GospodarsKi in političen list za KprošKe Slovence. Izhaja vsako drugo soboto T Kran ju (tlaka Iv. Pr. Lampret iidaja konsorcij .Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoalav Mikuä). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naroi'ninain in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druga pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca" v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 16. V Celovcu, v soboto, dne 6. avgusta 1910. Leto Ul. Na delo, ker resni so dnevi! Žalostne «o razmere pri nas na Koroškem. Povsod zasramujejo, zatirajo in preganjajo razni poklicani in nepoklicani faktorji naše mirno in potrpežljivo slovensko ljudstvo. Vse hude udarce, katere nam danzadnevom dajejo naši narodni nasprotniki, bi mogla paralizirati le na strogo narodni podlagi zasnovana slovenska politika. Toda s tužnim srcem moramo konstatirati, da so se naši odgovorni slovenski politiki ravno v usodepolnem trenotku izneverili svojim nalogam in dolžnostim. In zakaj F Zato, ker njihova politika ni narodna, ampak naravnost protinarodna. Slavna naloga teh politikov ni več odločen boj zoper škodljivca slovenskega življa v deželi, ampak boj zoper one rodne brate, ki si kot pošteni na< rodni Slovenci upajo imeti drugo prepričanje kakor «Mirovi» pristaši. Najprej so «Mirovi» politiki nastavili svoje pušice proti «Zadružni Zvezi v Celju». Niso pozabili hvaležnosti, o kateri sicer drugim kaj radi prepovedujejo, hipoma so si zmislili, da je vodstvo «Zadružne Zveze» nemškutarsko in ta izmišljotina jih je zalagala z najsmrdljivejšo gnojnico, s katero so hladnokrvno polivali ono organizacijo, katera je med koroškimi Slovenci na gospodarskem polju orala ledino. Celo možje, od katerih je bilo kaj podobnega najmanj pričakovati, so izrabljali svoj vpliv med ljudstvom za gnusno hujskarijo zoper omenjeno zadružno organizacijo. Prozoren je bil namen in tako siguren tudi vspeh te ostudne agitacije. Vse koroške posojil niče z malimi častnimi izjemami so izstopile iz celjske zadružne zveze in postale so članice Sušteršičeve zadružne zveze v Ljubljani. V tej zadružni zvezi pa so organizirane večinoma falirane gospodarske zadruge na Slovenskem. ŠuHeršičevim pristašem je šlo torej v svrho izboljšanja razmer v lastni organizaciji za pridobite? dobro situiran h koroških denarnih zavodov. Nočemo na tem mestu dalje razpravljati o tej za- PODLISTEK. Zavist. Napisal Oskar Fin, pravd Ž. Spomladi je bilo, v prvem maju, kateri je napolnil srce mlade komtese z neznanim krepenenjem. Ni mislila več na samostan, iz katerega je prišla pred kratkim, v katerem je vendarle tičala s svojimi misli. Nič ji ni bilo več za belo in tiho sobico, v kateri je tam prebivala, kajti ugajala ji je sedaj bolj njena domsča aoba. Topli pomladanski večeri, katere je presanjala pri njenem okenca in dihala vonj bezga, so bili vzrok, da je tako vzljubila svojo sobico. Sedela je ta dolgo Časa nepremično in imela oči vprte na okraske ograje terase, ki jo je objemal bezeg z višnjevkastim morjem svojih cvetov. Takrat sta se približala komtesa in Edvard. Ves Čar, ko jo je poučeval v godbi, ni nikdar pomislila na to, da bi se utegnilo izpremeniti njuno razmerje, Učenke do učitelja, ne glede na to, da je bil učitelj mlad, lep mož, ki niti oddaleč ni bil podoben svojemu prednika, staremu regentu chori, ki je komaj vlačil pete za seboj in imel obligatno tabatiero. ▲ nekega lepega dne, ko je stara guvernanta, ki je nadsprovala komteso pri učnih urab, zaspala pri svojem kvačkanju pod velikim oknom, katerega kremovi zastori to tako prijetno dušili svetlobo sob iu na ta način iste napravljali tako prijetno ljubke^ tistega dne je zagrabil Edvard roko kom» devi, ker bo koroške, pri Šušteršičev! Zvezi organizirane posojilnice, itak bodočnost poučila o posledicah nepremišljenih, prenaglih korakov. Medtem je germanizacija med koroškimi Slovenci napredovala z mrzlično hitrostjo. Mesto pomoči obupanim, «obmejnim bratom» pa je prinesel «Mirov» prijatelj in zaveznik «Slovenec» v Ljubljani dne 7. februarja 1910. uvodni članek «C.ril-metodarija», kjer je napovedal naši velezaslužni C ril-Metodo . i družbi brezobziren boj na nož. Celovški «Mir» se mu je kajpada takoj pridružil ia v bratski zvezi s ptujskim «Štajercem» sta ta umazana lista na ves glas vpila, da je Ciril-Meto-dova družba, katera je rešila že tisoče naših nežnih otročičev požrešnega nemškega žrela, smrtnoneva-ren strup za slovensko ljudstvo. Ta raca pa je bila