leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'h leta 90 din, za '/« leta 45 diii, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST fteirilka U.edništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — SL* Časopis za trgovino. industrijo Brl ’■*“ nici v Ljubljani št. 11.953. Izhajavsak ponedelick’ sredo in petek Ljubljana, ponedeljek 22. julija 1940 Pnna posamezni seljačke države« prinesla kmetsko zaupanje in s tem politično moč. Ta račun pa se je po- nesrečil, ker je življenje šlo gladko čez vse te fantastične načrte. Vsi ti predlogi so napačni tudi zato, ker odvračajo pozornost javnosti od jedra vsega vprašanja, kako čim najbolje urediti gospodarstvo v državi. Jedro vsega vprašanja pa je, kako zboljšati javno upravo tako, da se bo moglo gospodarstvo čim laže razvijati, da se odpravijo vse ovire v gospodarstvu in da se ustvarijo pogoji za načrtno gospodarstvo. Danes mi takšnega gospodarstva sploh ne zmoremo, kakor prepričujoče dokazujejo neuspehi s kontrolo cen, biezmesnimi dnevi, zaustavljanjem draginje itd. Še nadalje je temelj- no vprašanje dviga našega gospodarstva zboljšanje javne uprave in to vprašanje mora zato ostati tudi prva in najbolj elementarna naloga vse naše politične javnosti. Šele kadar bo to vprašanje rešeno, bomo mogli tudi misliti na razne sisteme in lepo doneča gesla. Prej pa ne! Nova žetev in nova cena pšenice Upoštevati se moraio potrebe vse države Iz žitnih pokrajin države dospe-vajo poročila o začetku letošnje žetve in o splošnem stanju pridelka. Kakor se vidi iz teh poročil, je pridelek pšenice zelo neenakomeren in gotovo ne bo letošnja letina tako dobra, da bi nam dosti preostalo za izvoz. Ta poročila so gotovo že vplivala na odločilne kroge pri določevanju žitnih cen. Vlada je baje že sklenila, da se zviša za novo pšenico maksimalna cena na 250 din za stot. Ta cena naj bi se pa zagotovila kmetom oziroma pridelovalcem za najboljšo vrsto pšenice. Za druge vrste bi bila cena 10 do 15 dinarjev nižja. Ker se priznava v veletrgovini marža 12 dinarjev, ki velja tudi za prodajo Prizadu, se mora torej računati, da se pšenica še bolj podraži, kar bo zadelo vse potrošnike v državi. Potrošniki oddaljenih krajev bodo plačevali zaradi dragega prevoza pšenico po 300 dinarjev. Poleg tega pa se že sedaj mora računati s tem, da bodo postopno priznane še višje maksimalne cene, kolikor dalj bomo od žetve in ko se začnejo zmanjševati nove zaloge in ponudbe. Takrat bo gotovo najnižja maksimirana cena 280 do 300 dinarjev. Obeta se torej žitna draginja, kakršne še ni bilo in posledice tega so nedo-gledne. * V sredo se je sešla anketna komisija za določitev nove cene pšenice na podstavi pridelovalne cene, ki naj bi torej ocenila povprečne pridelovalne stroške. Razumljivo je, da to ni prav lahka naloga, posebno ne v sedanjih dema-goško napetih časih, ko so pridelovalci in še bolj prekupčevalci v žitorodnih pokrajinah že razjarjeni zaradi predpisov prve uredbe o prisilni oddaji zalog pšenice in koruze Prizadu. Ker je pa žetev novega pridelka že v teku, se to vprašanje mora urediti, sicer je nevarnost, da se zalog spet polasti špekulacija in da bodo pasivni kraji ostali brez hrane. Sedanja anketna komisija v tem pogledu ni dajala nikakega določnega jamstva, ker ni bila niti načelno pravilno sestavljena, šele v zadnjem hipu so nastopili tudi predstavniki pasivnih pokrajin in drugih potrošnikov, ki bi po vsej pravici morali imeti vpogled v delo te komisije. Potrošniki pšenice in moke morajo dobiti besedo pri določanju cene že na začetku, in še tembolj zaradi tega, ker sama za sebe pre-cenitev pridelovalnih stroškov splrfi ni bila potrebna. Te stroške poznajo strokovnjaki že dovolj dobro in ti stroški se nikakor niso mogli povečati za celih 70%, za kolikor se je v zadnjih treh letih podražila pšenica in drugo žito. Za temi preskusi se marveč skriva želja interesentov, da bi se ce- na pšenici še zvišala nad to, ki je I Zato ni razumljivo, da se je spre^ Kil O r, JV 1 1 - X______I :«1 „1,1_________ J - • .... .Tl bila s prvo uredbo določena za nizke zaloge stare pšenice ob koncu spomladi. Treba je pomisliti tudi na to, da vleče cena pšenice navzgor vse ostale cene, posebno pa ceno koruze. Pasivni kraji trpijo že zdaj pomanjkanje koruze. Trg je prazen, ker se zavlačujejo te odločitve. Kraji in sloji, ki kupujejo kruh, so v resnih skrbeh, da morda ostanejo v kratkem brez kruha. Siromašni sloji ne bodo zmogli niti sedanjih cen in posebno delavstvo si ne bo moglo pomagati iz stiske. Naravno je, da se že zaradi tega skrbijo tudi industrijski krogi, katerim bi zvišanje mezd ne bilo več mogoče. Cena, ki jo dobe pridelovalci, naj bo torej splošno pravična, le tako bo mogoče vprašanje kmeta in porabnika in pasivnih krajev rešiti. če bodo cene žita še dalje naraščale, se bo znova sprožila draginja za vse življenjske potrebščine, tudi za industrijske izdelke. Ni treba več dokazovati, da je bil eden glavnih vzrokov za draginjo v naši državi prav zavoženi žitni sistem Prizada. Zato je popolnoma zgrešena težnja bogatih krajev in interesentov za zvišanje cene pšenici, ko odklanjajo nekakšne nadaljnje žrtve za pasivne kraje. Dejansko je resnica povsem drugačna, in ta je, da so žitno pasivne pokrajine v državi bile že več let žrtve demagoške notranje in nepremišljene zunanje žitne trgovinske politike, s tem pa tudi žrtve žitnih zakladnic, ki so blago drago prodajale in naredile na naš račun lepe dobičke. Nakane špekulantov Cena pšenice se mora vsaj ob žetvi spet znižati. Zal pa se mora ugotoviti, da se je velikim interesentom iz žitnih pokrajin spet posrečilo uveljaviti svoje skrajne predloge. Špekulanti so po svojih uspehih proti prvi uredbi začeli propagirati zahtevo, da se določi cena pšenice na 300 dinarjev, pa tudi že 380. V takem položaju se potrošniki vse države ne morejo več zadovoljiti z dosedanjim sistemom Prizadove intervencije, ker je nevarnost, da njih interesi ne bodo zavarovani. Da je že cena 250 dinarjev previsoka za naše razmere, je vsakomur jasno. To dokazuje tudi prejšnja maksimirana cena 230 dinarjev, ki jo je vlada določila v dobi brez večjih zalog. Imeti je morala torej važne razloge za to, da ni dovolila višjih cen, da je marveč vrgla ceno od 260 in več nazaj na to višino. V Času po žetvi gotovo niso nastali novi nasprotni razlogi. Potrošniški sloji in pasivni kraji se tudi še zdaj borijo s hudo draginjo vseh potrebnih predmetov. jel sklep za dvig cene za celih dvajset dinarjev. S tem je vlada preklicala svojo prvo odločitev ali pa sploh priznava draginjo kot neodvrnljivo. Soditi moramo, da so pri tem bila poročila o splošnem stanju našega gospodarstva pomanjkljiva ali pa sploh napačna, ker ta sklep ne dokazuje poznavanja ekonomskih in socialnih vprašanj vse države. Ob novi žetvi je vsako leto cena pšenice nižja in se znižuje eden ali dva meseca. Uradno zvišanje cen pa obrne položaj baš narobe, iz česar se vidi, kako nelogična bi bila takšna uredba. S stališča množice potrošnikov, torej s stališča interesov večine, ki bi moralo biti odločilno, je zvišanje cene za pšenico na 250 din neopravičljivo. To zvišanje pomeni naravnost podaljšanje prohibitivne cene, ker je že sedanja cena tako visoka, da množice ljudstva v deficitarnih krajih že zdaj ne morejo kupovati kruha. Pšenični kruh je bil zanje predrag. Le tako, ker se je poraba doma zmanjšala, smo mogli mi pšenico izvažati v večjem obsegu, kot bi