Delegatski sistem še ni brezhiben, vendar pa je že dokazal svojo življenjsko moč
Letos poteka že tretji mandat naše občinske skupščine po novem ustavnem načelu o delegatskem s/stemu. Iz vsega doslej narejenega Je mogoče sklepati na nekaj temeljnlh težav, s kateriml se srečujeta delegatskl sistem /n njegovo uresn/devan/e v praksi. Iz pogovora s predsednlki skupščinskih zborovje to povsem jasno In očitno. Ne kaže pa blti preveč nestrpen In pesimističen. Naš delegatski sistem )e tudl v svetu nekaf povsem novega. Gre za način, kako najširšemu krogu občanov na na/bo// d&mokratičen načln zagotdviti možnost za odloča-nfe In soodločanje o najbolj bistvenlh vprašanflh našega vsakdana. Pota takšnega načina pa so zavita, plonlrska in si šele utlrafo smer. Dva mandata neke skupščlne sta dostl prekratko obdobfe, da b/ kar vse postalo jasno In gladko. Razvoj delegatskega In s tem skupščln-akega sistema }e dlalektlčen, postopen In mora zoreti od vafenlške dobe do utečenega demokratlčnega mehanlzma, ki nal zagotavlja naveč/o možno stopnfo partlclpaclje vsakogar v dogovarjanju in odlo-čanju. Že dosedanfa praksa )e pokazala, kako zelo učinkovit /e lahko naš delegatski slstem, saj fe skupščlnsko dogovarjanje in odločanje storilo takšen premik napre), kot nlkoll doslej. Prav analiza teh pozltlv-nlh premlkov nam lahko vllva zaupanje in optimizem do našega aa-moupravnega načlna od\očan\a danes In v prihodnje.
Zagovarjali bomo mnenje, ki izraža interes občana
O posebnostih dela in uveljavljanja delegatskega sistema skozi družbeno-politični zbor, tako v preteklosti kot se-daj, in kako naj bi bilo v prihodnje, je razmišljal njegov predsednik Igor Ma-kovec:
Družbenopolitični zbor v skupščin-skem sistemu prav gotovo igra svojsko vlogo. Problemi občine ta zbor zadevajo posredno skozi delovanje družbenopoli-tičnih organizacij, ki imajo posamične probleme v svojih osnovnih organizaci-jah. Prav ti problemi se potem zrcalijo v delovanju družbenopolitičnega zbora. Druga posebnost zbora so stalni delega-ti, ker pač prihajajo s forumov, za razli-ko od ostalih zborov, kjer se delegati menjajo po konferencah delegacij, za katere bi lahko dejali, da so že nekakšne skupščine v malem.   .
Vendar moram povedati, da so se naš družbenopolitični zbor v občini Center pa istoimenski zbori v drugih ljubljan-skih občinah in v republiki uveljavili tako, kot je bilo to na začetku mišljeno. Ta uveljavitev se kaže v jedrnatosti dnevnih redov in v tem, da obravnave zadevajo samo tiste teme, za katere je zbor pristojen: varstvo ustavnega siste-ma, dosti manj pa stvari, ki sodijo v pristojnost drugih dveh zborov. Res pa se tematike včasih med seboj malce po-• mešajo, da ni vse prav čisto tako, kot bi moralo biti. V dograjevanju delegatske-ga sistema bomo prav na teh vprašanjih morali narediti dosti več.
Vsak zbor ima svoje pristojnosti
V občini Center smo v dograjevanju delegatskega sistema kar veliko naredi-li. Uveljavili smo ločena zasedanja vseh treh zborov, kar je seveda povsem ra-•zumljivo, saj se vsak zbor ukvarja s po-sebnimi vprašanji. Prav takšna ločena zasedanja omogočajo temeljitejšo raz-pravo in ne nazadnje bolj popolno delo
njegovih odborov. Mislim, da ponekod vloge družbenopolitičnega zbora še ve-dno popolnoma. ne razumejo. To ni zbor, na katerega mnenje bi morala ča-kati druga dva zbora ob skupščinskih zasedanjih. Niti ne drži, da bi moralo biti vse tisto, kar sklene družbenopoli-tični zbor, za ostala dva sveto. Zbori imajo preprosto vsak svoje področje in pristojnost delovanja y delegatskem si-sjtemu in prav to je največja prvina tega sistema.