že malo predebela in hvaležno razsodno slovensko ljudstvo naši šolski družbi ni pokazalo hrbta, kakor so mislili in pričakovali «Slovenec», «Mir» in ptujski «Stajerc», ampak oklenilo se je je še z večjo vnemo, ljubeznijo la požrtvovalnostjo. Brezvestni napadi na našo Ciril-Metodovo družbo torej niso rodili zaželjenega sadu, vendar pa so dali pravim rodoljubom mnogo misliti. Šušterši-čeva stranka ima namreč na Slovenskem vso politično moč v rokah. Ta politična moč ne sloni toliko na ljudskem prepričanju, kolikor na ljudski brezbrižnosti in zaostalosti. In ravno to brezbrižnost so hoteli izrabiti Šušteršičev! pristaši v pogubo Ciril-Metodove družbe in celega naroda slovenskega. Toda hvala Bjgu ia zdravi pameti našega ljudstva, da sem jiua zlobni nameni niso posrečili. Značilno je za naše koroške vodilne politike, da so se brez vsega obotavljanja združ b z brezvestnimi ubijalci Ciril-Metodove družbe, s tem korakom so zanesli razdor med koroško slovensko ljudstvo. Opozicijonalci na Koroškem so imeli sicer že davna povoda dovolj nastopiti odločno zoper pogubonosno «Mirovo» politiko. Začeli so izdajati «Korošca» in zbirali so okoli njega nezadovoljneže teše in šepetajo govoril k njej z razburjenim glasom, kakor še nikdar dosedsj. Njegove besede so učinkovale nanjo kakor prvi poljubi. Branila se jih je, a vendar je rada prislu-Skovala njih zvoku, ki ji je bil tako prijetno ljub. Branila se jih je in vendar je poželela vedno novih. Njena dekliška sramežljivost se je tu borila z njeuo mladostjo, z njenim hrepenenjem po ljubezni, o kateri je toliko brala in saujala, katere pa ni poznala. V tem trenutku je razumela komtesa vse strastne poglede svojega učitelja, katerih prej ni razumela. Spoznala je, da je oboževana, in ni ji bilo to neprijetno. In tako si je polagoma nehala očitati, da posluša Edvardove besede. Vdala se jim je popolnoma, vdala se je njegovim poljubom, kateri so potlej prišli — kajti priti so morali... To je bilo nekaj dni sreče 1 Nenavadne misli so navdajale komteso 1 Ko je zvečer sedela pri oknu svoje sobe in vnovič preživljala vse trenutke, ki jih je tega dne zavžila z Edvardom, je začutila hrepenenje, da stopi na teraso in da se odtod spusti v objetje dišečega morja bezgovega cvetja. A potlej — to ni bilo več cvetje in listje, katerega objetje je čutila v duhu, ampak resnično naročje, njegovo naročje... In potlej? Sreča nikoli ne traja dolgo. In pri komtesi je pregnalo njeno srečo pripovedovanje njene hišine. Hišina je poznala Odnekod Edvarda in je veliko vedela is njegove preteklosti. Pripovedovala je komtesi, da je nekdaj takrat je bil baje Se na in opozicijonalce med slovenskim ljudstvom na Koroškem. Zdrava kritika, to je bil glavni namen opozicijonalnega gibanja, sloge opozicijonalci nikjer niso rušili. Opozarjamo samo na zadnje deželno-zborske volitve, pri katerih so koroški opozicijonalci v interesu sloge na javnih shodih in v listu agitirali za «Mirove» kandidate. Resnici na ljubo je treba konštatirati, da je ravno ta agitacija pripomogla g. kandidatu Turku v splošni kuriji do lepega števila glasov. Po končanih volitvah pa je prinesel «Mir» članek, v katerem je bahavo zatrjeval, da se je koroško slovensko ljudstvo pri volit$&i>» poslanec Kirchmayer, ki je med drugim rekel, da Slovenci pismene slovenščine ne poznajo. Oglejmo si to opazko natančneje 1 Ce človek, ki ne pozna niti slovenskih razmer, niti slovenskega jezika, o nas tako govori kakor Kirchmayer, dokaže s tem svojo duševno plitvost ter nesposobnost za poslanstvo sploh. Trditev, da bi Slovenci ne razumeli pismeneg« jezika, je gola neresnica, kajti med koroško-slovenskim narečjem in pismeno slovenščino je vobče le mal razloček, in sicer le ta, da ponekod (v beljaškem okraju) povdarjajo končnice besed na pr. kupil sem lepa konja, in da asperirajo g v h, gora — hora ter da pretvarjajo g, k, h, sk, pred glavniki i in e v šumnike n. pr. hiša — šiša, zilski — zilšči i. t. d. Da se rabijo germanizmi (nemške besede), ne pride veliko v poštev, kajti te so zakrivile šole, a glavna reč je, da se splošno proti slovniškim pravilom ne greši. Navzlic temu razume vsak slovenski kmet in vsaka kmetska žena čisto slovensko besedo, saj čujejo čisto slovenščino s prižnic in gotovo še noben pravi in od nemškutarstva neokuženi Slovenec ni trdil, da je ni razumel. Marsikateri slovenski kmet ali kmetski fant ali priprosta deklica pa govori tudi tako lepo slovenščino, da daleč nadkriljuje tisto nemščino, ki jo govore