mogli ob naravnih razmerah, ob normalni prehrani našega prebivalstva. Če se je že doslej omogočal izvoz pšenice samo s ceno in draginjo na domačem trgu, samo s tem, da se je doma zatiskal pas, se mora računati, da bo postala poraba pšenice pri nas odslej še manjša. To pomeni, da se nadaljuje politika prohibitivne cene nasproti trem tretjinam prebivalstva v državi, ki kupujejo, oziroma ki bi potrebovale kruha in ki živijo od kruha. Da je greh hraniti domače prebivalstvo s koruzo, pšenico pa istočasno izvažati v inozemstvo, o tem ni več treba izgubljati besed. To postopanje je tudi škodljivo za ljudsko zdravje, kar lahko potrdijo zdravniki in drugi ljudje, ki se še sploh zanimajo za ljudsko zdravje. Končno se je pa treba še vprašati, kdo bi sploh imel koristi od tako visoke cene pšenice in iz katerih razlogov jo še celo zvišujejo. Koristi utegnejo od tega imeti samo veliki proizvajalci žita in morda tudi še inozemstvo, ki re-flektira na našo pšenico. Glede teh proizvajalcev moremo reči, da je njih število minimalno v razmerju z ostalimi kmetovalci samimi. Mali pridelovalci pšenice, in teh je največ, utegnejo imeti naprodaj nič več ko po 5 do 10 stotov pšenice. Ali bodo ti kaj bolj srečni, če dobijo morda 200 dinarjev več za svojo pšenico, kakor pa prej, po stari ceni? Prav gotovo ne. Gotovo pa je, da se bo poslabšalo življenje več ko desetih milijonov ljudi, ki morajo kruh kupovati. Ni tudi dvoma, da bi zaradi višje cene pšenice in kruha naglo rasla draginja tudi za druge predmete, ki jih ta kmet kupuje, in tako bi moral pri njih dati več, kakor pa je pri pšenici pridobil. Mali kmet torej od višjih cen ne more pričakovati koristi. Omeniti moramo še, kako utemeljujejo uradni agrarni zastopniki svoj predlog za zvišanje cene. Pravijo, da to zahtevajo škarje, ki se baje zadnje čase uveljavljajo med kmetijskimi in industrijskimi blagovnimi cenami, in da je to treba popraviti. Kako zmotno je k) dokazovanje, smo videli že na primeru malega kmeta: od dražjega kruha pridemo kmalu na še dražje industrijske mezde in zato tudi na višje cene. Odpraviti bi se moralo prej še marsikaj v industrijskem sektorju, da bi zmogli njega nameščenci višjo ceno za kruh. Poleg tega pravijo prohibi-cionisti tudi še, da je pšenice letos zelo malo in da se mora pridelovalcu že zaradi slabe letine pomagati z višjo ceno do večjega zaslužka. Če je to vzrok za skrb, pa gotovo ni vzrok za visoko ceno na začetku žetve. Kaj pa še bo, če že zdaj zavozimo v prehranjevalno krizo! Po poti zvišanja cene ne pridemo do izhoda. SUZOR naise Sklepi konference o reorganizaciji delavskega zavarovanja Na iniciativo Delavske zbornice v Ljubljani je bila 20. julija 1940. skupna konferenca predstavnikov Zbornice za TOI, Delavske zbornice in Kmetijske zbornice, ki je razpravljala o vprašanju delitve SUZORa in ki je sprejela soglasno naslednje zaključke: 1. Z uredbo kr. vlade naj se takoj ukine SUZOR kot nosilec delavskega zavarovanja. 2. Z isto uredbo naj se vsi posli delavskega zavarovanja prenesejo na samostojne nosilce delavskega zavarovanja, ki naj se ustanove v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu za območje Slovenije, Hrvatske oz. ostalega dela države. 3. Ker je pri samoupravni ureditvi države bilo splošno prizna- no načelo, da ostani gospodarstvo enotno za celo državo in kqr jo delavsko zavarovanje v tesni zvezi z gospodarstvom, mora ostati tudi zakonodaja delavskega zavarovanja enotna za vso državo. 4. Uredba o delitvi SUZORa in ustanovitvi samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja naj se izda v najkrajšem času, a najkasneje do 31. julija 1940. ♦ Konferenca je sklenila te zaključke z ozirom na današnje stanje v socialnem zavarovanju in v izvajanju sklepov, ki so bili glede' vprašanja reorganizacije delavskega zavarovanja sprejeti na skupščinah oz. plenumih Zbornice za TOI in Delavske zbornice v Ljubljani. Prvi odločiti protesti Novica o sklepu Glavnega sa-veza srbskih zemljoradničkih zadrug, da bo prodajal pšenico po 350 dinarjev za sto kilogramov, je izzvala v Splitu med širšimi sloji veliko vznemirjenje. Uverjeni so, da bi ta cena pšenice ogrozila prehrano pasivnih krajev, ker bi se takoj podražil tudi kruh. Iz teh krajev so bile zato že odposlane brzojavke s protesti proti sklepu Glavnega saveza. Splitska organizacija Hrvatske seljačke stranke je naslovila na ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča brzojavko, ki ugotavlja, da bi zadel ta sklep posebno pasivne kraje, predvsem pa ta srez, ker spada med najsiromaš-nejše sreze v državi. Podobno brzojavko so odposlale predsedniku vlade tudi splitske zadružne organizacije, Zadružni savez in Zadružna matica. Prav tako je brzojavno intervenirala Trgovinska komora v Splitu pri predsedniku in podpredsedniku vlade, ministrih za finance, trgovine in industrije, pri dr. Smoljanu, pri poštnem ministru, pri hrvatskem banu in pri direktorju Prizada. Poziv zavarovalnic Zveza zavarovalnih družb v Jugoslaviji opozarja svoje zavarovance, posebno tiste, ki imajo požarno in tatvinsko zavarovanje, da svoje police proučijo glede na zavarovano vrednost. Ker so se cene stavbenega gradiva, delovne sile in raznega blaga lani in letos zelo povečale, se more smatrati, da so vsi zavarovani predmeti premalo zavarovani in bi razlika padla na zavarovanega oškodovanca v primeru nesreče, če se ne bi pravočasno zvišala vrednost v pogodbi z zavarovalnico. Najbolje je, da gre vsak sam k družbi po nasvet in da se višina vrednosti spravi v sklad s sedanjo dejansko vred nostjo zavarovanih predmetov (hiš, blaga idr.). Izboljšajte vozni red! Gospodarski krogi za uvedbo pospešenih potniških vlakov na glavnih progah Nove dvanajstine proračuna »Jugoslovenski Kurir« je dobil zanesljive informacije, da bodo nove dvanajstine, to je proračun države za mesece avgust 1940 do aprila 1941 kmalu objavljene, ker stopijo s prvim že v veljavo. Nikakor pa ni bila utemeljena govorica, da bo proračun prinesel spet nove davke ali zvišanje davkov. Sedanji dohodki državi popolnoma zadostujejo za kritje določenih izdatkov, zato se bodo neznatno zvišale samo postavke nekaterih resorov. Pred nekaj tedni je železniška uprava ukinila nočni par brzih vlakov med Mariborom in Rakekom ter priključni par brzeev med Kotoribo ob madžarski meji in Pragerskim. Ta vlak je vozil dolga desetletja med Dunajem in Trstom in ga je prejšnja Avstrija ukinila za nekaj časa le v svetovni vojni. Zveze iso pri teni paru vlakov res zelo ugodne, zato je vlak vozil tudi od oktobra dalje, ko je izpadel del tega vlaka na nemškem delu proge Dunaj—Trst. Sedaj je ta vlak ukinila tudi Italija na svojem ozemlju, t. j. od Rakeka do Trsta. Naša železniška uprava je smatrala, da mora enako storiti tudi v Sloveniji, tako da je sedaj celotni par nočnih brzih vlakov odpadel na vsej progi. Isto velja tudi na priključni progi Pragersko— Kotoriba. S tem ukrepom železniške uprave se javnost, zlasti pa gospodarski krogi v severni Sloveniji, predvsem v Mariboru in Celju, nikakor ne morejo sprijazniti. Za poslovnega človeka, ki mu je čas zelo skopo odmerjen, sta bila oba vlaka izredno pripravna. Ponoči ob 143. se je trgovec odpeljal iz Maribora in je bil še pred 6. uro v Ljubljani, kjer je imel na razpolago ves dan za svoje opravke. Opolnoči pa je zopet sedel na vlak in je bil ob treh ponoči doma. Od zjutraj do poznega večera ima gospodarstvenik, ki zna čas izrabiti, dovolj