L
rokodelnib
narodskih
reci
Odgovorni vrednik Ur. *9une z Si le ite e is
Tečaj
V sredo 3. mali secpana (julija) 1S50
List
redni obcni
bor
Potem so se začeli zbora pomenki. Tajnik kmetijske družbe Dr. Bleiweis je razložit svitlimu nadvojvodu v kratkim popisu imenitniši delà, ki jih je kmetijska družba poslednji čas doveršila
krajnske kmetijske in obertnijske družbe v
Ljubljani.
Svitli nadvojvoda Janez so prišli, kakor smo v po- kar gosp. nadvojvoda na Krajnskim ni bilo. Povedano
od
slednjih „Novícah" povedali, s svojo gospó in svojim je bilo v ti razlagi, de je kmetijska družba na pod-sinkam 24. rožnika ponoći obli. uri iz Tersta v Lju- lagi novih družtvinih postav, ki so jih presvitli bljano. Drugi dan (25. rož.) je bil občni zbor kmetij- cesar lánsko léto za celo cesarstvo dali, — na podlagi
8ke družbe ljani ostali.
y
zavoljo kteriga
) jv Kj im. uMvui	«..«V..J	.h-huiyv» iviu /ju vv/ii» vvDMioivu vi t* « i , - na puuia^i
so nadvojvoda nalaš v Lju- sklepov, ki jih je na Dunaju od ministerstva lani
Zbor je bil v prostorni hiši mestne srenje
Iz
poklicani kmetijski zbor sklenil
in po
izgledu
podružniške osnove Štajarske kmetijske družbe nove
Ljubljane, bližnjih in daljnih krajev se je snidilo toliko postave v velkim zboru 20. listopada t. 1. napravila;
udov, de je skoraj prostora v zbornici zmanjkovalo.
de
je
napravila
po
Večidel iz vsih podružnic so prišli
gosp
predsedniki ktere
razun štirih
celi 80
dezeli 21 podružnic
j y
v
ze
vse osnovane, in de
samiali g. odborniki, vdelezit se pricijocnosti ljubeznjiviga Lj ubijansko-Verhniška, Planinska in Radolj
zastran mnogih ko
očéta naše
družbe in zaslíšat modre svéte njegove bi- ska so se v poklicanih zborih
V
ze
stroumne glave in njegovih obilnih skusinj v vsih raz- ristnih kmetijskih reci posvetovale in de takó bojo tudi delkih kmetijstva in obertnijstva. Tudi naš častiti de-
druge podružnice kmalo
v zborih se snidile. Na da
želni poglavar grof Chorinski se je pridruži! imenit- lje je bilo svitlimu nadvojvodu povedano, de so se
nimu zboru
y
více" v svojim obbsežku razširile in za potrebno spoznale
7)
Na stopnicah mestne hiše je družba svitliga nadvojvo- zraven kmetijskih in rokodelskih reci tudi postave
da slovesno sprejela , ki se je v eni kočíi z deželnim pogla varjem in predsednikam kmetijske družbe ob desetih tu
razlagati tu
godi
in bravcam na znanje dajati, kar se po sve-, de tudi prosto ljudstvo v vsim resnico zve
sèm pripeljal. Z ginljivo prijaznosljo, ki je njegovimu in takó sčasama višji omiko
kot vstavni deržavljan
milimu sercu lastna, je pozdravil pričijoce in se z njimi
doseže. Po tem je bila oznanjena naprava 4 kme
podal v zbornico, ktera je bila tudi cam odpčrta.
drugim
poslusav- tijskih šol po deželi, in podkovaške in živino-
zdravniške šole v Ljubljani. Poslednjič je bilo
Predsednik kmetijske in obertnijske družbe
y
gosp
povedano, de na družbinim vertu na Poljanah se osker
Fid. Terpinc je potem s serčnim nagovoram pozdra- buje sedaj posebno reja sadnih in murbnih dre
gosta
in mu v svojim iménu in v imenu vés, kterih poslednjih družba vsako léto
vil visociga
cele družbe razodel neizrekljivo veselje nad prihodam premožnim kmetam brez plačila daruje.
10,000
menj
v Ljubljano po 3 veliko pomenljivih létih.
Na to je
odgovori!
svitli nadvojvoda : ;,Pred 3 léti
sim bil zadnjikrat pri Vas. Veliko se je prigodilo med
pa pustimo, kar je bilo, in vernimo se
vaša
tem casam
druge
Na to so povzeli svitli nadvojvoda besedo in so rêkli : Iz tega, gospodje moji, kar sim zdej zvedel, je družba veliko dopernesla, cesar še marsiktere družbe nimajo. Velik dobiček imate med drugim
5?
k příhodnosti in za njo delajmo. Dobili smo po božji ze tudi nad tem, de imate pripravnih bukev za kmetij-
krepkiga, nadepolniga cesarja; mi- gki poduk. Izdelovanje tacih bukev, de so ljudstvu
delà na vse strani pridno. / umevne, je silno težavno, kér morajo biti natanjko po
previdnosti mladiga,
nisterstvo
5
ki
ga
imamo
y
Ena misel nas mora zdej vse navdajati, de skerbímo potrebah krajev in
bravcov, za
ktere so pisane, naprav
za obcni
blagor svoje
deržave in de opustimo vse ose
ljene.
Veliko daril za nar boljši take bukve je bilo
V
ze
bujno prizadetje.
Lepa
krajnska dežela, kteri lega razpisanih, pa malo jih je še zasluženih. Gosp. Ver
zaslužil, ker njegove bukve so po
blizo morja toliko dobicka ponuja? ki veselo napreduje tove je darilo
V
V
ze
v kmetijstvu, in v kteri prebiva cverst, priden in zvest	trebam dežele primerjene. Izgled Vaših kmetijskih šol
narod, bo svojo staro nepremakljivo zvestobo tudi pri-	bojo posnemale druge kmetijske družbe, kér njih do-
hodnjič vérno obranila in v bratovski edinosti vseskozi	brota je neprecenljiva. Posebno dobro bo tudi, ako bojo
dělala v prid naše občne domovine. Dve léti ste pre-	prihodnji kmečki fantje po dokončani šoli
v
se
darila do
tekle
y
ko sim bil k opravilu poklican, ki ni bilo ravno
• i • V *	,1	1 !	.	•	«	i	v
bili.
nar prijetnisi; tode
blagi namen,
za cesarja in derzavo Hohenheimu
Nemška dežela nima, razun kmetijske sole v
storiti, kar je v moji moči bilo, me je spodbodel k te- bila v
mu delu. Verni vši se v svojo domačijo,
y
nič
enaciga; šola v Altenburgu bi
nič prišla,
sim
zagledal
ko bi ji ne bilo
naše
vladařstvo pod
pajaihe séglo
in
slavniga
vase krasne gore, in berz sim sklenil, svoje prijatle heima tu sèm poklicalo, kar ji bo
učenika Pabsta iz Hohen
v velik prid.
na Krajnskim obiskati. Zdaj se bomo pa večkrat vidili."
gotovo
(C
Po tem prijaznim ogovoru je veleval svitli nadvoj
Ta priljudni nagovor je takó globoko segel v serca voda nasledbo pomenkov.
r»i mnill	r? a i a ha a ni I n li A ttní Al	'/i t?iî	iîOIlÇlO
vsih pricijocih, de je po celi zbornici od vsih straní.