Ena najbolj bistvenih vlog družbeno-političnega zbora je koordinacijska. To pomeni usklajevanje stališč ter mnenj družbenopolitičnih organizacij, tudi skozi predsedstvo socialistične zveze. Lahko trdim, da v preteklem obdobju našega skupščinskega delovanja vloga družbenopolitičnega zbora ni bila pre-vladujoča, pač pa se je kar lepo vključe-vala v skupščinsko delo.
Kako izraziti dejanski interes občana?
Ob takem razmišljanju okrog dela na-šega zbora se že od nekdaj pojavlja vprašanje, ki je edinstveno samo v naši občini. Na območju skupščine občine Center so namreč vsi najpomembnejši mestni in republiški organi. To včasih občino lahko privede v položaj, ko ni več čisto jasno, kdo je za kaj pristojen. Menim, da takšno dilemo lahko razreši-mo tako, da o teh vprašanjih prevlada dejanski interes občana. V tem je najpo membnejša naloga občine. O intereših občana naj se ne bi pogovarjale »struk-ture«, kajti v takem primeru bo vedno prihajalo do težav okoli pristojnosti. Bi-stven je zgolj interes občana, pa ne tak-šen, ki bi bil zaprt v občinske meje, temveč pravilno koordiniran z občani drugih občin, kar je zelo dobro uspelo skupščini mesta. Rezultati so bili doma-la vselej razveseljivi in otipljivi: uspeš-no povezovanje pri kmetijstvu, preskr-bi, uspeli referendumi za samoprispe-vek in še dosti tega. Mnenje, ki temelji na interesu občana, bomo seveda zago varjali tudi v našem zboru.
Delo tnora postati bolj jedrnato
Ena od nedorečenosti delegatskega sistema, ki je odsevala tudi v delu druž-benopolitičnega zbora in kar je pokaza-la analiza, je ta, ko se je mnogokrat do-gajalo, da so se upravni organi skrivali za izvršni svet, le-ta za skupščino in na koncu delegatom ni bilo vse čisto jasno: Povedano z drugimi besedami: marsi-katera odločitev, ki bi jo morali sprejeti delegati, je šla bodisi mimo njih ali pa so bili skupščinski sklepi in informacija o njih izvedeni in prikazani toliko kasne-je, da je to delegatom ušlo iz spomina ali kako drugače zbledelo. Na nedavnem sestanku predsedstva smo sklenili, da bomo temu napravili konec. Zahtevali bomo od izvršnega sveta in drugih orga-nov sveže in sprotne informacije o ure-sničenih skupščinskih sklepih in reali-zacijo teh sklepov tudi preverjali. Pre-prečili bomo še nekaj, kar je doslej zasti-ralo pravilen pogled na zadeve. Skrajša-
li bomo dnevne rede skupščinskih zase-danj, da bo vse skupaj bolj jedrnato.
