgovarjajo in berejo; (za 3. in 4. razred tega vendar ni priporočal.) Pri vprašanjih naj se učitelj ne mudi predolgo pri enem učencu, ampak pride naj jih, kolikor naj več mogoče, na versto. — Mnogo otrok nameravajo dati stariši naprej v šole. Priporočal je gosp. nadzornik, da naj učitelji pri tacih otrocih skerbijo za to, da bodo dobili že po njih potrebno podlago. Osobito naj se ozir jemlje v glavnih šolah pri tacih učencih na računstvo in slovnico, ker sta ona naj tehtnejša predmeta, in posebno bistrita mladini um. — Oziroma branja priporočal je gosp. pervosednik, naj se gleda in deluje na to, da bodo otroci glasno brali, ker je to za mladino na več strani koristno; — z branjem naj se združuje tudi slovnica, zemljepisje in naravoslovje, posebno pa slovnica. Pri tem predmetu naj se zlasti v višjih dveh razredih glavnih šol pazi tudi na enakost tehničnih izrazov zlasti onih, ki se rabijo na gimnazijah pri uku latinščine, Pri računstvu priporočal je gosp, govornik, da naj se posebno ozir jemlje na nove mere in uteži, da naj se računi z abstraktnimi izgledi, in posebno pazi na to, da vsi otroci ob enem računijo, eden pri šolski tabli, drugi pa na svoje male tablice. Računske naloge naj ne bodo pretežke, in naj se vmes vpletajo izgledi iz zemljepisja in praktičnega življenja. — Pri spisju naj se posebno ozir jemlje na zunajno obliko in na potrebšine vsakdajne. — Gospodarstveni uk naj se goji v ljudskih šolah po vsi moči, in prične naj se to z prihodnjim letom, kolikor je moč, temeljito. — Pri telovadbi zadostujejo po deželi bolj poveršne vaje, ker primanjkuje za ta predmet navadno pripravnega in potrebnega orodja. — Petje je najdel gosp. nadzornik pri vsih šolah dovolj dobro, priporočal pa je, naj se zanaprej ozir jemlje pri tem tudi na cerkveno petje. — Tudi discipline omenil je gosp. pervosednik, da je namreč v nekaterih šolah izverstna, nekje pa je najdel v šoli taki nepokoj in nered, da ni izreči; le čudo — djal je gospod —, da je sploh kaki uk v taki šoli mogoč. Učitelji naj take napake zboljšajo, naj imponirajo mladini, naj poočitujejo nasledke z igledi dobrimi in slabimi, naj dajejo na vse strani dober izgled, naj dolžnosti svojih ne zanemarjajo, ampak vestno in natančno spolnujejo. Iz vsega govora spoznali smo, da je gosp. nadzornikovo oko povsod zapazilo z nekako bistrostjo hvale —, pa tudi graje vredne lastnosti šolske, kar naj bo dobrim g. g. učiteljem v spodbudo, mlačnim pa v posvarjenje, popravo in zboljšanje. (Konec prih.) — Okrajna učiteljska konferenca za okolico ljubljansko. Učitelji tega okraja smo vradno zborovali 25. pr. m., k zborovanju so došli vsi učitelji in učiteljice iz okraja. — Dnevni red tega zborovanja bil je že v 13. listu »Tov.« str. 208 naznanjen. — Gospod predsednik, c. kr. šolski nadzornik, začne zborovanje po 8 uri s kratkim, toda jako prijaznim vvodnim nagovorom. Pozdravi s toplo besedo navzoče, konstatira število navzočnih, omenja spremembe v osebi nadzornika, ter si voli v namestnika g. nadučit. Fr. Govekar-ja z Iga. Skupščina pa si voli po predlogu v zapisnikarja g. g. Berčič-a in Mali-ja. Zatem je prestopil g. pervosednik k opazkom, t. j. k splošnemu objavljanju, v kakem stanu je najdel pri letošnjem nadzorovanju šole našega okraja. Gospod nadzornik je razpravljal to točko jako vljudno, sicer