nekateri nemški izobraženci v navadnem občevanju. la take čiste govorice, ki dela vsem Slovencem čast, so se privadili z lastnim trudom, zgolj le s prebiranjem slovenskih kujig, med tem ko se je Nemec šludi-ranec uči od 6. do 20. leta! Pokažite nam pa Nemca, ki bi se po samouku, po svojem lastnem trudu preril do take izobrazbe, katero nahajamo dandanes povsod med koroškimi Slovenci! Takega Nemca iščete zaman! A našli bi dosti, zelo dosti takih Nemcev, katerim učitelj v teku 8 let ni mogel ubiti v glavo pismene nemščine! In to dejstvo bi moral Kirchmayer najbolj vedeti, ker je ravno njegov okraj v duševnem oziru najpičlejši, kar on sam kot narodov «cvet» s svojimi abotnimi govori in ugovori najboljše dokazuje! Sedaj pa poglejmo malce k Nemcem, kako kaj oni razumejo svoj pismeni jeziki Bože mili! Otirati se imamo tu zgolj le na nemško kmetsko ljudstvo, ker nas Nemci tudi le tako sodijo. Leta 1906 je bilo, ko pride neki nemški profesor med kmete y labodsko dolino, s katerimi se še glede nekega pota ni mogel razumeti! Kako bi kaj gledali, ko bi jim predaval o katerem znanstvenem predmetni Kirchmayer, to bi morali vi tolmačiti I In kako «lepo» govorijo Lavodčaoje nemški, da je pravi užitek, poslušati njih houkanje n. pr. Goutt, Mourt, Rou-šen, wou i. t. d. In kakšen nebotični razloček je šele med drugimi nemškimi narečji in pismeno nemščino, to ve tisti prav dobro, kdor je malo z odprtimi očmi potoval po nemški zemlji. - Zato bi Kirchmayerju najbolj kazalo, da obrača svojo pozornost edinole na izboljšanje razmer med svojimi sorodovci ter naj nas Slovence in naš jezik nesmiselno hrepenenje, da bi se kopala v vonju bezga. A njena bujna domišljija je segla še dalje. Ne samo, da se je čutila v duhu v Edvardovem objetju, ampak nahajala se je £ njim celo izven starega grajskega drevoreda (parka), nekje v Pragi, v mali sobici z enim samim oknom, iz katerega se je videlo na umazano dvorišče, kakor ji je pripovedoval Edvard o njem. Bilo je že pozno, ko je zapirala komtesa okno svoje sobe. Lahki pomladanski veter, ki se je uprl v okno in na vso moč silil notri, je zaslišal pri tem tih vzdihljaj. «Zakaj nisem tudi jaz samo prodajalka suhega mešal?» (Nar. Listy št. 160, 1910.) Paberki. Laška univerza. Ker Nemci hočejo enkrat, da mora biti laška univerza v Trstu, drugikrat pa, da mora biti na Dunaju, je sklenila vlada (ki hoče Nemcem vse vstreči), da se naredi univerza na kolesih, tako da se je bo zapeljalo enkrat v Trst, drugikrat pa na Dunaj. Na novi slovenski univerzi v Ljubljani bode predaval o gnojenju travnikov gospod državni in deželni poslanec dr. Šušteršič, ker on najbolje pozna delovanje Tomaževe žlindre. pusti lepo pri miru, ker naše razmere popolnoma nič ne razume. Mi Slovenci pa se boljinbolj navdušujmo za naš milodoneči in v pravopisnem oziru najlažji jezik! V resnici nas Nemci zavidajo, da se ga moremo tako lahko kljub zatiranju v šolah priučiti in se v njem nadalje izobraževati. Zgolj to dejstvo in zavist pika Nemce, zato ga nam hočejo vzeti in nam vsiliti svojega na način, kakor ponuja kramar-žid svoje zmirom predrago plačano blago! Torej kvišku srca za našo milo slovenščino 1 Kostanj — zavora razširjenju nemštva? V listu «Petermanns Mitteilungen» dokazuje profesor dr. Scharfetter, da se često krijejo rastlinske meje z narodnimi mejami. Kot karakterističen zgled v tem oziru navaja nemško jezikovno mejo, ki se v bivstvu krije z geo grafiko črto, do katere raste kostanj. V srednjem veku so Nemci prodrli preko te črte, toda nikjer, kjer rase kostanj, niso mogli uspevati. Povsod tu so izginili nagloma ali pa so polagoma propadali, dokler se niso popolnoma vtopili v tnjem elementu. Usoda Gotov in Longobardov je znana. Goti so poginili pred vratmi Rima, Longobardi so se v ravnimi reke Pada pretopili v Italijane. Zemljepisna črta, do katere rase kostanj, je nekak kitajski zid, preko katerega ne morejo Nemci na jug, Romani pa ne na sever. Preko «kostanjeve meje» Nemci prav tako niso mogli prodreti, kakor niso ntog'i stari Rimljani trajno razširiti svojega gospodstva preko te mejne črte. Zli se torej, kakor da bi bili narodi prav tako kakor rastline vezani na gotove pokrajine, na gotove klimatične odnošaje, kakor da bi v drugih pokrajinah z drugimi klimatičnimi razmerami ne mogli živeti, ne da bi izgubili svoje življonske sile in svoje odporne moči. Zgodovina dokazuje, da so se posamni narodi najlažje razširjali in množili tam, kjer so bili dani živijenski pogoji za karakteristične