Hladnikia 51: 3–14 (2023) 3 Oznaka rastišč vrste Carex curvula s. str. v Škrlatiškem pogorju (vzhodne Julijske Alpe, severozahodna Slovenija) Site characteristics of Carex curvula s. str. in the Škrlatica mountains (eastern Julian Alps, northwestern Slovenia) Igor Dakskobler Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si Izvleček Po 56 letih od prve najdbe Toneta Wraberja smo ponovno popisali rastje zelenice oz. alpinske trate južno od gore Vrh Križa (Gubno, 2404 m) in vzhodno od roba Kriške stene, kjer raste v slovenskih Alpah redki upognjeni šaš (Carex curvula). Nekatere razlike v vrstni sestavi združbe in zastiranju (pokrovnosti) upognjenega šaša povezujemo s podnebnimi spremembami v zadnjih desetletjih. Zahodno od gore Vrh Križa smo našli še eno podobno zelenico (alpinsko trato), kjer na nadmorski višini okoli 2350 m prav tako uspeva upognjeni šaš. Sestoje na obeh zelenicah uvrščamo v novo subasociacijo Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris Aichinger 1933 caricetosum curvulae. Ključne besede: alpinska vegetacija, snežne dolinice, Carex cuvula, Arabidion caeruleae, Triglavski narodni park Abstract 56 years after Tone Wraber’s first find we repeated the sampling of the vegetation of the green plot (alpine sward) to the south of Mt. Vrh Križa (Gubno, 2404 m) and south of the rim of Kriška Stena, which features Carex curvula (curvy sedge), a rare species in the Slovenian Alps. Certain differences in the species composition of the community and cover (coverage) of curvy sedge are associated with climate change of the recent decades. To the west of Mt. Vrh Križa we found a similar green plot (alpine sward) with Carex curvula at the elevation of around 2350 m. Stands at both these swards are classified into the new subassociation Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris Aichinger 1933 caricetosum curvulae. Key words: alpine vegetation, snow-beds, Carex cuvula, Arabidion caeruleae, Triglav National Park 1 UVOD Upognjeni šaš (Carex curvula) je južnoevropska-montanska vrsta, ki navadno uspeva na visokogorskih (alpinskih) traviščih. Tipska podvrsta (Carex curvula subsp. curvula) je značilnica kisloljubnih travišč iz zveze Caricion curvulae, podvrsta Carex curvula subsp. rosea pa raste tudi na karbonatni podlagi in je značilnica zveze Oxytropido-Elynion 4 I. Dakskobler: Oznaka rastišč vrste Carex curvula ... (aeschImann & al. 2004: 796). Na ozemlju današnje Slovenije je upognjeni šaš prvi našel Tone Wraber, 8. septembra 1966, v združbi snežnih dolinic na majhni zelenici (okoli 2300 m n. m.) sredi izrazito zakraselega sveta na južni strani kote Vrh Križa (2401 m) – takrat je ta kota imela to nadmorsko višino – in vzhodno od zgornjega roba Kriške stene. Sprva je zaradi apnenčaste podlage domneval, da je to podvrsta Carex curvula subsp. rosea, a je po temeljiti morfološki analizi potrdil tipsko podvrsto (subsp. curvula) – Wraber (1969). Veliko obsežnejše nahajališče tega kisloljubnega šaša je isti avtor našel na prostrani, proti zahodu nagnjeni planjavi Jarečica pod Mangartom 6. avgusta 1983 (Wraber 1983). Z nahajališča pod Vrhom Križa je objavil fitocenološki popis in sestoj uvrstil v asociacijo Potentillo dubiae- Homogynetum discoloris Aichinger 1933 (glej tudi Wraber 1972). Sestoje na Jarečici je uvrstil v asociacijo Curvuletum. V objavi je poudaril, da se mangartska združba precej razlikuje od enako imenovane združbe iz Centralnih Alp. V prvih letih 21. stoletja je želel to združbo skupaj z Boštjanom Surino natančneje preučiti in obdelati njune fitocenološke popise, a mu je prezgodnja smrt leta 