Z i v i j o
Dalje sledí.)
«
— lis —
Hahó se du Hrompír do noviga do
ber prihraniti, in pozimi gnjilobe obvarovati.
Gotova skušnja me učí, de krompír skoz celo léto do noviga zmerej prav dober in tečen ostane , ako se spomladi ob času sadeža lepši krompir odbere, in se na dile (pod streho) na senčen kraj kake 3 pedi na debelo razgerne. Potlej se mora pri míru pustiti, ne več preberati , alj mu cime oberati, ampak od kraja jemati.
Tak krompír se lepo nakuha, je kerhkek ko kostanj, rumen ko vosek , in prav dobriga teka.
De pa v jeseni spravljeni krompír v kleti gnjil ne bo, naj se pustí, preden se v klét dene, od větra dobro presušiti, in potlej še le v suho klét djati. Ce rav-
Iz opravil, nalozenih okrajnim komisijam, vsakteri lahko prevdari, koliko mora biti kmetam ležeče, njih nekdanje dolžnosti proti gospóskam pravično razjasniti vse davke po zadnji veljavi v prerajtanje dati.
9
Zatorej se nikar ne branite okrajnim komisijam svoje prejšnje opravila pri grajšinah pravično povedati, pa tudi vse tisto na znanje dati, kar so vam grajšine pri opravilu vaših davkov ali del dajale ali dolžne bile
dajati. Kdor to opusti, je sam kriv , če
ga bo
odškodovanje zadelo, kot bi izgled bo to zapopadno razjasnili
ga bilo
imelo zadeti.
veći
En
Nekdo napise enimu svojih nekdanjih starim urbarju vsakdanjo gruntarsko
no bolniga kaj med zdravim ostane, vunder ne bo ampak se bo popolnama med zdravim posušil.
or ©
nj il
9
podložnikov po
tlako, ki je znesla 104 dni z konji po 12 krajc.......20 gold. 48 krajc.
Tako navado imam jez, in dobro mi iziđe; naj se
104 z roka mi po 4-
3
krajc.
8
79
Q
99
kdo
drug
poskusi,
vsiga vkup
V Skomri 24. roznika 1850.
28 gold. 50 krajc.
a. in
Gregor Pecan, fajmošter.
Podložni ne pride na vabljenje k prerajtanju, okrajna komisija prevdari odškodovanje po nápovědu
póske. Pri prejemi
odskodnig
/
obrovoljna beseda. h a ft o naj se
w r if «	^	«c sposkiga davRa v odsl
kmet při odkupovavníh komisijah grajšinskih dav- baše vse svoje pisma
kmet, de mu je veliko več kot tretjína póskiga davka v odškodovanje naloženo. Ročno
sin zader
5
ktei
se želí škode varovati