časa, da opravi svoje posle, ako ne zahtevajo ravno več kot en dan. Pa tudi izletniki so radi uporabljali ta vlak, ako so n. pr. hoteli iz Maribora ali Celja obiskati naše Gorenjsko ali Dolenjsko, in tudi v obratni smeri so s tem vlakom prihajali in se vračali izletniki s Kranjskega, ki so hoteli en dan prebiti na zelenem Pohorju, na Kozjaku ali v drugih tujsko-prometnih postojankah. Naša javnost, posebno pa po ovni svet, zahteva odločno, naj se ta zveza zopet uvede, bodisi kot lokalni brzi vlak ali pa kot pospešeni potniški vlak. Nemara bi zaenkrat pospešeni vlak še bolje ustrezal namenu, če bi vozil nekako ob istem času, kot je ukinjeni brzi vlak, ker bi se ga posluževalo veliko več potnikov, ki nesel pospešenec med Zidanim mostom in Mariborom, ki bi vozil po 21. uri kot priključek na nočni brzi vlak Ljubljana—Beograd in bi bil v Mariboru po 23. uri zvečer. Morda še boljši bi bil priključek na drugi nočni brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Beogradu ob 22. uri. Po 1. ponoči bi bil potnik v Mariboru. V obratni smeri je za dobro zvezo že doslej poskrbljeno, ker ima potniški vlak Maribor—Zidani most opolnoči zvezo na brzca Beograd—Ljubljana. Pri tej priliki ponavljajo naši gospodarski krogi svojo staro zahtevo po uvedbi motornih vlakov v Sloveniji. Dva motoma voza za glavno progo bi v Sloveniji z lahkoto opravila vse zaželene priključne zveze, pri delni spremembi voznega reda pa za prvo silo morda celo en sam voz, po možnosti štiriosnik. če bi odšel iz Maribora nekako ob 'A 20. uri, bi ta voz oddal potnike za brzi vlak za Zagreb, na povratku pa bi one, ki so se odpeljali s tem vlakom ob 20. uri iz Ljubljane, potegnil do Maribora, kamor bi prišel kmalu po polnoči. Če krene voz dopoldne približno ob 'A9. iz Maribora, odda potnike za brzi vlak za Zagreb in popelje na povratku one, ki so se z brzcem odpeljali po 9. iz Ljubljane, do Maribora. Popoldne bi motor skočil »na sprehod« na Dravsko polje in v Dravsko dolino in peljal tja lokalne potnike, na povratku pa bi pobral one, ki bi hoteli imeti v Mariboru priključke na pozne popoldanske vlake. Če bi bil še en tak voz sta-cioniran v Ljubljani, bi zelo ustregel lokalnemu prometu z okolico, lahko bi tudi tvoril priključek na popoldanska brzca Maribor—Zagreb. Tak voz ni predrag, radi cenenosti naj bi bil urejen na plinsko olje in imel naj bi le voznika, ki bi tudi pregledal vozovnice pri vstopu, saj bi se ta voz ustavljal na glavni progi le na malo postajah. Obratni stroški bi bili malenkostni, železniška uprava pa bi imela z njim precejšen dobiček, ne glede na to, da bi izvrstne zveze zelo ustregle potujočemu občinstvu. Bližamo se novim časom, dobi temeljite gospodarske obnove sveta in s tem tudi prometa. Za to se mora naša železniška uprava že sedaj pripraviti z uvajanjem dobrih in času primernih vlakov. A. B. Izpremembe v izvoznem režimu Spričo sedanjih mednarodnih prilik, ki so imele za posledico tudi totalno blokado Sredozemskega morja, se je nujno pojavil pro blem revizije dosedanje izvozne politike v tem smislu, da bi se naša izvozna politika čimbolj pri' lagodila novi situaciji in stvarnim možnostim izkoriščanja. Misliti je torej treba na nove ukrepe glede izvoza tistih pred metov, ki so sc doslej smeli izvažati le v devizne države, kamor je postal izvoz sedaj nemogoč, kakor tudi glede tistih predmetov, ki se v zvezi z angleško-francoskimi blo kadnimi predpisi niso mogli iz važati v nekatere druge države. Po došlih nam obvestilih se to vprašanje na pristojnih mestih obravnava z vsem razumevanjem Preden se pa izdajo v tem pogledu kake nove odredbe, se bo skušala najti tudi možnost, da bi se na kak način tudi sedaj moglo nabav ljati ono blago, katerega dobava je odvisna od Anglije. Zveza industrijcev za dravsko banovino želi, da ji tvrdke k temu vprašanju sporeče svoje morebitne konkretne želje in pobude. jim je brzec predrag. Ce pospe- je §e v veljavi odredba, da šenec nekaj minut del j vozi, ne druge in pridelovalci ne plačujejo tega davka. Trgovci, ki prodajo pšenico Prizadu, bodo morali plačati ta davek enako, kakor če jo prodajo komu drugemu, to je šest dinarjev na vsakih sto kil. S Prizadom bodo pa imele promet tudi zadruge in pridelovalci, in te bo Prizad gotovo tudi naj-upošteval pri nakupih. Ne pomeni mnogo Pri nas, zlasti v Sloveniji, zelo primanjkuje pospešenih potniških vlakov, in vendar je ta tip vlakov v inozemstvu zelo v čislih. V Nemčiji vozijo taki vlaki pod imenom »Eilziige«, v Italiji jim pravijo »Diretti«, dočim so brzci »Direttis-simi«, v Franciji so pospešenci »Expressi«, brzci pa »Rapidi«. Vo zijo z isto hitrostjo kot brzi vlaki, postajajo pa le na nekaterih postajah, vsekakor večkrat kot brzci. Cena jim Je ista kot pri potniških vlakih. Začetek je pri nas že storjen. _ novim voznim redom je začel voziti večerni potniški vlak med Ljubljano in Zidanim mostom kot pospešenec in se ustavi le v Litiji za eno minuto. Dalje pa vozi kot navaden osebni vlak in se ustavlja povsod. Med Ljubljano in Mariborom imamo sicer še precej dobre zveze, vendar so gotovi dnevni časi brez dobrega vlaka. Dobro bi se ob Primer, kako se država odpoveduje vzel okoli 100.000 vagonov pšenice v enem letu. Če bi morale tudi zadruge plačati poslovni davek in tudi pridelovalci, bi država prejela samega davka okrog 60 milijonov dinarjev. Ves ta dohodek „je z oprostitvijo zapravila ali vsaj večino, ker trgovci sploh ne bodo radi šli v to kupčijo, ki jim pomeni gotovo zgubo. Ta primer govori zelo jasno, da je treba pri nas zahtevati izenačenje davčne dolžnosti, zlasti pa davčno enakopravnost med zadrugami, pridelovalci in trgovinskimi davkoplačevalci. To bi bilo tem bolj potrebno in pravično, ker država s svojim podpiranjem zadrug in favoriziranjem kmetoval cev itak dosega samo to, da odriva trgovce od vseh kupčij. Poleg tega pa je to primer, kako fiskus izgublja velike zneske. Če bi se naredila anketa in pregledali važni takšni primeri, bi se izka zalo, da izgubi država na podoben način blizu pol milijarde dinarjev na leto. Nadaljevanje sedanje prakse pa bo imelo seveda za posledico najprej poplavo novih zadrug. V sedanjih časih nima prav za prav ne moralno ne gmotno nihče pravice zahtevati od države, da ga oprosti davkov, ker zahteva drža va od vseh, da izpolnijo svojo dolž nost, še posebno glede na plačevanje državnih davščin. Zato ne bi smele ne zadruge niti ne pridelovalci pšenice zahtevati od države, da se odreče nekaj stoticam milijonov dohodka. Tudi naš list je že poročal o razpisu davčnega oddelka, ki je razveljavil prejšnjo odredbo, da Prizadove kupčije niso zavezane davku na poslovni promet. Novi razpis namreč določa, da je pri sedanjih Prizadovih nakupih pšenice za domači trg treba plačati ta davek, ker je to notranji promet. Na papirju bi bila la odredba razumljiva in v redu, vendar pa tudi tu velja izjema, zelo važna celo, in zato nikakor ne moremo reči, da se v tej odredbi zrcali kakšna skrb za povečanje državnih dohodkov, ki bi jo opravičevala. Zadnji list »Jugoslovenski Kurir« opozarja, da je ta odredba dejansko veljavna samo za trgovce in samo ti bodo resnično morali plačevati ta davek. To pa zato, ker za- prej bodo pa ti plačali nič davka za ta promet, oziroma ga bodo plačali sploh samo protokolirani trgovci Tako je s posebno odredbo omogočeno zadrugam in pridelovalcem, da odrinejo trgovce iz tekme ter sploh od trgovine s pšenico za Prizad. Računajo