2010 žal to preprečila. Takšno obdelavo smo naredili šele nedavno in jo objavili v reviji Hacquetia. Večino na Jarečici popisanih sestojev z upognjenim šašem smo uvrstili v asociacijo Carici curvulae-Nardetum strictae Oberdorfer 1959 in v novo subasociacijo vaccinietosum gaultherioidis (Dakskobler & al. 2022). Wraberjevo nahajališče pod Vrhom Križa je bilo zame zagonetno, saj toponima Vrh Križa na meni znanih zemljevidih nisem našel, temveč sta v bližini imenovani le gori Križ in Dovški Gamsovec. Prav tako mi ni bilo znano, če ga je kateri botanik za njim še obiskal. Zmotno sem poistovetil koto Vrh Križa s Križem, k čemur je nekoliko prispeval tudi podatek iz Rdečega seznama (Wraber & skoberne 1989: 88), kjer je kot nahajališče napisana gora Križ. Južno pod to goro sem sicer našel snežno dolinico na podobni nadmorski višini, na kateri je združba deloma ustrezala Wraberjevi, a brez upognjenega šaša. Kje dejansko je nahajališče, je na zemljevidu narisal Dobravec (1993), v diplomski nalogi, katere mentor je bil prof. Wraber. Nahaja se južno od kote 2404 m (na nekaterih zemljevidih 2403 m) in severno od gore Križ. To nahajališče sem 8. julija 2022 našel in ga fitocenološko popisal. Medtem ko je Tone Wraber naredil en popis, sem sam glede na rastiščne razmere naredili dva. Nahajališče imenujem Wraberjava zelenica. Povzpel sem se tudi na Vrh Križa (koto 2404 m). To goro v novejšem času, vsaj od leta 1998, gorniki v nekaterih tiskanih vodnikih in na spletu ter v novejših tiskanih zemljevidih imenujejo Gubno, sam sem jo v izogib zamenjave z bližnjim Križem, preden sem izvedel za to ime, imenoval Wraberjev vrh (Dakskobler 2022). Gubno Tuma (1929: 39) navaja kot mojstransko ime za goro ali greben z najvišjo vzpetino Križ (2410 m). Je morda ime Gubno pomotoma povezal s Križem in ne s koto 2404 m, ki jo je imenoval Vrh Križa, ali je bilo obratno in smo pomoto povzročili sodobniki? Na njenih vzhodnih pobočjih sem opazil še eno zelenico, imenujem jo Vzhodna zelenica. Na njej sem prav tako našel upognjeni šaš. Tu sem naredil tri fitocenološke popise. Šest fitocenoloških popisov z upognjenim šašem (pet mojih, en Wraberjev) pod Vrhom Križa in štirje popisi snežnih dolinic pod Križem so podlaga za opis obravnavanih rastišč in združb. 2 METODE Snežne dolinice in alpinske trate smo popisovali po srednjeevropski fitocenološki metodi (braun-blanqueT 1964). Popise sem vnesel v bazo podatkov FloVegSi (selIškar & al. 2003) in jih uredil v fitocenološko preglednico s pomočjo metode kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj – “(Unweighted) average linkage clustering” – Hladnikia 51: 3–14 (2023) 5 UPGMA, ob uporabi Wishartovega koeficienta podobnosti (1-similarity ratio) – PoDanI (2001). Za ugotavljanje floristične podobnosti med popisano združbo in dvema njej podobnima združbama sem uporabil količnik podobnosti, ki ga je objavil sørensen (1948). Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007) in podatkovna baza FloVegSi. Mahovi in lišaji so bili na popisnih ploskvah redki, nekatere sem določil le na nivoju roda, nekaj sem jih nabral za določitev in so zdaj v tabeli napisani kot Musci sp. Nabirko z enega popisa mi je določila Simona Strgulc Krajšek. Njene določitve, razen vrste Polytrichium juniprinum Hedw., ki sem jo prepoznal tudi sam, nisem vključil v preglednico 1, pač pa jih naštejem v poglavju Rezultati. Na nahajališčih upognjenega šaša je dve mahovni vrsti navajal že T. Wraber, domnevno vsaj eno, Anthelia jurtatzkana (Limpr.) Trevis., mu je najbrž določil Andrej Martinčič. Pri imenih sintaksonov sledim našim prejšnjim objavam (Dakskobler & surIna 2017, Dakskobler & al. 2022). Geografske koordinate popisov so določene po slovenskem geografskem koordinatnem sistemu D 48 (cona 5) po Besselovem elipsoidu in z Gauss-Krügerjevo projekcijo. Geološko podlago povzemam po Jurkovšek (1987). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA Deset fitocenoloških popisov, štiri iz snežne dolinice južno od Križa in šest s pobočij kote Vrh Križa (slika 1), je v preglednici 1 razvrščenih po podobnosti na podlagi hierarhične klasifikacije (slika 2). Popisi iz snežne dolinice pod Križem (popisi 1–4 v preglednici 1) se po vrstni sestavi razlikujejo od popisov zelenic pod Vrhom Križa. Uvrščamo jih v asociacijo Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris. Njihova posebnost je pogosta vrsta Salix serpillifolia, ki je v sestojih te asociacije nista popisala ne aIchInger (1933), ne Wraber (1972). Te štiri sestoje za zdaj vrednotimo kot novo varianto Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris var. Salix serpillifolia var. nova. Ko sem primerjal Wraberjev popis iz zelenice pod Vrhom Križa iz leta 1966 (popis 5 v preglednici 1) in dva moja popisa iz iste zelenice iz leta 2022 (popisa 6 in 7 v preglednici 1), sem ugotovil naslednje: večina vrst (kar 17) je skupnih. Sam nisem opazil naslednjih vrst iz Wraberjevega seznama: Potentilla brauneana, Soldanella pusilla, Campanula scheuchzeri, Ranunculus traunfellneri, Arabis vochinesis in Sagina saginoides. Popisal pa sem nekaj vrst, ki jih v njegovem seznamu ni: Thymus praecox subsp. polytrichus, Carex sempervirens, C. ferruginea, Salix serpillifolia (Wraber ima v popisu Salix retusa s. lat. – mogoče je, da je bila tudi takrat v popisu ta vrsta, a je ni mogel zanesljivo določiti), Nardus stricta, Potentilla aurea in Cirsium spinosissimum. Tudi zastiranje upognjenega šaša sem ocenil precej višje kot Tone Wraber, okoli 50 % popisne površine (oceni 3 in 4 po Braun-Blanquet-u), njegova ocena je bila okoli 10 % popisne površine (ocena 1). Največje zastiranje, več kot 50 % popisne površine (ocena 4), so imele v Wraberjevem popisu nizke mačje tačke (Gnaphalium supinum, sin. Omalotheca supina), ki imajo na mojih dveh popisih zastiranje pod 10 % (oceni 1 ali +). Povečano zastiranje vrst kisloljubnih alpinskih travišč (poleg upognjenega šaša tudi skalne šopulje, Agrostis rupestris) in manjše zastiranje ali celo odsotnost nekaterih vrst snežnih dolinic je lahko posledica precejšnjih razlik v podnebju med 70. leti prejšnjega stoletja in zadnjimi desetletji, predvsem v spremembi padavinskega režima, porastu povprečne letne temperature in močno skrajšanem trajanju snežne odeje (hrvaTIn & Zorn 2018, 2020, Pavšek, in litt.). Nekoliko spremenjena vrstna sestava in spremenjena stopnja zastiranja 6 I. Dakskobler: Oznaka rastišč vrste Carex curvula ... Slika 1: Nahajališča združbe snežnih dolinic južno pod Križem in združbe z upognjenim šašem (Carex curvula) pod Vrhom Križa (Vir: Ortofoto posnetki, Geodetska uprava Republike Slovenije – GURS). Figure 1: Localities of snow-bed communities south of Mt. Križ and communities with Carex curvula under Mt. Vrh Križa (Source: Orthophoto snaps – GURS). Hladnikia 51: 3–14 (2023) 7 (pokrovnosti) nekaterih vrst kaže, da na zelenici pod Vrhom Križa zaradi spremenjenih talnih razmer iz združbe snežnih dolinic postopno nastaja združba, ki ima že nekaj podobnosti z združbo, kamor smo uvrstili sestoje upognjenega šaša na Jarečici (Carici curvulae-Nardetum). Floristična podobnost z njenimi sestoji po sørensen-u (1948) je okoli 35 %. Na Wraberjevi zelenici je Simona Strgulc Krajšek določila še