Kar zadeva občinsko konferenco ZK pa tudi druge družbenopolitične organi-zacije, si bomo čim bolj prizadevali, da bodo delovale znotraj sistema, tako kot je bilo rečeno na devetem kongresu ZKS. Prek frontne organizacije SZDL jih bomo vključili v delegatski sistem, kar zlasti velja za zvezo komunistov. Te zahteve niso naše, izrazito so poudarje-ne tudi v gradivih, ki jih pripravljajo za kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Od pravilne vloge zveze komunistov je v marsičem odvisno delovanje delegat-skega sistema. Moram pa neskromno pripomniti, da je bila tako zamišljena vloga zveze komunistov v naši občini stalno prisotna že doslej
»Dogovori« -pomemben element obveščanja
In ne nazadnje bi kazalo spregovoriti nekaj besed o skupščinskem informira-nju ter o vlogi občinskega glasila »Do-govori«. Mislim, da je ta časopis dober, seveda pa bi bil lahko še boljši. Bolj kot doslej bi moral povezovati oba načina obveščanja: javno in družbeno. Za takš-no obveščanje ne gre nalagati odgovor-nosti zgolj socialistični zvezi, temveč vsem in vsekomur. Brez aktivnega so-delovanja ne bo šlo. »Dogovori« naj bi bili eden od elementov obveščanja tudi v krajevni skupnosti in prav v tem vi-dim njegovo še posebno pomembno na-logo.
Glavna vloga: razporejanje in namembnost dohodka
Ivo Kastelič je bil izvoljen za predse-dnika zbora združenega dela naše ob-činske skupščine. Tudi z njim smo se pogovarjali o vlogi tega zbora, o dogra-jevanju delegatskega sistema ter vklju-čevanju družbenopolitičnih organizacij v skupščinsko delo. Pa še o marsičem.
V popolnosti moramo zagotoviti ustavni položaj zbora združenga dela, je začel Ivo Kastelič. Ta zbor je bil že od vsega začetka zamišljen kot osrednje mesto dogovarjanja o potrebah in inte-resih delavcev v samoupravnih organi-zacijah in skupnostih. Pa ne samo o po-trebah delavcev, tudi o splošnih družbe-nih pptrebah.
Edvard Kardelj je poudarjal, da mora imeti zbor združenega dela v rokah do-hodek, kar opredeljujeta tudi zvezna in republiška ustava. Natančneje, gre za odločanje o izločitvi dela dohodka zdru-ženega dela za skupne in splošne potre-be ter jo njegovem obsegu. Teh dejstev ne bi mogel nihče niti spregledati niti odločati o tem delu dohodka mimo zbo-ra združenega dela. Zbor združenega dela mora torej držati v rokah razporeja-nje in namembnost dohodka, kar je nje-gova glavna vloga. S tem bi bilo seveda
onembgočeno odtujevanje. Doslej nam tega v popolnosti ni še uspelo storiti, s čimer pa ni rečeno, da nam to ne bo.
Aktivno spremljati
uresničevanje
politike
V dosedanjih dveh mandatih se je po-kazalo, da je ustavna vloga našega zbora čedalje bolj začela prihajati do veljave. Ni razlogov, da tudi v prihodnje ne bi bilo tako. Menim, da bi vse to lahko dosegli, če bi natančno opredelili po-dročje dela našega zbora. Če naj bi okre-pili ustavni položaj zbora združenega dela, bi le-ta moral aktivno spremljati uresničevanje sprejete politike, plan-skih in drugih aktov, analize, in ugotav-ljati neskladja med dogovorjeno politi-ko in ekonomskimi ukrepi. Najprej bi moral vedeti za vzroke, jih proučiti in nato naj bi sledile odločitve, ki bi zago-tavljale skladnost.
Kot rečeno, v drugem mandatu je bilo že opaziti vrsto pozitivnih premikov v delu našega zbora: delegati so postajali precej bolj aktivni, prihajali so na dan s pobudami, povezanost med njimi je bila boljša, pa tudi udeležba se je znatno izboljšala in je v preteklem mandatu do-segla povprečje 75 odstotkov. In kar je najpomembnejše, na zasedanju zbora so delegati velikokrat obravnavali čisto konkretne probleme združenega dela. Ob tem seveda ne smemo izpustiti iz-pred oči aktivnosti konferenc, kar je za delovanje zbora najpomembneiše. Zla-sti nekatere konference so delovale nadvse zgledno. Pri tm smo opazili zani-miv, a povsem jasen pojav. Delegacije iz tistih delovnih okolij, kjer so imeli do-bro razvito samoupravljanje, so bile tu-di v skupščinskem sistemu najbolj ak-tivne.
