MiŽAV V NAŠI DRŽAVI. Mala zveza je zborovala v Belgradu. — Zasedanje zunanjih ministrov držav Male zveze je pričelo 1. aprila v Belgradu. Čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta in romunski zunanji minister sta se pripeljala 1. aprila ob pol desetih predpoldne s posebnim vlakom v Belgrad, kjer jima je bil pripravljen slovesen sprejem. Kolodvor je bil okrašen z zastavami držav Male zveze, na peronu je čakala visoka gosta častna četa in vojaška godba je odigrala vse tri narodne hirane. Zunanja ministra je sprejel predsednik vlade dr. Stojadinovič z več ministri ter z zastopniki vojaštva in diplomatskega zbora. Pred kolodvorom bo pozdravljale oba državnika z burnim navdušenjem ljudske tnnožice. Iz kolodvora sta se odpeljala ministra vsak v svoje poslaništvo, kjer sta izstopila. Prvi razgovor med zunanjimi ministri držav Male zveze se je vršil v našem zunanjem ministrstvu 1. aprila predpoldne in se je nadaljeval še popoldne. Po konferenci 2. IV. predpoldne je sprejel gosta knez-namestnik Pavle, ki ju je tudi povabil na obed. Popoldne 2. aprila so bila zaključna posvetovanja, katerim so sledile izjave zunanjih ministrov domačim ter inozemskim časnikarjem. — Tokratno zasedanje Male zveze je bila nekaka manifestacija v pričakovanju prihoda predsednika čehoslovaške republike dr. Beneša, ki se je odpeljal s posebnim vlakom v nedeljo iz Prage in je dospel v našo za slovesen sprejem pripravljeno prestolico v pondeljek krog 10. ure predpoldne. Prihod predsednika Cehoslovaške v Belgrad. Predsednik čehoslovaške republike dr. E. Beneš je odpotoval iz Prage dne 4. aprila s svojo soprogo v spremstvu kancelarja dr. šamla in višjih uradnikov svoje civilne in vojaške službe s posebnim vlakom ob 17.45 v Belgrad. Na kolodvoru so se poslovili od predsednika člani vlade. Dr. Beneš je dospel s spremstvom na jugoslovansko mejo v Subotici 5. aprila, kjer ga .ie pozdravil v imenu naše vlade prometni minister dr. Spaho. Pričakal ga je tudi čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki je ostal po zasedanju Male zveze v Belgradu. Visokemu gostu je bil pri^¦avljen slovesen sprejem v Belgradu, o katerem poročarao med »novejšim« zadaj. Obisk turškega predsednilia vlade. Turški ministrski predsednik Izmet Ineni obišče Belgrad 11. aprila. Priprave za carinsko združitev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Med našo državo in Bolgarijo se vršijo priprave, da bi se odpravili med obema državama dosedanji carinski zadržki in bi bil izvoz in uvoz med sosedama prost. Obenem bi se obe državi dogovorili, kako bi za bodoče skupno nastopali s svojimi proizvodi na inozemskih tržiščih in bi bila na ta način izključena medsebojna konkurenca. Ce bo prižlo do omenjenega sporazuma, katerega so že napovedale odlične osebnosti, bo ta dogovor za obe državi največjega go6podarskega pomena. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Bolgarskem so volile prvič ženske. Iz Bolgarije je sedaj znan konečni izid občinskih volitev, pri katerih so imele ženske prvič neobvezno volilno pravico. Od treh milijonov vpisanih volilcev je volilo skoraj dva milijona in med temi 456 tisoč žensk. Za vladne kandidate je bilo oddanih 80% glasov. Turčija se vrača v gospodarsko stanje, kakor je bilo pred pričetkom krize. Turško ministrstvo za narodno gospodarstvo pripravlja zakonski predlog, po katerem oo Turčija odpravila vse uvozne omejitve, tako glede kakovosti, kakor glede količine blaga in glede držav, ki blago uvažajo. V bodoče bo uvažanje v Turčijo dovoljeno vsem državam na svetu brez ozira na količino pošiljatev. Z drugimi besedami Be to pravi, da se Turčija kot prva država na svetu vrača spet v gospodarsko Btanje, kakršno je bilo pred začetkom goBpodarske krize. Zveza narodov bo priznala zasedbo Abesinije po Italiji. Spodbudo za priznanje zasedbe Abesinije po Italiji od strani Zveze narodov bo dala Anglija. Vse je prepričano, da bo imel tozadevni angleški korak uspeh in je računati tudi s tem, da bodo zgledu in pozivu Angleške sledile druge manjše države. Angležem je veliko do tega, da bi utrdili svoj lasten položaj in bi vzbudili v Rimu Angliji prijazno razpoloženje. Če bo Zveza narodov osvojila angleški predlog, bo zaspalo pri Društvu narodov neguševo odposlanstvo, katero še vedno on sam z denarjem vzdržuje. Vzgledi vlečejo. Sličen prijateljski dogovor kakor ga je sklenila Italija z Jugoslavijo. bo podpisala še Grčija s Turčijo. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval v kratkem na podpis pogodbe v grško in turško prestolico. Kako se godi levičarski vladi na Francoskem? Pisali smo že o pokolju v pariškem predmestju Clihy, katerega so vprizorili komunisti nad ognjenimi križarji. Radi teh krvavih nemirov je razmajana edinost v socijalistični stranki, kateri načeljujo predsednik vlade Bium. Proti Blumu so začeli nastopati poleg komunistov fte soci.ialistiČni »mladogardistk, ki so precej močni. Radi erozečega razkola v Bocijallstlcnl straiiki j« sklicano izredno zasedanjo izvršilnega odbora stranke, ki se bo vršilo 18. aprila. — Poleg nepres^anih političnih težkoč ima Blum še gospodarske težave, saj so prinesle francoskemu narodnemu gospodarstvu stavke pod sedanjo levičarsko vlado, zasedbe tovam in odpoved naročil iz inozemstva štiri milijarde frankov škode. Razpust japonske zbornice in nove volitve. Na predlcg ministrskega predsednika Hajašija je cesar podpisal ukaz o razpustu zbornice in se bodo vršile nove volitve koncem aprila. Parlament je bil razpuščen na pritisk vojske in mornarice. Sedanja Hajašijeva vlada se volitev ne bo udeležila, ampak bo prepuščeno narodu, da voli v okvirju do^edanjih strank. Baje snujejo na Japonskem novo vladno stranko, katero bodo tvorile dosedanje vojaštvu naklonjene skupine. japonski fašisti in zastopniki težke industrije in kapitala. Glede predstoječih volitev prič-ikiijejc hudo volilno borbo in porast desnice. Nezaupnica sovjetskemu zunanjemu mi» nistru. Komisar za rnske zunanje zadeve je znani Litvinov — v resnici žid Finkenstein. Litvinov je bil doslej neomejen gospodar v vodstvu sovjetske zunanje politike. Sedaj so pa lzrekli Litvinovu nezaupnico s tem, da so mu imenovali pomočnika v osebi dosedanjega sovjetskega poslanika v Parizu Vladimirja Potemkina