• • m i
lista vidi termasti
nekdajniga go-
po-
pobriše do Ljubljanske
(Dalje in konec.)
okrajne komisije, ter skaže odkupno pismo tlake kterim je go*
i
po
póski za vso tlako samo 10 gold. šlo.
11.
Dobicki, kteri izvirajo kmetam iz v%dig njenja njih nekdanje podložnosti proti grajšinam.
Iz gole dobrote,
ne pa po dolžnosti, je*komisij
v
zastopnosti z gospósko odškodvanje tlake po pismu pre
Iz
takiga preklicanja nekdanjih gospóskinih davkov izvira kmetam dvojin neizrekljiv dobiček; pervi, de zvu-naj presvitliga cesarja in njegoviga vladařstva nimajo nobeniga gospodarja, in de pred vladarsko postavo, pri
rajtala
Marsikteri davki stari
barja so tako o času
prejema ali kafranja znižani, še cio odkuplj
in take
poskinih bukvi
sodbah in vsih cesarskih uradijah enake pravice vzivajo kakor vsak
prenaredbe so v prejemnih pisrnih, v goí cah ali pa v posebnih listih popisane. Take skazova
j
drug
ud derzave.
nj a
prinesite sabo h komisijam, de bodo zamogle vas
škode
vati. T
Pa nikar! de bi kmete to oprostenje v enakoprav-nost nautegama prerodilo iz dozdanjih mirnih in poštenih ljudi v razujzdance , nepokornike, ali še cio puntarje. Občutek enakopravnosti z vsakim drugim udam deržave naj nas podbada k spoznanju, de, če hoćemo mirno in
m komisijam na
©
pa
V •
kar ne mislite, de je okraj
m
ležeče
podkrižanju ali podp
kaj
Tretjino odškodovanja bote mogli plačevati
takó veleva postava, ali podkrižajte ali pa ne, pridite
— takó za-
srečno živeti, moramo ljubiti bližnjiga kakor same sebe
m
drugim
e>
ne storiti kar nam ni ljubo.
na vabljenje ali pa ne , ali se ustite ali ne — pové postava. Toliko pameti in prevdarka se vender pri vas sme iskati, de le dobra beseda najde dober
kraj
?
Opustimo dozdanje napeto, plasno in nezaupljivo štovati
zaderžanje; bodimo si eden do
druziga
dobrovoljni in
de od cesarja postavlj jih ubogati, in jim z

póske je treba spo
pati. Kdor te

y
odkritoserčni sosedje, pomagajmo si z besedo in djanjem kot čedno zrejeni otroci eniga očeta — in takó bomo vživali vsi zaželjeni sad prave sprave.
storí
naj si sam sebi pripiše škodo, ki ga zavoljo nepokor
zlo ne nehvaležnika
sine zadene, in naj pametnim ljudém nikar za
Drugi
veliki dobiček. ki vzdi
9