pa, da bo ta pre- Ze v 24 urah barva pleslra In kemične snatl ithleke klobuke Itd Skrobl in svetlolika srajce nvrat nike to manšete Pere. suši. monga In lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6 Selenburgora ul 3 Telelon št 22 72. Politične vesti Nemški vodja Hitler je imel v petek važen govor na seji Reichs-taga, kateri je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister Ciano. Kakor se je pričakovalo, je dal Hitler Angliji priliko, da se pobota brez nadaljevanja vojne. V svojem govoru je najprej proslavil zmago nemškega orožja v dosedanjem delu vojne ter sporočil napredovanja in odlikovanja generalov, podal nekakšno bilanco boja proti versajski pogodbi, obračunal z vla<\"T mi zapadnih velesil in napadel tudi Churchilla. Italiji je ma priznal tudi vojaško zaslugo za odločilno zmago nad Francij Glede Sovjetske Rusije j® , trdnost sporazuma in dokončnost razmejitve interesnih območij z njo; Amerike sploh ni omenil._ Po odhodu iz zbornice mu je množica priredila bučne pozdrave. Značilno je bilo, da se je za to sejo grof Ciano tako naglo vrnil iz Rima v Berlin, kjer je z njegovo ^sočnostjo dobil Hitlerjev govor pomen E~(» Člana doseli v Berlin tudi strokovnjak! iz italijanskega P*mi' qtrštva se sme računati sedaj z veliko diplomatično akcijo osovnih velpsil in s konkretno ponudbo za mirovna pogajanja. Vimenu Anglije ] e prvi odgovoril Hitlerjev govor hladen, ker se ni ■opazilo v tem govoru nič novega. Uradno sodijo, da je hotela Nemčija s tem nastopom samo opravičiti napad na Anglijo, z napadi na Churchilla pa jo še prej demoralizirati. Angleška vlada na ta govor ne bo odgovorila. V imenu Anglije je odgovarjal Hitlerju general Smuts, predsednik Južnoafriške unije in naštel zlasu vojaške dokaze, da se vojna še ne more končati, ker je Velika Britanija odločena in se tudi more bojevati še dalje in delati za novo Zvezo narodov na podstavi osebne in narodne svobode. Danes bo govoril po radiu lord Halifax, za jutri pa je napovedan velik govor predsednika Churchilla. Italijanski poluradni listi ponavljajo Hitlerjeve besede in zagotavljajo odločnost vojaške zveze z Nemčijo za nadaljevanje vojne do zmage; če angleški narod ne bo znal odstraniti sedanje vlade, bo tudi sam zakrivil uničenje britanskega imperija. Mussolini in general Franco sta imela že določen sestanek, na katerem bi proučila vstop Španije v vojno in ustanovitev latinske zveze, ki bi ji priključila tudi Francijo. Po sodbi sovjetskega tiska gre Španiji velik pomen zaradi njene lege in njenih zvez z Južno Ameriko. Farinacijev list »Regime fasci-sta« prinaša znova napad na politiko Sovjetske Rusije, kateri grozi, da se ji bo zgodilo tako kakor Poljski in Franciji, če bo poskušala izvesti še kakšno nedogovorjeno akcijo. Japonska politika se bo odslej spet najtesneje naslanjala na Nemčijo in Italijo, ker je nova vlada naklonjena fašistični ideologiji. Oborožitev Sovjetske Rusije se pospešeno nadaljuje in je bilo izdelanih letošnje polletje tudi 40% več ladij ko lani. Irski ekstremisti so zažgali veliko skladišče žita v Belfastu. Policija jih še ni izsledila. Na Rooseveltov predlog je bil kmetijski minister Wallace izbran za kandidata na podpredsedniško mesto v USA. V svojem govoru po radiu je Roosevelt izjavil, da je sprejel kandidaturo na predsedniško mesto le zaradi naglega toka svetovnih dogodkov, iz istega vzroka je tudi tako zaposlen, da se osebno ne bo mogel motiti z volivno kampanjo. Nemška »Diplomatsko-politična korespondenca« ugotavlja po Rooseveltovem govoru ob sprejemu 3. predsedniške kandidature, da ni skrival svojega sovraštva proti »silam obnove« oz. proti novi Evropi. Državni tajnik USA Cordell Hull je odpotoval na panameriško konferenco v Havano. Konference se udeležuje 21 zunanjih ministrov in naj bi bila demonstracija moči in volje ameriških republik, ki bodo vedno skupno nastopale za obrambo ameriških interesov. Italijanska letala so izvedla prvi velik napad na Gibraltar in odvrgla nekaj težkih bomb. Porušenih je nekaj hiš in nekaj je bilo tudi smrtnih žrtev. Ob vhodu v sicilsko ožino so letala potopila neko angleško podmornico. Uradno se priznava, da je bila pri Kreti potopljena modema italijanska križarka »Bart. Colleoni«. Potopila pa je menda prej en angleški rušilec. Po angleškem poročilu je bila potopljena še ena taka križarka, trgovinsko ladjo »Romo-pa so Italijani sami potopili na poti iz Avstralije v Japonsko. Anglijo in Škotsko so napadla nemška letala, angleška pa so spet napadala v Nemčiji in Nizozemski zlasti skladišča nafte. Velike bitke nad Rokavskim prelivom se je pa udeležilo nad 150 letal. Angleška obramba, ki so jo podpirale tudi ribiške ladje, je bila uspešna. Nemško poročilo priznava zgubo dveh letal, proti zbitim 15 sovražnim. Angleži poročajo, da so zbili znova 14 nemških letal, večino nad Anglijo in Norveško, sami pa bombardirali uspešno letališča idr. Potopljen je bil neki angleški iskalec min v Sredozemskem morju. Gibraltar bo s prekopom spremenjen v otok. Francoski predstavnik v Londo- j je zaklenil poslaništvo in odpotoval. Kot pogoj za sporazum je zahtevala Francija vrnitev) vseh ladij in veliko odškodnino za potopljene ladje in padle mornarje. Francoska vlada je na svojih zadnjih sejah razpravljala o Lava-lovih načrtih za preureditev države, organizacijo stranke, oz. o njegovem obisku Berlina in o priskrbi bencina. V Tunisu se francoska oblastva ne podrejajo osrednji vladi in še naprej zatirajo Italijane, tako se pritožujejo italijanska poročila. _ Parlamenti Litve, Latvije i*1 Estonske so soglasno sprejeli predlog, da se uvede sovjetska ustava In da se priključijo te države Sovjetski zvezi. Po švedskem poročilu je zahtevala Moskva od Finske, da Ji roči še del Alandskih otokov ali pa da razdere utrdbe na njih m da bo to najbrž izvedeno. IZ Dobrudže beži bolgarsko prebivalstvo, ker je nova romunska vlada dosti Bolgarov aretirala in jim zaplenila imetje. Romunska vlada je tudi odklonila predlog Bolgarije za sporazumno rešitev dobruškega vprašanja. Še po sovjetskem demantiju se ponavljajo turška poročila, da so rdeče čete v Bukovini prekoračile novo mejo. Denarstvo Polletna bilanca Narodne banke Objavljen je polletni izkaz Na rodne banke s temi postavkami imetja: zlato v blagajnah 2.046'8 milijona din, zunaj 196'8, devize &20, kovanci 386, eskontna posojila 1.789'8, zastavna 110'88, vrednostni papirji 421, prejšnji pred jemi državi 1.633'5, ministrstvu za finance 839'45, boni nar. obrambe 3.787, fondi 241 ‘5 in 30, bančni 11 nepremičnine 2037, razna aktiva 2.09l-6, zastave in kavcije 11.358 (milijonov dinarjev). Na dolgovni strani so poleg glavnice: oblek bankovcev 12.210'3 obveze na pokaz države 47'H, ži-rovni računi 1.012, razni 802'6, re zervni fond 245‘2 in amortizacij ski 31, bančni 11, razna pasiva 373‘97 in spet kavcije, tako da znaša vsota bilance 26.271'89 (milijonov din). Obtek in obveznosti banke so znašale 14.072 ob podlagi v dejanski vrednosti 3.58977 ali s kritjem 25‘50% in zlatim ™tjem 23'27 %. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 15. julij obsega tri važne spremembe: na daljnje znižanje papirnatega obte-ka in eskontnih posojil, pa zvišanje vsote žirovnih računov. Obtek se je namreč zmanjšal zadnja dva tedna za 120 milijonov din. Žirovni računi so spet narasli za 70 mili jonov na 78 milijonov, posojila pa padla za 31 milijonov, proti 1. juniju celo za 125 milijonov in maju 100 milijonov. Med aktivami so spremenjene postavke: podloga je večja za 13‘2, narasla na 2.281 '6, deviz zunaj podloge je za 34'8 manj na 414'5 milijona din, kovani drobiž je znižan za 11 6 na 338’5, posojila so se znižala na 1.724’6, na zastave narasla za 20 na 18 6. Vrednostni papirji so nespremenjeni na 421*6, enako Posojila državi na 600, razen za narodno obrambne bone, ki jih je več za 17 milijonov na 3969 milijonov dinarjev. Razna aktiva so Padla za 34’3 na 20597 milijona dinarjev. Obtek je v tem tednu padel za 109 na 12.089'9 milijona, povečale so se obveznosti na pokaz za 43 na 86‘3, žiro na 1260, padli so za 53*6 razni računi na 698, narasla razna pasiva za 137 na 373'9 milijona dinarjev. * Provizijsko stopnjo je Narodna banka zmzala za klirinške in devizne posle_ od 2,5 na 2 tisočinki, Kar je bila ze stara zahteva gospodarstva. Obrestna mera je tudi previsoka. Priporočljivo pa bi bilo, da tudi drugi denarni zavodi znižajo manipulativne pristojbine. Za izdajanje garantnih pisem je devizni odbor izdelal nova pravila, po katerih smejo denarni zavodi tujcev garantna pisma in kredite samo V višini lastnih sredstev. Turistom, ki potujejo v Italijo smejo denarni zavodi dati odslej kreditna pisma na mesečnih 5000 ftr. Doslej je bila določena višina 3000 lir. Anketa za kmetijski kredit v Zagrebu je sklenila, da se mora ustanoviti Hrvatska zadružna banka s pomočjo sredstev Privilegirane agrarne banke. Sklep je bil storjen v okviru načrta za ohranitev minimuma kmečke posesti. Tečaj funta je odslej enak v Londonu in Newyorku, ker je tudi za devize določen sporazumno tečaj 4,035, kakršen je veljal doslej vl(«»nZa klirinško plačevanje. gleškeen "if ht J®^Begcl PodPis an* »“ssS Obtek se je zadnji teden povečal’ spet samo za 6 milijonov proti 10 v prejšnjih tednih. Angleške zavarovalnice izplaču-tejo vsa zavarovanja v funtih ali drugih valutah in za vse dežele nemoteno, to je izjavil finančni hiinister v spodnji zbornici v odgovor na dano vprašanje. Finančne težave, ki jih je povzročila vojna, niso niti najmanj Poslabšale stanja angleških bank ter so večinoma vse banke izpla- Preosnova naše zunanje trgovine Poskusi korporativnega V ministrstvu za trgovino in industrijo se nadaljujejo raziprave o reorganizacijskih pogojih naše zunanje trgovine. Ker se splošno priznava potreba, da se izvede sistem dirigirane zunanje trgovine, gre le še za način, kako bi ob najmanjših stroških in motnjah mogla ta trgovina dati za naše gospodarstvo kar najboljše rezultate, zlasti v zvezi z velikim interesom naše trgovinske politike, da zagotovi boljšo oskrbo države s potrebnim blagom. 0 načrtu poroča >Vreme« sledeče: Trgovci ne bodo izključeni. Nova organizacija zunanje trgovine se zamišlja tako, da ne bi izključevala ne trgovcev uvoznikov ne izvoznikov, da bi pa mogla vse kontrolirati država oziroma direkcija za zunanjo trgovino. Upa se, da bi tako izvoz in uvoz spravili v sklad z občim interesom države in njenega gospodarstva, pa da se onemogočita špekulacija in sebično izkoriščanje konjunkture. Iniciativa za oskrbo države bi po tem pojmovanju zunanje trgovine prešla od posameznika na državo. Razumljivo je, da v taki zunanji trgovini ne zadovoljujejo več posvetovalni odbori, marveč se morajo izvozniki in uvozniki organizirati po strokah v prisilne strokovne organizacije, in sicer tembolj, ker oblastva ne morejo sodelovati s tisoči tvrdk. Misli se, da je treba dati pridobitnikom, za katere se uvedejo določne omejitve in zahteva od njih sodelovanje po državnem načrtu, tudi neke pravice, zlasti da se jim omogoči neki vpliv na odločevanje v njihovi stroki. Obvezne organizacije pa ne bi bile popolnoma uniformne, ker bi se razlikovale po obsegu in po pomenu strok, spopolniti pa se morajo v življenjski praksi. Preprečiti se mora škodljiva konkurenca Obvezne organizacije bi predstavljale nasproti državi vse izvoznike in uvoznike, podajale bi predloge za svojo stroko in sprejemale obveznosti pri izvajanju državne trgovinske politike. Zagotovilo bi se s tem sodelovanje brez prekomernega dirigiranja, posebno pa preprečile intervencije. Strokovne organizacije bi tudi izključevale prevelike razlike v cenah in kup-čijskih pogojih, s čimer bi se mo- glo preprečiti konkuriranje domačih podjetnikov v korist tujcev pa na škodo našega gospodarstva. Onemogočilo bi se delo špekulantov in slučajnih trgovcev. Važne bodo odredbe, da se uveljavijo samo pravi trgovci. Še danes se namreč pojavljajo na trgu najrazličnejši ljudje, ki niso v nikaki zvezi ne s trgovino ne z gospodarstvom kot celoto. Uvedla bi se torej registracija, kar bo tudi v korist trgovcem. Ne bi pa to pomenilo monopoliziranje strok in ustvarjanje kaste, marveč naj se vsakemu upravičencu omogoči sodelovanje. S takšno organizacijo bi se mogla izvesti načrtna zunanja trgovina. Potrebni izvoz in uvoz bi se ugotovila za neko dobo vnaprej, načrti strok bi se proučili v direkciji v okviru občega razdeljeval-nega načrta in soglasno z ostalimi činitelji. Dovolila bi se dajala po konkretnih predlogih teh enot. Glede na vedno večje svetovne spremembe je potrebno, da se naša zunanja trgovina čimprej in kar naj popolneje preuredi. Izvedlo pa naj bi se to še pred začet kom izvozne kampanje. Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. dosti grozdja in bombaža, slaba pa bo vendar letina za grozdje in za zemeljski oreh. Bombaž se je zadnji čas zelo podražil posebno v Traciji, ker si turške tvomice nabavljajo rezervne zaloge in ker se nakupuje tudi za Romunijo. Naša pogajanja s Turčijo se prično v kratkem. Bombažne plantaže v Italiji so dosegle lani že površino 45.000 ha, prejšnji dve leti se je od 10.770 povečala ta ploskev že na 37.000 ha. Uralski metalurgični kombinat blizu Sverdlovska za predelavo bakra je dozidan in bo najmodernejše podjetje te vrste. Dobave - licitacije Borzni Nejasnost na mednarodnih borzah Najvažnejši dogodek tega tedna e dvig funta na vseh velikih borzah kot vpliv novega sporazuma med Anglijo in Ameriko. Pogajanja se še nadaljujejo za nekatera vprašanja: podpiranje funta, revizijo valutnega sporazuma, ker je Francija odpadla, prevzem francoskih naročil v USA ter usoda francoskega zlata in drugih naložb (samo zlatih zalog 1.679 milijonov dolarjev). Svobodni angleški funt notira 2 in pol odstotka pod uradnim tečajem. Za razvoj tečajev glavnih valut na njujorški borzi je značilna sprememba tehle tečajev: 12. 7. 369'5 4005-405-2267'5 19.7. 