naslednje mahovne vrste, ki jih nisem vključil v preglednico 1 (ker mahovi iz ostalih popisnih ploskev niso podrobneje določeni): Pohlia sp., Tortella tortuosa (Hedw.) Limpr., Sanionia uncinata (Hedw.) Loeske, Brachythecium tommasinii (Sendtn. ex Boulay) Ignatov & Huttunen in Bryum elegans Nees ex Brid. Popisi na drugi, Vzhodni zelenici pod Vrhom Križa so po vrstni sestavi podobni popisom z Wraberjeve zelenice. Na njih nisem opazil vrste Nardus stricta, pač pa vrsti Potentilla brauneana in Soldanella pusilla. Na obeh zelenicah so zelo podobne talne razmere. Andrej Martinčič je na podlagi vzorca iz leta 1968 ugotovil kislo reakcijo tal (pH 4,4 – 4,6) – Wraber (1969: 81). Posebne talne razmere (tla na obeh zelenicah so ponekod povsem neporasla, v večjem delu pa jih pokriva strnjeno rastje), povezujem tudi s primesjo laporovca saj je geološka podlaga tega dela Škrlatiškega pogorja dachsteinski apnenec s primesjo laporovca (Jurkovšek 1987). Podobna zakisana tla (izprana rjava tla) smo pred leti opisali na planini Slika 2: Hierarhična klasifikacija (UPGMA, 1-similarity ratio) popisov snežnih dolinic južno od Križa (PdHdss) in pod Vrhom Križa (PdHdcc). Peta črta z leve označuje Wraberjev popis iz leta 1966. Figure 2: Hierarchical classification of snow-bed communities south of Mt. Križ (PdHdss) and green plots under Mt. Vrh Križa (PdHdcc). Fifth line from the left represents Wraber’s relevé from 1966. D is si m ila rit y 0,70 0,65 0,60 0,55 0,50 0,45 0,40 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 0,10 0,05 0,00 PdH dcc PdH dcc PdH dcc PdH dcc PdH dcc PdH dcc PdH dss PdH dss PdH dss PdH dss 8 I. Dakskobler: Oznaka rastišč vrste Carex curvula ... Klek na Pokljuki, kjer sicer v podlagi tudi prevladuje dolomitni apnenec (Dakskobler & al. 2010). Če Wraberjev popis iz leta 1966 še lahko uvrstimo v asociacijo Potentillo dubiae- Homogynetum discoloris, je vprašanje, ali to lahko storimo tudi s petimi popisi na istem (in bližnjem podobnem) nahajališču 56 let pozneje, še posebej ob upoštevanju prevladujočih vrst zeliščne plasti. Njihova floristična podobnost po sørensen-u (1948) z osmimi popisi asociacije Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris iz Julijskih Alp, ki jih je objavil Wraber (1972, v njegovi tabeli je vključen tudi popis z zelenice pod Vrhom Križa), je 52 %, floristična podobnost po sørensen-u (1948) z devetimi popisi iste asociacije iz Karavank (aIchInger 1933) pa 51 %. Takšna floristična podobnost še dopušča uvrstitev popisov iz obeh zelenic pod Vrhom Križa v asociacijo Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris, a v novo subasociacijo caricetosum curvulae subsas. nov. hoc loco. Njen nomenklaturni tip, holotypus, je popis št. 7 v preglednici 1. Razlikovalnice nove subasociacije so vrste Carex curvula, Agrostis rupestris, Gnaphalium supinum (Omalotheca supina) in Alchemilla fissa. Če bi upoštevali tudi zastiranje naštetih razlikovalnih vrst, bi bila upravičena tudi uvrstitev teh sestojev v novo asociacijo Homogyno discoloris-Caricetum curvulae. Naštete razlikovalne vrste kažejo na prehodno združbo, povezano s posebnimi talnimi razmerami in z njihovim razvojem, domnevno predvsem zaradi podnebnih sprememb. Sestoji nove subasociacije kažejo na sindinamski stik (prehod) združb iz dveh zvez Arabidion caeruleae in Caricion curvulae in dveh sintaksonomskih razredov Thlaspietea rotundifolii in Juncetea trifidi. 