gnjenje
prejšne kme
vzame, ce ga nevedneža ali še kaj več grajajo.
V
9
OjOg
lav
?
?
Dr. Orel
tijske podložnosti prinese dar vsiga svojiga pridelka
Je
9
de je kmet sedaj gospo
9
to je
?
de ni dolzan več
tlake delati, in del svojiga pridelka in svoje priredbe
desetine, žitnice, i. t. d. odraj-
Zdej Jih poznamo
f
drugim deliti, namreč
Po 171. listu »Gracarce« prisiljeno razjašnjenje
tovati, de požeto žito po svoji zloznosti v kozolc zvozi
9
Ko dopisúni „Lloyda
u
in
??
do
desetinarju poljubi, desetino po
in de ni vec primoran ž njim cakati, dokler se stikrat termastimu
Gracarcewí z vsim svojim nesramnim natolcevánjem nič niso mogli opraviti zoper slovensko družtvo na Krajnskim, ktero mirno
brati. Povejte naravnost, nekdanji podložni! ali ni to SV0J° Pot v Prid omike in
povzdige
domačiga jezika
nar veči dobiček vašiga oprostenja ?
napreduje, so se ti dopisúni kakor bramorji iz ene nji
III.
Omu kličejo oprostivne komisije nekda
ve na drugo, kakor
gosence iz eniga

nje podloine pred se i
Vladařstvo je speljanje oprostenja zemljiš vsake kronovine zaupalo deželski komisii, ktere ude so zvo-
ziga spravili čez „Novice" in jih silno
drevésa na dru-
rajati začeli,
or
e»
lili en del
gruntne
(r-©
ospóske
?
in
i
drugi
del kmetje;
in
de se ne pecajo le s kmetijskimi in rokodelskimi rečmí ampak de bravcam tudi razlagajo druge reci vedujejo, kaj se po svetu godi,
9
in pripo-
de bi kmetje tudi od
ta deželska komisija je postavila okrajne komisije. De želna komisija vodi vse delà in opravila, okrajne komi sije pa pretehtajo nekdanje davšine, če so pravične ali krivične — zadnje koj odveržejo.
sveta kaj zvedili. Na vse to se je spodobno odgovorilo, in od tega časa so imele tudi „Novice" mir.
Zdaj je pa spet od ravno tište stranke jela pohuj-Potim odločijo šljiva sapa pihati in se po „Gr a car ci" obraća zoper
davšine, ki so brez odškodovanja vzdignjene; izpelju- kmetijsko družbo, ter njene postave jejo precenenje nekdanjih davšin pa tudi vsih priboljškov
gloda,
ktere so kmetje od gosposk vzivali, in razdeljenje zne-skov, ter odločijo tretjino, ki jo morajo grajšaki odnehati
Ta dobrovoljna beseda izvira iz brezpametne govorice nekterih
slabo podučenih
podšuntanih kmetov, ki še zmiraj tro
9
tretjino, ki kmeta zadene, in zadnjo tretjino, ktera bo
iz deželske kase poravnana.
bij

de ta patent, ki veleva, de imajo kmetje kaj p
ni p
ki so ga
Ferdinand dali
Kakšn
zmôta je vunder tako govorjenje
f i
Vred

113
ravno so bile v ob c nim z od cele družbe poterjene
b
?
20
novembra p. 1
?
f
Tudi
V •
d
sili Bogá za pomoč
k
šola na Poljanah se ti stranki prav ne zdi

ter jo
In zares posebna prevídnost božja
je dal repe, ktera je veliko
Bor
jih je smerti otela; ubogih přeživila. Po trikrat na dan so repo kuhali
j
spodkopati zelí. Zalostno je, in vsaciga domorodca otrokam so sirovo dajali; milo mi je bilo viditi nedolžne mora z britkostjo na
polniti, de možje, ki bi imeli take de- oti
sirovo repo in sirov bob jesti
9
želi potrebne napi
na vso moč podpirati, jim
koj
kterig
starši dajali, da bob
so ji m
«rizejoci nekoliko pozabijo lakoto