rastline njihove prvotne domovine. Cehi so prodrli pro(i zapadu samo do črte, kjer se. je nehala ravan in kjer se je pričelo gorovje, Arabci so naselili samo one pokrajine, kjer je bila mogoča kultura datljeve palme. Geografska črta, do katere uspeva kostanjevo drevo, je tudi meja med Hrvati in Srbi ter med Madžari. Slovenci so naselili, ko so se pojavili v Evropi, Nižje Avstrijsko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Kranjsko ter dele Gornje Avstrijske in Tirolske. Tekom stoletij so popolnoma izginili na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, na Tirolskem, na Gornjem Štajerskem in Koroškem, krepko se drže samo na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, v pokrajinah, kjer raste — kostanj. Na Koroškem južno od Drave, kjer raste kostanj samo semtertja, ne da bi obrodil sadu, propada slovenski živelj vedno bolj in če se bo ta proces vršil Pozor, učiteljstvo celega svetal Kdor hoče imeti izpričevalo iz slovenščine, naj se oglasi pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Celovcu. Tam se ga bode vprašalo: «Saj znate tudi malo slovensko, kajneda?» Ezaminandu je treba samo odgovoriti: «da» in klasifician je za poučevanje slovenskega jezika. Moralo bodo predavali na novi univerzi v Ljubljani «Mirovi» privrženci, ker «Mir» tako velikokrat kvasi o tej. Dobro, da ima Ljubljana ne-posrednjo železnično zvezo z Celovcem in okolico. Gospod deželnošolskl nadzornik je rekel, da ni res, da bi se hotelo s premestitvijo slovenskega učiteljstva v nemške kraje Slovence šikanirati. To se je zgodilo le raditega, ker so nemški učitelji z nemškimi todelni že obupali in je hotel poizkusiti nadzornik še s slovenskim učiteljstvom. Kakor slišimo, dosežejo slovenski učitelji celo pri nemških todelnih dobre uspthe. Zelja deželnega šolskega sveta z Bendom vred je torej, da bi ostali še tudi zanaprej na Nemškem. Benda je dejal, da namešča nemške učitelje in učiteljice le radi tega na slovenske kraje, da bi se ti tepčki vsaj tu naučili slovensko, če se že drugače ne morejo. To je Benda vendar sram, da bi se moralo reči: «Tvoji nemški učitelji znajo samo en jezik.» v tej meri naprej, bomo v doglednem času že žalovali ob gomili koroškega slovenstva. Tudi na Gorenjskem ne uspeva kostanjevo drevo. Ali je tudi potem Gorenjski usojeno, da polagoma izgine v nemškem morju? Ca je teorija, ki jo razvija dr. Scharfetter, utemeljena, potem je usoda tako Koroške kakor Gorenjske toliko kakor zapečatena, varne pa so proti nemškemu navalu Spodnja Štajerska, Kranjska razen Gorenjske in Primorje za to,ker tu raste čudotvorno drevo — domači kostanj. Kjer pa rodi to drevo, tam ginevajo Nemci kakor rosa na solncu, vsaj tako uči in dokazuje profesor dr. Scharfetter. Dopisi. Iz Celovca. Dne 13. m. m. se je vrš>la pred deželnim sodiščem v Ctiovcu kot prizivnim sodiščem jako zanimiva razprava. Vekoslav Mrak z Brnce pri B aljaku je tožil nekega nemčurja Pirkerja, občinskega odbornika bekštanjske občine na Koroškem radi psovke «Hetzer» (hujskač). Mrak je namreč sodeloval pri tamošajih občinskih volitvah in zlasti povzročil, da sta korakali socialno'demokratična in slovenska stranka združeni v boj proti neznačajni nemčurski kliki. Na ta način si je nakopal najbesuejše napade tamošnjih nemčnrskih mogočnežev. Po nemško-nacionalnih listih so ga imenovali «der schwarzrote Mrak, die schwärzeste Mrak-Partei» itd., psovali so ga na vse načine, zlasti pa so ga obkladali s psovko «H itzer». Tako namreč koroški nemčurji dosledno imenujejo vsakega zavednega Slovenca. G. Mrak je tožil dva nemčurja, enega radi nizkotnih, splošnih žalitev, drugega pa samo radi psovke «Hetzer». Okrajno sodišče v Beljaku je obsodilo prvega, dočim je pri drugem pripuddo — dokaz resnice! Pirker je pripeljal s seboj celo trumo prič, same nem-čurje. 