391’— 4005'— 405’— 2272 - London Berlin Milan Curih Ameriške zavarovalnice so ta teden zvišale premijsko stopnjo za plovbo v Anglijo od 7'5 na 10 odstotkov vrednosti blaga, zavarujejo pa samo za zahodno od Southamptona. Evropski nevtralni papirji so se na njujorški borzi okrepili, stalni so interesi za nemške. V Londonu je efektni promet omejen, močnejše je bilo zanimanje za do-minionske in železniške papirje. Stalna je tendenca tečajev državnih papirjev. Mednarodni trg surovin je oslabljen zaradi pesimizma, okrepila se je samo cena žita, čeprav se Ameriki ne odpirajo večje možnosti za izvoz pšenice in koruze in se v Argentini misli celo na požig koruznih zalog. Panameri-ški kartel bi bil v tem pogledu orez moči in zato načrt zgublja pristaše. Zelo veliko senzacijo pa pomeni angleški predlog za gospodarsko združitev Velike Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike. čale do 30. junija isto dividendo ko lani. Angleški listi poudarjajo, da kaže to na veliko finančno stabilnost v Vel. Britaniji. T"?ki Eti-banki je vlada zvišala nemisko glavnico od 300.000 na en milijon turških funtov, da bo mogla reorganizirati izvoz. Japonski državni dolgovi so na- 9QS7orV za 504 milijone na 23.706.milijonov, od tega je zunanjih dolgov ena in četrt milijarde jenov. Beograjska borza Skupni efektni promet te borze je v juniju dosegel samo 6'36, kar je tudi neke vrste rekord (največji promet je bil 470 milij.). Vzrok je pač ta, da sta tržila skoraj polovico vojna škoda in dalmatinski agrar. Promet tega tedna je znašal 2*66 milijona (prejšnjega 2‘2) in je torej še vedno zelo nizek in večina papirjev sploh ni imela prometa. Begluške obveznice so se tržile po 79, dalmatinci po 73'25, gozdne 71'50, male delnice PAB 188'5. Brez prometa so bile delnice Narodne banke. Zadnja dva dni je popustil dalmatinski agrar na 72; vojna škoda pa je ostala na 441. Večina papirjev se ne pokazuje več in manjka tudi vojne škode, porabne za kavcijo. Tečaji državnih papirjev od sobote: vojna škoda 445—442, dalmatinci 72—71*50, begluške 78—79, gozdne 71 zaklj., agrar 1921. 51'50 zaklj., agrar 1934. 52*50 zaklj., investicijsko pos. 98'50 do 98*—, PAB delnice 191 zaklj., velike 192. Na deviznem tržišču je bila nespremenjena nemška marka, popuščajo grški boni. Za bolgarske dinarje ni bilo prometa. Promet je znašal skupaj 39*2 milijona din (zadnji 37'4). Od tega odpade na nemške marke 28'8, na grške bone 0'24, na dolarje 9*5, švicarske franke 0'25, na funte 0*37 milijona din. Dodelitev deviz je zadovoljevala, izvzemši poslednji dan (35‘8 odstotka). Na blagovnem trgu vpliva slaba letina, ki bo pri nas nižja od lanske, splošno v Evropi pa srednja in bo treba dosti uvoziti. Zaradi žetve zdaj ni prometa na borzi. Prizad kupuje neposredno. Letina pšenice bo v suficitarnih krajih za 25 do 25 odstotkov pod normalo. Promet koruze je skrit in dosti nad predpisano ceno, namreč po 300 do 250, koruzna (projina) moka 400 v Srbiji. Uvoz je skoraj nemogoč. Po zadnjih poročilih je znašal promet blagovne borze v Beogradu vsega v zadnjem tednu 50 vagonov, in sicer 15 pšenice, 17 koruze, 7 moke in 6 otrobov, ter po en vagon ječmena in fižola. Zunanja trgovina :"||||,IMI—r IIIIBII lil IIIIII«II Sporazum z Grčijo podpisan Trgovinska pogajanja z grško delegacijo so se v Beogradu uspešno končala in je bila nova pogodba že včeraj podpisana. Pogodba obsega trgovinski in plačilni sporazum. Obljubljen nam je reden uvoz kolofonije in tudi bombaža in volne ter urejena redna dobava olj in sadja. Za plačevanje pa so dosegli Grki, da se spet uvede stari klirinški način, ki bo veljal do konca tega leta. Pozneje preidemo na zasebni sistem kliringa, kakršen velja za Bolgarsko in Nemčijo. Letos se bo plačevalo 65 odstotkov v bonih-drahmah in 35 odstotkov v devizah. Lansko leto jo veljalo razmerje 72% v bonih, 18% v devizah in 10% na račun A. Za naše turiste smo pri-zrali rezervo 25 milijonov drahem. Za šest mesecev določeni kontingenti obsegajo sledeče predmete našega uvoza: 150 ton olivnega olja, 300 ton terpentinovega, 1000 ton kolofonije, 50 ton strojarskih izvlečkov, 675 ton bombažne preje, 300 ton kozje dlake, 50 ton kož od drobnice, 5 ton mastike, 20 tisoč ton morske soli, 2000 ton suhega grozdja, 300 ton oliv, 3000 ton smokev in 500 ton južnega sadja. Za izvoz pa imamo določene kontingente: 200 tisoč glav drobnice, en tisoč prašičev, 100 ton masla, 150 ton kaškavalja, 150 ton slanih rib, 100 ton konoplje, 250 ton kavstične sode, 1000 ton natrijevega karbonata, 200 ton natrijevega bikarbonata in 200 ton kalcijevega karbonata, 100 ton metilove-ga alkohola, 100 ton papirja za cigarete, 5 ton emajlirane posode in 15 ton klincev. Trgovinska pogajanja s Slovaško se pričnejo ta teden v Beogradu. Turčija bo izvozila lahko približno 8 tisoč ton olivnega olja, Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 23. julija ponudbe za dobavo spiralnih svedrov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 29. julija ponudbe za dobavo kožnih jermenov; 5. avgusta svinčenega kabla. Mornariška iz^idniška komanda v Šibeniku sprejema do 24. julija ponudbe za dobavo raznega pisarniškega papirja, gumiranega papirja, platna, žice, kartona ter trakov za šivanje knjig. Artiljerijsko tehnični zavod Lepe tane sprejema do 24. julija ponudbe za dobavo cevi, gum. ventilov in brtev ter spojk; 25. julija polnil za ognjegasne aparate ter drugih potrebščin; 26. julija ognjegasnih mask ter filter je v in ročnih aparatov »Pastor«. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 29. julija ponudbe za dobavo jeklenih rešet, orodja za zidarska dela, glodal za žlebe; dne 5. avgusta cevi za kompr. zrak, raznega pribora za okna in vrata, manesmanovih cevi, spiralnih svedrov ter 20.000 kg ovsa; 12. avgusta jelove skorje, hrastovega jamskega lesa, kremen za bencinske svetilke, jekla ter raznih pil, jeklene vrvi ter stropnih svetilk iz litega železa. Pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu bo 23. julija licitacija za dobavo konopljene in lanene ja-drenine; 24. julija terpentinskega olja, žveplene kisline, stearina, železne pločevine, trde gume, bron-ce, ogledal za reflektorje ter raznih metel in metlic iz slame. Dne 24. julija bo licitacija za dobavo vrvarskega blaga; 25. julija ventilatorja,, kotnega železa, pocinkane pločevine; 29. julija brodskega zvonca in kabla; 30. julija zakovic iz plavljenega jekla, gabrovih desk, steklenih plošč za brodska okna, denaturiranega alkohola za gorivo, smole, karbolineja in vijakov za les, žičnikov, siteklenega papir j a, sive barve, raznega železa, zakovic ter pocinkane pločevine; 5. avgusta jeklene vrvi, naprave za sušenje zraka, linoleja; 10. avgusta bo ustna licitacija za prodajo raznih krp, starih in novih, platna, afrik. trave, odpadkov od usnja, gume idr.; 16. avgusta bo ofert-na licitacija za dobavo raznega slikarskega materiala. LICITACIJE: Dne 30. julija bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo dveh kompletnih drsalnih naprav na električni pogon. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš direkcije drž. železnic v Ljubljani razpisuje na dan 30. julija licitacijo za težaška, zidarska tesarska in krovska dela za gradbo stanovanjske hiše v Murski Soboti Licitacija se vrši v Ljubljani v pisarni načelnika gradbenega, oddelka direkcije drž. železnic. Dne 25. julija bo v pisarni referata inženjerije štaba divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo II. objekta vojašnice kralja Petra in dne 26. julija za postavitev dveh lesenih barak v Slovenjem Gradcu. Dne 24. julija bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Petrovgradu ofertalna licitacija za oddajo vseh gradbenih in obrtniških del za stavbo okrožnega urada v Petrovgradu, Dne 25. julija bo v intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki licitacija za dobavo ovsa. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Dopolnitev ■bencinske naredbe Ministra trgovine rrr industrije ter financ sta sporazumno izdala spremembe v naredbi št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva: la Spreminja se 8. -člen naredbe in se glasi: Dovolila za nakup bencinske ' mešanice za potrebe industrijskih podjetij in obrtnih delavnic, ki jo uporabljajo kot pomožno sredstvo pri svojem delu in ne za pogon, bo izdajala uprava državnih monopolov industrijskim oziroma obrtnim zbornicam, vsaki zbornici za njeno območje. Dajala se bodo dovoljenja za količino, ki je potrebna za enomesečno potrošnjo (po obrazcu 2). Industrijske oziroma obrtne zbornice morajo skrbeti za pravilno razdelitev dodeljene jim količine bencinske mešanice. Razdeljevati morajo na tale način: obrtne zbornice dajejo dovolila obrtniškim delavnicam (po obrazcu 2) v mejah tiste količine, za katero so prejele dovoljenje od uprave državnih monopolov; industrijske zbornice pa dajejo dovolila industrijskim podjetjem (po obrazcu 2 b te naredbe), tudi v okviru količine, na katero so prejele dovoljenje, tako, da smejo izdati enemu podjetju dovolitev za nakup največ 250 kg bencinske mešanice na mesec. Za tista industrijska podjetja, ki potrebujejo več ko 250 kg mesečno, bodo zbornice pošiljale dovolila (s seznamom) upravi državnih monopolov v odobritev nakupa. O dovolilih, izdanih po prednjem odstavku, morajo zbornice konec vsakega meseca pošiljati poimenske sezname upravi državnih monopolov. 2. V členu 9. naredbe se dodaje tretji odstavek, ki se glasi: Od predpisov prednjega odstavka in člena 6. te naredbe sme za dodeljevanje pristojno oblastvo odobrovati izjeme (nakupa) in večje količine bencina oziroma bencinske mešanice tistim podjetjem (delavnicam), katerih gospodarska delavnost je sezonske narave, zaradi česar je njihova poraba teh goriv neenakomerno porazdeljena po mesecih — enkrat več, drugič manj. 3. V členu 10. b naredbe št. 3 se črta 'beseda »predpisih« in se namesto nje postavijo besede: >po predpisu 1. točke 1. odstavka člena 9.«. Proračuni in davki Ljubljane »Statistični letopis mesta Ljubljane za leto 1939« obsega tudi ča sovni pregled občinskega proraču na in pregled davčnih dohodkov. Iz uradnih podatkov je razvidno, da je občinski proračun naglo na raščal, in sicer je od dobrega mili jona (1*3) kron v letu 1914. narasel na 16 milijonov kron v letu 1921./22. Naslednje leto je znašal proračun 11*4 milijona dinarjev za leto 1924. že 26 milijonov in leta 1931. 50*6 milijona, nakar je nazadoval do leta 1933. (45'8), leta 1935./36. pa že dosegel 84-5 in čez dve leti je bil že na 103'6, nazadoval pa drugo leto na 99. Zadnji trije proračuni so znašali 117 8, 123-6 in letošnji 131*3 milij. din. Od tega so znašali osebni izdatki zadnja štiri zaključena leta 19*6, 20*99, 24*2 in 26*3 milijona dinarjev, stvarni izdatki pa ista leta 83*9, 78, 93*6 in 97*3 milijona din. Davščin je dobila občina za kritje proračuna sorazmerno vsako ieto več in so narasle doklade samo od leta 1934. dalje od 6 mi lijonov na skoraj 9 milijonov din, trošarine in uvoznina od 16 7 na 25 milijonov, vodovodna naklada od 5*4 na 7*5. Občinske takse in druge davščine so se gibale zelo neenakomerno, razen takse za prenos nepremičnin, ki je lani dala 1*5 milijona dinarjev. Zanimivo je, da se kritizirana davščina na prenočišča tudi številčno ni izkazala in je n. pr. od viška 720.000 din v letu 1925. padla leta 1930. na 370.000 in znašala zadnja leta le še po četrt milijona, lani pa 300.000 dinarjev. Približno enako je padla tudi davščina na vozila od leta 1931. pod pol milijona in lani znašala samo 400.000 dinarjev. Trž-nina se giblje okrog milijona din in lani je dosegla spet 1*25 milijona. Veselični davek je lani znatno padel, od 550.000 na 500.000 dinarjev. Posojil je imela mestna uprava lani 116 milijonov din, njena podjetja pa 65*2, skupaj 181*3, ker so lani podjetja dobila 25 milijonov Pomanikliivosti v pisemski Uvede/o nai te zopet denarni pitmonoSe Mariborsko trgovstvo se zelo pritožuje, ker se je s 1. majem 1.1. uvedla nova praksa v dostavi denarnih pošiljk. Od tega dne dalje dostavljajo vsi pismonoše pisemsko in tudi denarno pošto. Denarni pismonoše so s tem odpravljeni. Ta praksa je bila morda dobro mišljena in ima gotovo namen, vse pismonoše enako zaposliti in po možnosti pri tem celo nekaj prihraniti, vendar ima za posledico zakasnitev celotnega poslovanja v gospodarstvu. Pri trgovini namreč nikakor ni vseeno, ali se dostavi pisemska pošta ob 9. dopoldne ali pa šele ob 10. ali celo še kasneje. Pri današnjem hitrem tempu v poslovanju igrajo take zamude dostikrat usodno vlogo in lahko povzročajo gospodarstvu veliko škodo, in to ne samo trgovini, ampak tudi industriji, obrti itd., zlasti če je treba naročilo izvesti že z obratno pošto. Če se pismo dostavi šele malo pred poldnem iin je treba odgovoriti z obratno pošto n. pr. v vzhodne predele države, je na razpolago prav malo časa, ker gre več posojila ko do leta prej. Imo-vina mestne uprave je ocenjena za lani s 7*84 premične in 164 nepremične, skupaj na 171*87 milijona in podjetja mesta 71*59 in 76-36, skupaj na 147*95 milijona dinarjev, tako da je bilo zaključno stanje imoviue ocenjeno skupno na 319*8 milijona dinarjev. Nepremična imo-vina podjetij mesta sestoji iz klavnice (19 milijonov), elektrarne (5*75), pogrebnega zavoda (2*69), plinarne (2*99), priprege (3*27), tramvaja (38*26) in vodovoda v Klečah (4*3). Velika je pa premična imovina v teh podjetjih, ki se ceni na 71*59 milijona dinarjev. brzovlak s pošto že ob 13 % iz Maribora. Za razmišljanje, kalkulacijo, pisanje in odpremo je torej na razpolago često koniaj ena ura. Kaj naj stori poslovni človek, če ima odgovoriti na celo kopo pisem in odpremiti celo vrsto paketov? Združenje trgovcev v Mariboru je zato interveniralo pri poštni upravi, naj se zopet uvedejo denarni pismonoše, ker se le na ta način pospeši dostava pisemske pošte. Na nedavni plenarni seji Zbornice za T0I je bila postavljena zahteva, naj poštna uprava namesti dovolj pismonoš, da ne bi trpela pisemska dostava. Nameščenci naj se primerno plačajo, saj ima poštna 'uprava vedno večje dohodke. Zahtevi mariborskih trgovcev se pridružujejo tudi vsi gospodarski ljudje v drugih slovenskih mestih. Pošta mora biti vzgled hitrega prometa, zato pa mora imeti tudi dovolj osebja. Nastaviti tako malo nameščencev, da zaradi tega trpi promet, se pravi varčevati na nepravem mestu. vsakega tekočega računa je torej v tem, da je račun stalen in tekoč, ki vzdržuje trajno trgovinsko ali bančno poslovno zvezo med podjetjem in dotično osebo. Nadaljnja značilnost tekočega računa je tudi v tem, da je višina kredita navadno označena že v računu samem in se vsi posli gibljejo v mejah tega kredita. Od teh otvorjenih in tekočin računov se pa morajo razlikovati navadni — trgovinski — računi (konti), ki izvirajo iz določene storitve, zaključka ali posla in ugasnejo takoj, ko se izpolnijo pogoji, v katerih so nastali. Ti računi regulirajo samo določene trgovinske odnose in prestanejo, Čim so dolgovi po teh računih poravnani. Ti računi niso tekoči in niso zavezani taksi. Računi, ki se po zgoraj označenih vidikih kvalificirajo kot tekoči ali odprti računi, se morajo prijaviti pristojni davčni upravi polletno, in sicer najkasneje do 15. januarja oziroma do 15. julija. Prijava ima obliko preglednega seznama tekočih računov. Na ta seznam se nalepijo kolki, ki ustrezajo taksnemu znesku za preteklo polletje. Pripominjamo, da je tudi ministrstvo za finance te dni izdalo pojasnilo v istem smislu. Doma in po svetu Taksiranie tekočih ali odprtih Zveza industrijcev sporoča: Kakor smo že v naši okrožnici dne 29. decembra 1939. pod št. 6254, str. 92, na kratko omenili, se je s taksno novelo — uredbo z hne 22. decembra 1939 — spremenila tar. post. 37. zakona o taksah tako, da so po spremenjenem besedilu te tarifne postavke otvorjeni ali tekoči