v začetku razpertije nakopljujejo, in de je satan tudi in da jih za kruh ne prosijo
9
tukaj začel ljuliko sejati. Naj se ti možje ne boje
de
kteriga srednji kmetj
9
po
več tednov niso imeli
D
so mogli živino preč dati
bo kmetijska družba od njih resenja pricakovala, ce v to se vé, ker sena ni bilo. Resnica je
9
9
da o
kakošne denarne zadrege pride, zakaj po njih strastnim
somnju
in pohujšlj
ravnanju spoznamo, de
enaki ti
Jerneja) lánsko léto je bilo goveje meso po
4 krajc. funt; vsak je zaklal svojo
živino
9
ker je ni
stim bramorjem, kteri mlade korenince spomladanjskih mogel prezimiti. Zató pa letas po 10 kraj želiš na skrivnim spodjedujejo.
• f
meso je
mo
Ker pa ravno ti možje želé, de naj bi „IV1
m m	Vf	•	-a	i	• it	• i • i •
9
pri vsem tem, da žito, senó in terta lepo kaže
Na dol g
sim vas peljal, dragi Slovenci! saj mi
, da vidite in
le od kmetijskih reci pisale, damo pri ti priliki svet na ne boste zaměřili. To sim vam povedal, znanje, kakó de se bramorji polové: Prazni piskerci se spoznate silo, v kteri smo bili in da bote znali ceniti
kopljejo, s perstjo pokrijejo in le toliko se dobro delo
v zemljo ze
duška pustí, de v pisker
škodljivih opravilih po persti rijejo. Tudi mi si bomo
ki
ga je
lovansko družt
v Terst
popadajo, kader po svojih storilo. Denarie nabéra
9
žito
bob kupuje, in
ga zdej
9
Pl
9
kolikor je v nasi moci, koristile domaće napi
ko je
pošilj
nar veći sila in potreba, ubogim Istrijancam v dar . Danes je tišti srečni dan, da nam pride od
takih škodljivih zival varovati, de se jim po ocitnim dobroserčnih Slovencov veliki dar
5
nanju taka past nastavi, v ktero se bojo ti bramorji
20 voz
V .
t
dar
9
kteriga hvaležni Istrijanec nikdar ne bo poza
sami sebe vjeli. Kmetovavec ze precej visoko stopnjo bil; léta in léta bo govoril, kakor danes: „Bog daj razumljivosti doséže, če škodljive gosence, červe, ke- našim dobrotnikam dobro srečo in zdravje." Od te°;a
ke
bre in druge marčese, ljuliko pozna,
9
plev
škodlj
zeljš
našim dobrotnikam dobro srečo in zdravje.
Od
tega
de jih vé zatreti
dara bo pripovedoval starec sinám in vnukám, ter bo sla
9
more veseliti
9
de je
tudi nasa domovina se vil in hvalil dobrotnike iz Tersta. Ve pa
o