7 prič je bilo zaslišanih in vse skupaj niso vedele potrditi drugega, kot to, da je Mrak agitiral pri volitvah, da je imel po gostilnah slovenske agitacijske govore in da je prepeval narodne pesmi. Sedaj pa čujte in strmite nad zares salomonska modrostjo c. kr. okrajnega sodišča v Beljaku: Na podlagi takih babjih čenčarij je smatralo dokaz resnice za doprinešen in je Pirkerja — oprostilo 1 Sedaj naj pa kdo reče, da sodišča na Koroškem niso nepristranska! Značilno za razmere na Koroškem je tudi to, da se je vmešaval v to skozinskoz politično pravdo kot glavna priča tudi c. kr. orožniški stražmojster v Maloščah pri Bdjaku. Prav on je bil tisti, ki je «doprinesel dokaz resnice» s tem, da je izpovedal «dass Mrak von der deutsch-fortschrittlichen und «friedliebenden» BnÖlkerung im allgemeinen ein Hetzer genannt wurde, da er slo venische Reden hielt, nationale Lieder sang u. s. w.» (t. j. da Mraka nemško-napredno in mir ljubeče prebivalstvo splošno imenuje hujskača, ker je imel slovenske govore, pel narodne pesmi itd.) Človek zares ne ve, ali bi se smejal naivnosti, ali pa se zgražal nad nesramnostjo takega uniformiranega n&cionalca. Sedaj ni šlo več za osebp, ampak za načelo, če se sme zavednega Slovenca na Koroškem res nekaznovano imenovati «Hatzerja» ali ne. Zalo je Mrak proti razsodbi beljaškega okrajnega sodišča vložil priziv in se je tozadevna prizivna razprava vršila dne 13. m. m. pred deželnim sodiščem v Calovcu. Na ti razpravi je bil Pirker obsojen radi žaljenja časti na 3 dni zapor», oziroma 30 K globe in v plačilo precej velikih pravdnih stroškov. S tem pa je bila obsojena tudi vsa bekštanjska nemčurska banda z dr. Hichelbergom in dr. Messinerjem vred. Ta razsodba je za obmejne Slovence važna, ker jih nemčurska sodrga, ki se sama na sramoto nemškemu narodu nazivlje «deutsch-forlschritttlicb, -freiheitlich ali -freundlich, pri vsaki priliki psuje s «Hetzerji» iu sličnimi izrazi. Ne prizanašajmo jim več, marveč brezobzirno z vsako surovino pred sodišče 1 Tako jih bomo sčasoma že naučili dostojnosti-1 Iz Velikovca. (Nadzornik Socher in Nemški Schulverein.) Soboto, 23. m. m. je bila okr, učiteljska konferenca v Velikovcu in je naš c. kr. okr. nadzornik g. Socher malce poagi-tiralza 3chulverein,kojevsvojih izvajanjih navzočim učiteljstvu nasvetoval« da se obrne v zadevi šolar-skih knjižnic in šol. kuhinj, če občina ne da denarja, na nemški Schul verein, da ta gotovo pomore. Radi bi zdaj vedeli, ali je g. Socher plačan agent Schulvereina, ali pa da stori to iz — «idealizma». — Drugi nesreče ni bilo: samo tisti referat «Deutsche Sprechübungen» so premlevali precej dolgo, da so se gotovim gospodom že zobje mikali in so vsled tega nekateri nezadovoljneži že nestrpno čakali na menažo pri Nageletu. Nekateri bi bili šli po konferenci še radi k Seifritzu, pa je bila pot predolga, povrh tega še neznanska vročina, pa smo mu rajši poslali udanostni telegram, da ga dene za «špegov» ali pa za «cilinder». — Pa srečno, gospod urednik, mogoče vam poroča Se kdo drugi od naše konference; «Tagesordnung» veste, je bila dolga kakor lavretanska litanija. Rlkarjaves, (Ogenj.) Dne23. julija je pogorelo v Rikarjivesi 10 hiš z 22 poslopji. Ogenj je nastal ob 6. uri zvečer baje po nekem fantu, ki se js igral z užigalicarai. Ker je pihal moćan veter, «e je ogenj hitrn raznesel, da je bilo v pol ure že vse v plamenu. Povrhu je bilo tisU dan vse od solnca segreto ter manjkalo je brizgalnic, da bi se mogel požar omejiti. Akoravno so pogorele! vsi zavarovani, trpe kljub temu veliko škodo, ker je mnogim zgorela hišna oprava, živila, obleka in nekaterim celo nekaj denarja. Tuli pet svinj, 1 koza in nad 35 piščet je bilo žrtev ognja. U ličena je ravno pospravljena rž ter najboljša krma, kar mnogi niso imeli zavarovano. Koliko bo treba skrbi, prošenj, potov in dela, predno si postavijo prizadeti rabljive domove, kajti već nego polovica upepeljenih poslopij je bila ćista lesena, stavbnega lesa pa dotični z malo izjemo nimajo sami na razpolago. Toda Bog in radodarni ljudje bodo nesrečnikom pomagali zopet ena noge». Rikarjaves. (Junska dolina.) — K požaru v Rikarjivesi se nam če poroča: Dne 23. julija je nastal tu ob kakih pol šestih popoldne strašen požar. Pri po dom. Ravcu so igrali mali otroci z vžigalicami v steljni uti. Stelja je začela goreti. Ker je bilo prej te dni, kakor tudi na dan požara lepo, toplo in suho, se je širil ogenj zelo hitro. Nesreča je bila, da je pihal popoldne tudi veter, ki je nesel ogenj naprej. Kamor je prišel kak ogorek, je bilo kar vse v ognja. Zgorele so vse hiše, kar jih je bilo na tistem kraju, kamor je pihala sapa. V kratkem času je bilo vpepeljen h 10 hiš in 11 gospodarskih poslopij ter 2 uti. Ker so bili do malega vsi ljudje na polju, ker ni bilo dovolj vode in ker tudi brizgalnic ni bilo hitro pri roki, bi bilo misliti na rešitev teh poslopij. Dobila se je ven komaj živina in nekaj inventarja. Zagorje pri Galiciji. Gotovo je veliko Korošcev, ki ne vedo, da imamo tudi na Koroškem Zagorje, od katerih pravi narodna pesem: «Zagorski zvonovi premilo pojo — —». Tudi dne 31. julija so peli zagorski zvonovi. Ali ta dan ne