4 ZAKLJUČKI Vrsta Carex curvula je kot redka v Sloveniji uvrščena na rdeči seznam (anon. 2002). V zadnjih letih smo podrobno preučili in popisali njena rastišča na planjavi Jarečica pod Mangartom, manjkal pa je novejši pregled in popis nahajališča, ki ga je pod koto Vrh Križa pred 56 leti odkril Tone Wraber (nahajališče imenujemo Wraberjeva zelenica). Poleti 2022 nam je to uspelo. Potrdili in ponovno popisali smo rastišče upognjenega šaša na zelenici južno od gore Vrh Križa (Gubno, kota 2404 m) in našli na vzhodnih pobočjih te gore še eno podobno, nekoliko večjo zelenico, ki jo imenujemo Vzhodna zelenica. Na njej raste upognjeni šaš na nadmorski višini 2350 m, kar je za zdaj njegovo najvišje znano nahajališče v Sloveniji. Primerjava med floristično sestavo Wraberjeve zelenice leta 1966 in leta 2022 kaže na nekaj razlik, tako po vrstah kot po njihovem zastiranju (pokrovnosti). Razlike povezujemo s sindinamskimi procesi, ki so domnevno predvsem posledica podnebnih sprememb, porasta povprečne letne temperature, spremenjenega padavinskega režima in krajše pokritosti s snežno odejo. Ker je floristična podobnost po sørensen-u (1948) s sestoji asociacije Potentillo dubiae-Homogynetum dicoloris, ki sta jih tabelarno dokumentirala aIchInger (1933) in Wraber (1972) več kot 50 %, v sintaksonomskem smislu preučene sestoje na obeh zelenicah še uvrščamo v asociacijo Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris, a v novo subasociacijo caricetosum curvulae. Njene razlikovalnice so vrste Carex curvula, Agrostis rupestris, Gnaphalium supinum (Omalotheca supina) in Alchemilla fissa. Ob upoštevanju velikega zastiranja naštetih vrst bi bila mogoča tudi uvrstitev v novo asociacijo Homogyno discoloris-Caricetum curvulae. Za zdaj je na obeh zelenicah pod Vrhom Križa populacija upognjenega šaša kljub majhni skupni površini (približno dva ara) zadovoljiva in nanjo vplivajo predvsem sindinamski procesi kot posledica naravnega razvoja. Občasno ju obiskujejo gamsi in kozorogi ter drobnica. Človekovi obiski so razmeroma redki, ker sta Hladnikia 51: 3–14 (2023) 9 obe v brezpotnem svetu. Zaželena bodo bolj pogosta opazovanja, npr. vsakih nekaj let, za spremljanje in analizo rastja na teh zelenicah. 5 SUMMARY Carex curvula is a rare species in Slovenia and is classified as such in the Red List (anon. 2002). In recent years we have carefully studied and recorded its sites on the grassland plain of Jarečica under Mt. Mangart, but have not obtained a more recent survey and sampling of the locality that was discovered under the elevation point of Vrh Križa 56 years ago by Tone Wraber (we call it Wraber’s Green Plot / Wraber’s patch). It was only in the summer of 2022 that we confirmed and repeated the sampling of the site of curvy sedge on a green plot to the south of Mt. Vrh Križa (Gubno, elevation point 2404 m), and found a similar, but slightly larger green plot on the eastern slopes of this mountain, which we call the Eastern Green Plot / Eastern patch). At the elevation of 2350 m this is currently the highest locality of curvy sedge in Slovenia. A comparison between the floristic composition of Wraber’s Green Plot in 1966 and 2022 indicates several differences, both in terms of species and their coverage. The differences are attributed to syndynamic processes that are believed to be the consequence of climate change, rising of average temperature, change of precipitation regime and shorter snow cover duration. As the floristic similarity (sørensen 1948) with the stands of the association Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris, which were documented with tables by aIchInger (1933) and Wraber (1972), exceeds 50%, the studied stands of both green plots are still classified (in terms of syntaxonomy) into the association Potentillo