ne preobširno, a zelo temeljito. Med drugim je djal, da šole v obče napredujejo, vendar pa je vendar še marsikje kaj zboljšati. Svoje opombe razdeli na notranje in zunanje šolstvo. Pri znotra-njem šolstvu, kamor spada nauk in disciplina, omenja stroke za stroko, ter pove pomankljeje pri sleherni stroki in omenja marsičesa, kako bi se to in uno doseglo, da postane šola in nauk tako uredjen, kakor ga zahteva postava in si jo želi imeti sleherni vešč učitelj. — Pri zunanjem šolstvu, ktero obsega varstvo in snažnost šolskega imetja in uradne pisarije omenja tudi nekterili pomanklji-vosti, ktere se še vedno tu in tam nahajajo, ter posebno priporoča, da naj se v prihodnje zboljšajo. O geometrijskem oblikoslovju v zvezi z risanjem poročal je g. Leveč zelo obširno, ter pokazal da je mnogo bral. — G. Kuhar se glede izhajanja pri tej stroki ne ujema z g. L., ter misli da je bolje od teles, nego od točke izhajati ali začenjati pri tej stroki. Terminologijo priporoča g. nadzornik po Tušek-u, ter razdeli o ta namen med navzoče nekaj prepisov najnavadniših izrazov. G. Puncah poroča o »metodi za lepopisje, da se doseže jednostno postopanje«. — Svoj referat razdeli o dva dela, v prvem govori o metodi, v drugem o učnih pomočkih in pripravi. V blizo desetih točkah skuša dokazati potrebo in korist v dosego jednostnega postopanja, vpeljave lepopisnih predpisov, govori o raznih zvezkih, peresih, tablah i. t. d. ter končno stavi predlog: Zbor naj voli odbor sedmerih udov, kteri naj bi primerno gradivo za lepopisne predpise sestavil, ki bi se potem si. vladi v potrjenje predložili. G. Kuhar ugovarja g. poročevalcu zarad črt na tabli, ter meni, da je bolje, ako so one bolj debele kakor tanke. — G. Papler pa meni, da naj se vsake verste čerte na tabli za-veržejo, učitelj naj si jih s »špago« vselej sproti naredi. Tudi je on zoper noveje table iz kavčuka, ktere so se pri njem prav slabe izkazale, bolje so platnene. — G. Remic ugovarja g. poročevalcu zarad peres, ter pravi, da mora on iz svoje skušnje odsvetovati peresa, katera je g. poročevalec priporočal, ter na-svetovati druga. Tudi g. predsednik se sklada z g. R. — G. Govekar pa go- vori zoper lepopisue predpise (Vorschriften), ter pravi, da se je to že preživelo, da pa tudi zoper to govore vsi vešči in noveji pedagogi, pa tudi predragi se mu zde, ter vpraša: Kdo pa bode otrokom drage predpise kupoval, ako je g. poročevalec tožil, da otroci še za »teke« in peresa nimajo? — Znabiti da bodo krajni šolski sveti ? Koliko ti store za šolo, vsi le predobro znamo! — Ako pa stariši otrokom potrebnega lepop. orodja kupijo, smemo biti po vsem zadovoljni. Konec. — Na možicem učiteljišču tukaj se začne prihodnje leto 4. tečaj, kakor je bilo omenjeno 1. julija. Na Mariborskem učiteljišču je iz mej 17. kandidatov 4. leta doveršilo zrelostni izpit 12, 5 jih je padlo, in sicer 1 iz zgodovine, 4 pa iz gosli. P. N. Viša djevojačka i obče pučke škole grada Zagreba imale su koncem ove školske godine ukupno 2014 učenika i učenica (učencov in učenk) i to: Viša djevojačka 148, niža djevojačka 193, kaptolska dječačka 236, dolnjogradska dječačka 361, duhovljanska 35, izraelitska 117, privatna škola Gogeričina 35 a Broneričina 32; kod sestara milosrdnica bilo je palco u višoj djevojačkov učioni 152, u vježbaonici (vadnici) 286, u višem djevojačkom gojištu 61 a u učioni na vili kod sv. Duha 68 učenica. Po napredku bijaše ukupno 603 s odlikom, 998 s prvim, 18 s popravnim, 285 s drugim, 46 s trecim redom, neizpitanih 64. Segrta (rokodelčičev) polazilo je školu ukupno 610; od ovih bijaše 127 početnika, t. j. takovih, koji ne znadu nit čitat, nit pisat. — Knjižnica gradskih škola umnožena je s nekoliko novih djela, a isto tako nabavljeno je ove godine i prilično učila. Kao izvanredne podpornike nekojih ubogih učenica, bilježi (zapiše) izvješče kr. zemaljsku vladu, prvu hrvatsku štedionicu (hranilnico), zagrebačke trgovce gg. Bastaiča, Javanda, Peleša i Wagnera, zatim Pavla Rilitariča, Hermana i Velimira Gaja. Družtvo »Dobrotvor,« koje se u svrhu podupiranja uboge mladeži zagrebačkih pučkili škola upravo osnovalo, imate če koga podupreti, jer je sirotinje kao svuda (kakor povsod), tako i u Zagrebu dosta. Izvješče donosi dva članka: »Jedna o ženskom uzgoju« od Š. i »Roditeljem« od A. Irgoliča. Početkom budude školske godine premjestit če se kaptolska škola u novu vrlo liepu školsku zgradu na Kaptolu, kojom je sveob-čoj želji i velikoj potreboči zadovoljeno. Iz izvještaja o kaptolskoj školi vadimo sliedeče: U zgradi, s kojom nam se razstati, otvorio je g. 1830. učitelj Marko Grošl privatnu trorazrednu školu, koju je ugarska vrhovna oblast god. 1839. proglasila javnom. Od to doba sve do god. 1848. uzdržavale su tu školu samostalne občine: novoveška, kaptolska, laško-ulička, prvostolni kaptol i zagre-bački biskup. Prigodom bune god. 1848. obustavile su navedene občine pla-čanje i uzdržavanje ove škole, nu g. Marko Grošl nije ipak prestao obučavati mladež, zadovoljiv se dobrovoljnimi prinesci roditelja i drugih dobrotvora za uzdržavanje njegovo i škole. Odredbom bana Josipa Jelačiča združile suseg. 1851. sve zagrebačke občine u jedrni, koja je od to doba i ovu učionu uzdržavala. God. 1860. bijaše proglašena kaptolska škola četverorazrednom glavnom školom. U ovoj se je dakle zgradi podučavala mladež 47 godina, stoga nije ni čudo, da je čestim pregradjivanjem postala tako razdrmana. — Vdovsko učiteljsko društvo je imelo odborovo sejo 5. julija. — Nadučitelj Josip Benedek se sprejme v društvo. Učitelj X., ki je za tri leta letnino na dolgu, niti se na povabila ne oglaša, se zbriše iz društva. Nekomu drugemu se obrok za vplačevenje vstopnine in letnine podaljša do konca leta. Občni zbor ima biti drugo polovico septembra. Poročalo se bode o društvenih zadevah, in volil odbor. Tajnik tudi naznanja, da je vlada prenarejena pravila poterdila. — Slovensko učiteljsko društvo se je zbralo k odborovi seji 2. t. m. Kazgovaijalo so je o društvenih zadevah, občni zbor bode istočasno z vdovskim društvom. Pred občni zbor ima priti: 1. Razgovor o šolskih knjigah na slovenskih ljudskih šolah. 2. O pomočnih knjigah. 3. Kako se goji petje in godba po selskih ljudskih šolah. (Nanašaje na ukaz slav. ministerstva dne 12. maja 1877 št. 16. 885). — Narodna šola bode zborovalo po slovenskem učiteljskem društvu. Program navadni pri občnem zboru. K slovenskem učit. društvu in k »Narodni šoli« pristopajo novi udje. — Na II. mestni pcterorazredni deški šoli tukaj je bilo p. 1. 625. otrok; v I. razredu a in b po 68; v II. raz. a) 73, II. b) 82; III. razr. a) 90, b) 88; IV. razr. 87. in v V. 69. Pervi red z odliko je dobilo 88. učencev. — Na I. mestni šoli je bilo p. 1. 