Iz ostale jugoslovanske geografske književnosti Dr. Jovan D. Markovič, Regionalna geografija SFR Jugoslavije Beograd 1980, str. 938. Zelo obsežen reg iona ln i p rikaz jugos lovansk ih reg ij je tre tja p rede lana izdaja tega un ive rz ite tnega učbenika. V raz liko s ka r š tev iln im i geogra fsk im i p rikaz i J u ­ gos lav ije , ki o b ravnava jo posam ezne p rob lem ske sk lope skupa j, je to vsekakor zan im iv in sm el p ris top , ki je lahko izredno ko ris ten tud i za na jš iršo javnost. P ri­ p rava takšnega p rikaza zahteva izredno poznavan je vse geogra fske p rob lem a tike in ce lo tne Jugos lav ije . S tega s ta lišča zasluž i ta obsežna geogra fska kn jiga , da o nje j sp regovorim o tud i na tem m estu in da opozorim o na neka te re dobre in slabe s tran i te r poskušam o s tem vsaj m alo p rispeva ti h k o n c ip ira n ju m e todo log ije reg iona lne g e o g ra fije Jugos lav ije . V sekakor je p ri p rip rav i te izdaje a v to r sam za ču til po trebo po po jasn jevan ju svojega reg iona lno -geog ra fskega p ris topa , ki je še posebej na p rim eru tako ko m p lic ira n e in he terogene enote, ko t je Jugos lav ija , izredno zahteven. Posebej poudarja pom en znanstvene reg iona lne g eogra fije (ka­ te ra je druga?), ki naj bi s in te tiz ira la rezu lta te in u g o tov itve spec ia ln ih geogra fsk ih d is c ip lin s pom očjo p roučevan ja soodv isnos ti ce lo tnega p rosto rskega kom pleksa. To seveda ne bi b ilo n ič novega, če ne bi av to r v istem stavku nava ja l, da pa sp lošna geogra fija podaja rezu lta te posebn ih geogra fsk ih d isc ip lin bo lj fa k to ­ g ra fsko (deskrip tivno ) kako r pa prob lem sko. T eo re tično je seveda obo je p riso tno , vendar vsaj p ri nas na jve čk ra t ob ra tno . Še posebej pa se pos tav lja vprašan je , kaj sodi k znanstven i regionaJni g e o g ra fiji. Da im am o v Ju g o s la v iji dobre znanstvene geogra fske reg iona lne š tu d ije posam eznih p rede lov in obm oč ij v se ka ko r drži, n im a­ mo pa novejš ih zares zadovo ljiv ih in m odern ih reg iona lno geogra fsk im m etodo loš­ kim p ris topom o d g ova rja jo č ih p rikazov Jug o s la v ije ko t ce lo te . Predvsem pa m an j­ ka vsem to v rs tn im š tu d ija m kom pleksen, vz ročno oprede ljen in reg iona lno ovred ­ noten resn ično znanstven i p ris top . G lede na1 to pog le jm o vsa j nekaj osnovn ih zn a č iln o s ti ob ravnavanega prikaza Jugos lav ije . Posam ezne re g ije Jug o s la v ije so ob ravnavane v okv iru treh, ozirom a' š tir ih osnovn ih geogra fsk ih eno t (ob las ti): Panonska, P anonski obod, G o rsko -ko tlin ska enota in Jad ranska enota. Vse tr i so napre j razde ljene na večje, nekakšne m akro- reg iona lne enote, te pa na še m anjše, na jve čk ra t naravno geogra fske a li tud i de lo ­ ma u p ra vn o -ad m in is tra tivn e enote . U streznost op rede litve teh eno t g lede na raz­ ličn o s t k r ite r ije v je seveda vp raš ljiva . V sekako r pa je težko razum eti, da je Kosovo p rikazano skupa j z Jugozahodno S rb ijo , čeprav p redstav lja po a d m in is tra tivn ih in tud i po naravno geogra fsk ih zn a č iln o s tih m očno sam osto jno , od sosedn jih p re ­ de lov jasno ločeno reg ijo . Vsaka reg ija je p rikazana tr ik ra t, p rv ič v k ra tkem orisu (ob las ti), d ru g ič p ri p re ­ g lednem o