milo, ampak veselo, ker obhajali smo žegnanje ob krasnem vremenu, kakršnega letos nismo vajeni. Po pranganju so se zbrali ljudje pri Mostniku. Tu je vsako leto veliko ljudi, letos pa se je vse gojetlo. Gostilno na Mostu moramo priporočati za zdaj Slovencem bolj kakor pa vse druge gostilne v gabškem okraju. Svetna ves. Minuli teden so potegnili iz Drave žensko, ki je morala že več časa ležati v vodi. Po zunanjosti se da soditi, da je bila boljšega stanu. Oblečena je bila v svilo ter imela na sebi precej zlatnega nakitja. Našlo se je pri njej tudi precej denarja; stara je mogla biti kakih 20 let. Kdo in odkod je, se dozdaj ni dalo dognati. Gllnje Kakor vsako leto, se je tudi letos obhajal na Macnu dan sv. Ane. Ker je bilo vreme jako ngodno. se je zbralo na prijazni gori par sto ljudi, ki so porabili ugodno priliko, da gredo gori k sv. maši ali pa tudi uživat krasni razgled. Trata. Dne 11. t. m. se vrši v dvorani pri Cingelcu na Trati VII. letni občni zbor društva «Gorotau». Vsi člani prisrčno vabljeni. Čas: popoldne ob 2‘/j. uri. Odbor. Borovlje, Z blestečimi Črkami bo zapisan 8. julij 1910 v aualih borovske nemškutarije. Tako vsaj mislijo oni, ki so hoteli narediti ta dan velepomemben za rakov napredek ljudem, kateri ne vidijo črez svojo korito, v katero jim namečejo visoka glava in nekateri drugi te «muštre» klaverns ostanke, kakršnih pač sami ne marajo več, ker preveč smrdijo po nizkotnem mišljenju in brezvestnem ruvanja proti onim, ki še niso prisegli na Jozijevo črno brado in na Foltijev «šircel*. Omenjenega dne se je zbrala namreč «nemško-napredna» elita iz celih Borovelj, da si skoplje novo črno jamo, kamor misli kmalu zarajžati, ali, kakor so ti ljudje sami rekli, da si ustanovijo lastno, nemško kon-sumno društvo. Glavni pri tej stvari so bili oni, ki so par tednov poprej pri Justu zatrjevali, da jim je le za povzd'go in napredek konsumnega društva. Slo je tedaj za odborove volitve in ta žlahtna gospoda se je hotela z intrigami vgajezditi v odbor dobro stoječega društva, kar se ji hvala enotnemu postopanju Slovencev s socialnimi demokrati ni posrečilo. Da je nemškutarjem slo le za to, da bi dobili konsum v svoje roke, potrjuje dejstvo, da so dne 8. julija ustanovili lastno nemčursko koasumno društvo v prostorih, kjer je imel poprej Klade svojo prodajalno — seveda v «Rosentalerhofu». Tako se nahaja zdaj navi «Rosentaler-Wirtschaflsverein» po-leg našega starega zavoda, ki novorojenemu podjetju poje otožni «memento mori»(!), kakor je Že pel prejšojemu trgovcu Kladeju. Ge si ogledamo ljudje okoli novega društva, opazimo precej znanih obrazov, ki so bili prej v odboru ali nadzorništvu starega kousuma. Med drugimi omenimo le Hon-zičko, katerega pozna sedaj vsak otrok kot neznačajnega uskoka, ki je presedlal le radi tega, ker je prišel k boljšemu koritu; poleg njega se blesti ime slaboznanega Urbasa Gencana, ki je napravil kot načelnik našega kousuma samo na moki 4000 K škode, ter se ponudil sedaj nemškutarjem, da še tem kot načelnik pokaže svoje umetnosti v gospodarstvu. Take ljudi našim nasprotnikom iz srca privoščimo, kajti pravi Lijzki so in kakor nalašč za nesačurski konsum ustvarjeni. Takih rivalov se pač malo bojimo! Le nekaj Se omenimo, da ae pomirijo nekateri —* ki nosijo seveda sedaj pri novem društvu veliki zvonec. Izrekli so namreč na občnem zboru naSega društva dvom, kako bode*li slednje pod novim vodetvom napredovalo. Poslu- šajte torej, bradati gospodje! Naš zavod vodijo le delavci, a ta tako krasno napreduje, da imamo zaznamovati za mesec junij 5000 K prometa več kakor lani istega meseca. Lep napredek, kaj ne da 1 Toliko povemo za sedaj, da se razumemo med seboj, iu da se odprejo našim ljudem oči, da bodo znali, koga se imajo držati. Delavci in kmetje! Nemškutarji so vam nastavili poleg konsumnega društva limanice, na katere vas hočejo loviti, da jim pustite s krvavimi žulji prisluženi denar. Nikar se ne dajte preslepiti, vi veste, kje je vaše društvo, le tja hodite ter obsod:te s tem gnjusno in umazano konkurenco, ki prihaja le iz narodnega sovraštva nemškutarjev do vas 1 Iz podjunske doline se nam piše, da je gospod dr. Ebrlich na nekem shodu dejal, da so edino duhovniki pripomogli, da so slov, učitelji izštudirali, potem pa rekel: Povejte mi, kateri učitelj je pa še vzgojil duhovnika. To je blatenje slovenskega koroškega učiteljstva in mi priporočamo slovenskim učiteljem, naj vprašajo dr. Ehrlicha za račun. Slovensko učiteljstvo povsod trpi in sedaj