413 šolarjev; v I. razredu 95, v II. razr. 89; v III. razr. 94; v IV. razr. 84; v V. razr. 51. Pervi red z odliko jih je dobilo 66. Med šolskim letom jih je izostalo 30, umerli so 3. — Na peterorazredni dekliški šoli tukaj je bilo v I. razredu 61 učenk, (11 jih je med letom izostalo, a 1 je umerla), v II. razredu 80 (5 jih je izostalo, a 2 ste umerli) v III, razredu 78 (5 jih je izostalo a 1 je umerla); v IV. razredu 1. oddelka 16 (8 jih je med letom izostalo), v IV. razredu 2. oddelka 13. Prihodnje šolsko leto se začenja, kakor pri deških šolah 17. septembra, a 14. in 15. se dekleta vpisujejo. — Razredba učenk v 4razredni ljudski šoli pri Č. (J. g. g. uršulina-ricali v Škofji Loki našteva v zunanji šoli v IV. razredu 23, v HI. 37, v II. 77, v I. 90 učenk. 29 jih je med letom izostalo deloma ne v verstenih. Umerla je 1. V notranji šoli je bilo v 6 razredih 143 učenk in v L razredu ponav-ljavne šole je 80 učenk. Poročilo zunanje šole je slovenski, a notranje nemški pisano. — V notranji šoli so se otroci slovenščine, italijanščine, francoščine in angleščine, potem ženskih rokotvorov, tudi učili zviranja na glasovir, citre in petja. — Zrelostni izpiti na c. k. ženskem učiteljišči so bili 16., 17., in 18. pr. m. Sprašanili je bilo 31. javnih gojenk in 2 zasebni. Zrelostno spričalo z odliko je dobilo 7; zrelostno spričalo še 16, čez dva mesca ponavlja skušnjo 5, a čez leto in dan 5 gojenk. (Se nadaljuje). — Naj pomaga, kdor more, ali lioče. Mestni magistrat v Norimbergu je naslednje razglasil: V novejših časih je bilo večkrat po pravici slisati, da so rastoča, mladina, vzlasti šolska, od dne do dne bolj surovo, nespodobno in nenravno obnaša, tedaj podpisano policijsko vodstvo, po dogovoru se šolsko oblastnijo, in naročivši policajem, da naj zoper tako surovo rogoviljenje na javnih ulicah s vso resnobo postopajo, pozivlje tudi stariše, skerb-nike (jerobe) in sploh osebe, katerim je izročena mladina v skerb, da po vsi svoji moči odvračujejo surovost in razuzdanost pri mladini in da naj šolo podpirajo. Tudi so naprošeni vsi odraščeni ljudje, katerim je skerb, da vzraste nravni, duševno in telesno izobraženi rod, da svare in grajajo mladino, ak o zapazijo, da se na javnih tergih vzlasti do starejših oseb surovo obnaša. Iz Doljen. *) f Anton Pavčič, učitelj v pokoju v Šentjanžu, je umeri 8.jun. 1.1. v 68 1. svoje starosti. Rajni bolehal je od m. maja sem, in okreval je bil že toliko, da je bil v petek v osmini sv. R. Tel. z navadno, njemu lastno po-božnostjo pri sv. maši. Pa zadnjikrat je pošiljal svoje goreče molitve in prošnje k Bogu. Že tisti dan popoldne odperla se mu je bila kri, kar mu je sicer v začetku prav dobro dejalo. Ker se pa je potem to tudi prihodnji dan ponav- *) Zakasnjeno. ljalo, oslabel je bil tako močno, da je v nedeljo potem med popoldansko službo božjo izdihnil svojo blago dušo, ktero je bil že oskerbel s popotnico v večnost. Bil je zvest, pošten in neutrudljiv delavec na šolskem polju. Šolskej deci, kterej je svetil z najlepšim izgledom, bil je vedno ljubeznjiv in skerben oče. Pokojni služboval je od svojih mladih nog v Škocijanu pri Turjaku in sicer že v 16. 