Katoli&k rerkveii list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polletn 2 gld. 20 kr.. r.n t * it rt leta 1 pi«r j V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., /a četert leta 90 kr.. ako zadeni na ta dan praznil, izide Danica dan poprej. Tečaj XXII. V Ljubljani 1. vinotoka 1869. MAni 40. Nagrobnica. Angel blede sm; Njen Sin jo veselo pozdravlja, Jo k sebi ua sedež postavlja. Ko pride častitljivo gori Prevzvišena rajska Gospa , Nebeški zapojejo zbori, Kaduje se množica vsa ; Kraljevo oko se leskeČe , Gospostvo nebeško obleče. O blagor ti, ljubljena Hlati ! Minula je za-te britkost, Pričela se v zarji je zlati Naj slajši nebeška radost ; V nebe sih, na zemlji naj večo, Vse bitja čestitajo srečo. Tud' mi sf z Marijo sklonimo, Voširao ji srečo za čast, In Trojno-edin'ga hvalimo, Ki dal ji je tako oblast. In Ti, o preslavna Kraljica! Nam vselej ostan' pomočnica. Br. V. Štiri besede taznfMm prerokom. Te besede so iz skrivnega razodenja: „Ne bo več časa!" To je čudno, ko človek resnico prevrača, četudi jo spozna, ko hudo dela, akoravno ve, daje hudo. Taki si nalaš pripravljaš, kar žuga sv. evangelij poslednje nedelje: „Tam bo jok in škripanje z zobmi." In dandanašnji je takih veliko. — V mistiki se bere, kako razne občutke bodo imeli tudi pogubljeni v svojem ter-pljenji. Iz nekega obsedenega je hudobni duh govoril, in ko je bil prašan , kaj bi storil, da bi zopet milost zadobil, v kteri je nekdaj bil, je rekel: „Raji bi hotel z goljufano dušo v brezno se pogrezniti, kakor v nebesa se povemiti!" Iz tega je pač govorila strahovita terdo-vratnost spačene volje, kakor se vidi dostikrat pri tako imenovanih „liberalcih." Ko so se namreč čudili tem besedam, je odgovoril: „Tolika je moja hudobija, da nič dobrega ne morem hoteti..." Pri drugem so ravno to prašali, in odgovoril je čisto drugač, zakaj raz-dvoj je ena posebnih lastnosti zaverženih. Rekei je namreč: „Ako bi bil steber iz razbeljenega železa, nastavljen z britvami in ostmi, postavljen (»d zemlje do nebes, in ko bi iinel jaz terpljenju podverženo telo kakor ljudje, bi se hotel do sodnjega dne po njem gori in doli dati vleči, ako bi se s tem mogel v čast povemiti, v kteri sem poprej bil. (Khmig. Neuo Gleichn. II. st. 52«».) Blagor tebi, ki imaš sicer spačeno voljo, pa vender saj še zmožnost jo zboljšati ter v blago in dobro voljo spremeniti! Ali glej, da te ne prehiti, kakor je pisano: „Ne bo več časa! Zakaj kakor drevo pade, tako obleži." Izaija pravi o milostnih Zveličarjevih časih ^11, H—;»): „On ne bo po videzu sodil; sodil bo po pravici... Volk bo pri jagnjetu prebival, in levopard bo pri kozliču ležal ; tele in lev in ovca bodo skupaj hodili in majhen deček jih bo gonil. Tele in medved se bota skupaj pasla, mladiči bodo skupaj počivali, in lev bo kakor vol slamo jedel. Dojenec se bo igral nad modrasovo luknjo, in od-stavljenec bo roko v baziliskovo duplo vtikal. Ne bota škodovala in ne morila na moji sveti gori." — Kaj tacega je pač nemogoče v živalstvu, ker vse te zveri bi morale le svojo naravo do čistega spremeniti, opustiti derečnost, divjaštvo, kervižejnost, strup, razdraženost. Kar pa je v živalstvu za vselej nedosegljivo, to dela milost fgnada) med tacimi ljudmi, ki so s svojimi divjimi strastmi bolj zveri kakor pa ljudje. Milost naredi iz divjaških nečistnikov čiste ljudi, iz togotnih pohlevne, iz krivičnih pravične, iz tatov in goljufov poštene, iz pijanih in požrešnih trezne, iz hinavskih priproste, iz sovražljivih in lakomnih usmiljene, spravne in dobrotne, iz naj hujših dušmanov in preganjavcev sv. cerkve naj gorečniši razširjavce resnice. Spreobernjenje pri spače-nih in terdovratnih je iz zgolj človeških moči sicer ravno tako malo mogoče , kakor pri unih zverih naravo spremeniti v pitoino in pohlevno. Kar pa je Človek sam iz sebe nezmožen, to stori moč milosti Božje, in za to milost in pomoč mora nesrečni človek moliti in prositi. Ako tedaj ti ostaneš volk, ki si dolžan biti krotko jag-nje, — ako ostaneš hudobna kača in strupen modras, kervoločen lev itd.; si moraš sam sebi pripisati pravično jezo večnega Sodnika, ki te bo v večnosti pričakala. „Ondi bo jok in škripanje z zobmi." (Mat. 22.) In če imaš bolj zakerknjeno voljo in v zvijači