mu pa še ta prebaciva takšne neresnice. Ga je pa dal Učiteljski dom kaj, vsaj ui segel Ehrlich v žep. Nam slovenskim učiteljem je še živo v spominu, ko je dr. Ehrlich rekel: «Mi potrebujemo samo slovenske učtelje,» če so ti tndi liberalci. la sedaj?! Ravno z istimi usti blati ou naše učiteljstvo. Pri drugim bi rekli, da je to vojak s sabljo, ki je na dveh straneh nabrušena. Pošteno to ni. To je hinavstvo. Od nekod. Kakor čojemo, jemlje nadzornik Socher baje slovenskim učiteljem ugled s tem, da pove vsakemu otroku, da mu je ta ali oni nesimpatičen in slab šolnik. Razumemo I Velikovec. Pri okrajni učiteljski konferenci v Velikovcu se je z vsemi glasovi nemških in nem-škutarskih učiteljev sprejelo, da se more slovenske otroke moralično in fizično prisiliti, da bodo tndi pred in po pouku govorili nemški. Pliberk. Slovenski potoki, ki se vozite po železnici, imajte vedno pripravljen samokres, zlasti na Kolodvoru v Pliberku, kajti ako vas nahruli kakšen uradnik, bo takoj pripravljen ze znan pretepač Etieiwein, da mu pomaga, mirne in dostojne potnike po pristno staronemški navadi naklestiti. Ker je Ebeiwain konjski hlapec, kočijaž in pretepač, razumemo, zakaj se bratijo ž njim nekateri nemški in nemčurski uradniki na našem kolodvoru. Poštene družbe ti itak ne poznajo. Pliberk. Peljala sem se t soboto zjutraj proti Beljaku, kar vstopijo v Pliberku menda učitelji in učiteljice. Vsaj po govorjenju sodim, da so mogli ti biti učiteljskega stanu. Gjvorilo se je o nekem Hebeiweinu, da je baje ozmerjal dan poprej slovenskega, vsem znanega rodoljuba ua pliberškem kolodvoru. Mislila sem, da mora to biti že poseben gospod ta Hibeiwein, a nič veliko boljši o teb, ki so se peljali z menoj, ker so s takim satanskim veseljem pripovedovali te reči. «Ganz still war er (namreč slovenski potnik), nichts hat er sich getraut zu sagen,» je rekla neka gospica, ki je baje videla in slišala v e. Radi verjamemo to. Kajti takšn h pretepačev se še pes boji in tudi jaz sem se oddahnila, ko so Utopili ti Germani menda v Sinči vesi. Narodne zadeve. Celjski sokolski zlet 1.1910. Že leto dni stoji celjski «Sokolski dom»; kot nekaka predstraža napram nemškemu in nemškutarskemu Celju se vspenja na enem uajlepših prostorov, ob glavni cesti, ta na zunaj skromna stavba proti neba! Kakor pa je na zunaj «Sokolski dom» naš priprost, tako je v notranjosti okusno in praktično opremljen. Izven mestnega teritorija stoji naš dom — magistrat nam ne more glede slavnosti delati nobenih težkoč. Za naše slovensko predmestje, za slovensko Gaborje je celjski «Sokolski dem» neizmerne važnosti. Prirejajo se pozimi v njem gledališke predstave za priprosto ljudstvo, vršila se bodo ljudska predavanja, kar nam letos še, žai, ni bilo mogoče storiti, osnovana je «Ljudska knjižnica», ki jo ima v oskrbi «Klub slov. napr. akademikov». «Sokol» pa zbira nadalje pod okrilje svoje vrsto navdušenih mladih mož, katerih število se je v novem domu znatno pomnožilo. «Sokol» nam varuje pod okriljem svojim mlad naraščaj, ki pohaja večinoma iz delavskih slojev, goji nam pa tudi žensko telovadbo, katere pomen se ne da do st; preceniti. V «Sokolskem domu» imamo narodno gostilno, ki je bila za naše predmestje prepotreboa. Lahko toraj rečemo, da je bil naš «Sokolski dom» v Gaborjih tik Celja velikanskega pomena, kajti nikdar ne smemo upati na zmago v nemškutarskem Celju, ako nam ni okolica, oni obroč okrog mesta, narodno organizirana. —- 14. avgusta nas bodo poselili bratje iz vseh slovenskih pokrajin. Tudi mili nam bratje iz kraljevine Hrvaške iu zastopniki češkega «Sokola» nas bodo počastili. Slavnost sama bode za nas Celjane velikanskega pomena, katerega pojmujemo aamo mi Cejjani. Radi tega naj bodo tudi udeležba taka, kot si je mi želimo. Kdor čuti z nami, kdor pojmuje pomen slavnosti, ki naj bi bila dostojna in častna manifestacija celega Slovenstva, ta pridi. Sprejeli vas bodemo, dragi bratje in sestre, z odprtimi rokami in veselili se bodemo, da vas vidimo v sredini naši. Situacija našega naroda, posebno nas Štajercev, je ogrožena, saj se moramo bojevati proti najhujšemu in najofenziv-nejšemu sovražniku celega Slovanstva. Danes lahko rečemo, da si je začel naš narod v gospodarskem oziru staviti novo stavbo, da se moči naše zbirajo iu da nima sovražnik naš, kateremu smo tlačanih skozi stoletja, več tiste moči in onega samozavestnega pogleda v bodočnost. Posebno mi Štajerci znamo, kaj da je boj za narodno osamosvojitev in kot sokoli spoznavamo, kaj