Lloydu" in po undanj
9
39
Gr
vice", zapišite slovansko družtvoiz Tersta v
• V .
drage „No
carci" na tanjko svoje nasprotnike spoznala, in de zlate bukve, da slavno nje imé za vse čase ostane!*) zdej vé, kakó de iz Ljubljane v Novomesto in iz No-	Zminj (Gimino) 2. rožnika 1850. Miha Debelak.
viga města v Ljubljano pelje tišti osebujni telegraf,
iz
kteriga ..
Llovd
u
in „Gracarca" dobivata večkrat svoje lažnjive in dražljive pisanje pod mnogoverstnimi cer
kami. ktere so celi dezeli v sramoto
Ce p
d o m o r o d
iz p
Ijubezni do svoje
dob
t e na znanje daje in če tudi očit
domovine
prav
biti popraviti imelo, mu bo vsak člověk, ki vstavni čas
in post
razodeva. kar bi se more
zapopade, za to še iz serca hvalezin
9
kterim so „vstavne pravíce
u
ce pa ljudje, očitna gnjusoba , ki nimajo ne iskrice prave Ijubezni do dežele, v kteri prebivajo v eno mero le huskajo, podpihujejo, natolcujejo in mir
se moramo z
li opi s in S ta jars li ega.
30. rožnika 1850. 14. rožnika t. 1. so v Cerkovcah nad Ptujom
zlati denarji izkopani bili. Ležali so čisto plitvo v zem-blizo ceste, ki skozi Cerkovsko vas pelja, v loneu
pa je že bilo razpadlo.
v ktero se mi-
9
drugo
poleg ceste,
9
in pokoj kratijo, in razpartij
delaj
kteriga dno je celo bilo, Kmet je pri svoji novi hisi sli preseliti, potem ko je dom sinu izročil, za novo gnojiše dal zemljo znižati, in pri ti priliki je fantič na zakopane denarje zadel. Vsi so od Rimskih cesar-
.Tiberija, Klavdija, Nero na, Vespaziana
zaničevanjem oberniti od tacih sovražnikov domovine
več.
Le dobi
Je
de jih poznamo, de zdej na tanjko vémo
kteri so draživci
Ambrož
li opis iz 1st rije•
V zlate bukve zasluži zapisano biti slovansko druztvo v Terstu. Prasali me bote: zakaj? Dobro in lepo je storilo, da mu ga je malo para. Posušilo je veliko solz, veliko skerbi je odvzelo, veliko žalostnili razveselilo. Znano je, de je lánsko léto Istrijo suša zaterla, tri mesce ni deževalo ; žito je komej iz zemlje přilezlo, majlien klasič napravilo, klasič, kteri je imel 2 ali 3 otrobne zernica. Turšica se je večidel posušila, brez da bi bila klas delala, trava se je takó reči suha kosila; drevje se je posušilo, posušile — so se naše vode; po 5 in 6 ur delječ so ljudje po vodo hodili; veliko časa so s tem delam potrošili — in kaj so domii dopeljali? malo smradijive vode. Vse je dežja želelo, vsi smo dežja prosili; uslišani smo bili, ako ravno kasno. Toliko zaželjeni dež nas je nekoliko razveseli! — ali oh, nova žalost! Toča se usuje in raz-
jev,
Tita in Domiciana; Nero novih pa jih je naj Novejših nič ni med njimi. Téh, ktere je kmetovavec pokazal, je 41 ; 36 jih je bilo tehtanih, ti znesejo malo de ne 15 lotov. Ko so bili oprani, so bili vsi lepo svetli in napisi tako ohranjeni, da se lahko berejo, razuu nekterih, ki so že boli zglodani. Glave so takó izrazno
narejene , da jih člověk mora cesarjem popolnama po
dobne spoznati.
Na
drugi
9
strani je večidel boginja
kmeta je
Zemljise tega
naj večkrat Salus in Victoria, svoje dni Studeničkeh nun bilo, ktere so tukej grajšin-sko pristavo imele.
Čudo pa je to, kako so leti zlati v to zemljo pri-ki je tako prodnata, da bi člověk težko verjel, da
šli
9
je že tačas kako imenitno selo tukej bilo, zakaj vec kakor jezeroletno obdelovanje bi jo bilo moglo bolj zbolj-
in znamnja so sčm
Rav-
šati, ko je zdaj. Pripovest se
V • •
z ivi
ter tjè ocitne, da je tu svoje dni Drava tekla, no nemogoče ni, da je ta stran polja o Rimskih časih lepo obdelana, rodovitna zemlja bila in prijazne sela imela (tačas so morde ti denarji zakopani bili), pozneje
globo
bija, dokler
vsiga ne razbije.
Nesrečni Istrijanec ima
v žetvi in tergatvi manj, kakor takrat, kader je sejal; zató za njega ni bilo ne veseliga dneva, nevesele ure več; ni se slišalo petja na polju, ne v vinogradu ; slišale
pa je Drava prederla, ter černo perst odnesla , keje denarje pa pustila, ki so takó sčasama na verh prišli. — Berž ko ne naše polje še starinske imenitno-
sti zakrite ima.	g
Tako je od Pahorja proti Ebensfeldskimu gradu
takó sim sli-
nekedaj podzemeljsk zidan vodotok sel
9
so se povsod le mile besede: „to zimo
bodemo mogli
or ©
lada (lakotě) umreti." Pohvaliti moram Istrijanca, de
zna nevoljo poterpljivo prenesti ; brez tožiti ge so pro-
s
em uverstimo ta dopis »Novicam« in prosi
mo častitiga gosp. dopisnika, da bi nam večkrat kaj pisal
Vred