risu m akro reg io n a ln e eno te in končno tre tjič p ri o risu na jm an jš ih enot. To je vse kako r sm ise ln p ris top , ki om ogoča b ra lcu poznavan je ce lo tne reg ije kot enotnega p ros to rskega kom pleksa. V endar to zah teva do ločeno s is tem a tiko , da ne p riha ja do p o nav ljan j in da se podaja v okv iru posam ezn ih s topen j tud i vseb in ­ sko ustrezna p rob lem a tika . V tem konkre tnem p rim eru pa ta tro jn o s t izgubi na vrednos ti za rad i prepogostega ponav ljan ja in nava jan ja nepom em bnih pod robnos ti te r m očne prev lade p rikazovan ja fiz ičn o g e og ra fsk ih e lem entov. V ce lo ti so š te v iln e in fo rm a c ije ze lo sp lošne, ve liko bo lj k o ris tn e in ak tu a lne iz fiz ičnega ko t iz družbenega kom pleksa, v ka te rem je na jti p rece j zas ta re lih in fo r­ m acij. To ve lja še z las ti za gospodarsk i kom pleks, ki pa je za rad i pom an jkan ja poda tkov na sp lošno v vseh nove jš ih reg iona ln ih p rikaz ih Jug o s la v ije a li ce lo po­ sam eznih repub lik izredno skopo, enos tra n sko in m očno gene tsko p rikazan . Temu bi se vsekako r kaza lo izog iba ti. P rim er tega je trd itev , da je M urska Sobota znana po od ličn ih h renovkah iz b ikovega mesa, da je že lezarna v Rušah, da je K id ričevo na Ptujskem^ po lju , da je Fram u nam en jen ih več besed ko t O rm ožu, da p ri kar obsežnem orisu D ravskega po lja ni n iti besede m im o fiz ičnogeog ra fskega orisa, da je in d u s trija gospod in jsk ih s tro jev v S lovenski B is tr ic i itd. To je sam o nekai p rim erov log ične posled ice p reve like že lje po čim bo lj kom p le tn i in fo rm a c iji o po­ sam eznih reg ijah in k ra jih . P om a n jk ljivo s ti so tud i p ri reg io n a liza c iji posam eznih obm očij. Med d rug im je na p rim e r uporab ljen te rm in G oren jska ko tlina , te r za eno­ te L jub ljanska , K ran jska , R adovljiška itd. Vse to odp ira vp rašan je m ožnosti in sm ise lnos ti do ločen ih p ris to p o v h reg io- na lnogeogra fskem u p rikazu Jugos lav ije . R eg iona lnogeogra fske p rikaze zak ljuču je jo k ra tke p red s ta v itve važne jš ih nase lij, p o k ra jin z n o tra j več jih reg iona ln ih enot, rek in ce lo k rašk ih jam . N eko liko m oti, da so t is te pokra jine , ki sega jo v dve večji reg io n a ln i eno ti, ka r d va k ra t p redstav ljene , m oti pa tud i doka j neenoten k r ite r ij p rikazovan ja kra jev , rek in ob jek tov. Tako obsežna te ks tu a ln a p reds tav itev reg ij Jug o s la v ije je dopo ln jena samo s k ra tk im i to p og ra fsk im i in ponekod še geo lošk im i p rikaz i z nap is i v c ir il ic i (tekst je v la tin ic i) . T o p o g ra fija na ka rtah je p rece j pom an jk ljiva . Navedeni so m ajhn i k ra ­ ji, neka te ra obč inska sred išča pa ne. Poleg tega se na p rim e r na ka rti Severo­ vzhodne S loven ije ja v lja jo im ena ko t D o ln ja Lendava, G orn ja Lendava, P rlek ija itd V sekako r bi b ilo zaže ljeno in p o tre b n o več je š tev ilo tem a tsk ih ka rt posam eznih po javov, ki bi te ks t do p o ln jeva le in bi z n jim i lahko nadom estili več ino s lik . V sekakor je takšen o ris Ju g o s la v ije ze lo ko ris ten , podobno ko t je potreben a tla s Jugos lav ije . V endar je obo je s iln o zah tevna na loga te r je lahko uspešna le ko t s in teza š tu d ij