Nerazumevanje vloge skupščinskega sistema
Ugotavljamo pa pomanjkljivosti, ki še kako vplivajo na delo zbora združenega dela, a smo ob njih nemočni. Dogaja se, da v združenem delu marsikje še vlada dvojnost gledanja na delegatski sistem po načelu: eno je delegatski sistem in samoupravljanje znotraj organizacij združenega dela, drugo skupščinski si-stem. Ta dvojnost daje vtis, kot da bi šlo za dva ločena samoupravna sistema, kar pa je seveda zgrešeno. V združenem de-lu se še vedno dovolj ne zavedajo, da je mogoče edinole prek skupščinskih vzvodov, skozi zbor združenega dela vplivati na dohodek, ki gre mimo orga-nizacij združenega dela in je njihov in imajo pravico v skupščini o njem odlo-čati. Tako se seveda dogaja, da nekatere stvari rešujejo mimo delegatskega siste-ma in da delavci takrat nimajo vpliva na prelivanje njihovega denarja. To pa ni dobro. Urejenost samoupravnega življe-nja v združenem delu se samodejno zr-cali tudi na delu našega zbora in to je ena od posebnosti tega izbora.
Delegati se ustavljajo ob vsebinskih vprašanjih
Naslednji problem, s katerim smo s< doslej srečevali v skupščinskem delu ii ni bil posebnost samo našega zbora, st preobšiTii dnevni redi. Dogajalo se j« tudi, da so šle nekatere točke mimo de legatov zgolj formalno. V mislih imami normativno dejavnost, kot, denimo, sprejemanje raznih odlokov ali potrje-vanje kadrovskih zadev. Takšna glaso valna dejavnost je prevečkrat obreme njevala delegate. Vseeno pa se je poka zalo nekaj razveseljivega: delegati s< normativne točke dnevnega reda prele teli hitro in se zaustavili ob dejanskil vprašanjih, ki zadevajo združeno delo To je tisti pozitivni, o katerem sem ž govoril. Dogajalo se je tudi, da so raz
pravljalci zastavljali delegatska vpraša-nja, na katera so že vnaprej vedeli odgo-vore. Postavljali so jih pač zato, da bi pognali akcijo in obogatili razpravo, kar je bilo tudi pozitivno.
Ena od večjih pomanjkljivosti je tudi preverjanje uresničevanja sklepov zbo-ra združenega dela. Ko gre za občinski izvršni svet in za njegove upravne orga-ne, pa deloma tudi za sise, je tako pre-verjanje še nekako možno, ko pa se ure-sničevanje sklepov prenese v združeno delo, postane preverjanje razpršeno in največkrat neučinkovito. Razlogov za to je seveda več, med prvimi pa je zaneslji-vo slaba povratna informacija in ne na-zadnje brezbrižnost v združenem delu samem, od delavskih svetov pa do po-slovodnih organov. To je po mojem mnenju glavni zaviralni moment pri de-lu našega zbora.
Zaostriti odgovornost v združenem delu
Pač ne bo šlo drugače, kot da ustvari-mo najboljše razmere za delovanje te-meljnih delegacij, kar je za delo našega zbora življenjskega pomena. To je po mojem mnenju najpomembnejše. Spre-meniti in izboljšati bo treba organizacij-ske prijeme pri oblikovanju konferenc. Ponekod smo to že izvedli, drugje se bomo morali okrog tega še zelo potrudi-ti. Ob tem bo nujno zaostriti odgovor-nost družbenopolitičnih organizacij znotraj združenega dela in ne nazadnje odgovornost poslovodnih* organov ter zagotoviti boljšo obveščenost v delov-nih organizacijah. To ne govorim kar na pamet. V praksi se je dogajalo, da je delavec-delegat šele iz skupščinskega gradiva izvedel, kakšno je stanje v nje-govi delovni organizaciji, tam pa mu o tem nihče ni nič povedal.