114
šal
5
da bi na cesti od Ptuja proti Turniški grajšini me- nova soseska vstanovljena, namreč v Lešah na Go
eto bilo, ktero se pod nogami čuti, da je votlo
F. T
renskim v Radoljskim kantonskim poglavarstvu.
Vu fin e umetnosti brez copernije♦
Novice morajo po svojim naménu „za omiko ljudstva sk erbe ti" vsih reci spomniti, ktere segajo v ta namen in ki so zares pomína vredne. Zató naznanijo svojim bravcam, de ravno zdej v Ljubljanskim
gledisu
nek imeniten umetnik iz Nemškiga L. Bergheer po
žena take umetnije fkunšti) vganjata,
imenu in
njegova
de bi člověk mislil, de znata coprati (čarati)
ne vedel, de se
y
godi
silne biti
nasrlosti
v
se
»
na
če bi
vse le po naravni poti s pomočjó in naravoslovske umetnosti. Kdor more-copernike in copernice, kdor na za-maknjene verjame, naj gré Bergheerja in njegovo ženo gledat, de se prepriča, kakó vražna in kriva je vsa taka véra. Nas namen ni tukaj vsih umetnij našteti, ktere smo z velikim začudenjem vidili
y
am
pak priporočimo vsacimu, kdor zamore, de naj se sam
prepriča resnice naših besed.
Nar
j
veči
gotovo tista, ki je danes (v torik) napovedana
viga
umetnost
ko
y
člověka ob glavo dene
po koncu stojé

de
gledavcam
je
v •
ZI-
lasjé
y
pa se mu vunder clo nic
ne zgodi.
Kér bo
gosp
Bergheer
na svojim popotovanju
na Dunaj tudi Celjovec, Celje

Marburg
in Gr a
dec obiskal, jim oznanimo to, de radovedni bravci ne
zamudijo téh umetnij
gledat iti.
Vr.
TV o v iéar iz Ijubijane.
V pondeljk
y
1
malig
serpana, je bila v prazno
vanje imeniíniga začetka novih
d n i š k i h