posam eznih rep u b lik in pok ra jin . Sam o tako se lahko zbere tud i zados tno š te v ilo a k tu a ln ih in fo rm a c ij s pod roč ja družbene geogra fije . M irko Pa k Dr. Jovan Čirič, Osnove sociologije naselja i sociologija sela. Izdala G rad ina, N iš 1980, 182 s tran i. N ase lja s svo jim i p rene ka te rim i zn a č iln o s tm i so že d lje časa v ospred ju po ­ drobne jšega p roučevan ja š te v iln ih s trok . R azlične o b like nase lij so odsev razv itos ti p ro izva ja ln ih sredstev in geogra fskega oko lja . Z a to p re d s ta v lja jo eno izmed na j­ bo lj v idn ih in tra jn e jš ih o b lik č lovekov ih d e javnos ti v p o k ra jin i. P oudariti pa je treba, da so o b like in podobe nase lij, ki so pom em bna sestav ina geogra fskega oko lja , odsev n jihove soc ia lno -gospodarske , p reb iva ls tvene in zgradbene sestave. Vse p o g la v itne usm erjenos ti č lovekov ih p ro izvodn ih d e javnos ti da je jo in op rede lju je jo s lehernem u nase lju in n jegovem u ožjem u obm očju č is to do ločene nam em bnosti. Z a to je p o trebno ob p reds tav itvah nase lij p rikaza ti tu d i š te v iln e razvo jne zn a ­ č iln o s ti n jihovega š iršega za led ja . V sekako r pa m oram o nase lja o b ravnava ti kot izredno m arka n tn o in d in a m ičn o an tro p o g e no tvo rb o v p o k ra jin i, ki pod n a jra z lič ­ ne jš im i vp liv i gospoda rsk ih in d ružb e n o -so c ia ln ih za ko n ito s ti nenehno sp rem in ja in p re o b liku je svo jo fu n k c ijo in fiz io g n o m ijo . Med pom em bnejš im i dom ačim i de li, k i s te o re tično -m e todo loškega v id ika o b ­ ravnava jo nase lja , zas luž i pozo rnos t tud i č ir ič e v a kn jiga . Za nas ni zan im iva sa ­ m o zato , ke r p isec tega v isokošo lskega učben ika izhaja iz tako im enovane » lju b ­ ljanske g eogra fske šole«, tem več predvsem za rad i č ir ič e v e usm eritve in m nogo­ k ra t p rav »sam orastn iške« raz iskova lne de javnos ti. P odroč je n jegovega dela je iz­ redno š iroko . Predvsem ga zan im a jo č lovek in n jegove d e javnos ti v p re tek los ti in sedan jos ti ka ko r tud i tra jn e jše ob like n jihovega neposrednega videza v p o k ra ji­ ni. Po vseb insk i zasnov i je de lo razde ljeno v tr i tem a tsko zaokrožena pog lav ja . D a ljšem u uvodnem u pog lav ju s led i p rikaz in op rede litev nase lij, m edtem ko je tre tji del kn jig e v ce lo ti nam enjen p rikazom soc io lo šk ih z n a č iln o s ti podeže lsk ih (ru ra ln ih ) nase lij. A v to r poudarja , da je pog lav itna na loga so c io lo g ije nase lij ko t d ru žbos lov­ ne vede v tem , da odkriva in po ja sn ju je c e lo v ito s t d ružben ih razm erij v nase ljih , n jihovo soc ia ln o svo je v ito s t ka ko r tudii razm erje med družbo in p riro d n im i — p ro s to rsk im i ses tav inam i se lišč te r n jihov ih za led ij. S o c io lo g ija nase lij o d k riva in p o ja sn ju je z a ko n ito s ti, ki p o ra ja jo nastanek in razvo j posam eznih nase lij in n jihov ih tipov. S kra tka , pod ro č je soc io loškega p roučevan ja nase lij je tud i v p rikazovan ju o bč ih za ko n ito s ti d ružbeno-gospodarskega razvo ja , ki vzpodbu ja jo nastanek in usm erja jo razvo j podeže lsk ih , in d u s trijs ko -ru d a rsk ih , z d ra v iliš k o -tu r is tič n ih in d ru ­ g ih nase lb insk ih pod roč ij.