Naša občina in s tem tudi zbor združe-nega dela sta v svojskem položaju, ker so v njej vse najpomembnejše republi-ške ustanove, po drugi strani pa je od dobrih 840 subjektov združenega dela v naši občini kar okoli 300 dislociranih enot, ki imajo svoja samoupravna telesa v matičnih enotah, ki so zunaj občine Center.
Še celo kopico problemov bi lahko naštel, s katerimi smo se in se bomo v sedanjem mandatu morali spoprijeti. Toda nekaj velja: tudi samoupravljanje je proces, ki se ni razvil čez noč, dasirav-no ga negujemo že desetletja. Isto velja za delegatski sistem, ki je dialektičen. Prav nobenega razloga ni, da ga ne bi izpopolnili ter razvili tako, kot smo si na začetku zamislili.
Kar počenjamo, moramo početi z zaupanjem v sistem
O dograjevanju delegatskega sistema ter o svojih pogledih na to, kako skup-ščinska vprašanja reševati v zboru kra-
jevnih skupnosti, nam je pripovedovala predsednica tega zbora Ela Zupančič:
Povsem varljivo bi bilo pričakovati, da bo delegatski sistem stekel gladko kar čez noč. Z novo ustanovo smo sicer opredelili ta naš sistem, ki je v svetov-nem skupščinskem sistemu popolna novost. In povsem razumljivo je, da se takšna novost razvije v praksi šele skozi čas. Prepričana sem, da je naš delegat-ski, skupščinski sistem najbolj demo-kratičen in dejansko dopušča vsako-mur, da se vključi v odločanje o vsem, vsakdo lahko prispeva svoje. Toda takš-no uresničevanje ni lahko. Času je treba pustiti čas in tudi naš delegatski sistem, dasiravno že v tretjem mandatu, še ve-dno preživlja vajeniško dobo.
Preveč kandidiramo na pamet
Menim, da se največ stvari zatika pri organizacijskih prijemih. V mislih imam kandidature delegatov. Še vse prepogosto se dogaja, da ljudi kandidi-ramo na pamet, počez, ne da bi kandida-ta vprašali, ali mu področje, za katerega je bil voljen, sploh ustreza, ali ga zani-ma. Skratka, kandidature ne opravlja-mo po željah, nagnjenjih, pa tudi spo-sobnostih posameznikov. Od delegata, ki je slučajno zašel v delovanje delegat-skega sistema, ne moremo pričakovati veliko. K temu lahko dodamo še nezani-manje ljudi. Veliko jih je, ki jim poleg svojih najožjih interesov čisto nič dru-gega ni mar, kaj šele delegatski sistem ali pa družbena in politična vprašanja. .Skratka, ozki so. Takšni ljudje ne more-jo biti dobri delegati, dasirvano jih poti-snejo v kakšno delegacijo. Od njih pov-sem razumljivp tudi ne moremo priča-kovati odgovornosti.
Delegati iz KS so vse bolj zahtevni
Pri tem moram dodati, da so le ne-kakšne razlike, denimo med delegati zbora združenega dela in med delegati zbora krajevnih skupnosti. V združe-nem delu je pač tako, da so delegati več ali manj voljeni na način, kjer niso inte-resi posameznika vedno prilagojeni nje-govi delegatski funkciji in lahko prihaja do nezanimanja. Drugače pa je z delega-ti v zboru krajevnih skupnosti, kjer ti prihajajo iz svojega okolja, se zavzemajo za rešitev vprašanj, ki jih najbolj zani-majo. To se je videlo zlasti v razpravah ob zasedanjih zbora krajevnih skupno-sti. Delegati, ki so prišli na zasedanje, nikdar niso bili pasivni in nikoli ni bilo tišine. Delegati zbora krajevnih skupno-sti so postajali čedalje bolj zahtevni, po-stavljali so čedalje bolj konkretna pa tudi ostra delegatska vprašanja. To tudi ni nič čudnega, saj je delegat zbora kra-jevnih skupnosti delegat iz lastnega na-giba. Ob tem pa je treba le pripomniti, da pri razvoju delegatskega sistema ne kaže biti preveč nestrpen. Vse to je zelo kompleksen in dolgoročno naravnan ra-zvoj, ki pač zahteva svoj čas.