1. svoje starosti kot organist, a potem, ko so se osnovale šole, šel je, ko je bil že v službi, v Ljubljano v šolo, in je pod vodstvom g. Šlakerja napravil učiteljski izpit. Kot učenec v Ljublj. in organist v Škocijanu oskerboval je svojo orglar-sko službo tako, da je poprej za silo izučil nekega za godbo talentiranega kmeta iz Malih-Lipljen, ki mu je cerkveno službo preskerboval o navadnih nedeljah, a o praznikih in o večjih slovesnostih moral je priti sam iz Ljubljane v Škoci-jan orglati. Farani Škocijanski so ga tolikanj radi imeli, da so mu tisto leto, ko je bil v šoli, dali polovico bere več, nego drugekrati. Tadanji žnpnik Škocijanski v. č. g. Albrecht je očetovsko skerbel zanj. Ko mu je bila 1. 1851 nemila smert ugrabila preljubljeno soprugo Heleno, ni mu bilo vsled britke izgube več tu ostati, akoravno so mu farani prostovoljno obetali mnogo več bere. Preselil se je toraj leta 1852. v Šent Janž, kjer je bil, stopivši v pokoj 1. 1876, do svojega zadnjega izdihljeja. Iz Šent-Janža prišel je včasi obiskat svoje perve farane v Škocijanu, ker tu je bil tudi njegov rojstveni kraj in prišedsega so pozdravljali prijatli in znanci s solzami veselja, tako da se je vselej težko od njih ločil. Da, še dan danes ko je minulo četert stoletja, je v Škocijanu v živem in častnem spominu. Njegovo krepostno življenje, njegova vljudnost in ponižnost pridobile so mu povsod pravo serčno ljubezen in visoko spoštovanje. Kako so ga cenili njegovi farani v Šentjanžu, pokazalo se je pri njegovem pogrebu, ki je bil velikanski, resno-ganljiv, da v Šentjanžu še ni bilo takega. Spremilo in zadnjo čast skazalo mu je 8 č. č. g. g. duhovnov, 10 učiteljev in učiteljic, ljudstva iz domače in iz bližnjih sosednih fara bilo je tako v obilnem številu zbranega, kakor nikdar poprej v Šentjanžu. 6. učitelji pevali so v cerkvi in na grobu žalostinke. Ko so mertvo truplo pokojn. Antona položili v rakvo, ko-tičeh miru, se je solzilo vse ljudstvo. Žalovala je po blagem možu cela fara, mnogo prijateljev; britko obžalovali in še vedno obžalujejo pa njegovo prezgodnjo smert ostati trije sinovi: Ljudvik, Jožef in Anton, ktere je skerben in čez vse dober oče po svoji moči oskerbel. Bog mu daj večni mir in pokoj! (Kakor pričujoči dopis kaže, je bil ranjki jeden iz med tistih mežnarjev — učiteljev, ki so s svojo lastno pridnostjo povzdignili se do učiteljstva, a tudi kot učitelji spoštovali svoje cerkvene prednike, in učeniki bili kmetu z besedo in izgledom. — Spomin pravičnega pa ostaue, in pozneji rodovi se ga še spominjajo. Vr.) — Rasgovor vredništva. 6. J. Zamiku v Vrabce. Vi tedaj ostajate pri tein, kar ste pisali v 12. 1. »Uč. Tov.« o konferenciji Postonjskega okraja za-stran g. Pernetovega spisa o kmetijskem nauku, a tudi poročevalec g. Perue v 15. 1. ne pravi, da tega ni govoril; on le svojo misel »v vpeljavi kmetijskega nadaljevalnega izobraževališca za 14. do 18. 