dubiae- Homogynetum discoloris, but under a new subassociation Potentillo dubiae-Homogynetum discoloris caricetosum curvulae subass. nov. Its nomenclatural type, holotypus, is relevé 7 in Table 1. Its differential species are Carex curvula, Agrostis rupestris, Gnaphalium supinum (Omalotheca supina) and Alchemilla fissa. Taking into account the substantial cover (coverage) of the listed species they could also be classified into the new association Homogyno discoloris-Caricetum curvulae. At the moment, the curvy sedge population on both green plots under Vrh Križa is in relatively good condition (although it only covers a total area of ca. two ares), and is exposed primarily only to syndynamic processes due to natural development. Occasional visitors include chamois, ibex and small ruminants. As they are both situated on a pathless terrain there is little human activity. We recommend more frequent observations, e.g. every few years as well as monitoring and analysis of the vegetation on these green plots. 6 ZAHVALA Iztok Sajko je pripravil sliki 1 in 2 za tisk. Doc. dr. Simona Strgulc Krajšek mi je prijazno določila nabirko mahov z Wraberjeve zelenice. Za pomoč in nasvete se zahvaljujem Mihaelu Janezu Kocjanu, Jožetu Andreju Miheliču, Branku Zupanu, mag. Mihi Pavšku, dr. Matiji Zornu, dr. Mauru Hrvatinu in skrbniku baze FloVegSi dr. Branku Vrešu. Dva neimenovana recenzenta sta s potrebnimi popravki in koristnimi opombami izboljšala moje besedilo. Razprava je nastala z denarno podporo Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (program P1-0236). Angleški prevod izvlečka in povzetka Andreja Šalamon Verbič. 10 I. Dakskobler: Oznaka rastišč vrste Carex curvula ... Preglednica 1: Vegetacija alpinskih snežnih dolinic in zakisanih trat pod Križem in Vrhom Križa v vzhodnih Julijskih Alpah Table 1: Vegetation of alpine snow-beds and acidofilic swards under Križ and Vrh Križa in the eastern Julian Alps Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Št. popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 28 64 46 28 64 49 28 64 47 28 64 48 25 96 89 29 02 97 29 02 98 29 04 11 29 04 10 29 04 12 Avtor popisa (Author of relevé) ID ID ID ID TW ID ID ID ID ID Nadmorska višina v m (Elevation in m) 23 10 23 10 23 10 23 10 22 85 22 85 22 85 23 50 23 50 23 55 Lega (Aspect) SE SE NW SE 0 0 0 SW 0 SE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 5 20 2 10 0 0 0 1 0 5 Matična podlaga (Parent material) DA DA DA DA DAL DAL DAL DAL DAL DAL Tla (Soil) Li Li Li Li Li Rj Rj Rj Rj Rj Kamnitost v % (Stoniness in %) 5 10 10 10 20 0 0 10 10 10 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 90 90 90 90 80 90 95 90 90 90 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 5 5 . . 10 5 10 . . . Število vrst (Number of species) 34 24 28 29 25 22 23 16 22 17 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 10 10 10 10 40 8 8 5 4 5 Datum popisa (Date of taking relevé) 8/ 9/ 20 21 8/ 9/ 20 21 8/ 9/ 20 21 8/ 9/ 20 21 9/ 8/ 19 66 7/ 8/ 20 22 7/ 8/ 20 22 7/ 8/ 20 22 7/ 8/ 20 22 7/ 8/ 20 22 Kvadrant (Quadrant) 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 95 48 /4 Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m 40 88 47 40 88 37 40 88 46 40 88 43 40 87 51 40 87 51 40 87 51 40 89 02 40 89 01 40 88 85 Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m 51 41 25 9 51 41 25 6 51 41 26 1 51 41 25 9 51 41 88 5 51 41 88 5 51 41 88 9 51 42 12 4 51 42 11 5 51 42 12 9 Diagnostične vrste sintaksonov (Diagnostic species of syntaxa) Pr. Fr. ES Homogyne discolor E1 3 3 3 3 + 2 1 1 2 3 10 100 AC Potentilla brauneana E1 + . 1 1 1 . . . + . 5 50 OE Salix serpillifolia E1 1 4 1 1 . 1 . . . . 5 50 SH Gnaphalium supinum (Omalotheca supina) E1 . 1 . 1 4 2 1 3 + + 8 80 JT Agrostis rupestris E1 . + + . 1 3 4 1 3 3 8 80 JT Carex curvula E1 . . . . 1 3 4 2 1 1 6 60 AC Alchemilla fissa E1 . . . . . . . 1 3 + 3 30 Hladnikia 51: 3–14 (2023) 11 Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. AC Arabidetalia caeruleae Salix retusa E1 . . . 1 1 3 2 3 3 1 7 70 Galium noricum E1 . . + + 1 1 1 + 1 + 8 80 Cirsium spinosissimum E1 . r . . . + 1 + . . 4 40 Carex parviflora E1 . . . . + 1 + + . . 4 40 Achillea atrata E1 . . . . + + . . + . 3 30 Ranunculus traunfellneri E1 . . . + + . . . . . 2 20 Gnaphalium hoppeanum (Omalotheca hoppeana) E1 . + . . . . . . . . 1 10 Soldanella alpina E1 . . . + . . . . . . 1 10 Taraxacum sect. Alpina E1 . . . . . . . . + . 1 10 TR Thlaspietea rotundifolii Cerastium carinthiacum E1 + . . . . . . . . . 1 10 SH Salicetea herbaceae Veronica alpina E1 . . . . + 1 3 1 1 + 6 60 Soldanella pusilla E1 + . 1 1 + . . . . + 5 50 Anthelia juratzkana E0 . . . . 1 + + . . . 3 30 Sagina saginoides E1 . + . . + . . . . . 2 20 Sibbaldia procumbens E1 . . . . . . . + . . 1 10 JT Juncetea trifidi Euphrasia minima E1 1 1 + 1 + . . . . + 6 60 Campanula scheuchzeri E1 1 . + . + . . . . . 3 30 Luzula spicata E1 . . . 1 . . . . . . 1 10 Potentilla aurea E1 . . . . . . + . . . 1 10 NS Nardion strictae Coeloglossum viride E1 . . + . . . . . . . 1 10 Nardus stricta E1 . . . . . + . . . . 1 10 LV Loiseleurio-Vaccinietea Vaccinium gaultherioides E1 . . . . . . . . + . 1 10 CD Caricetalia davallianae Carex capillaris E1 3 1 . 1 . . . . . . 3 30 OE Oxytropido-Elynion Arenaria ciliata E1 + + . . . . . . . . 2 20 Erigeron uniflorus E1 . + + . . . . . . . 2 20 Carex atrata E1 + . . . . . . . . . 1 10 Oxytropis neglecta E1 + . . . . . . . . . 1 10 Cfir Caricion firmae Silene acaulis E1 2 1 1 2 1 1 1 . + 1 9 90 Carex firma E1 1 + + 1 . . . . + + 6 60 12 I. Dakskobler: Oznaka rastišč vrste Carex curvula ... Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Minuartia sedoides E1 + . + + + + + . + . 7 70 Helianthemum alpestre E1 + 1 + + . . . . . . 4 40 Veronica aphylla E1 + + . . . . + . . . 3 30 Carex ornithopodoides E1 . + + . . . . . . . 2 20 Saussurea pygmaea E1 + . . . . . . . . . 1 10 Pedicularis rostratocapitata E1 . . . + . . . . . . 1 10 Phyteuma sieberi E1 . . . + . . . . . . 1 10 Ranunculus hybridus E1 . . . + . . . . . . 1 10 Cfe Caricion ferrugineae Gentiana pumila E1 1 . + 1 + + 1 1 1 + 9 90 Carex ferruginea E1 . . 1 2 . . + . . . 3 30 ES Elyno-Seslerietea Polygonum viviparum E1 2 1 1 1 + 2 2 2 2 2 10 100 Thymus praecox subsp. polytrichus E1 1 2 2 1 . + + + . + 8 80 Aster bellidiastrum E1 1 1 1 1 + . + . + . 7 70 Achillea clavenae E1 + + + . . . . . . . 3 30 Carex sempervirens E1 + . . + . + . . . . 3 30 Myosotis alpestris E1 . + + + . . . . . . 3 30 Gentianella anisodonta E1 + . + . . . . . . . 2 20 Agrostis alpina E1 + . . . . . . . + . 2 20 Potentilla crantzii E1 + . + . . . . . . . 2 20 Selaginella selaginoides E1 . . 1 . . . . . + . 2 20 Bartsia alpina E1 + . . . . . . . . . 1 10 Juncus monanthos E1 . . + . . . . . . . 1 10 Gentiana verna E1 . . . + . . . . . . 1 10 Arabis vochinensis E1 . . . . + . . . . . 1 10 MC Montio-Cardaminetea Saxifraga aizoides E1 . . . + . . . . . . 1 10 MA Mulgedio-Aconitetea Viola biflora E1 + . . . . . . . . . 1 10 PaT Poo alpinae-Trisetetalia Poa alpina E1 1 1 1 . 1 3 4 3 2 2 9 90 Crepis aurea E1 + . + + + + + 3 1 3 9 90 PC Potentilletalia caulescentis Saxifraga paniculata E1 + 1 . . . . . . . . 2 20 Potentilla nitida E1 + . . . . . . . . . 1 10 ML Mahovi (Mosses) Polytrichum juniperinum E0 . . . . 2 + 2 . . . 3 30 Musci sp. E0 + 1 . . . . . . . . 2 20 Dicranum sp. E0 + . . . . . . . . . 1 10 Hladnikia 51: 3–14 (2023) 13 Legenda – Legend ID Igor Dakskobler TW Tone Wraber DA Apnenec s primesjo dolomita – Limestone with admixture of dolomite DAL Apnenec s primesjo dolomita in laporovca – Limestone with admixtire of dolomite and marlstone Li Kamnišče – Lithosol Rj Rjava tla, izprana – Brown soil on limestone, leached Pr. Prezenca – Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca v % – Frequency in % 7 LITERATURA aeschImann, D., k. lauber, D. m. moser & J.-P. TheurIllaT, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae−Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1188 pp. aIchInger, E., 1933: Vegetationskunde der Karawanken. Gustav Fischer, Jena, 329 pp. anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. braun-blanqueT, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien – New York, 865 pp. Dakskobler, I., 2022: Iskanje upognjenega šaša (Carex curvula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah ali Kdor nima v glavi, ima v petah. Proteus (Ljubljana) 85 (2–3): 98–111 (izid februar 2023). Dakskobler, I., b. vreš, a. selIškar, m. kobal & I. sInJur, 2010: Scorzoneroides crocea (Haenke) Holub = Leontodon croceus Haenke, a new species in the flora of Slovenia and the Southeastern Alps. Wulfenia (Klagenfurt) 17: 59–75. Dakskobler, I. & b. surIna, 2017: Phytosociological analysis of alpine swards and heathlands (pioneer patches) on ridges and peaks in the Julian Alps (NW Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 16 (1): 49–171. Dakskobler, I., b. surIna & T. Wraber, 2022: Phytosociological analysis of acidophytic alpine mat-grass swards in the Julian Alps and the Karawanks. Hacquetia (Ljubljana), 21 (2): 253–295. Dobravec, J., 1993: Botanična inventarizacija Triglavskega narodnega parka. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 146 pp. hrvaTIn, m. & m. Zorn, 2018: recentne spremembe rečnih pretokov in pretočnih režimov v Julijskih Alpah. Triglav 240 (Ljubljana), pp. 107–129. hrvaTIn, m. & m. Zorn, 2020: Climate and hydrological changes in Slovenia’s mountain regions between 1961 and 2018. Economic- and Ecohistory, 16 (16): 201–218. Jurkovšek, B., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Beljak in Ponteba 1: 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Martinčič, a., t. Wraber, n. Jogan, a. Podobnik, b. turk, b. Vreš, V. raVnik, b. FraJMan, S. Strgulc kraJšek, b. trčak, t. bačič, M. a. FiScher, k. eler & b. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. PoDanI, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User’s Manual, Budapest, 53 pp. selIškar, T., b. vreš & a. selIškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 14 I. Dakskobler: Oznaka rastišč vrste Carex curvula ... sørensen, T., 1948: A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns Selskab, Biologiske Skrifter (København) 5 (4): 1–34. Tuma, H., 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Slovensko planinsko društvo, Ljubljana, 100 pp. Wraber, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave (Ljubljana) 6: 73–84. Wraber, T., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pioniera (Asplenietea rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie. Tesi di laurea. Università degli Studi di Trieste, 81 pp. Wraber, T., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik (Ljubljana) 31 (2): 119–126. Wraber, T. & P. skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429.