Mladi bodo bolje dojeli bistvo delegatskega sistema
Ce spet pogledamo nekatere organiza-cijske prijeme, za katere se mi zdi, da zadržujejo hitrejši razvoj delegatskega sistema, ne morem mimo dela konfe-renc delegacij. Življenje teh konferenc je na vsak način treba bolj prekrvaviti. Mislim, da bodo mladi, ki se zdaj vklju-čujejo v delegatski sistem, to dosti bolje dojeli, kot mi starejši, ki smo še nekako obremenjeni s preteklostjo odborniške-ga in poslanskega delovanja. In če naj ta naš delegatski sistem res zaživi, kot smo si zapisali v ustavi, moramo vse, kar počnemo, početi z zaupanjem v sistem.
Seveda pa ne bi kazalo naštevati samo pomanjkljivosti in nedorečenosti seda-njega razvoja delegatskega sistema. Opazni so spodbudni in pozitivni pre-miki. Mislim, da se je spremenilo odlo-
čanje, če ga primerjam s tistim, ko dele-gatskega sistema še nismo imeli. Iz svo-je prakse lahko povem, da se je delo pri socialni politiki po uvedbi delegatskega sistema bistveno spremenilo. Včasih so socialno politiko krojili odborniki v oz-kih krogih. Zdaj je drugače. Vključevati se je začelo združeno delo s svojim vpli-vom in občanom smo uspeli dokazati, da je naše delo dostopno vsakomur in da vsakdo lahko nanj vpliva. Prej res ni bilo tako.
Vsaka malenkost ne sodi na skupščino
V sedanjem položaju tudi ni odveč, da skupščinski zbori bolj kot kdajkoli prej spremljajo in preverjajo delo izvršnega sveta in upravnih organov. Prav imenit-na je praksa, da se predsedstvo skupšči-ne sestaja in skupaj z drugimi organi razčiščuje nastale dileme. To je tisti po-memben delček skupščinskega siste-ma, ko se stvari razčistijo in se začnejo postavljati v ravnotežje. Tudi ne bi bilo
odveč, ko skupščine ne bi obremenjeva-li s stvarmi, ki tja ne sodijo, ali pa so zgolj formalnega značaja, kot denimo potrjevanje raznih normativnih aktov in podobnega. Tudi za vsako malenkost ne bi bilo potrebno sklicevati seje skupšči-ne. Takšne stvari naj opravijo drugi or-gani, seveda s primerno urejeno zako-nodajo, kar pa ne bo šlo čez noč.
Ob koncu naj dodam, da sedaj prvič prevzemam funkcijo predsednice enega od skupščinskih zborov in da to ne bo lahka naloga. So nekatera področja, ki jih slabo obvladam in kar malo strah me je, kako bom stvar izpeljala. Seveda pa velja, da se mora človek nenehno učiti in če že kakšno funkcijo prevzamem, jo tudi speljem do konca. Svojo vlogo predsednice si zamišljam tako, da bom poskušala usmerjati razpravo in iz raz-prav posneti sklepe ter stališča tako, da bodo zadovoljevali večino. Na vsak na-čin pa se zavedam, da je naš zbor zelo živahen, z zelo aktivnimi delegati ter dinamičnimi razpravami in to bom ime-la še posebej pred očmi.
Pogovor vodll Tadej Bratok