zamrežen in zapreden um , težej ti bo te zmožnosti zlepšati, iz zadreg spraviti in se speoberniti. Če se pa ne spre-oberneš, joj in gorje ti, zakaj tebi bodo veljale tiste besede: „Poberite se spred mene v večni ogenj!" In potlej — — „ne bo več časa!" JKaJ ie to i svobodni zidar (frajmav-rar), in svobodno zidarstvo (flritf-tnavrarstvo) t (Dalje.) Kakovo očitno vravnavo ima zunanje svobodno zidarstvo? Očitna vravnava zunanjega zidarstva se nič ne strinja s skrivnim zidarstvom. Karbonarstvo ali skrito svobodno zidarstvo je bistveno edino in občno, ter ima enega glavarja, kterega pa ne pozna društvo. Pa tudi zunanje svobodno zidarstvo je edino in občno, kar se tiče namena, lice samo mu je različno. Bere se, da vse skupaj je blizu ♦> na Francoskem '/20> v Anglii pa l/6t nekteri pisavci pravijo, da celo J/4 ali % pre-bivavstva. — V Manheimu so teržni dan za živino, ki je zadel na saboto, zavoljo judov na nedeljo prestavili. To sicer ni nič posebnega v naših judoiilskih in cerkvi gorkih časih. Ne mara se bodo velikoserčni judje kristja- nom hvaležni skazovali ter kako polovico deržavnih dolgov plačali, ker iz ljubezni do njih svojo nedeljo teptati dovolijo?! — Na vprašanje: „če se dopusti drugoverci na vesoljni zbor?" so sv. Oče odgovorili mlg3p. vest-minsterskemu škofu Manningu: „Na zbor se ne bodo mogli dopustiti tisti, ki priznavajo že obsojene zmote." Nič ne more bolj modro biti kakor ta naredba, zakaj ako bi se dopustilo pretresovanje že zaverženih zm6t, bi se veljava nekdanjih sklepov v dvom stavila, kar pa ni mogoče. — Med tistimi, ki naj bolj grajajo zoper-cerkveno pismo eks-patra Hijacinta, sta protestant Gui-zot in Adolf Thiers. Veliki angleški časnik „Times" pravi, da iz Passaglia je kipela razžaljena lastna ljubezen, v pismu eks-patra pa nahaja začetke krivoverstva. — V Rimu je hudo zbolel kardinal Reisach, Bavarec, veliko veljaven in obširnega vpliva gospod. Iz Ljubljane. P. n. gosp. Simonu Vilfanu, kanoniku v Novem mestu, je podeljena proštovska dostojnost ondotnega kapitelna. G. dr. Jan. Kulavic, podvodja v kn. šk. seme-nišu, je postal c. kr. dvorni kaplan in naučni ravnatelj pri sv. Avguštinu na Dunaju. Skoda domačii, da tako moč zgubi; gospodu samemu pa sleherni serčno privoši zasluženo višjo stopnjo. Slava! — Flachenfeld-Volvicovo korarstvo je deželni zbor prisodil čast. g. Frid. pl. Pr emerstein-u, duh. pom. v Trebnem. — Bogoslovske sole se pričn6 5. t. m. C. k. kmetijska družba v Gorici si je g. dr. £. H. Kosta častnega uda izvolila. — V porotniški obravnavi 23. in 24. kim. so porotniki g. Jak. Alešovca, vrednika in lastnika „Bren-celjnovega," za nekrivega izrekli. Tožen je bil namreč, da je zaničeval srenjske odbornike in odobraval znano „jančevanje." Ravno tako je bil kakor vrednik „Trigl." tožen, da je vojašino razžalil; pa tudi 29. u. m. za nekrivega spoznan. V Štajerskem deželnem zboru preganjajo nekteri gospodje zaupnico do papeža; — pa konkordat. Kaj menite, zakaj? Iz same ljubezni do duhovnov!!! Pri konkordatu so bojda duhovni sužnji, vklenjeni v škofovsko samovoljo! Nenaprošeni osvobodovalci blezo ne vedo, da vsak duhoven že pri posvečevanji škofu „pokoršino" obljubi. Liberalci pa bi radi vidili, da bi duhovni „figa-možje" postali, obljubo prelomovali in sami sebe zavergli; pa to se ne bo godilo, če bi se tudi konkordat v „liberalno vodo" utopil. Duhoven ne ceni svoje duše in zveličanja tako malo, kakor marsikteri drugi. MMobroini darovi. Za sv. Očeta. Po Ani L. 27 gl. — Neimenovan 1 gld. — V dober namen 2 gl. Za znamnje neomadežanega spočetja pri sv. Jakopu. G. Al. Peharec duh. 1 gl.; g. fajm. Jan. Vidmar 1 gl.; g. fajm. Jak. Fada 1 gl. — Za afrik. misij un. Marija Dovič 1 gl. Pogovori z gg. dopizovavei. G. U—c v R.: Podano prejeli in se bo po Vasem namenu obernilo. — G. K. v Z.: Pismo doslo. Čas je za spov. in ss. obh. družbo v prid ves. zbora Se zmiraj. Dnevi odmenjeni so petki, kdor se hoče k uni družbi Šteti; kdor zamore le kak dragi dan opraviti, je gotovo bolje takrat kakor pa nobenkrat ne. Serčna hvala! — G.— r. —k—: Pa ni „zarobljen," in ne teče ,.gorjansko ampak »poljansko." Jelite! — G. — o—: Bog daj srečo! Za obljubljeno : mož beseda ! — Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.