1. mladino, in ob času za to vgod-nem, razvija«, s tem pa tako rekoč Vašo poročilo dopolnuje, a je ne zametuje. — Sam po sebi pa vem, kako je dostikrat težko, jedro ob kaki razpravi posneti —. Iz tega razloga mu nisem mogel prostora v »Tov« odrekovati, a če Vaš sedanji dopis vzamem, bode g. Perne zopet odgovoril, in iz objektivnosti bota prestopila v subjektivnost, peresi imata oba ostri. — Vdeleževalci konferencije so stvar sami slišali, druge pa vse to briga le v drugi versti, dasiravne nekateri le take liste radi bero, ki imajo kaj pikantnega. A kaj se doseže s tem, stanovska prijaznost se ruši zarad par izrazov, katerih ni drug drugemu po volji zapisal. — G. Pernetov spis kaže mladega iskrenega učitelja polnega idealov, a brez teh učitelj ne sme nikdar biti, ako mu jedno leto spodleti, ne sme obupati, in v takih šolah, o kakoršnih govori g. Perne — mi bi jih imenovali večerne šole — Abendschulen, je res, še bolj kakor sicer, oseba učiteljeva poglavitna stvar, sicer se opravi malo ali 11 i č. Ker pa rad vsak od svojega kraja govori, naj povem tudi jaz od Ljubljane nekaj, kjer imamo že 3. leto na mestnih šolah tako imenovano »gewerbliche Vorbereitungsschule po dvakrat na teden od 7% ure — do 8'/a zvečer, in ob nedeljah po 3 ure dopoldne.« Učitelji se verstimo, magistrat nam za to podučevanje daje posebno, ne ravno pičlo, nagrado. Razdeljena je ta šola v 4 sobah, na vsaki šoli v 2 razdelkih. Učitelji podučujemo, ker nas postava veže, sicer pa ni nihče posebno vesel, kedar ga versta zadene, in drug drugega prašamo: Ali bodem res mogel imeti letos ro-kodelčiče v poduk? — Morda bi bilo to drugej bolj priljubljeno. Prašamo konečno le, ali je res učitelj dolžan, čez svoj čas učiti, naše mesto tega ne tirja. Ali ste te stvari nagrade omenili kaj pri konferenci. Vr. Razpisi učiteljskih služeb. Na ljudskih šolah v Vremu s 400 gl.; v Senožečah, v Ternu, v Lozicah po 450 gl., pri sv. Mihelu, v Spodnem Semonu, na Verbovem in v Suliorji s 500 gl. 1. p. v treh poslednjih krajih ni stanovanje spoznano, a s službo v Suhorjih je združena potovalno šolo v Ostrožnem-Berdu. Prošnje do kouca avgusta pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Postojni. V Postojni 5. julija 1877. Na lrazredni ljudski šoli v Černem-Verhu, v Begunjah in Hotederšici šolsk. okraja v Logatcu se razpisujejo učiteljske službe s 450 gl. in stanovanjem v šoli: Prošnje skrajni čas do 7. septembra 1877 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Učiteljske službe, a tudi učiteljicem pristopne, (solšk. okraj, v Kočevji). S prihodnjim šolskim letom se imajo umestiti: 1) Na lrazredni ljudski šoli v Nemški Loki (Unterdeutscliau) učitelj z letno plačo 500 gl. in stanovanjem. Učni jezik je nemški in slovenski, 2) Na lrazrednih ljudskih šolah v Polomu, Getenici in Morovici učitelj z 1. p. 450 gl. in prostim stanovanjem. 3) Na 4razredni ljudski šoli v Kočevji učitelj z 1. p. 400 gl. 4) Na 3razredni ljudski šoli v Sodražici: a. učitelj z 1. p. 500 gl.; b. učitelj z 1. p. 400 gl. in s prostim stanovanjem. 5) Na 2razredni ljudski šoli: a. v Srednji vasi učitelj z 1. p. 400 gl.; b. v Lašicah, učitelj z 1. p. 400 gl.; c. v Loškem potoku, učitelj z 1. p. 400 gl.; d. v Dobrepolju, učitelj z 1. p. 450 gl. Pri vseh teli službah je tudi prosto stanovanje. Obrok za prošnje do konca avgusta pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Natečaj je izrekoma tudi za učiteljice. Ko bi bila v okraji po premestenji kaka služba izpraznjena, tako se v prošnji pove, ali prošnja velja tudi za eventuelno spraznjeno službo. Listnica: Tudi »Tovar« ima letos prav dobro letino, ter shranjuje pridelek v žitnice. G. X. v. Z. Pride na versto, tako, kakor ste želeli. — Hvala! Odgovorni vrednik; Matej Močnik. Tiskar in založnik: J. E. Milic.