računi ne le pri delniških družbah, temveč tudi pri družbah z o. z. in pri vseh podjetjih, ki so zavezana voditi poslovne knjige (»knjigaši« v smislu čl. 53. a zakona o neposrednih davkih) podvrženi letni taksi v znesku din 30*—. Ta taksa se pa zniža na polovico, t. j. na din 15 — letno za one račune, katerih imetniki so po novelirani tar. post. 37. zakona o taksah dolžni plačevati takso za otvorjene ali tekoče račune. Ker se je v zvezi s to spremembo pojavila nejasnost, kaj je razumeti pod pojmom tekočega ali otvorjenega računa, smatramo za potrebno podati sledeča pojasnila. Z navedeno uredbo in s pravilnikom z dne 2. januarja 1940. se v bistvu, kaj je razumeti pod pojmom tekočega ali otvorjenega računa, ni nič spremenilo. Tozadevno velja slej ko prej razpis ministrstva financ z dne 19. aprila 1930., št. 29.050/1II (Fin. zbornik št. 4 iz leta 1930.). Po besedilu novega pravilnika in navedenega razpisa se smatrajo za otvorjene ali tekoče račune oni računi, katerih imetniki imajo pravico, da razpolagajo z gotovino ali pa polagajo gotovino, ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. Značilno bistvo a. Šarabon sco UII1UIM * Uvoz kolonllalnejobe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Milni »adliava Glavna zaloga rudninskih vodi Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon St. 26-66 Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1 2 o/011 Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravi el Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega as rdeCIml srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1 V Somboru je bil včeraj slovesno odkrit spomenik pokojnemu kralju Aleksandru. Proslave se je udeležil tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. God in rojstni dan hrvatskega voditelja dr. Vladka Mačka je vsa Hrvatska Veličastno proslavila v soboto in v nedeljo. Največje prireditve pa so bile v Zagrebu. Listi so pisali o proslavi že dva meseca, društva so se pripravljala za skupne nastope po vseh krajih. Zaslužni hrvatski voditelj je prejel čestitke od vodilnih osebnosti v državi. V nedeljo je dr. Maček potoval po deželi in imel več kratkih govorov, med drugimi Je obiskal tudi rojstni kraj Matije Gubca. Osebno so prišli čestitati voditelju vsi hrvatski banovinski in državni dostojanstveniki. Mestni župan je sporočil, da je občina v proslavitev tega dne odobrila za sirote pol milijona dinarjev. Prosvetni minister dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen sta poslala podpredsedniku vlade dr. Mačku za njegov god posebni brzojavki z iskrenimi željami za dolgo in blagoslovljeno, uspehov polno življenje. Med časnikarji, ki so dospeli na zagrebško proslavo, je bil tudi predsrednik bolgarskega časnikarskega društva in tiskovni ataše pri beograjskem poslaništvu Mihael Georgijev, ki je obiskal več zastopnikov oblastev in umetnikov radi poglobitve kulturnih stikov med bratskima narodoma. »Hrvatski dnevnik« je zapisal o dr. Mačku med drugim tole zna čilno označbo njegove osebnosti: »Dr. Vladko Maček spada med tiste ljudi, ki ne ostajajo pri samih besedah. On je človek dela, kar je že ob več prilikah pokazal in dokazal. Kot človek akcije ima dr. V. Maček izredno razvit čut za vsakdanje potrebe življenja in zato je ne samo predstavnik naših nacionalnih sanj, nego tudi odličen realizator vsakdanjih zahtev gospodarskega življenja hrvatskega naroda. — Široko obzorje njegovega duha je velika uteha hrvat-skemu narodu v današnjih nemirnih in kaotičnih časih. — Počastili ga bodo te dni vsi, ki ljubijo našo zemljo, posebno pa oni, ki so že nekaj pretrpeli za svobodo.« — »Obzor« naglasa, a predstavlja osebnost dr. Mačka le naj višjo politično avtoriteto, temveč tudi nepretrgan^t politike HSS, česar ni dosegel pred njim noben hrvatski politik. Zato na-glašajo listi, da je rojstni dan voditelja tudi praznik hrvatskega naroda m vseh južnih Slovanov. V hrvatskem radiu je predaval o dr. Mačku Krešimir Devčič, ki je dejal med drugim tudi te besede: V novi dobi, ki se poraja v svetu, ima hrvatski narod z vodi teljem dr. V. Mačkom na čelu svo je vidno mesto v borbi za pravice narodov in posameznega človeka. Na Bled je prispel beograjski ameriški poslanik Artur Blis, m ostane nekaj dni v letovišču. Z njim potuje tudi tajnik poslaništva V Moskvo je odpotoval dr. Rafo Arneri, prvi tajnik našega poslaništva, ki je bil prej v Atenah. Skladatelj Lujo Šafranek-Kavič, upravnik Zagrebškega zbora (velesejma) je umrl prejšnji teden v Zagrebu. Predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin in podpredsednik splitske zbornice Andrej Lušič sta obiskala v petek trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa. Isti dan je sprejel dr. Andres tudi ladjedelniško de-putacijo. »Društvo prijateljev Sovjetske Rusije« si je izbralo odbor, v katerem je predsednik kipar Avgu-stinčič, podpisali pa so pravila tudi zastopniki večine ostalih stanov. Naš rojak Lojze Adamič je bil imenovan v USA za člana državnega obrambnega sveta. Ker je znan tudi kot odličen ameriški pisatelj in strokovnjak za priseljence, mu pripade v tem odboru zelo važna naloga. Za Teslov zavod v Beogradu je vlada odobrila kredit 10 milijonov din, iz inozemstva pa je dospelo vrednosti za 2 milijona din, da se bo mogla zidava kmalu pričeti. Za kritje primanjkljaja 65 mili-onov pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu predlagajo Hrvatje izdajo državnih obveznic v tem znesku, s čimer bi se takoj rešilo vprašanje dalmatinskega oddelka. V Nišu se je začel včeraj kongres poštarjev iz vse države. Pomočnik ministra je obljubil, da izide pravilnik, ki bo ustregel vsem zahtevam tega stanu. Ustanovi se Zveza poštnih združenj. Prosvetni minister je izdal uredbo o ustanovitvi kmetijsko-gozdar-ske fakultete beograjske univerze v Sarajevu. V Hercegovini bo letošnja žetev obilna za koruzo in tobak, slabša e pa za pšenico. Zračno progo Beograd—Budimpešta je včeraj otvorilo naše letalo, ki je pa imelo še samo uradne predstavnike in zastopnike tiska za prve potnike. Koruzna letina v zagorskih delih Dalmacije bo zelo dobra, ker je bilo dovolj dežja. Pšenica je pa letos pozebla. Za Hitlerjevo priznanje vojaških zaslug Italeje pri zmagi se je zahvalil Mussolini z novo obljubo, da bo italijanski narod korakal skupno z nemškim do konca, do zmage, nakar je prejel tudi brzojavni odgovor. Na čast grofu Cianu pa je bila v veleposlaništvu v Berlinu svečana večerja državnikov. Vrhovni poveljnik angleških vojnih sil general Yronslde je Imenovan za maršala, general Gord pa za inšpektorja vojnih sil. Novi vrhovni poveljnik je general AUan Brook. »Službeni list« banske uprave dravske banovine z dne 20. julija objavlja: Uredbo o organizaciji higienske službe — Navodila za izvrševanje uredbe o varčevanju živil — Spremembe v staležu uradništva in razne razglase in objave. Konkorzi - poravnave Odpravljen je konkurz Franca Berganta, trgovca v Ljubljani, ker je postala sklenjena poravnava pravnomočna. Trgovinski register Vpisale so se spremembe pri tvrdki: Mayer in drug, industrija čipk, d. z o. z. na Bledu, ker se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator je Emerik Mayer star., veletrgovec v Ljubljani, Wolfova ulica 1. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo srnfttr&ti kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. ' ! “ .. T Plp_, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aieasanae