p ós k
kakor
drugod
y
tudi v Ljubljani v velki cerkvi slovesná
sv. masa. Po duhovnim opravilu so se zbrali v zbor nici vradniki sodniške gosposke, pri kterim zboi govorila predsednik deželne sodnije
to-
sta
P etteneg
in deržavni pravdnik zl.
or ft*
K
teg
dne
y
kterim so pokop
st
žl.
o visoki pomembi re šege sodništva
9
m imenitna nova doba nastopi, v kteri se bojo sodbe
t
in
t
go d í 1 e
Gosp. K
se je skazal
tako izverstniga govornika, de ga poslušavci dosti prehv liti ne morejo.
Za
pogrebam rajnciga prof. Ker sni k
je preteklo sredo toliko ljudí šlo, de malokterikrat toliko Njegovi učenci so tudi tukaj lepo pokazali, kako visoke de cenijo svoji vzéla.
enika
5
kteriga jim je
nemila
t
t>lj
Skorej pol stoletja je bil rajnki in zares zasluži, de se mu na
k v
grobu
pomník postavi
y
kterig
Klu
me.
gimnazijalnih sol v Ljublj
v Ljublj. nemskim Gosp. Dr. Kleem
vreden
naj se po nasvetu gosp. Dr. asnika poseben odbor popri-n, sedaj c. k. začasni vodja
pride za c. k. gimnazi-
y
jalniga
pektorja v Grad
s to
nalogo ,
de bo
dezelno šolstv
tudi na Krajnskim v notranjih gim
jalnih zadevah podperal
Strelska družba je na
pravila na čast
našimu
dezelnimu poglavarju slovesno
streljanje skozi 4 dni, h kterimu so střelci iz Stajarskiga Koroškiga,
Goriškig
in clo iz Tiroljski
(Botzen)
prišli in streljali, de je vse pokalo. Streljci imajo dovelj denarcov, ker
še
je na velki tarči 1 strel 3
vel jal
Poslednji češnj
veliko vreden; kupco
je b
so veliko pripeljali: cena
somenj v Ljublj;
) malo. Konj in
old.
ni bil
ar
govedine
o Tro jaci h
goved je
b
Vceraj je šlo skozi Ljublj
veliko višji kot
mo 8 arabskih
konj (6 kobil in 2 žebea), ktere t cesarju v dar posije
nad téh arabcih bilo
car nasimu
razun dveh ni nič kaj posebniga
Tudi na Krajnskim je že ena
Novic ar iz mnof/ih hrujev.
Ban Jelačič je přišel 23. dan pretečeniga mesca
Poslanci so mu že do Sta-
• v
čez
Varaždin v
Zagreb.
jarske meje naprot šli. Vsi časopisi
Zagrebški
eno
or »
lasno pisejo, de je bil z veliko slavo sprejet; kodar koli se je pokazal — pravijo — mu je donélo „živijo". Sabo je pri-
nesel iz Dunaja hvalni
nagovor
cesarja na narod Hor
i
vaški in Slavonski in novo ustrojstvo téh deželá zraven tega pa tudi hvalni nagovor cesarja zvestim in hrabrim granicarjem in glavni zakon za horvatsko-slavonsko in banatsko-serbsko.vojniško krajino Cgra-
s kterim je ban te cesarske pa-
nico). V razglasu, tente horvaško-slavonskimu narodu izročil, je razložil, kaj je na podlagi avstrijanske vstave vladařstvo že zdej podělilo verlimu narodu in kaj se ima poredama priča-kovati, berž ko bo od cesarja poterjeno, namreč de-
želna vstava, volitvina, srenjska in tiskarna postava, postava zavolj oprostenja zemljiš i. t. d. „Temelj (pod stava) nove osnove
v vstavi, ki jo je cesar 4. marca 1849 vsim avstrijan
hmmhp a i v mam celiga cesarstva je jasno naznanjeno
skim ljudstvam podělil
je rekelban
in gotovo dve
nar
pog
lavitniši točki te vstave ste: edinstvo
celiga
1. dan
cesarstva in ravnopravnost vsih narodov." t. m. stopijo nove sodnjiške gospóske v djanje. 1. dan ť. m. je bil nov denar izdan, ki se imenuje
sti
deržavniga zaklada".
yy
v
li
našiga
l.dan t. m. so stopile poste cesarstva s poštami na Prajsovskim in nekterimi drugimi nemškimi deželami v zavezo , takó de bojo šle zdej pisma iz naših dežel v ptuje, in iz ptujih v
naše
po nava dni do ma či tarifi brez povišanja. Na Dunaji je zdej cena mesá prodajavcam na voljo
V •
Zl
dana. V nalas napravljenih mesarnicah zna vsak vino klati in prodajati, kdor koli hoče; pa tudi število mesarjev je od 156 na 180 povikšano. Zraven tega je napravila mestna srenja tudi mesno denarnico, v kteri mesarji denar na posodo dobivajo, de zamorejo
živino
berž plaćati.
Cena mesá je povsod poskočila.
Na O g er ski m se bo tudi kolek fštempelj) za
pratike vpeljal.
Kér
na
Ogerskim
okoli 400,000
pratik potrebujejo, bo novi stempelj veliko znesel.
Ni res, de bi za kronanje nasiga cesarja nov.vóz dělali; ampak cesar se bo v ravno tištim vozu h krona-nju peljal, kteriga je cesar Kori VI. za Marijo Terezi jo napraviti dal, in ki je takó lep, de samo po-zlačenje čez 180,000 gold., malarija pa okoli
60,000
fabrik
gold.
• v
se
veljá.
Rudeči žamet je iz franeozkih
in je
100 léti.
danes takó lepórudeč, kakor je bil pred V Parizu so razpartije, ki so bile v na-rodnim zboru zavolj povišanja Iétnih dohodkov predsednika Napoljona, se spet poravnale. Z
ve cín o
46
glasov je Napoljon
dobil enkrat za vselej 2 milijo na in 160,000 frankov čez svoje dozdanje dohodke. Turška vlada ima vedno nepokoje krotiti. Komaj so se Bošnjak i nekoliko pomirili, so se
postavili. Sliši se
y
de
y
Bulgarci
Bui gar c i
na
noge
se ne puntajo toliko
zoper Turškiga cara, kakor zoper nižji vradnike, ki jih na
vso moc stiskajo.
Na Nemškim, ceravno se nobena
reč
ni prav poravnana,
in ceravno nekteri časopisi hrup
ženó

de se Prajs k vojski pripravlja, je vse tiho in
mirno, kakor že davne] ni bilo.
Na Dunaji je zacel
nov česk časnik „Videnski dennik" izhajati.
Današnjimu listu je pridjan 22. dok la dni list.
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani