jtuHiiimnniH................
• Posamezne Številke« K*. ! »adnft Din —*50, ob i;
del j ah Din 1*—
■ ,TABO&* lrhaj* veiu dan, nt
S nedelj« in praznikov, ob 18. uti *
* 4i:mnoia naaledujecja dne tor siane v Mesečno no poiti D 10*—« xa i»<K
■ temstvo D 18 —, dostavljen na dote S D U'-, sj izkaznic« D 10*—•
;	Inserati	po dogovoru.
^aroča at pri upravi -TABORA*, ulica «tav# 4.
>OtW
Številka starte Din 1*50 ^tnlna »laCana v gotovlnt
r,_ upravi MARIBOR, Jurčičevi
Uto: Ul.
'tt8*®a6fiE£^tSSSESi
Ha«TOBtlfflDaSBBB
liaribor, nedelja 8. oktobra 1922.
*	P*M«eni*5terfllcei	V*,	j
:	ra<n* «in —•50, .h	n«.
:	deljrt U!, !•-,	*
■	CTREDNISr i O a tj um u nj it t ITiri-	'
J	lio«, JureitoTm gl. 11.1. i, ngti-	1
■	» rojijo T.l.lgn imUruib. it. 27S.	j
;	CfZAVA » ualisjg t Jurčižeri	i
.	‘iliai it. t, pritličja, damo. Tel*.	!
■	-*Q ab. 2Z. SHS pob'iiačakgviu t»-	i
J	iun	51«,	U.JM.	•
J	N. ou«oiU brat dgnirja »n*	»
■	j tira. — ligkgpigj a, n, Tračaj^	J
Številka; 228.
»L
/••»	Maribor, 7. oktobra. I
• “3.prod enim tednom je bil položaj]
' ■lužnovzhodni Evropi zelo negotov, j obM ^'nem so vsta-jali novi grozeči
~ki, napetost je postajala vedno _____________________________    --
J^cja pa so fcli celo optimisti v skr-! Radič pride v Beograd, je vzbudilo v
Važne konference v demokratskem klubu. — Možnost preokrcia v politiki Hrvatov. — Pred sklicanjem glavnega odbora radikalne stranko.
Beograd,'7. oktobra. (Izvirno.) ga vira izvemo, da je g. Davidovrč na-'kUvi, napetost je postajala vedno' Poročilo »Beograjskega dnevnika«, da stopil odločno proti ponižanju, ki se
1, d* bi nevarnost nove svetovne v°3ne n® postala kaj več kakor časni-^ka krilatica. Keraal paša je bi! li-ika>V '5^.an VO’i11^ uspehov in je hotel > .3 dnim zamahom meča rešiti vpia-N1® Carigrada, ki je :z-:i končane etovne vojne eno najkočljivejših .n&rodhih polit.' vprašanj. Grčija J. -,®..v svoji impeaijal'.stični niegolo-j, ailJ^ tako močno trčila ob zid real-■ga stanja, da se ji je zavrtelo pr
Crpi, je pred nekolikimi dnevi dospj-tiajni -
Beogradu ogromno senzacijo, kakor da se je zgodil prevrat v državi.
i-zjo stopnjo svojega poraza in ^evolucij
ct , , -x!0 prihajala k zaves’i. 'toč i ^av Pa so bile zb ra. c e v<v» e evropske države ter so z v, ”in° »sgdeo reševale jgtoave koristi
r„ vse od-ner-
svoje pjave in Najbvli nervozna je dni
j- * ®e-Pda Anglija, M ravno tisa: um ]ia,2^®da;°, d se' je ta. država zavoz-a ze popolnoma v vozle orijentske-
Zagreb, 7. oktobra. (Izvirno.) "Jutarnji list« piše, da informacije »Beogradskega dnevnika« niso povsem točne. Vodijo se pač pogajanja, ki so pokazala, da na hrvatski strani ne manjka razumevanja za sporazum in _ _ pa volje, da bi se notranje razmere v “j j Jugoslaviji konsolidirale in da bi na-^ f stopil nov režim. Udeležba Hrvatov 7. j na Kumanovskih'slavnostih naj bi bi-■,j.tjpjla spontana narodna manifestacija kat spomin na balkansko vojno, nima pa nič skupnega z notranjo krizo. Obisk Hrvatov v Pragi bi bil le manifestacija. slovanske solidarnosti.
Beogr a d. 7. oktobra. (Iz virno.) Včeraj popoldne sta se vršila dva sta-
rani je zgodilo in izjavil, da ne more o-stati načelnik stranke. Pogajanja pa še niso končana in se nadaljujejo v smeri sporazuma.
Na dragem sestanku se je govorilo o razmerah v demokratski stranki ter o stališču levice v klubu. Patrjuje se, da se je takoj v začetku razpravljalo tudi o razmerju do Hrvatov in prav posebno še do Radiča in njegove stranke Govorilo se je, da bi bilo dobro, če bi hoteli zastopniki Hrvatov priti v
Carinska unija držav IVlaie antante.
V »Jugoslov. Trgovcu« z dne I. okt 1922 št. 2, ki izhaja v Pragi, objavlja g. Ph. Mr. V. Bohač, predsednik Praškega velikega sejma zelo zanimivo razmetvivanje o potrebi carinske unij« držav Male antante. Prinašamo ga v slovenščini:
Jugoslovanska trgovinska anketa, ki se je vršila v Pragi povodom letošnjega velesejma, kakor tudi romunska anketa na jesenskem velesejmu, katerima se pridruži poljska, anketa na prihodnjem velesejmu ,y Pragi, imajo' namen polk a z ati češkoslovaški vladi in vladam zavezniških držav, vse slabosti in zapreke, s katerimi se mdrajo
.Pioblema. -Veliki'in resni angleški 80 Pisali.-da je vojna neizogibna.
ftsti
(j^i 'Ua»i državniki niso kan • položa’j rčsesa.- Saj jt _ln P' naša. država ni mo
prikrivali, šlo za Bal-a in ne
Kumanovo, ker bi s tern najlepše ovr-j
gli vesti, da bi bila politika Hrvatske--	današnji izvoaničarji. Z ozirom
ga bloka.naperjena prota srbskemu de-!--	  n..
Iu našega naroda, marveč da je
proti sedanjemu režimu.	,	nemški problem
Po ur vi konferenci se je Ljuba Da-1	„	^
irwls.il v ira-Ar1^Ad«f.im r,o,.rtrma ! Nar SC tiče češkoslovaške ropubll'
in a to morajo prizadete vlade spoznati ej kako je treba reševati in rešiti ta eko
vidovič podal v predsedstvu narodne skupščine, kjer se je delj časa razgo-varjal z dr. Eibarjem. Temu sestanku
pat ati indiierenfnn. od ve a;' 86 obzorje polagoma ja ^ .^ho^od se lišijo prijaznejši ffla“0vi" Vojaška k ,«• ki. se ravnoksa-
upna sestanka demokratskega kluba jo prisostvoval tudi dr. Tcmljenovič.
Po drugem sestanku je dr. II ib ar kon-leriral s poslancem Ang.ieličem, ki je — kakor znano — govoril s Stjepanom "Radičem o možnosti not e politike. Jz-gleda, da. bo dr. Ribar, ki bo danes popoldne sprejet v avdijenco, poročal
m sicer prvi v prostorih finančnega ministra, drugi pa v stranskih sobanah narodne skupščine. Prve konference so se udeležili: Ljuba Davi d o-vič kot zastopnik levice, dr. Kumanu-di kot izrazit pristaš vladajoče skupi-ni’; |-ne v. demokratski stranki ter minister -kralju o tej konferenci, j ax j dr. Krst el j, ki so še ni izjavil, o sitna-	Beograd, 6. okt. Seja glavnega
iconfe-1 cU’i in se drži sredine, hoteč za vsako odbora radikalne stranke je sklicana Mudamiji, \ oecno ohraniti enotnost v stranki. Bru- za 1? * m.
izrazili	Beograd, G. okt. Okrožno načel-
levičarji in sie^fVhljkovič, Pečjo
- — *	x ei v u\*ivčw\ vrsi v  _________
®a*® sicer bogvekakšne miroljubno-1 S® konference so se, udeležili
tl ¥	trezne prevdarhc,ti, veuda -	pa i levičarji	in	sieSrVbljkovič, Pečib	in	stvo demekrateke stranke za-^^adlAV’"	'
znamenje,	da je	napetost Ungjelovič.	O obeh	konferencah	se vz-	j0 sprejelo	»kep,	v katerem^17	;?• ^m^le ™	f^Pnem
.e. .i«	je	n.,	isreka proti	revMji	ustavo v »daj.	S
\'3U	j.«a	sporna
0^a mirovna
vprašanja bo reše- j konferenci v
finančnem ministrstvu nem trenutku, in odobrava politiko
. ro: ^ve
. -Onf^rbuca, ki se jo naj- j razpravljalo o bližajoči se seji glavne.- stranke, ki jo je vodila po svojih za-ter Uc^feži. tudi Jugoslavija; ta kon- i Sa odbora demokratske stranke^ in de- slapnikih v vladi, v glavnem odboru 'bo priznala novo politično dej-j teokratskega kluba trn* da je bil štor- im parlamentarnem klubu. Smatra, da : •j-.a,- naci0ja^LjlS.{ij,gue turško dr- jen poskus, doseči spovazum med ob- v vodstvu stranke ni potrebna spre-' ’	stoječimi skupinami. Iz zelo zanesljive rniemba.
Preokret v poSožaju na Orsjentu.
Vedno večje turške zahteve.
London, G. okt'. Reuter javlja, da zasedbo. To je vedlo do razvoja politične glasom službenih poročil položaj ze- nik vprašanj. Mudanjška konferenca
ke, bomo razumeli njeno današnjo neugodno situacijo le tedaj, če jo primerjamo s predvojnim stanjem. Dokler smo bili pod Avstrijo, je imela naša industrija, namesto 13 M! milijona do mačih konsumentov 54 milijonov, Te so bivali v mejah prejšnje monarhij© Takrat nismo poznali valutnih tež-koč, pa tudi ne raznih carinskih, tarif-' nih in trgovsko-pravnih n ©p rili k. — Skupne železnice od Podmokia (Boden-' bacha) do Trsta, Čemovic, L\vowa, sena in tja čez Prago, Dunaj, Budim-pešk), Grož in Zagreb, »o odpravljala 7072 v današnji republiki izdelanega
^ j x sosedstvu južiiovzliodne Evro-5hta>v( °’	Pomeni	velik neuspeh
konf. inilrO’Vne politike. Kako bo ta rešila • podrobnosti, zlasfi. Ba.rigfada, Traki je in mor-1 c’Ziu, ni mogoče reči. Vsekakor 1 Petrel
^a..‘r-|nni-Tni zahtevami. Ni izključeno, Prišlo tudi do dobi]-31?	in
ni mogoče reci. "Wro,»e‘^’r^ei1	kompromis med
. izhod
revizije neuil .ske da - bo Boigaijja
a-	na	morje.	Grčija,	bo	svoj
•M Plačala, kakor
vsak
^feinV.j.ii,l’'aiH’ Eajior ga, plačuje __________________
ali godim bo najlnže ne-&UC, hililojša in bo nedvomno upo-up-ra vičene grške
Zahpi'a 0Mektiviio
r ^ ‘ nemogoče, da se bo praktična važnost Zveze na-^rukij.	ntegno postati zaščituica
^lcrj V •	to	pa, pomeni, ’da sredi
stoji v IailbBTijalističnimi	stremljenji
(jg ,a;ru'1 pravičnosti in pacifizma. tpr-vk-j’'1' Se pred južnimi vrati Evrope
'tvej, a- rioVa
1- J	v.	tri.	-tirrapu
^^šiv rasn"' katastrofi. Ruski in ®Q. jj-V Probiom bi stopila. v novo fa-v®deti"° • ^°. .krmealo, tega. ne mor© ^tk.'j),®’.-'ialnejši evropski držav-' uova vojua pirerresla. tudi
lo resen. Nastopila je popolna tišina. Brilska vlada stori vse, da ohrani mir in soglasje z zavezniki, Turki zahtevajo več, nego se jim je obljubilo, nočejo pa oljenem dati potrebnin jamstev.
London. 6. okt. Reuter slika, vzroke nenadnega, preokreta -položaja na bližnjem vzhodu sledeče: Pogajanja v. Mn,dani ji so potekala,do včeraj dobro, da-si so hoteli Turki dobiti čim več mogoče. Včeraj pa so nastopili z večjimi
pa ni upravičena o njih razpravljati, Zato so so trije zavezniški generali vrnili v Carigrad, da prsdtože zadevo vrhovnemu komisarju. Britanski vrhovni komisar je sporočil zadnje turško zahteve v London, da dobi nova navodila.
P a. r i z, 6. okt. Glasom poročila »Teinipsa * iz Carigrada so tam nkre-njene obsežne odredbe glede vzdržani a miru. Orožništvo in vojaška policija morata postopati roko v, roki. —
.različnih omejitev ter z vso pravno in izvršno zaščito, veljavno ta.ko za na skmiika kakor za producenta.
Po prevratu pa se pri določevanju državnih mej ni mislilo dovolj temeljito na vso te okolnosti, zato so nastale razne težkoče, ki o njih prejšnji producenti niso niti sanjali. To težko če so krive, da. se producent in naroe nik danes večkrat odpovesta kupčiji kor se zavedata vseh neprilik. Tako s« domačim (češkoslovaškim) producent tcan, ki bi morali izvažati 80% v ino zemstvo. ostala, na razpolago večino ma le domača, tržišča, ki so se od 5‘ milijonov prebivalcev znižala, na 13-4 milijonov. V tem loži glavni vzrok da/ našnje stagnacije v češkoslovaški in dustri.ii in, če primerjamo valutne 'težkoče s pravkar naštetimi težfeoČamh pridemo k sklepu, da bi današnje sta> nje valute ne motilo tako hudo našega izvoza, zlasti če hi prišlo do neka!« valutne stabilizacije pri nas in v st. sodnih državah.
Ivar so tiče stabilizacije valute, je jugoslov. finančni minister g. K;ima-Uiurli predlagal med ostalim, da, bi m
dv,
0rQa,
nase države, o tom menda ni
S*fc-Vo ,7namcnjo je. da so zadnji ^.e'^o1’Eo zbližali Bolgarijo in naše zbližanje ne ita^fiikab ° n,3hudovati tako naglo in -^hvv0' 'or s’ ljudje, ki ne 2^. bi 8 nsihologijo vojnih izku-%a ,,	ugodna,	ročitov	trakij-
m katero bi se naj ^Uejgj / ut^. uaši državniki, prvi
medsebojnega _ '!a k odkritosrčnemu s: o delo-^'toreše vseh, balkanskih Slo-
stabi lizae? joda
pomožno
zahtevami glede Vzhodne Tracije: tudi
so zahtevali dovoljenje za takojšnjo Število patrulj je pomnoženo.
Vohunska afera v češkoslovaški re
Soudeležba nemških visokošolcsc.
Praga, 5. oktobra. (Izvirno.) di špijonaže v prid peki inozemski <3r- ] 'na-i	ministri	držav	Male an-
»Če^ke »levo« poroča: V Brnu je bilo žari.	j	ant« že tekom letošnjega leta sestali v
aretiranih več častnikov češkoslovpš- Brno, G. okt. Poročnik Novakov-1 ^>ra'^. xn na sthuimi konferenci oibrav-ke armade, ki so obdolženi. ■ da, stojo v	sky, ordonanoni častnik pri deželni j »avali problem valutne
službi neke drage države. Glavni	ob-	vojaški komandi v Bi-nu, je bil aru- - V°^ar pa moram opozo
dolžeoiec je Nmvakovsky, adjutant	gc-	,irau, da je izdajal zaupne dokumente 1 ^ 1’^a stabilizacija valu
nera.la, Podvinskega.	komande tuji vojaški misiji v Pragi, j srodst-ra, dočim^ p-a nioramo težkoče, ki
Praga, 5. oktobra. (Izvirno.) Bil je aretiran in oddan vojaškemu so-3 na »3-f'h T®i trpimo, odstraniti radikal-Češkoelovašiko ministrstra za narodno dišču v Brnu. Daljna preiskava civil-|'no iu enkrat za. ipelej. Za radikalne obrano objavlja, da je bil poročnik No- nih' oblasti je dognala, da je bil sondo-} z^ra^onje pa obstoja le eno sredstvo/ wakbwsfky, adjutant deželnega vojaš- ležen absolvirami jurist na. nemški p.; ustflaiovrtev^medsebojne caripake tarif-kega poveljstva v Brnu, aretiran žara- niverzi v Pragi, Karl Solrroabe	ne ™- trgovinske unije vseh.držav Ma--,
!e antante.
Ker pa Češkoslovaška in .Tu gosi a vi ja nimata skupne meje, marveč sta združeni po velikem ovinku čez piija-teljisJio Romunijo, morata predvsem uredili svoja trgovska pota. To na bi-se najlažje izvedlo na ta način, da bi .s^rojeU. Y svojo zi^eKo tudi dauašnj«! At*®*1 «9» 9 Čhner .bi ddpfeauib' vr.v. av-
DANES OB 3. URI POPOLDNE
BORZA,
C u rib, 7. oktobra. (Izv.) Predb.:
Pariz 40.62, Zagreb 2.00, London '23.62, w-AlBW.-. ».-.vt.«. x Berlin 0.25. Pr«:n 18.2?, Italije 22.05, NAST°P KOLA JAHAČEV SOKOLA Newycpk 535.25, Dunpj 0.0075, Budim- '	''v	iV'	LJUDSKEM VRTU.
Mečta, Oi.^ta,	0.h^.	Hofij«	3^40,
gčišra 2/
BferijsEo vprašanje. Z realizacijo te u-nije ibd ibilo ustvarjeno trgovinsko o-zemilje e približno 76 milijonov, prebivalcev. Producenti vseh naših držav Ibi si lahiko oddahnili, pa najsi bodo to čeSkoslovaški industrijci, jugoslov. poizvajatelji carealij in surovin ali romunski dobavitelji nafte itd.
Mala antanta je danes vzhodnoevropska politična moč, ki šele nastaja. če se med njenimi državami izvede trgovinska in oamska unija, so bo Mala antanta razvila v veliko trgov insko edinico, ki bi mogla uspešno sodelovati tudi pri rekonstrukciji gospodarskih razmer v Ukrajini in Rusiji.
Prepričani smo, da bodo proti tej radikalni rešitvi mnogi izmed onih, ki imajo koristi od sedanjega stanja. V češkoslovaški republiki so proti nji predvsem agrarni, ki so pač v skrbeh za svoje dosedanje dobičke, potem pa veliki komisijonarji mesa, živine itd. Treba je uvaževati tudi to, da bi ekspert v Rusijo in Nemčijo spravil njihov neopravičeni dobiček v ravnovesje. Nedvomno je, da bi vlado vseh držav izgubile znaten del carinskih dohodkov, toda izguba bi bila le navidezna, ker bi našle nov vir dohodkov' v davkih, ki bi bili znatno donosnejši, ker bi ustanovitev take unije prinesla razmah vsemu gospodarskemu življenju. »Kitajski zid«, s katerim so se obdale naše države, je že sam na sebi bolj škodljiv kakor koristen. Zlasti na Češkoslovaški ni koristil nobeni industrijski panogi, marveč je le etež-Icočil našo konkurenco na svetovnem trgu.
Taka carinska unija bi enkrat za vselej onemogočila nesmiselno carinsko politiko, ki so jo doslej vodile naše države in ki je prinesla osobito Češkoslovaški neopravičeno draginjo, a zaradi nje krizo. Nič boljše ni v ostalih zavezniških diržav. Ta kriza bi prenehala v trenutku, ko bi se udejstvila predlagana carinska unija.
Prepričan sem, da bi taka radikalna operacija prinesla nam vsem ozdravljenje, dočim bi moglo dosedanje zdravljenje naših simptomov, le poslabšati stanje.
Naša šolska politika.
(Iz učiteljskih krogov). u Pod tem naslovom bere ogorčen dopisnik našim višjim šolskim oblastim ostre »levite« in to po vsej pravici. Obmejno šolstvo, šolstvo v tako-imenovanem 10 Irm obmejnem pasu naj bi bilo punčica v očesu naših šolskih oblasti, v resnici pa je le njih pastorka. Te šole naj se opremijo po-voijno tako glede šolskih poslopij, učil, ikakoT tudi učnih pripomočkov za revme učence, ne da bi se pri tem obre-menjale všolane občine, vsaj sedaj še
ne. Učiteljstvo obmejnega pasa pa, se' naj uvrsti v I. draginjsko-dokladni razred (ako že hočete na vsak način vstrajati pri nesmislu dragonjskih razredov), oziroma se mu na j dodeli posebna obmejna doklada. Potem pa bodo kmalu izginile škandalozne okoliščine iz obmejnih šol. Dokler pa nam ne nudite druge cdpomoči, kakor da g. nadzornik pride zahtevat istih u-spehov kot so lo možni na prvovrstno opremljenih šolah v Mariboru in nuj-bižji okolici ter postavlja v zapisnik kategorični: »tako mora biti, to in ono se mora nabaviti, to in ono so mora popraviti« — tako dolgo gospodje no-sito odgovornost vi im ne obmejno učiteljstvo in nadzornikova črka v zapisni ku ostane mrtva črka, kateri tudi najboljši učitelj no more življenja vdihniti.
In drag inski razredi! Kako za boga svetega se trdi, da se na deželi, pa še v obmejnem pasu ceneje živi nego v mestu! — im postavlja se nas v slednji, mesta pa v prvi, ozhoma v višji draginjski razred'? Uslužbence na deželi mora dražje kupiti življenske potrebščine od podtrgovca, ker si ta seveda zaračuni vožnjo, davek in dobiček; če pa greš v mesto ceneje kupovat, te stane voznik blizu tisoč kron. Naš kmet ne proda nič, še mleka nc, ker raje naredi »pufer« in ga proda v mesto trgovcu, pri katerem kupi blago v večjem. Ako rabiš zdravnika na kmetih, moraš plačati že z-a voz pol tisočaka; ako pa še imaš otroka v srednji šoli — oh, sapo mi zapira... bi zato živimo mi ceneje in se nas uvrsti v nižji in najnižji draglnjski razred. — Kje ste logika in pravica? Pa tudi učitelj ne bo iz samega idejalizma prepuščal brez tekme udobnejših nameščanj po mestih in drugod, posebno ne, ker ima dolžnosti tudi do svojih otrok. Saj tega tudi drugi ne storijo. Zdravniki se kopičijo v Marilxxru, a tukaj pri nas umirajo ljudje brez rešilne zdravniške pomoči. Vendar o tem drugo-kra.t. Proč z draginjskimi razredi, obmejnim nameščencem pa posebne obmejne doklade! Ako pa želite krivico, draginjske razrede obdržati, tedaj pa na deželo višje — v mesta nižje! Potem ne bode navala v mesto in bega z dežele, a tudi v mestu ne bo pomanjkanja • učiteljev, ker vedno še bo dovolj takšnih, ki jim je ljubša mestna obširna družba, gledališče, koncerti, kino in druge udobnosti nego pa samotno življenje, vrtnarstvo, čebelarstvo, sadjarstvo, poljedeljstvo, pevo-vodstvo itd. itd. Z »aristokratstvom« pa proč tudi iz uradniških oziroma u-čiteljskih vrst!
Radi voj Rehar;
Iz zgodovine japonske literature.
T Še danes, ko so nas svetovni politični dogodki precej seznanili z Japonci in Japonsko, se nam po večini zdi, da so ti rumeni ljudje in njihova dežela tam nekje onkraj sveta in kadar si jih Skušamo predočibi, se nam pojavi v domišljiji nekaj fantastičnega, skrivnostnega in nepoznanega. In vendar nas je modema tehnika tudi fizično zbližala z njimi znatno bolj nego smo bili zbližani v, sivih prejšnjih časi,h razdalja mod njimi in nami se je ■krajšala odkar imamo brae parnike in zrakoplove, brezžični brzojav in telefon in odkar čitamo japonske liste tuidi v Evropi lahko prav tako redno kakor svoje. Bolj tuja še nego Ja-, ponči in Japonska pa nam je njihova literatura. Kdo pri nas, osobito Slovencih ve kaj o njej? Celo o kitajski vemo več, saj imamo nekaj dobrih prevodov pesmi slavnega davnega kitajskega pesnika Li-tajpoja in par drugih.
Kdor bi mislil, da Japonci nimajo svoje literature in umetnosti, ki so lahko meri in kosa z vsako drugo, bi se zelo motil, japonska literatura je silno stara in bogata, zelo bogata, dosegla je vse kar človeštvo v njej lahko doseže. Zanimiva je osobito lirika- Japonske lirične pesmi so navadno kratke; obsegaj včasih samo po pet in celo manj veraov a ravno te kratke pesmice »tan-
Danes ob 3. uri pop. nastop kola jahačev Sokola v Ljudskem vrtu.
—ap°—ppo«CTH——tcz.^»nwiii.n«»
ka« in »hokku«, kakor jih nazivajn, so najlepše ter presegajo rimske disti-hove tako duševnosti, kakor tudi po šegavosti. Še bolj zanimivo pa je to, da prevladujejo v vseh časih japonskega pesništva ženske. Naj lepše japonske pesmi so spesnile ženske, prinoezinje in kokete, ki so se najgloblje vživelo v duh japonko pokrajine in v japonsko občutje ljubezni. Toplejše in lepše kakor klasikov 8. stoletja Htloniara, Oka-hita in drugih eo pesni penice Ono no Komaclii, ki je živela krog 1. 922. po Kr. Naj navedem tu samo eno njenih pesmi, ki je obenem primer »tanko« ali »uto«:	.	A,;.
Odkar sem v spanju videla moža, ki ga iz dušo vse	-£■
iz srca vsega ljubim, od takrat srčne drage so mi sanj deželo pisane.
Budhistični škof Henjo prosi v neki »uti« veter, naj bi ne obvel plešočih dvornih dam. Pesom je nežna kakor dih. V teh kratkih pesmicah so Japonci docela originalni, popolni mojstri, dočim ima ostala japonska literatura često močan pečat kitajskega v-pliva. Klasično sta pisali krog lota 1000 pisateljici Ise in Sei Šovagou. Isc ljubica cesarja Uda, opisuje v svojem »Monogatairi« v 55 knjigah življenje visoke aristokracije. Njen junak jo princ Narihira, neko vrste japonski Casanova, katerega predstavljajo tudi številni star; lesorezi, kako ugrablja ženo ali dekleta. Romftaije fctfriiozna mešanica, frivolnosti in patosa, Ise je
U S
* »PoHtischer in uirtschafilicher Vereiii dev Beutschen in Sloveni en«. »Grazer Tagespost« z dno 3. t. m. poroča: Glasom poročila »CMli.er Zei-tung« so je vršil dne 1. oktobra v Mariborom ustanovni občni zbor »političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji«, ob izredno številni udeležbi članov društva. Predsednik zborovanja, g. Nuško, ki jo bil tekom zborovanja izvoljen, za predsednika nove organizacije, je uvodoma orisal okolščine, ki so dovedlo do združenja vseh državljanov nemške narodnosti v Sloveniji. Za svoja izvajanja je žel vsestransko priznanje in odobravanje. Z-a njim je govoril odvetnik dr. Schni-derer, ki jo govoril o postanku društva ter nato prečrtal od pokrajinske vlado odobrena pravila. Po soglasnem odobrenju pravil in izvolitvi odbora je bilo zborovanje zaključeno. Nato je sledila prva odborova seja. »Cillier Zeitung« dostavlja: Številni zastopniki iz vseh delov Slovenijo so ustanovni občni zbor zapustili z zavestjo, da je s tem stor jen prvi in najvažnejši korak v korist in procvit našega nemškega naroda v tej deželi. — Brez komentarja.
* Pogoji ameriške pomoči za Evropo. Neki član ameriške vlade je v svoji oficialmi izjavi naglasil, da bodo Zedinjeno države sodelovale neposredno pri finančni obnovi Evrope samo pod pogojem, če so evropske državo obvežejo: 1. znižati v izdatni meri stroške za vojaštvo; 2. se odreči 60% nemških reparacij; 3. se odreči imperialističnim težnjam, ki povzročajo vznemirjenje in vodijo k vojnam.
* Novi diplomatski zastopniki Fran cije. Čuje sc, da bodo imenovani sledeči novi diplomatski zastopniki Francije: za Dunaj senator de Momier, za Vatikan sedajni poslanik v Bruslju Marguerie, za kvirinal prejšnji zastopnik na Dunaju Aliče, za Berlin ministr. direktor Mamice Herberte in za Washington poslaniški svetnik Fleuriot.
* Radič se je spreobrnil? Včerajšnji beograjski listi so objavili senzacm calno politično novico, da je Radič podal izjave, ki so v popolnem nasprotju z njegovo dosedanjo politike. Po teh izjavah, ki jih jo prvi objavil Cievari-čev »Beograjski dnevnik«, so je Stje-pan Radič, voditelj hrvalsko republikanske soljačke stranke, odrekel republiki in priznail načelo narodnega in državnega jedinstva. Izjavil je, da je pripravljen so udeležiti z vsemi svojimi poslanci Kumancvsko proslave, stopi tudi v Narodno skupščino in celo v vlado, če no bosta v nji Pašič in Pri-bičevič. Ivratkomalo: Radič jo postal
MaliboA b'.' oktobraj9£SL
kar čez noč nov človek. Zagrebški^ pisni!
obenem diskretna in odkrita, lahkomiselna in ozkosrčna. Sei Šonagou je než-
nejša in bolj poetična, njem roman
»Makura Joši« (»Mili pod blazino«) je komponitran čisto lirično. Za. primer
njene proze naj služi sledeči odstavek:
»Spomladi opazujem najraje kako
se ob jutrih nebo polagoma beli, kako
postaja nebo vedno bolj svetlo in svet-
lo. doktor no ovije vrhove daljnih gora rožnata tančica. Poleti ljubim noči, ne le one polne srebrne mesečine, ampak tudi popolnoma temne, ko je nebo pokrito s črnimi oblaki med katerimi švigajo grozeči ognjeni bliski in iz katerih rosi na zemljo hladeči dež. Jeseni so najlepši večeri, ko gledam žerjave, ki po dva, trije, štirje lete v neznano daljino. Pozimi, o, kako lep je tedaj sneg; saj ljubim tudi tihe, sanjave zasnežene poljane . . .»
V	14. stoletju se je razvila japonska drama (No). Te japonske drame so ravno tako romantične in krvave kakor naše evropejske iz časov vitezov v srednjem veku. Kellormanu pripoveduje v svoji knjigi o Japonski: »Videl sam gledališke komade, v katerih so se vsi nastopajoči junaki razen gledališkega slugo pobili, kjer so so sovražne si rodbine naravnost poklale. Junak teh dram je navadno kak »samuraj,« neustrašen vojak. Drugo pa so polne mističnih momentov ter kažejo, da so se razvile iz verskih obredov.« V 17. stoletju se je razvilo iz dramskega marijonetno gledališče, ki je postalo kmalu silno priljubijenp,
Češkega Slava« je ?wl vtisom te senzacije obiskal Radiča in ga vp šal, koliko so to vesti resnične. ^ io v bistvu potrdil njihovo resnic nosili pripomnil, da se je popolnoma sporazumel z demokratskim nos an * Angjelircm. Kakor poročajo, je •
Davidoviču brzojavko, v _ _ ^ teri mu naznanja, da sta odslej ptina telja. — Vest je sama na sebi tako rostasna senzacija, da take se bb . doživeli od prevrata sem.^ VpraMoje je, kako naj si razlagamo čudno m morforo hrvatiskega politika:	ai	j
njegove igre konec, ali pa je s 011 novi duhoviti trik proti političnim sprotnikom.
—	Ev angelsko molitve za kralja*
Zbor evangelske cerkve v Jugos jo sestavil molitev, ®a našega ’■ V katero so bo molilo v vseh^ovainge -cerkvah naše državo za časa ve ^ obredov. To molitev se bo molilo nem jeziku, v katerem govori v’ t članov posamezno cerkvene o -Obenem jo zbor sklenil, da bodo ^ gelske cerkve praznovale dan n' ^ ujed in jem ja, kraljev rojstni daib_,, do.vdam ter dan sv. Cirila in "A ■
—	Zahteve sodnikov. Prešlo n se jo vršila v Beogradu letna sku ^ na Saveza jugoslovanskih sodmiko katero jo poslalo svoje zastopnik0 ko pokrajinsko dmuštvo. Po spr°'ie(j'6-poročila upravo je bila izdelan® ® ča resolucija na zakonodajni.P mentarmi odbor: »Deegati vseh mijskih društev v kraljevimi s0 jem današnjem sestanku skleni dečo resolucijo: Savez vseh sodnU ^ društev v kraljevini 'zahteva,^^^ se projekt zakona o, , ® . * kih, ki se docela izdelan nahaja P pravosodnem ministru, nemudonn roči parlamemitarnemu zakonodaj ^ odboru v vzakonitev. Ako pa & kona sedaj absolutno ni mog0C
izvesti, potem zahteva savea, <1® 80 pragmatiko za ostale uradni1— ^	^
umeva sa/v^ '— .airll' _ w	ostale	uradnike
lira tudi vprašanje sodnikov <y hovih plač s tem, da doda lVS.e^0do! nim dohodkom im ugodnostim, ki , veljalo za ostalo uraduištvo še P03	. j
sodniški dodatek«, j	r(JL.
— Javno bolnico bodlo prieeh J hiodnijo spomlad graditi v Soml)01'1^. Bolnica bo docea dograjena in. °P 1 Ijena do spomladi I. 1924. _	.
— Subotica za siromake. . , rea< mestni svet jo sklenil ustanoviti plačno kuhinjo za siroanake i® 'tj nojšo ljudi v svojem območju. . ^
— Električna centrala v Ogulinska mestna občina j® f ojsA še tekom letošnjega leta pričeti * ® ^ njoJž^tno^M^ctrjčn^^
Najznamenitejši pisatelj mairijo516*11^ komadov jo bil tedaj Mouza YeT^10'; ^ letih 1643. — 1694. je živel veliki ^ suo Bašo, mojster troverznih' P051 ^ katerih je združil vse, zemljo ih p To njegove trovorznico pa, so, k® najbolj zanimivo, čisto podobn0 s'
;ed^
Ja-
nj im pesnitvam naših futuristov, ^ daistov in drugih podobnih -isto1',», ^ kršno srečavamo najčešče v ^ škem »Zenitu«. Evo za primero nosi nn.sdniv »Nočno fsliJfLO.«:	/	“v-
\
t/
60
nosi naslov »Nočna slilca«;
Kdo cvili?
Joka mesec? — Ti sanjaš-
Kukavica kriči.
Ali pa »Pretrgana tišina,« ki glasi:
Prastara lokva.	"
Zasanjava. Pa slioči žfflba- -j In voda šumi.	.a,
V	18. stol. so izšla dela slikarja ra »knjiga školjk, »Knjiga žuželk« y’.~e(n‘ ga ptic« v katerih je ustvaril s o0R čudovita slikarska troverzja: z cl tremi potezami in piko je narisa* doviito naravno, absolutno elifiaik^ obenem, simbolično školjke, ^	^
žabe, ptico itd., h katerim so ^ razni japonski pesniki napisali v xCg, neveijetuo srčkano in, šaljh'® fi' v katerih ne manjka niti globok i lozoiičnih misli niti toplih Ijn,>e cd sklh čiistev. To tri knjige spadal0 največja čuda svetovno lit o nmt u' * • letih 1725—1770. jo živela geisha bjtf, njen ljubimec je bil slikar H»i’<^L Vi; kj jc napravil več njenih portr010^-lesorezu Š .'•'Os.te npjjočU* ■n9lX
J
Maribor;* 3. oktobra 1922.t
» i? 2 ii o ii <
S£raa£
~ Turški listi prepovedani v naši državi. Kakor poročajo iz Beograda je motran je ministrstvo izdalo naredbo, Po kateri je prepovedano širjenje, naročanje in či,tanje turških listov v naši državi. Prepoved se nanaša na vss tarske liste, ki izhajajo v Turčiji.
— Zaščita žensk in otrok. Zakon o zaščiti delavcev, ki je objavljen v 128 štev. »Službenih ruovin* predpisu je, da ženske brez razlike dobe starosti ter otroci moškega spola pod 18 letom ne smejo biti ponoči zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in podobnih obratih ter
Podjetjih.
— Ec j proti nepismenosti. »ABC-uruštvo sveuČilišinik gradjana za poduku nepismenih« in akademski klub *Januši5« pripravljata tudi za letoš-
jesen in zimo tečaje za nepismene
čeli Hrvatski. Pričeli se bodo že s • nov. Vsa pojasnila glede te akcije d®jo klub »Janučič«, Zagreb, univerza. —
— Iz reparacijske komisijo. Agenec Wavas: Oficijelno se javlja, 'la je pra-'"oeodni minister Barthcu imenovan za Predsednika reparacijske komisije. Njegovim naslednikom v pravosodnem Ministrstvu je imenovan državni pod-‘fljnik v min. predsedstvu Coirath.
. — Dunajski delavci proti Rusom. ,Vnai. 6. okt. V današnji seji internacionale stavbinskih delavcev se je ve-Clna izrekla zoper sprejemanje Rusov v delo.
— Zopet letalska nesreča, Glasom ?®ke'Vgst.1 je letalo, ki se je dvignilo
Konigsberga v Moskvo in ki je tvoji 0 ped, oblina krajema, redno zvezo, 'a*o.i v Koiiigsbergu pri poletu pone-^cil°. Pasažirji, med njimi kurir kega r.uskega poslaništva, so ranjeni.
raznih slovenskih' Krajih', zlasti v Rož-jgled, za katerega bi posestniki ne mogli ni dolini *■;: Borovljah — koroški Nem- dokazati, da so jih nabavili za svojo
lastno potrebo že pred vojsko, odnosno
ei. Naše ljudstvo bo pa seveda mora. lo ta dan trepetati pred novimi lopovščinami.
— V celjskem Ljudskem ačiiišeu •predava 9. t. m. primarij dr. Stelnfei-ser o »sestavu človeškega telesa«.
— Sprememba v komandi Dravske divizije. Dozdajmi poveljnik general Gjorgje Dokič je imenovan za predsednika izpraševal ne komisije za štabne oficirje v Beogradu. Novi poveljnik Dravske divizije je a rt. Pikovnik Milan Vučkovič.
Državno cinkarno v Celju je prevzela Sla venska banka. Osnuje se delniška družba z glavnico 12 milijonov kron. Država prevzame tretjino delnic.
— Vrnitev vojaških daljnogledov. Prejeli smo: Ministrstvo vojne in mornarice je sporočilo, da se nahaja med prebivalstvom še večje število vojaških daljnogledov, zlasti sistema „ZeissB, ki jih je pustila na našem ozemlju avstro-ogrska vojska o priliki svojega umiks 1. 19IS. Vsi ti daljnogledi pripadajo kot vojni plen državi in predstavljajo njeno izkliučno lastnino. Kdor si je kakorkoli samolastno prisvojil kak tak daljnogled, ga mora oddati najbližji vojaški komandi ali orožniški postaji, ki mu
bo prejem
potrdila. Ako bi se tudi po tem raz-j mesto 2 litrov vina 9G K. glasu našel pri kom kak vojaški daljno-jbor jareninskeaa Sokola.
se izkazali z nakaznico gospod, komisije za stvarno demobilizacijo za dotični dalinogled, se bodo taki daljnogledi odvzeli, proti dotičnim osebam pa se bo postopalo kakor z zatajevala državne imovine.
— „Gori5ka Matica" v Gorici izda za leto 1923 tri knjige in sicer: l.)ko-lendar, 2) Zabavne knjižice III. zvesek, 3.) Sirahovo knjigo za skupno ceno Din. 20*—. Po vsebini in s slikami bogatemu kokdarju bo pridejan zemljevid cele Julijske Krajine v slovenskem jeziku. Zemljevid bo mogoče vzeti iz kole darfa in ga razobesiti na steno. Zabavno knjižico je priredil pisatelj in pesnik dr, AL Gradnik, Sirahove bukve pa dr, Andr. Pavlica. Kdor si želi knjige na baviti, naj d« 15. t. m. javi svoje ime in stanovanje podružnici Jug. Matice Mariboru, Sodna uk 32.
— Zahvala. Vsem onim, ki so pripomogli, da je vinska trgatev jareninskega Sokola dne 1. oktobra t. k na Pesnici tako dobro uspela, tem potom prav pr srčna hvala. Posebej omeniti moramo g. Kluga iz St. Jurja, ki je daroval jareninskemu Sokolu 200 K, in g. Jože Gungl v nedeljo poprej pri Smarjeti
Zdravo! Od-
Koroške vesti.
Seja občinskega sveta.
Maribor, 6. oktobra.
- Slovensko šolstvo Riškem okraju. Okrni tre ‘
v soriškem i.jnj šolski svet v rabi takoj 28 učiteljskih moči. (51t0lji in učiteljice, ki reflekth-ajo a ta mesta, naj vložijo takoj prošnje okrajni šolski svet, ker bodo takoj ustavljeni. Tekom meseca bo r&zpi-.za definitivno nameščen je 87 j. ?st in sicer 42 vodreljaki.il, 15 uči-•Jskila 3n 80 za učiteljice.
j.	Kraljevič Gjorgje je na vpraša-
jj	sveta	odgovoril	negativno,
kr r ^ °^klonil, se pokoriti odredbi rL-v ’ se nastani v Nišu. Zato bo lcan dvorski svet.
So y celjskem mestnem gledališču n pi'lcen letošnjo sezono dne 5. t. ra. z j )ekarjevimi »Legijonarji«. Vlogo ^ ff- Salmič, starina cclj-ai-'/ c^etantov, od občinstva burno
Garniran.
Obletnico koroškega plebiscita 0 slovesno obhajali — seveda. po
^jša doba 2J°h Pa
,!?.a®kem
Po odobritvi zapisnika zadnje seje poroča župan, da je občinski odbornik Krepek (ST.S) iz 'Zdravstvenih ozirov odožil svoj mandat. (Na njegovo mesto pride slikar Lorber). Iz zdravstvenih razlogov je izstopil tudi občinski svet. ravnatelj Voglar (JDS). (Na njegovo mesto pride g. Franjo Bureš.) Akademsko podporno društvo se zahvaljuje za nakazano podporo v znesku 5000 Din. V počitniški dobi se je sporazumno z načelniki klubov ustanovila mestna mesnica, ki je dosegla doslej že lepe uspehe., člana 9. in 10. pravil mestne hranilnice glede obrestovanja sta se nekoliko spremenila, kar se odobri.
Na intervencijo kluba SPJ (JSDS) gledo odpovedi stanovanj in deložacije bank, ki bi se imela izvršiti v tekočem mesecu, odgovarja župan, da je to vsled nove stanovanjske naredbe one-
poeaijo japonskih geish, ie pesnenje spadalo na Ja-jrgj , •— že od nekdaj med umetnosti l>a ,j’ katerega so sc učile kakor trizi-3iil]Ja kuhanja čaja in ob vsakolat-Vedj(fVe^anostih cvetočih črešenj v le n^o kaizale radovednemu svetu ’ sv"oje l&pote in pravljičnih to-- ampak tudi svojo poezijo.
i® prodrla v 19. stoletju na Ja-'v0 evropsika kultura, je napravila ®sih5i° z}a. Japonci so postali naenkrat vi D ^iono-sentimentalni in v njiho-0c‘e,rni literaturi se čuti silno mo-^'an evropskih literatov, posebno t^.^ib, angleških in nemških, pa Iji J -^kih, kartere so japonski pisate-ali „> Pisniki spoznali ali iz originalov tli * 12 Prevodov. Vsekakor pa je tu-generacijo japonskih ‘n pisateljev precej prvo-5^ 111 talentov, med katerimi zavze-vom.no prvo mesto Akakura ^ ^e spošno zaslovel s svojo knjigo«, ki je izšla 1. 1900. v • Okaikum Kakuzo jo usmeril
delovanje na ustanovitev moral ič,nega ostoticizma ter
0v'ii Poleg neštetih evropejskih še japonski »-jzem« -tccizcm, <Sft3a*'»»*?’ r*a®e^° so glasi:	»Filozofija
^ 'e esteticizem t ’-----------------------
ker v n je dbjL I11 neligijo izraža vse naše
mfiT)ra!m ljudem in naravi. Ta •, a. prestavlja	ir-rUj-trij
dl^okr,
pravi duh' vzhod-; tracije, ter dela iz naših xala-Blemiče okusa.«
zvezr z za-
mogoccno, ker še ni izšel tozadevni pravilnik. V debato sta posegla gg.
Bahun in Verstovšek, ki sla v svojih izvajanjih kritizirala, postopanje vlade. Proi4. Verstovšek je predlagal, naj župan kljub temu poskusi z represalijami napram bankam, ki nočejo zidati, ob enem pa naj se pošlje ministrstvu za socijalno politiko protest proti kršitvi zakona. Žujpa.p pojasnjuje, da so represalije nemogoče. Občinski svet na to soglasno sklene, da se pošlje pro-
test^ ministrstvu za socijalno politiko spomenici, v katerih protestira zoper
ponočnjaški davek ter predlaga, naj bi
ko zopet -podaljša. Odškodnina sa odmeri pozneje po ugotovitvi dohodkov družbe. V pogodbo se sprejme na predlog podžupana Rogliča določba, do mo ra biti vse osobje, ki bo pri tej prometni družbi zaposleno, zmožno državnega jezika.
Pravni odsek.
Prodajalec južnega sadja tiavoslav Kranjc! je postavil na Tfgu svobode lopo irez dovoljenja mestne občine ter je dobil od stavbenega urada nalog, da jo odstrani. Proti temu so je p rito Pritožba pa se zavrne, k>: za to ni imel dovoljenja mesfano občine in ker jo oM/ii.fcki svet mnenja, da se ne sme udomačiti sistem loo .-po mestu, kar kazi ;'ce- mesta, kakor se to n;'pr.,:opa ža t Ljubljani na Vodnikovem trgu.
Pokrajinska uprava poroča, da se i* ’ ■ fsek, ki ca je svoj-ša« tirjal žitni zavad od občine za aaolaujeno amerj-kan?ko moko, odipisai, kar se sprejme na ?n<.r,je.
Pri''./Le radi od<n'rien-i kr.zui ki so ji; n« It žila več osrvirn radi prestopka pr^-i].lsov o pasjam saporn, se ko* cvieinfi-fne zavmeji )'sio*ako sa ia-vrr.ejo p? 5tožbe zoper predpisano globe radi ponočnega davka.
Zadruga za splošno gostilničarsko obrt je predložila mestni občini dve
in državnemu svetu, v narodni skupščini pa naj se vloži interpelacija. V to svrho naj se župan obrne na vse parlamentarne klube.
Klub SPJ je z ozirom na vladajoče izvozne razmere, pomanjkanje živil v državi in rastočo draginjo stavil predlog, naj se uvede v Mariboru prisilno klanje vee ■za izvoz določene živine. —
Pri tem naj se pobira poleg dosedanjih klavniških pristojbin še 3% živino-sejmske pristojbine in 2% manipulacijske pristojbine od kupne oeue za izvoz določenega blaga. Po precej dol-?ri debati, katere so se udeležili dr.
Sernec, Roglič, prof. Verstovšek,
Webd in drugi, med katero je padlo mnogo pikrih besed na račun vlade, izvozničarjev in nesolidnepra trgovstva, se je sklenilo, da se predlog, ki je vsekakor preuraujen, odstopi kombi-n i ranemu odseku v natančen študij.
Tvrdka Roman-Pelikan namerava ustanoviti v Mariboru prometno družbo, ki bi vzdrževala v mestu promet, z avtoomnibusi na električni pogon ter prosi za dovoljenje n porabe cest. Vsak avtomobil bo imel 21 sedežev. Promet se bo vršil med glavnim in koroškim naj bi se eno .teh dveh razpisalo! sluz-kolodvorom s postajami na vseli glav- bo tržnega nadizomika pa nad se poveri nih točkah, nadalje do mesitnega poko- enemu obeh živinozdlravnikov. Pred-pališoa na Pobrežju in tovomnega ko- log se v principu odobri ter pooblasti ladvora. na Teznu s primernimi posta- mestni evot, da ukrene potrebne kora-janni. .01)6. ekUene, 'iia še dovoH ,u-
^rahk dest, doibo let’, H pa s«s ‘	V	občinsko
y slučaju, da se dotlej še ne zgradi pro- zvezso nekaterih’ prosilcev je župan ob oektka«« cestna želesnica<.sgveda lat ia pol zaključil eejo,
se ta davek opustil, mesto njega pa obdačilo še ne obdačeno vino. Po kratki debati so se vloge kot brezpredmetne odložile.
Ljudska, kuhinja se je iz dosedanjih prostorov v otroškem vrtcu v Razlagovi ulici preselila v hišo Albina Kopača Pod mostom. S hišnim posestnikom se sklene pogodba na 10 let. Najemnina »naša letno 1000 Din. ter vsa-kočasno posebne pristojbine.
Pritožba neke branjevke, ki je bila kaznovana radi veriženja, ker je pred 10. uro kupila od neke kmetice sadje, se odkloni. Pri tem je sprožil oho. svet. Novak tudi vpraša,nje tržnega nadzorstva. Izjavil je, da vlada pri tržnem nadzorstvu velikanski nered. Nadzorniki, ki jih v jutranjih urah, ko bi bi Ji ravno potrebni, sploh ni na trgu, so s strankami, da ne reče hujše, preveč prija/sni. Zahteva, da se mesto tržnega nadzornika razpiše, dosedanji organi pa naj se zamenjajo. Roglič povdarja, tki dva živinozdravnica, ki ih ima občina. popolnoma zadostujeta, manjka pa občini juristov in inžen&rjev. Zato
Koroško pismo.	„	*
Beljak, 4. oktobra.
Položaj našega slovenskega Ijučf-stva na Koro&kem, posebno pa še v. na-< ši bel jaški okolici postaja vedno bolj! obupen. Splošno trpimo na vseh poljih, najbolj pa še na šolskem in sploh prosvetnem ter na gospodarskem. Iz šol: so nemški oblastniki popolnoma iztre* bili slovenščino, da, celo talko daleč so šli, da se otroci ne smejo več posluževati svojega, maternega jezika ne v šoli ne po šoli. Seveda pa to pravilo ne velja, če privleče g. učitelj v šolo >Ko-, roško Domovino« (nemčurski list) ter jo usiljuje otrokom, naj jo čitajo in nesejo domov staršem, češ, da je ea.% stonj. To se je dogodilo na Goadanjah', kjer poučuje nek učitelj, ki je doma s Kranjskega. V Skočidolu se je že večkrat zgodilo, da so bili otroci tepeni zato, ker so govorili v šoli med seboj slovensko. Učiteljica vedno povprašuja če je v šoli kak Slovenec in če se kateri kljub vem grožnjam oglasi, se seveda zadere nanj po nemški maniri: »Windisoher Trottel« ali pa: »Sajj boste morali tako vsi postati Nemci«, Velike važnosti je obmejno šolstvo v; Sloveniji, a še tem večje za naše koroško prekomejno ljudstvo, kajti ako se z vaše strani ne bo utrjevalo naše tu-< kajšnje ljudstvo v boju za očuvanje svojega narodnega pokolenja in svojega maternega jezika, potem bomo imeli kmalu jezikovno in narodno mejo na Dravi in no dolgo za tam čisto na Karavankah.
Naš živelj tu na Koroškem je trden; in vztrajen, toda če se ga začne puliti in ■zastrupljati pri koreninah, bo brez pomoči kmalu omagal in podlegel. — Kaj pa naj se stori proti temu? Mi tu seveda ne moremo storiti veliko ali pa prav nič. Ali naj se obrnemo na Zveao narodov? Na to ne polagamo niti naj* marnjšega upanja, saj nas je ravno ti,, sta antanta, ki ima odločilno beseda pri tej instituciji in v katero smo ta> ko zaupali, najbolj ogoljufala. Nemci posebno naši celovški in sploh koroški pa se tudi sploh ne smenijo za noben* ukrepe, obveze ali pogodibe. Germanica fides, nulla fides, — tako pravi' staj pregovor.
Edina pot, ki bi mogla prineeh-kolikortoliko do uspeha, bi bila še direktna _ pogajanja med Jugoslavija in Avstrijo. Čehi so to izborno napravili in mislimo, da bi na Koroškem tudi slo saj prebiva v Jugoslaviji petkrat to liko Nemcev kakor je nas Slovencem tu na Koroškem. Ta poga janja pa bi morala pričeti nemudoma, ker stojimo pred šolskim letom. Slovenske šole se morajo otvoriti v vseh' slovenskih krajih brez izjeme, ali so zavedni ali ne. Vse učitelje, katere je Avstrija pregnala, naj zopet sprejme, da ne bo izgovora, da je premalo učnih' moči Na učiteljišču v Celovcu pa naj se u-stanovi paralelka, da bo tudi v bodoč* poskrbljeno za slovenski učiteljski na raščaj. Sicer pa tako vemo, da akt, preveč >&aMevam.o, ne dosežemo niče, sar, zato je bolje zahtevati malo mana pa to brez odnehanjja. Pred vsem pa je treba, da opozorimo našo javnost in merodajne faktorje pri vas v 'Jugoslaviji. da so tu pri nas na Koroškem š*. štirje učitelji, ki nas bodo marali za pustiti, ako se ne otvorita vsaj onj dve tukajšnji naši privatni Šoli. Na njihov odhod pa Nemci seveda komaj čakajo, da bodo potem lahko rekK: »Mi že otvorimo sole. toda kje imate vi vaše učne moži ?«
Radi tega naj se jaigoslovenska vlada požuri in takoj prione s podajanji. Ako bi pa kljub vsema Avstrijci ne pristali na naše zahteve, naj uvede enako postopanje tudi pri va^. za vaše Nemce, zapre naj se vse neont ške osnovne in osrednje šole. Morda bo to pomagalo, sicer pa mi s tem itak ne bi nič izgubili, veliko pa bi izgubiV vaši Nemci. Ako ne gre broz represalij, je treba seči brez pnrdona tudi t*. teh’. O drugih dveh' točkan bomo po. ročali ^orihodnidč,
‘J k.
Darujte za ,Sk!ad otroške bolnice1 v Mariboru.
W2
Dopisi.
Rečica v S. d. Z dekliškim taborom se nam je poskrbelo za prav prijetno zabavo. Da se je ragljalo o slabih časopisih, to ni nič posebnega. Smo že navajeni tega; pa še le ni vzel vere hudič! Ob, gospod urednik! No veste, tfcaJfeo všeč je bila našim ženam, dekletom, zlasti pa še otrokom škofova razlaga njegove lanske Mohorjeva brošure! Tako je pcrav! Kaj bi skrivali take stvari procl otroci! Na dan ž njimi! Naj se vadijo sedaj, dokler je čas! Kaj pravite, ko bi se napravil enkrat tak praktični tečaj za globokoverno Reei-oane. Jaz mislim, da bi neslo! Ampak krila bi morala biti dolga, da bi ne bi-
lo	pregrešno in pohujšljivo! Mfam! — Želeli bi, da bi se nam tak špas še večkrat privoščil, ker 6ioer ne vemo, kako bo * vero! Slabše kot m bero!
Od Velike Nedelje v odgovor »Stra-žmemn« g. dopisniku Precej časa je ptw«lekJo, predmo se je porodil v resni-coljnlnih in na pra.vi katoliški podlagi delujočih možganih dopisnika od Velike Nedelje stvor, kateviga je blagovolila > Straž a« v 112. štev. z dne 2.9. sspt. 1S22. pod imenom »la poglavja o Sokolih na deželi« ponuditi svojim vernim bralcem kot svoja pristno reklamno blago. — Želim mnogo sreče in dober tek, velezaslužuemu avtorju-lažnjivou, »Straži« doposanega dopisa pa morj pomilovalen smehljaj'. — Rado Preindl, preds., »Sokola« pri Vel, Nedelji.
Zidani most. Pred tednom smo poročali, da je električar Štefan Laznik slkrušal izvršiti samomor. Dne 3. i.m. pa je komandir naše oirožn. postaje g. Hočevar dognal pri zaslišanju Laznikove žene, da ga je ona sama nastrelila. — Poskus umotra je končno tudi priznala in oddali so jo sodišču v Laškem. — V noči od 29. na 30. sept. so nezn-aiui ia-tjo iz zaprtega železniškega voza u-Bipradli 3 zaboje sladkorja v vrednosti 6900K Sladkor je bil namen jen neki delniški družbi v Zagrebu. — V pon-Idddfk 2, t. m. se je pojavil tu pes, ki ga je orožništvo spoznalo za steklega ter ga dalo usmrtiti.
Zidanmost. V dopisu iz Zidanega mosta z dne 4. t. m. smo poročali, da je o-roŽništvo v Zidaneminostu zasačilo nekega strojevodjo Avg. Raka, ki je prodajal čevlje, ki so bili najbrž vtihotapljeni. G. Avg. Rak nam je zadevo pojasnil, t er predložil potrdilo zadruge >Hranilnica in posojilnica v Mariboru«, da je označene čevlje pri njej kupil in torej niso vtihotapljeni.
03-®--©—®)—°—eo-r-m- m-© V soboto, dne 7. oktobra 1922
vsi prijatelji dobre kapljice in neprisiljene zabave na
VINSKO TRGATEV
v Sokolskem domu Studenci!
gg—tgfr—ga—ta—g—tgg—(gi—gg—£g)
Politično obzorje,
Zveza narodov in svetovni mir.
J DS.
Slovenska Bistrica. Krajevna organizacija JDS za mesto Slov. Bistrica Je imdla v snedo, dne 4. okt. t. 1. v gostilni g. Walanda ožji sestanek, h kateremu so bili povabljeni predstavniki o«, funkcioniraji posameznih slovenjebistriških društev in korporacij. Predsednik dT. Pučnik je obrazložil pomen sestanka, ki šega globoko v lokalne razmere, poročal o vseth aktualnih vprašanjih ter spodibujal navzočo h kulturnemu delu. Pričujoči člani so v polnem obsegu odobravali stališča, katero je zavzela krajevna organizacija. H kooou je dal župan Daniiel Omerzu pojasnila o raanih zadevah mesene občin©. Da se je popravljanje mestnega magistrata tako zavleklo, so krivi domači dbrtniki, ki se niso drsali določenega toka. Nadzorovalni odsek jo v kolikor je to bilo mogoče storil svojo nalogo, dasiravno je imel povsod veliko zaprek. V najkrajšem času, morda še ta teden, bo delo dovršeno. Sestanek je končal s polno enodušnostjo vseh pričujočih. — V nedeljo, dno 3. okt. t. 1. ob 9. uri predp. se vrši v hotelu »Beograd« zaupni shod, na katerem poroča narodni poslanec dr. Vekoslav Kukovec o politični siti^oiji ter o drugih važnih zadevah.
Najtežji problem svetovne politike je problem avtoritete. Avtoriteta je sicer povsem psihološki pojem, vendar pa si brez te miselne vrednote ne moremo misliti miru in reda, zakaj tudi v politiki igrajo negmotne stvari, impon-derabilia, nmogo večjo vlogo, kakor se nam v prvem hipu dozdeva. Zato ima Zveza narodov v današnji situaciji tem večji nravni pomen, čim manje skupnih avtoritet si je ohranilo današnje človeštvo. Popolnoma nepravilno je, če vidimo v Zvezi narodov zgolj nekak debatni klub mogočnikov tega sveta, dasiravno že sama okolnost, da se snide pod isto streho toliko svetovnih državnikov, pomeni znaten korak k svetovnemu miru. Važno je tudi to — in v tem sc Zveza narodov razlikuje od diplomatskih kongresov — da ta institucija posveča živahno pozornost skupnim vprašanjem duševne kulture in kulturnega sodelovanja vsega civiliziranega človeštva. Spomnimo sc le Bergsonovih resolucij o organizaciji svetovnega duševnega dela, ki predlagajo ustanovitev svetovne knjižnice z dolžnostnimi izvodi iz vseh civiliziranih držav, skupne kreditne blagajne za znanstvena raziskovanja, svetovno izmenjavo dijakov, in profesorjev itd.
V	poslednjem času kažejo vsa znamenja,, da Zveza narodov ne bo ostala zgolj družabni klub političnih celebritet in narodov, marveč da bo dobila tudi eksekutivna moč. Razvoj dogodkov vodi k temu, da bo Zvezi narodov poverjena garancija za svobodo morskih o-žin, s čimer bi Zveza narodov postala zelo važen evropski mirovni činitelj. Vsi dosedanji pacifistični poskusi so imeli to napako, da so se dali voditi od preveč negativnih, ali pa od preveč ideoloških gesel- Sicer pa med pacifisti ni manjkalo tudi takih ideologov, ki so trdili, da je najboljši varuh miru — armada. Kaj vse se pač zlasti sedaj po vojni skriva za pacifističnimi gesli, smo .vide-
li	na praški seji Društva narodov, kjer ni bilo ne enega volka, ki bi sc ne bil oblekel v ovčjo oblačilo pacifizma. Dokler je bil pacifizem stvar apartnih diskusij pri čaju in brez čaja, dokler je bil stvar ženskega ročnega dela ali zadeva ljudi, ki so na njegovem ognju ogreli juho svoje osebne propagande, senzacija literatov in tema filozofskih utopij — tako dolgo mu seveda ni nihče pripisoval resnosti. Danes je situacija druga. Misel Zveze narodov je ustvarila pravi mirovni forum, ki bo varoval splošni božji mir nad posameznimi zemeljskimi mirovnimi pogodbami.. Če bi sedaj ta moralna institucija dobila eksekutivo, bi to pomenilo velik mejnik v kultur-no-politični zgodovini Evrope. Od zgodnjega srednjega veka ni bilo podobne institucije, ki bi v imenu človeške solidarnosti varovala svetovni mir.
Ves civilizirani svet Srpi na po1 manjkanju skupne misli. Če so v Zvezi narodov razvije sredina,, ki bo pripravna za skupno evropsko idejo, tedaj je Zveza narodov institucija, katere začetek bo tudi začetek nove zgodovinske epohe. Od debatnega kluba svetovnega parlamenta — to je razvojna smernica, ld je morda ena najsijajnejših kulturno-politienih potez v zgodovini. Ta smernica nam je posebno simpatična ravno te dni, ko zopet grozi svetovna katastrofa,. konf likt med Evropo in Azijo in med Rusijo in Evropo, oziroma med Evropo in Rusoazijo, kajti Rusija nastopa vedno bolj izrazito kot protektor azijskih na^ rodov.
Današnja doba kliče bolj nego ]£a> terakoli druga doba po dobrem evropejstvu, po vzpostavitvi evropske solidarnosti v civilizaciji in kulturi, po kulturi, po globoko položeni Zvezi narodov ter po Zedinjenih državah človeštva.
(češke Slovo.)
Mariborske vesti.
Maribor 7. oktobra 1922,
m Brutalnost tukajšnjega stanovanjskega urada s prisilno deložacijo dveh družin obrtnikov pod milo nebo! j
2e vsakemu Mariborčanu jo gotovo j znano kako se postopa pri stanovanj- j slcem uradu. Da bo javnosti še bolj i pojasnjeno, hočemo popisati šg en slu-čao, ki se je izvršil včeraj že ob K 7. uri zjutraj v Vrtni ul. 8. Trgovec Ivo Pahor in brat Ernest sta kupila trgovino in pražamo v Vrtni ulici ter jima je stanovanjski urad nakazal stanovanje na Meljski cesti 31, kjer sta tudi bivala. Trgovec Ivan Vidmar pa ima trgovino na Meljski cesti 31 in je bival v Vrtni ul. 8. Oba sta S3 med-seboj dogovorila za zamenjavo stanovanj, raditega ker jima je bilo stanovanje preveč odstranjeno od trgovine. Napravila sta že 26. avgusta prošnjo ■za zamenjavo stanovanj na tukajšnji stanovanjski urad. Čakala sta do dne 16. p. m. te rešitve ali ker jima je gosp. župan Grčar rekel, da je ta zamenjava brezpomembna, sta omenjena še isti dan stanovanja zamenjala. Ali glejte, kako so bili sedaj ti gospodje hitri, že j 23. p. m. sta dobila Pahor in Vidmar patom pol. orga.ua ob 10. uri obvestilo, da bosta do 3. ure pop. deložirana v prid drugim strankam, ki hočejo imeti lepa in velika stanovanja. Da bi se deložiranje preprečilo, sta se Pahor in Vidmar podala na drugo instanco stanovanjskega senata v Ljubljano, odkoder se je še isti dan tuk. stanov, uradu brzojavilo, da so deložacija ne sme izvršiti, ker sta Pahor in Vidmar uložila priziv. Ali stanovanjski urad so pozivu II. instance ni hotel ukloniti. Ali sirno pri nas v Jugoslaviji že tako daleč, da. nimamo višjih instanc? Ali smo že popolnoma brez pravic? Gg. Pahor in Vidmar sta ukrenila vse mogoče, da bi so nečloveška, deložacija ne izvršila, ali vse zaman. Teden časa so razbijali na vratih Pahorja in konečno so dno 3. t. ra. ob V> 7. uri ■zjutraj v navzočnosti '4 stražnikov, 4 postreščkov in 2 kljucavnčarjev šiloma razbili vrata ih vdrli kot h kakšnim razbojnikom v stanovanje, Krik in, loka-
nje 5. malih’ otrok in 2 bolnih žena ni pretreslo njih okamenelih src. Edino enemu stražniku so solze polile oko. — To je socijalistična kri, ki le »a nem-čurstvo čuti. Na ta način bode v kratkem času izginili vsi slovenski trgovci iz Maribora in zopet pride nemčurstvo na krmilo. Ali naj to dopustimo? — Omenim naj še, da sta oba omenjea trgovca Goričana, vrla Slovenca in po opciji pristojna v Maribor. Devet članov družine Pahor čaka pod milim nebom rešitve II. instance in že skorajšnjih’ volitev.
m Invalidi, vdovo in sirote so vabijo, da so zglasijo pri podpisani organizaciji v svrho popisovanja za statistiko in sicer: vsako sredo in soiboto od 10. do 12. ure dopoldne, in vako nedeljo od 9.—12., in od 2.—5. uro popoldne; popis se izvrši po naročilu invalidskega odseka v svrho izplačevanja različnih podpor, pokojnin, doklad, itd. Vojni invalidi, vdove in siroto se v lastnem interesu rabijo, da se zglasijo v svrho vpisovanja ob zgoraj določenih uradnih dnoh in urah najpozneje do 25. oktobra, kor se jim v nasprotnem slučaju odtegnejo v doglednem času vso državne denarne namoči. Razume se, da so bodo vpisali samo organizirani, ki redno plačujejo me-sočno članarino. Na invalide, vdove in sirote, ki niso organizirani pri podpisani invalidski organizaciji, se ne bo oziralo, ker imajo prednost le člani organizacije. K vpisovanju mora prinesti vsak potrdilo občinskega urada: leto, mesec, dan in kraj rojstva, pristojnost in okraj, rojstni podatki družinskih članov, (invalidi tudi izvid nadpregleda) premoženjske in družinske Tazmcro (ali ima premožne sorodnike), in ako je podpore potreben. Po naročilu invalidskega odseka: Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor.
m Pri zadrngj Krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru so bodo v mesecu oktobra t. 1. vršile skušnjo vajencev in vajenk ter pomočnikov in pomočnic.
V	poštev prisedši, ki se hočejo teh skušenj vdeležiti, predložijo tozadevne prijave do 15. okt. 1922, zadružnemu načofetvu. — Načelstvo
)m Program Koncerta mariborske vojne muzike dno 8. okt. 192'?, v nem parku od 11. do 12. ure predp.: L Sonsa: »Slovo Gladiatorjev« Mars. Thomas:	»Raymond«.	Ouvertunv	•*
Majer: »Večer na Adriji«. Vale®* 4. Čižek: »Srbska Rapsodija«, S.) «• nor: »Fantazija iz opere: »IŽMiett* griu« G. Brodil: »19ta Masa«. Mars.
m Neprevidni voj. vozniki. V peteK med 5. in 6. mro pop. je peljal po Koroški cesti tovorni vojaški voz. "V 02 33 bil prazen; v vozu sta sedela dva vojaka: kočija« in dozdevno nek kap*ar. Na cesti je bilo ,vse polno ljudi, ki so so v tem času vračali z dola in uradov. Eden izined vojakov naenkrat Za® tirati konje in ker so mu r>U prep°_J^ si, jih udari z vojkami. čili in do > rejeni konji so začeli, biti na vse stvaj ni, končno pa v divjem begu 2 .'C. po ulici, z eno strani na drugo. Lau 3 so preplašeni begali na vso strani, srečnemu slučaju so je zahvaliti, da } bilo človeških žrtev. — Ker pa to osamel slučaj, da ravno vojaški niki s svojim nepremišljenim njem s konji povzročajo take l>rlz0V si dovoljujemo pristojno vojaško o iasl opozoriti na to dejstvo. Sploh siu trajo nekateri vojaški vozniki ®]es ulice za dirkališče. Svojčas je bi10 jaškim voznikom prepovedano voZ v diru in mislimo, da bi ta nar®1 bila tudi danes umestna, ker nika no gre, da se s takim ravnanjem o# ža javna varnost.	_	.
m Ljubljanska »Jugoslavija« to dni dovolila nesramen napad ^ poslanca dr. Kukovca. V njem_miu čila celo narodno zdajstvo, da n0 čan od Nemcev in drugo nesramn Z ljudmi pri »Jugoslaviji«, +«£* nizkotno moralo nam jo objava ® članka le še bolj razgalila, ne boi110 lemiziraii. Vprašamo pa gg- na ,U{Ii socijalco v Mariboru, ki vendar ^ poznajo osebno poštenost in 1103, ^ most dr. Kukovca, četudi se njim v podrobnostih nazorov im ke ne strinjajo: ali jo tako nesra pisanje »Jugoslavije« zoper naroda ^ delavca, ki žo skozi desetletja jje-omadeževan v našem javnem t nju, po njihovi volji in. ali so ^ njihovo vednostjo? Ali.mislijo,.A,;.jj' na tak način ustvarja večja in ]njft možnost za skupno delo V nar° ' gg vprašanjih, ki ga bo v Maribor11 veliko treba?	?
m Znižanje krušnih' cen. r ib0" nam poroča Zadruga pekov v, ru, so bodo v pondeljek dne 9- ■ ^ znižalo cene kruhu in sicer bo sta /
ltru-
belega kruha 28 kron, kg črnega ha pa 24 kron. Žemlje in drugo Pe ostano pri starih cenah.	^
m Uradne uro pri oKrožneiU ®.gga šču. Predsedstvo okrožnega ,0 nas obvešča, da bodo v zimski Isja je od 15. oktobra 1922 do	d°
1923 ob delavnikih' uradne uro od ■ ^ 14. ure. Vložnica bo odprta od S- ^ jj, ure, zemljiška knjiga pa od & j.fl ure. Uradno poslovanje od nedelja praznikih ostano neizpreanenjen0* -m Uvedba avtomobilnega ^ v Mariboru bi se bila lahko že da ^ izvršila potom mestne občine sani bi našim magistratnim mogotW'n’_ ^ na procvitu mesta več ležeče. TaK ^ je prišla neka nova družba — flV« Pelikan, — ki bo uvedla promet ^ toominibusi, ter vtaknila v žep 1 eSt<
biček, ki bi našim razdrapani® j j],
TVirtV* finntinnni miimr	1lA	.
nim financam prav nič ne
Glavno pa je končno, da vsaj v toliko napredujemo, da eo gIj0&]ej vede nekak promet, ki stiio ^ ^ zelo pogi-ešali. Omenjena družba ^ da^ževala pram'et z modernimi aV. ^ nibusi med glavnim, koroškimi * ^ vornim kolodvorom na Teznn 111	p0-
nim pokopališčem na Pobrežjn-staje bodo na Glavnem kolodvo*1 kavarni »Jadran«, na Grajskeno Glavnem in kralja Patra trgu, . r(^j-na Tržnici e., dalije na Teama, pokom kolodvoru, pii pokopališču 1 ^ brežju, pri vojaki realki im «0^0 leanuskim mostom. Pozneje s® vodila tudi avtomobilslca zveza v bušom, R<i.dvanjem in Kamnico- Q g(J met bo v kratkem otvorjen. . po-proračiinano na 0.75 din. za 0 uje" lavstvo in uradništvo dobi zniza sečno ozir, letno kmrte.	-iann01
m Razprodaja čevljev. pa dgaiašnji jjasorat tvrdlko D. *
■VtaTiBor7g.'blctebfa'1925^
, m Hotel Halbwidl. Danes jutrasnj i. Ul večerni koncert pri vsakem vremenu. Točilo se bo prvovrstno Gotzovo Pivo in vinski biser iz vinogradov jareninskega dvora, kateri je bil pri razstavi odlikovan.
m Na zanimivo današnjo raasiCavo tvrdke Franc Mastek cenjeno občinstvo uljudno opozarjamo!
m Vabilo. Cenjeno občinstvo uljud-®° opozarjam, da bom prihodnjo nede-«o dne 8. t. m. imel v trgovini celi dan Razstavljeno svoje pravkar došlo vsakovrstno zimsko siik.no, vseh vrst platna in drugo modno blago. Vsakdor se . :iudno vabi k prostemu oglerlu zalo-o kakovosti blaga in resnično nizih cenah se bo vsak osebno prepričal.
-	,° ned»l.io celi dan prost vhod v trgovino in ogled blaga. Franc Masteh, ^avni trg 16.	3874
m Likvidacija obrtne razstavo. —
id^?aPamo na današnje oglase o raz-J ^i paviljonov, odprtih lop, ikrne-, ^e* ™ drugih predmetov z raz-Vl®ča Pokrajinske obrtne razstave.
' m Velika kavarna. Najmodernejša j avama v Sloveniji. Na razpolago tu v. mozomski listi. Eleganten Bar. — ffoevno koncerti.______________________
Narodno gledališče.
/BFria ffi
Repertoire:
7. oktobra: Satan y Senski.
: Nedelja, 8. oktobra: Re\ 7izor, Izv,
' Pondeljok, 9. oktobra: Zaprto. i.v Torek, 10. oktobra: »Večer drama-°aih plesov Valerija Krat ne. Izv.
4 sreda, 11. okt. Zaprto.
/ ^er|tek, 12. okt. »Baron Trcnk«, izv. f‘	—o—
■. Revizor. Opozarjamo cen j. občin-j. T? n'a klasičnega in duhovitega Go-evega, »Revizorja«, ki s« vprizori v ®P©ljo, 8. okt. zadnjič v tej sezoni. V ^iiičnoduhoviti komediji je pokapal ^godj zrcalo tedajnemu malovredne-gL **fa*lništvu Rusije. »Poglavarji, o-itd ki* zdravniki, sodniki, graščaki s_° vrstijo pred nami v navidezno
taot	aJ^° 1>a "^blje premotri-
tQ(.	eksaliti rano o »a e jen o tipe, se
zgražati nad to klepetavo in ^akr ”;riu^c>> si komaj zgane celo .jj. at, Ico zasluti odlikovanje v podo-‘zlatega križca«. »Revizor« je žel Vseh predstavah mnogo zabave in »mi, v? kakor tudi pomilovanja, ki ga ta. puhla družba.
W,^'ija Kratina. Nedvomno bo v lih v’ v^ne 10. okt. eden najzanimivej-ko večerov v mariborskem gledališču, Svef1138 P°®®ti3a, visokočislana in jBrirl°VnPznana umetnica klasičnih in &a nSP1 Plesov, gdč. Valerija Krati-c: Valerija Kratina, rodom če-^iva stalno v Drordnu kot pro-na vLsoki šoli za glasbo, rit-ples. Pred vojno jo prepotova-^8/rores01^m Dalerezejeui skoro
^drih	nas^°Pa,^a lla največjih
\t1TI	naravnost čudovite uspe-
Ifcer iena smer je povsem moderna iflj^^fcter njenih plesov večinoma Veg -j^^een. V glasbi se poslužuje naj-!bo 0.1<i ussy.ia in Griega. Razven tega c- Valeirija Kratina proizvajala ^itum? ^	brez glasbe, kar je
^ana^nde plesne umetnosti. — 'ik^ , ^ bo za Maribor ta večer užit-Havan11 ^ vso tiste, ki si bodo ogledali fco |° nadarjeno umetnico, ki jim ;S neizbrisno v spominu. Prisr-Ikijj^^^av^amo našo severno rojake 111 ^elinio: na skorajšnje svide-
^a°mif ? plcdaliSču. Pri premijeri
Kultura in umetnost
x Akcija za umetniški paviljon v Mariboru. Ideja, o zgraditvi umetni & kega paviljona v Mariboru, ki je bila nedavno iznesena v našem listu bo v kratkem pretvorjena v akcijo. Umetniški klub »Grohar« je imel te dni že dve soji, na katerih je razpravlja,! o predpripravah za akcijo. G. arhitekt Sohell je že izdelal na ort za paviljon, katerega je klub soglasno odobril in sprejel ter sklenil obenem, da. skliče kakor hitro to načrt izpopolnjen, povečan in razmnožen širši sestanek javnosti, na katerem se bo izvolil tudi odbor, ki naj prevzame v svoje roke re alizacijo te lepe ideje. Naojt gosp. arhitekta Schella predvideva’ stavbo, ki bi odgovarjala popoln, za vse" umetniške in podobne razstave, umetniške delavnice, umetniško šolo, pa tudi za predavanja in intimnejše prireditve in zabavo. Tako bi bil s to stavbo poleg umetniških potreb rešen tudi problem nujno potrebne predavalne dvorane ter dvorane za intimnejše prireditve.
x Razstava jugoslovenskega časo pisja v Mariboru. Mariborski novinarski klub je sklenil, da priredi o priliki svoje zabave dne 2. decembra t. 1. v Gotzovi dvorani razstavo celokupnega jugoslovenskega časopisja. — Razstava bo zelo zanimiva in prva prireditev te vrsto v Mariboru in menda tozdi sploh v Jugoslaviji. Razstavljeni bodo vsi časopisi od najmanjših do največjih kar jih izhaja v naši državi bodisi v slovenščini, srbohrvaščini
a,li v kakem drugem jeziku.
te
Helf- V	s®	je	dogodilo, da
S 8Vq.! °trok postal jako nemiren ter ^tesali1®} neprestanim vikanjem motil ^6tn^°iiri občinstvo, ki. je upravičeno Ker je bil to že . a3 v letošnji sezoni, opozar-Sfeiu]-e:611^ starše da ne puščajo oz. ne ^soV0 s, .so,X)j svojih malčkov, ki še a°volj disciplinirani za gledali-
LijJdska knjižnica
**»luu 'r?dnl dom» *■ nadstr-
» n S x#deljah 0(1 V«*0—Vali- ure S*®11 od V319.-%20. ure 0(ldelek ob sobotah od 18» do 19. ur*
Sokolstvo.
o Načelstvo Kola jahačev Sokola v Mariboru poziva vse svoje člane, da so udeleže sprejema bratov iz Zagreba, Ljubljane in Celja v nedeljo dopoldne. Nastop v kroju, zbirališče točno ob 9. uiri v Narodnem domu. Tu je v prvi sobi v restavraciji ob pol 11. uri zborovanje članstva vseh jezdnih odsekov. Bratje, ki sodelujejo pri povorki, morajo biti točno ob 13. uri v Narodnem domu. Zdravo! Načelstvo.
o I. javni nastop Kola jahačev Sokola v Mariboru obeta biti ena najlepših priredb, ki so se vršile v. zadnjem času v Mariborni. Po dveinpolletnem marljivem delovanju stopa Koio, ki je doslej sodelovalo le v sokolskih povorkah in z ježizleti, prvič pral javnostjo z nastopom v večjem obsegu. Iz malih po če t>kov so je Kolo razvilo v mora o edinico naše sokolsko organizacije. Na letošnjem vsesokolskom zletu v Ljubljani je Kolo sodelovalo v povorki s 60 člani, praporom in fanfaro 8 bratov in je v tem izven ljubljanskega jezdnega odseka prednaČilo vsem drugim sokolskim jezdnim odsekom. V sled svojega marljivega im požrtvovalnega delovanja zasluži Kolo naših sokolskih jahačev popolnega priznanja in podpore vsega mariborskega narodnega občinstva, ki to najlepše dokaže s številnim posetom današnje priredbe.
o Dostop v Ljudske vrt za občinstvo pri današnjem sokolskem nastopu je le iz Koroščeve ulice, ker je dohod iz Smetanove ulice radi sta je za konje občinstvu nepristopen. Zabaven večer v Narodnem domni na čast sokolskim gostom prione ob 20. uri in bo sodeč po pripravah v vsakem oziru izpolnil svoj namen. Veselični odbor se je resno potrudil, da je izvršil svojo nalogo kar najbolje V nedeljo torej vsi na zabaven večer v Narodni dom!
o Sokolsko društvo v Središču priredi v nedejo 15. t. m. v prostorih Sokolskega doma vinsko trgatev, in sre-oolov.
Prekmurje.
Posledice klerikalnemu «euvanj:i. Slaboglasni tukajšnji dnevnik »Novi-ne« je v zadnji četrtkovi številki napadel vodjo polit, ekspozitur o v D. Ijen-davi, gosp. ofcr. komisarja Kandriča. Reakcija jo sledila ta1.*-.j. 7.q dotičui večer je bil gosp. komisar napaden od neznanega lopova in s palico močno v v:1.tilnik udarjen. V sobr>i\i je sledi! nov napad na tukajšnjega slovenskega brivca, goriškega begunca, g. Markiča.' Vsi ti dogodki so sauu posledic ne-
prestanega ščuvanja »No vi n« pa-oti sprečanom«. In iz takega lista naj do bivajo gospodje v Ljubljani in Beogradu informacije o naših državnih uslužbencih?
Narodna in državna zanesljivost »Novin«. Noben časopis ne izpreminja tako svojih nazorov in barvo kakor v D. Lendavi izhajajoči klerikalni tednik »Novine«. Enkrat piše, da je Dol. Lendava, zasigurana popolnoma naši državi, drugič (v zadnji št,) pa prinese razburljivo vest, da pride lendavsko vprašanje v dragic pred Zvezo narodov in da še ni gotovo, kaj bo s Prekmurjem. Kako naj bo potem ljudstvo pomirjeno in pridobljeno za našo državo? Toda to je vprašanje, o katerem naj mzmotrivajo merodajni faktorji v Ljubljani in Beogradu, ki naj presodijo tudi, koliko se je zanesti na toliko zatrjevani patriotizem klerikalnih prekmurskih voditeljev in njihovega glasila. Sicer pa to glasilce sploh ni vpoštevanja vredno, ker je tudi do skrajnosti nedosledno. Kako n. nr. piše samo o gosp. okr. glavarju Lipovšku. V eni št. ga hvalijo in povzdigujejo do nebes, v dragi ga teptajo ,y blato. Človek bi strmel nad tako ne-konsekveneo, ko bi ne vedel, da je pravi urednik lista gospod kaplan Berden, od katerega ni pričakovati politično razsodnosti, pač pa zna poučevali katekizem dobro v madžarskem je jeziku, kljub temu da jo učni jezik slovenski, ker si pač misli, da njemu nobena šolska oblast nič ne more.
Uspehi našega obrtništva
Odmevi obrtne razstave. — Sodba tujihi strokovnjakov. — Odlikovanja raz-stavljalccv.
Likvidacija Pokrajinsko obrtne razstave so bliža koncu. Z uspehom, ki ga jo dosegla razstava v splošnem, je o-brbništvo lahko zadovoljno. Gmoten uspeh je vslod deževnega vremena sicer zaostal daleko za pričakovanim, vendar pa so kriti vsi režijski stroški in morda ostane še nekaj malega za »Vajeniški dom«, za katerega je bil namenjen čisti dobiček. Moralni uspeli razstave pa nadkriljujo vse pričako vanje in lahko navdaje naše obrtništvo s pOnosom in zadoščenjem.
Že lajik je spoznal v razsit^sljenem blagu fino, solidno in trpežno delo* ki lahko konkurira z vsemi inozemskimi izdelki. Celo strokovnjaki, ki. so se nahajali v cenilni komisiji, obstoječi iz članov trgovskih in obrtnih zbornic v Ljubljani in Za.grebu tar potrebnih strokovnjakov za posamezne stroke, so bili naravnost presenečeni. — Njih strokovnjaško sodlbo o sposobnosti naših obrtnikov, ki je nedvomna popol nama nepristranska in pravična, najbolje dokumentirajo priznane in podeljene nagrade: 111 zlatih, 54 srebrnih in 12 bronastih kolajn. Komisija je pri svojem kočljivem posla prišla večkrat naravnost v zadrego. Razstavljeni predmeti so po svoji izvršbi, solidnosti in finesi nadkriljevali drug dragega, Komu priznati nagrado, da ostanejo pravični sebi in raz.it av 1 j ai c c m ? In tako jo prišlo do nepričakovanega in nanaviniost presenetljivega rezultata: 111 zlatih kolajn.
član zagrebške trgovs.Se in obrtno ztonnice, je izjavil, da jo mariborska obrtna razstava najboljšo spričevalo tukajšnjih obrtnikov. Razstavljena dela pričajo o strokovni naobrazbi tukajšnjega obrtništva, ki! lahko vzdrži vsako inozemsko konkurenco, Mariborski obrtnik nadkriljiuje vse ostalo obrtništvo Jugoslavijo in celo Zagreb,
’ j er je sicer obrtništvo dooro razvito, zaostaja daleč za Mariborom. Tamoš-nji obrtniki eo naravnost začetniki napram mariborskim mojstrom, po-selbno kar se tiče mizarske, čevljarske, vojaške in kovinarske stroke. Le žal, da tukajšnje obrtništvo nima dovolj svojim izdelkom primernih odjemalcev, kakor jih ima n. pr. Zagreb, kjer pa primanjkuje sposobnih obrtnikov. Zagtrob, kakor tudi Beograd sta se doslej po večini zalagala iz inozemstva. Temu pa je nedvomno v precejanji meri odpomogla mariborska obrtna razstava, o kateri gre glas po celi državi. To dokazujejo tudi številua naročila., ki so jih sprejeli r&zstavljalct pd vseh krajev in ki pčeseffaio^ad fitO miliioaiov kron«
Laskavo, dasi utemeljeno je to priznanje. Treba pa je, da se pri tem ozremo malo nazaj v zgodovino. Maribor je tvoril za časa Avstrije mogočen steber »mostu do Adrije«, kamor jo hrepenel germanizem. V znamenju ger* manizacijo so se gradile v Maribora razne šole, semkaj so se pošiljali najboljši nemški obrtniki, da vstvarijo iz slovenskega življa germanke janičarje. Ti obrtniki so uživali vso podporo in. protekcijo avstrijskih oblasti ter so se lahko v vsakem oziru mazvijalL Slo-’ venci z dežele so pošiljali svoje sinove k tem obrtnikom v uk. Tu se je izvež-balo današnje naše obrtništvo, ki zavzema prvo mesto med jugoslovenskim obrtništvom. Drugače pa je bilo z o-Ivrtništvom v Zagrebu in v južnih Selih naše države. Za to se Avstrija ni brigala, ker na njih ni bila zainteresirana v toliki meri, kakor vse ostale panogo narodnega gospodarstva, M ni-i so bile v nemških rokah, naravnost za-. nemarjala in omalovaževala. Na ta' način si moremo raztolmačiti to veliko razliko med obrtništvom v Mariborni in ostalih pokrajinah. Na nae samih! pa jo ležeče, da ta razlika m ustanavljanjem strokovnih' šol čim prej izgine in omogoči celokupnemu obrtništvu nadaljni razmah.
Več, kakor bi se dalo popisati v 3e-f belih knjigah, je govorila razstava; Ba-< ma ter najboljše dokumentirala sposobnost našega oibrtništva. Številni visoki državni fumkcijonarji, Jd 30 obiskali razstavo, so se pohvalno izražali o napredku in razvoju našega obrtmi štva. Upamo in pričakujemo, da bodo to svoje priznanje pokazali tudi na dno; gem mestu, kadar so bo Šlo za obrtni«; ška vprašanja,	1	,	;.**
 ..................  1	■"	■■	 “-—m
Objave.
$ Odbor Izobraževalnega 3rn&$BB privatnih nastavijancev, v Maribora
naznanja svojim članom, 'da se plesna šola vsak četrteS itt nedeljo oKl V’8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani. ■ Drugi teča ja t. j. slovenščina!; slovemsfiij tesnopis, cirilica in nemški tesnopisj pričnejo s 15. oiktdbiPoan. Tečajev to' morejo udeležiti samo člani društsa* Novi člani se sprejemajo iine.vn« Bifc’ 18.—19. ure zvečer y, društveni (pjaatni Slovenska ulica 8.— Odbor. ■./ ■■ ^
§ Danubius-kvartef. Dtne 9. dEF. e&-wši — kakor znano — Gdtzovi dvo^<
rami gostovanje daleč po Srednji Evropi znanega kviartetai Eomi&n^ pev< cev. Švicarski listi so prinesli' o programu in izvajanj« posameznih1 toč® izredno laskave ocene in so opozar jalr zlasti na tipično dunajski humor, Ikž preveva vsako atrakicijo Dannbijevega! kvarteta. To bo tedaj »večen frotnosia) ii» smeha, dia ga mi enaifogai, ,
HM 81
11
VELIKA IAVA1IA
SAL01SKA GIDIH
J. KAPLAN EK
41/. POPOLDNE 4Vs
KLUB* BAR
ČAJANKA S KONCERTOM
specialni program |P. VVINTERHALTER
1924
je najboljša reklama za vsakega industrija, trgovca in obrtnika
S® L i D
predstavljanje v Mariboru na  gradu in v Ljubljani-----
NIZKE CENE 1935
FILMSKI RSO.AMMI ZAVOD
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 15.
iftr MANUFAKTURA NA DEBELO -«
MARIBOR, Slovenska ulica it 13
M@ia trgovina naa debelo $e nafnaja od
=================== danes naprej v ■■■■
Slo^enikl ulici štev. 31
v poslopju Ljubljanske kreditne banke
MARKO RO$!MER
4SBR£fi£ "G
>T A' B 015*
Maribor. a. ©RloDfa 192?
i Gospodarstvo. |
V' s Produktna borza v Novem. Sadu, i dne 5. oiktoibra. (Cene v dinarjih ) Pše-aioa bačka, 838, sremska 340, ječmen 'bački 325, sremski 325, oves bački 275, sremski 280, koruza bačka 307, sremska 310, fižol beli novi 340, pisani/novi 335, moka (z vrečo): 0 bačka 515, za kuho bačka 495, krušna št. (5 450, otrobi (z vrečo) pšenični bački 170, mast rvinjska ob Bačka 33, zelje glavno, 120, orehi bosanski 550, čebula 300, tendenca nestalna.
•	g Mariborsko sejmsko poročilo. Na tvžrtjski sejem dne 6. oktobra 1922 se
je pripeljalo IBS svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov -Din. 82 do 150, 7 do 9 tednov 250 d> 875,. 3 do 4 mesece '450 do 500, 5 do 7 mes. 750 do 950, § do 10 mesecev 1G00 do 1125, 1 leto 1500 do 1700.	jj
g- Tržne cene v Celju 1. oktobra, krešo: govedina I. Din.: 14, II; 12, Til. .13, toetina I. 15, H. 14, svinjsko I. 92.50, II. .18.50, slanina 34 do 80.50, mast 35 do 42, prekajeno, meso 35 do 37.50, mleko, liter 3, surovo maslo kg 32, jajca ko-! mad 1 do 1.75, kruh, beli kg 7.50, črni
6.50,	jabolka, 2—3, hruške 3 do 5, kostanj i liter 2.50, orehi 3.50, moka u0 7.50,
0	7, št. 2,6.75,'št. 4 6.10, št. 6. 5.u0, koru-
zna 4.75, koruzni zdrob 5.25 clo 5.75, pšenični zdrob 7.25, ajdova moka 7.25, do S, drva trda. kv. ni 125, mehka ky. m. 100, seno 175 do 225-, slama 100 do 125, solata glavnata, komad 0.50 do 1.50, endivija kom. 0.50. do 1.25, zpije kg
2.50,	buče 'kom., 1.25, do 2.—, krompir 1,75 do 2.—-, gobe suhe kg 10 do 15 din.
g Hmelj. 6. brzojavno tržno poročilo. Niirnberg, dne 6. 10. 1.922. Prodanih 600 bal, po lepo želenem se 'bolj povprašuje in je- za 1000 M dražji — rumenkasti. n eiz premen j en.
g Sveže ali soljene glave in noge zaklane živine, ki se dajo uporabiti za. človeško prehrano,: se morajo cariniti i
kot meso-po tr. št. 8-2 a izvozno .ar n z dne 17. julija 1922, če se na njm na bajajo mehki'deli (-meso,'koža, žnc) x. *
g TProv-ovednn Izvoz papirja 1^ škoslovaške. Ministrstvo trgovino n* .industrijo je sprejelo od esskaslova«'®'. ga ministrstva obvestila, da -e '.csaO slovaška vlada zabranila do nadaijne* ga ižvoz papirja iz Češkoslovaške.
Listnica uredništva- ;'
Podružnica OMD Ptuj: Za obja* pošljite 1 dinar. — »Oder« SiuAitao ® Pohorju: Enako!.	■	■	-	—
Bernhard Kellermann:
PREDOR.
Roman. (Dalje.)
»Ali je kdo tu, ki govori po italijansko?« je .vprašal Allan. »Snemite obrazine.«
/ Eden inženjerjev je pristopil in jel zadušljivo po-kašljajoc z zblaznelimi govoriti.	......	r.	j
i	»Kaj pravijo?«	'	A/.l&?4'	:|
.. Zdravnik je od prepasti komaj odgovoril.
»če sem prav razumel, menijo, da so v peklu!« jej! dejal naporoma.
■	»Torej'jim recite ,v imenu božjem, da smo prišli jih idvesti v nebesa,« je zaklical Allan.
Zdravnik je govoril in govoril in naposled so ga jmeH..
Jokali so, poklekali, molili in milo proseč iztegali uok'e. Kadar pa se jim je kdo približeval, so pobesne-vali. Morali so jih obladati in povezati vsakega posebe. Eden je umrl, ko so se vozili navzven, dva so oddali .v zavod, četrtemu pa je kmalu odleglo in je bil zdrav, j:-..' S" te'ekspedicije se je Allan vrnil v Smithovo postaj-rtico napol onesveščen. Ali grozote ne bo konec?, Ždel je, hitro sopeč, popolnoma iznemogel. Bi! je zdaj trideset in šest ur brez spanja.
Toda zdravniki so zaman silili .vanj, naj se odpelje
,vun.
"	»■	•	g.	'	---------
: . Dim je lezel naprej. Po malem, od stopinje do sto-rifftje, kakor zavestno bitje, ki otiplje, preden stopi. Vlraoval se je v prečne rove, v postajnice, polzel ob krovini ter napolnjeval vse notrine. Jamska vetrila so sesala, črepalnice so noter potiskale milijone kubičnih metrov, svežega zraka. In končno, povsem neopazno, se je dim začel redčiti. ■
•	Allan se je prebudil ih • s steklenimi, vnetimi očmi .•.?7.r1 v. mlečnasti Čadež. Nekaj hipov se ni razvedel, kje je. Tik pred njim je stal nizek, podolgovat stroj iz svetlega jekla in bakra; njegov mehanizem je giBal 'brezglasno . Allanu se je zdelo, da napol v tla pogreznjeni kotač miruje, ko pa. ga je motril dlje časa, je zapazil gori in doli polzeče leskobne pramene; kolo se j€l zavrtelo devetstokrat. v, minuti in .je bilo narejeno tako natančno, da se zdleo: k.otač stoji. V tem se je Allan domislil, kje'je. Bil je še zmerom v Smithovi posta jnici. ' :
Meglo je zaplala postava.
»AH ste Vi, Smith?«
.’ Postava je prišla bliže in spoznal je Robinsona.
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: R a d i v o J Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
iala oznanila,
Fotografični aparat, 6 krat 9 (Nickel - Schereasproitzkamera) dvojni anastigmat 1: 6*3, s kasetami za plošče in film, se ceno proda. Na vpogkd v trgovini Lsšnik, Gosposka ulica, 1888 5-1
Pohištvo, zaloga spalnih in jedilnih sob, kakor tudi kuhinjske oprave, po tvorniških oe nah. Tovarna pohištva, Koroška cesta 46.	1883	5-4
Črni in rujavi premog, bukova drva na vazove se dobi pri tvrdki Lippcrt, Tattenbachova ul. 13. Dostavlja se tudi na dom.	1872	3-2
Pisalne stroje, nove in rab
ljene, dobavlja American Im-port Gompany, Maribor, Koroška c, 24-	1853
Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sire-Rant, Kranj, telel. int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzorci. 1403
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št, 22 se
. priporoča.	3
Hfgljenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9,	1880
Kot srbohrvateki korespon-dent išče merta istrski begunec. Zahtevek skromen, samo da mu je omogočeno življenje.
Vajjajtec iz poštene hiše, zmožen, Hiša z vrtom v Mariboru—Stu-
slov. in nemškega jezika, se sprejme takoj v papirni trgovini Ivanka Weixl, Maribor, Gosposka ul.	1926
©5jak nižjih razredov srednjih šol se sprejme na stanovanje in hrano. Povprašati je Koroščeva ul. 22, II. nadstropje. 1921
$©eSe 60—150 1 in 9001 vina proda Hochmuller, Maribor, Stritarjeva ul. 5.	1912
Mn s»s,©«Saj dobro ohranjeno moško kolo. Naslov pove uprava.
1923
OšJarn sSas*evanje in hrano v gostilni, v hotelu ali kjer drugje. Voljan sem zato pomagat cel popoldan pri delu, predpoldan bi bil pa kot začetni učenec knjigovodstvenega tečaja. Naslov na „J. J.“ Poštno ležeče Ormož.	485
denci s 4 stanovanji na. prodaj. Dre sobi in kuhinja tako: na razpolago. Naslov pove u-prava.	1905	2-2
Posojilo 75.000 Din se išče na prvo intabulacijo pod ugodnimi obrestmi. Ponudbe pod i ,Ugodno” na upravo lista.
1895 2-2
Kompletna spalnica za 1 o-
sebo, trdi les, 2000 Din, salonska garnitura (pliš) 800 Din, divan z matraco 450 Din, kompletna poitelja 500 Din, 7 kg; perja, zrcalo 400 Din, mize,: podobe, figure, 2 omari, po- | vršnik 300 Din. Vpraša se: Rotovžki trg 8,1. nadstr., levo. i 1908 2-2
Kupim vsako množino divjega kostanja. L. Kranjc, Vetrinjska ulica 17.	1907	2-2
ImsSopU »e 5 (e5.
»o 'Marii«*
za vsako podjetje, contoaflgj vpeljano električno ra^s'T j ,, iir 'kurjavo, v srečh n ^ Ponudbe pod ,1868 n J pravo „Tabora"	1	j
Leseno poM$* Žeta© poHšt*0 | Tapeti?, pofeiitvo " Pisarn, polili Posteljna ograv® Praprot Zavesa **
SiagozapoMStvO-
Postijo
izvanrefina Bfefe« c3#s f Mlcgi pafcl&tt*
Karal PreK
EfflarlBoF .
j Goapooks sito« ^ ** J
Pirrohaaov« bflfc, |
j Svoboden ©g*** j I torospl«®**®*
Državni uslužbenec
trgovsko naobražen, 33 let star išče primerno službo iot trgovski sotrudnik. — Zanesljiva moč. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod 1177.	1929
Lepa kranjska avba
na prodaj pri Naveržnik, Maribor, Marijina ul. 5
1917
ESBS-ESSKESSaSSeSSBBBB
Naznanilo preselitve
Cenjenim mojim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem mojo trgovino s
sedlarskim, jermenarskim in torbarskim blagom
Jreselil iz dosedanjih prostorov v hiši gosp. J. N. Šoštariča na Aleksandrovi cesti 13. ozir. Cankarjeva ul. 1. preselil se nekaj korakov dalje ravno v isti hiši fkjer je bila preje veletrgovina „Merkur“. ■— Pri tej priliki se toplo zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se priporočam za nadalje. Spoštovanjem
2536 2-1	Ive n Kravos
Pozor« gospodinje in gostiinliarji 1
Prvovrstna	dosla*
^ajamlano, da se driS d® aprila prihodnjega B@te» Sam® dofkier traja sa8©ga se prodaja
S St® K 16a— na drebnOg & k<g SC 15®— pri	odjemua
HMELAK & CIE. Maribor, Slomškov trg 6
Porabite to usodno prilik® cene nabave!
Maribor; S. oktobra 1022.s
r^av.Trii
»T KB D El
SF?aa7>
Vse vrste perila za gospode in *=5=== dame, kakor --------------
srajce, hlače pyjame opreme za ne»
perijlo, kombinacij® iScS.
izdeiuje po nej-nitjih dnevnih cenah
ackn@r
MARIBOR, Koroška cesta šL 31.
£©Z©r!
S»©z@rS
P8T* Ne pozabite, <Sa se	*i$g$
klobuki vseh vrst
^ajlepie in najcenejše izdelujejo in pre oblikujejo pri	1930
jjjA> Dravska ulica it= 1©
Za ustanovitev tovarne za izdelovanje kovinskih predmetov, Iustrov, svetilk, stavbenih in pohištvenih okovov, plinskih in vodovodnih armatur, kina-srebra itd. išče prvovrstni strokovnjak iz Nemčije. — Isti je v vseh specijalnih delih te stroke popolnoma vešč, dalje spreten organizator in disponent. Imenovani bi bi! pripravljen prevzeti že obstoječo tovarno omenjene stroke ter jo preosnovati po nemškem vzorcu. Ponudbe pod „ nemški strokovnjak" na upravo Tabora.
vmmaaamsmmmss^mmmmmsmmsmasamm
...Dr. NI NAR, 1898
ipeeš^aiasS _sa hirugiine in ortepedKne bo« lesna (prirojene in posledice kostne tuberkuloze) ordinira
... w UUBUflMi, Trg Tabor 3, telefon 280.
raraSžSBSKHmgmmBBWBaBKMBBBMB
1 ICam v nedeil® f
Na velezanimiv ogled letošnje jesenske in zimske mode v trgovini
Fran« Našteli
——Slavni trg us	■■■■
te praznih sodov
03 Prodal- Vprašati pri špediciji ,BALKAN'. 1896 2-1
ItezprodaJa Ževliav!
Od posameznih vrst preostale čevlje raznih velikosti in oblik prodam po znatno znižanih cenah 256 parov i. s. 115	parov damskih	visokih	in	nizkih
105	„	moških	*	»	»
36	„	dečjih	,	„	.
20	,	moških	dokolenic	(gamaš)
Popust 10—40% od današnjih cen.
Prosti vhod celi dan in ogled brez vsake obveznosti	HdggBU	f^SPlbOt
Vsskdor d©bs*®dcl@ll	192 J  Koroška cesta štev. 19	31911
Trgovci pozor!
2-4 1844
Velika zaloga prvovrstnih mesnih konzerv iz tovarne konzerv in mesnih izdelkov v Vrhniki P° najnižji dnevni ceni. Zastopstvo za Maribor in Dravsko dolino: »Viljem Linninger & Co.“ Maribor, Cankarjeva ul. 1. Telefon štev. 55 Brzojavni naslov: „Linningerkomp. Maribor,,.
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
Dražheni ©klic,
^ t	Dne 14. oktobra 1922 dopoldne ob 10. uri vršila se bode
■	P°dpisanem sodišču v izbi št. 27, dražba zemljišča vi. št. 108. kat. krčevina, obstoječega iz stavbne parcele št. 126 z enonadstropno hišo 157 v Karčevini s hlevi, skladiščem, drvarnice i. t. d. ter iz vrtne °ek št. 402/2.
Cenilna vrednost stavbene parcele s hišo in drugimi poslopji;
Staji*	300-467	K
°a vrednost	vrtne parcele št.	402/2 pa	30.000	K
skupaj	330.467	K
^	Cenilna vrednost pritiklin, ki obstoje iz enega bakrenega, ene-
žleznega kotla in ene mize pa 2550 K in je v gornjem znesku 2aPopadena.
Najmanjši ponudek znaša 166.908 K 50 v, pod tem zneskom! ne Prodaje.
latlk	Cenilni in popisni zapisnik kakor tudi dražbeni pogoji se,
Urajjj, Vp0g!edai° Pr* podpisanem sodišču med običajnimi uradnimi
195? 1
r*Ji»o sodišče w Maribora odd. IV.
PiirBžaiti Maribor,
AJeScssindrova cesta štev. 11 (preje Jugoslovanska Union-Banka, oziroma Mariborska eskomptna banka.)
Zagreb
3@@grad
Bjelovar, Brod n/S., CeSje, Dobrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monošter (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sembor, Sušak, Sabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina). •
ARU ACSJE:
Budapess; Balkan Bank r. t.
Split: Jugoslovanska industrijska banka. VVIera : Bankhaus flifan Robert Aiexander.
dne 26. julija 1922.
Delniška glavnica in rezerve ca. EC 200,000.000 -
Izvršuje vse EaanSira® p©sS® najkulantnele
©g?©, sla;®©, e?rwa, ®pem©^, 25!©-! kr<pw?pisr, ss-sSij® in «3ra$® dleI©Sna; prBcieifce kupuje in prodaja & N 0 65 E J I C5 S E T, M s s5 š ib © r, Aleksandrova cesta j št. 57. Telefon št. 88.	1328
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Proda se
»kmečka hiša".
Pismene ponudbe je vposlati do nedelje, dne 8. okt. 1922 Razstavnemu odboru, Aleksandrov c. 22. 1890 3-3
®as»ss3gs^s®!^a RSBGara mmmmmaimmm s^sstsss^Mimwaim	ifoiKsmssBMii
i£32m £ife®y
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Električno podjetja
Prvovrstni vims5«a §©d!š Iz Sesam© hrastovih«, saše^Si od
V nedelfo, dne S. oktobra ob 10. uri dopoldne ss proda velika paviljon na Goizo-vem dvorišču. Odprte lope, deske, les 5. dr. na vrtu Dijaškega doma. Interesenti naj si objekte pred prodajo ogledajo, les zmerijo, da tako lahko ponudbe stavijo. Proda se najvišjemu ponudniku vse skupaj ali pa tudi posamezno proti takojšnjemu plačilu. Prodajalo se bode Se na vrtu Dijaškega doma". Potrebne informacije se dobe v pisarni, Aleksandrova cesta štev. 22. 1889 3-3
p@E85e@sg®gs8rafflj» jsies®?, e?
'jl'aE3ECT08a®IS!S3^S Haao
Slovenski trg 3.	.
Gradha elektrarn, električnih krajevnih omrežji in*® štalacij v hiše ler tovarne. Sblcišna popravila e . tričnih strojev. Tehnični nasveti in proračuni- J10 in Uulantna postrežba, cene zmerne
.ra'i . 11.1L k. ■ ~~J 21j 'i<3 E K: ~' 1 ~nr —T-r i nji i —wnmm
Za&rebačBia Svornka bahava,
Nar©žS8a L. Je^rtlž, ffiari&Dr, Popovičeva ulita 7.	1865
Lesne zaboje različnih velikosti prodamo takoj po nizkih cenah. — interesenti se prosijo, da se tozadevno obrnejo na
3-3 tvrdko „ELIN“ 1886
MARIBOR, Vetrinjska uSaca št. 11.
AMERlKANSK
In ansEolH v o n
Singer ©Sje. nit!, svila Itd.
nadomestni del!.
Lastna mehanična delavnica.	obfoke.
Singer Bivalni slroj! Saurne £ Co., Nevino«*,
1	(250;	ŠvI<CO)
s prakso v krmljenju in odgovornostjo prevzetih transportov, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo zahtev na
t Dušan Barbulovič
Pančevo.	1897	2-2
Prodaja
Podružnice: KAR ISO ES, Šolska ulica ftev. 2.
Zagreb, Karlovcc, Varaždin, Osiick, Vinkovcl, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Pod-gorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 341 ===== Zastopstva so * vseh v<r?!ih mestih. a==
Pošteno in zanesljivo raznašalko za
„Tabor“ išče Mariborska tiskarna d. d.
—mamam   i i   i   a
TovamiSka jtalos« j feSfceja In angleSkega
BaSRfallDtUia^B
j sc dobi po najnižjih cenah pri
I t. TRPI! N, MARI KOR
J Glavni trg gl. 17. — 1473 U— ----------------------
Obiščite trgovino A. WCEL, Maribor, Glavni trg 5 Tn dobite v največji izbiri težke emajl posode la. znamke b j kakor tudi lahko češko blago in vlito železno emajl P' j razno stekleno, porcelanasto in majojično posodo. — Prl i nakupu sa bo jate prepričali, da. je v trgovini blago dobro, *rf Na debelo 1705 10-3	. Na drobno
Bs/smo simi imtmm od imm msTB
;■	ZAHV3tVA»*E
•SAMO OVV MAmiM
po nRjnlZj* ceni priporoSa
Ivan Komim, ®S? ^
Maribor, Aleksandrova 23..
Telefon Interurbun 313.	Telefon	laterurben	SIS.
BOBM m JVM&l
varstMtfsia m® iflK®
ia0naga Ss€f©§ka
KoinlsPIska *afioga Betki LeinSBc, Gosposka uB. 14
Lastnik te izdajatelj: Koazorr.ii »Tabor«. — Tigka: Mariborska tiskarno A
ViMffit,8 oktžbfa \m?	%	T	X	R	O	!?	«	Bfrante.