da pomeni boj za svobodo. Sokolski zlet naš bode zapustil v srcih našega ljudstva najlepši spomin, dal pa bode tudi omahljivcem veselje do novega boja. Velika poletna veselica v svetovnoznanl Postojnski jami. V nedeljo, 14. avgusta 1.1. se vrši v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, kateri meri nad 21 km, od teh je 6 km dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih preduostij — najrazličnejše kup-niške oblike, čist zrak, izključna električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, ležeč na glavni progi južne železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bode koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižalo na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. uri popoldne (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno. Naročajte in širite naš listi Svetovna politika. Jesnniko zasedanje avstrijskega parlamenta. «Poljska koresp.» je priobčila izjavo nekega odličnega politika: Od odgodenja našega parlamenta jo preteklo šele malo časa in vendar se da že iz pogovorov z vodji različnih strank konstatirati, da presojajo položaj v velito milejših barvah, ko začetkom tega meseca. To ne velja samo glede Poljakov, ki bodo šele koncem avgusta ali septembra po dogovoru z Bienertbom glede prekopov določili svojo taktiko, to velja tudi glede krščanskih socialcev in nemških nacionalcev; upati je, da se bo s pomočjo te ali one manjše skupine dalo dobiti jeseni zopet večino za najpotrebnejša dela. Jasno je, da bi nič ne koristile nove volitve brez ref arme poslovnika, zato ne misli niti Bienerth, niti kdo drugi na razpust parlamenta. Trgovska pogodba med Avatrijo in Srbijo vsebuje razne carinske olajšave in znižanje glede nekaterih carinskih izdelkov, kakor glede porcelana, glinskih izdelkov, steklenine, železnine, pohištva iz zavitega lesa, lesa vsake vrste, cementa in moke, dočira je za Ogrsko dovoljen uvoz vina, lesa, cementa, moke i. t. d. Kakor ae zatrjuje, se dovoljuje Srbiji uvoziti v Avstrijo samo sveže zaklano živino, in sicer 20.000 volov in 50.000 prašičev, in sicer v plombiranih vozovih in v vrečah in pod najobsežnejšimi varnostnimi odredbami. Iz ogrska poslanike zbornice. Pri razpravi o rekrutnem kontigentn je govoril tndi honvedski minister Hazay ter izjavil, da je uvedba dveletne vojaške službe potrebna, ali posledica bodo višji izdatki za vzdrževanje vojske. Ni aTitrijikih irednjih iolah uvedejo itrelnt Tljel Pričenši z jesenskim šolskim letom uvedejo po vseh avstrijskih srednjih šolah, in sicer za dijake zadnjih dveh razredov, torej na gimnazijah za sedmo- in osmošolce, na realkah pa za Sestoja sedmošolce strelne vaje pod nadzorstvom vojaških oblasti. Komo poveljstvo v Pragi se je že obrnilo na češki deželni Šolski svet z vprašanjem, koliko dijakov bi prišlo v poitev, ker namerava že z jesenskim Šolskim letom pričeti s poslovanjem tega pedagoškega unika. Vendar strelne vaje k sreči ne bodo obligatorne in k sreči za enkrat klasifikacija odpade. Srečna, blažena Avstrija 1 Gospodarska vprašanja. Snažnost izvrstno vpliva na rast prašičev. Poizkusi in izkušnje ram to potrjujejo. Štiri prašiče enake velikosti So krmili skozi šest tednov popolnoma enako. Dva izmed njih so vsak dan z vodo in krtačo dobro osnažili, a druga dva so pustili umazana. Ko je čas šesttedenske preizkušnje potekel, so tehtali osnaženi prašiči 25 funtov več kot umazani. Slabo sadje, ki odpada, predno je zrelo, n mora porabiti, da se uniči s škodljivimi mrčesi vred, ki so mu škodovali. Kdor to vsak dan ponavlja, bo morebiti Že v prihodnjem letu opazil vpliv svojega dela. Za pobiranja sadja se lahko uporabljajo majhni otročiči, ki so drugod povsod na poti. Edina slovenska kisla voda je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. 8 12— 1 Naroča se pri OSkrbnIŠtVU ToIstO-vrške slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci 1 Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edno slovensko kislo vodo. Raznoterosti. Katera koroška pivarna zvari največ piva. NajveC piva navanjo na Koroškem pri Zlepeju. Zatem pride Ftšerjeva pivarna v Beljaku. Stihova pivarna (Pliberk) je na Četrtem, Oblaserjeva (pri Borovljah) na 9., Antonijeva (Trg) na 11., Miklavčev (Junska dolina) na 13., Kolnvoseva (Velikovec) 14. m Nagelnova (Velikovec) na 17. mestu. Oblaser, M klavc, Kolovos in Nagele navarijo vsi vkup le 18 759 hi piva. Zlepejeva pivarna pa ga navari sama 44 003 hi. Narodi v Avstriji. Po ljudskem štetju leta 1800 je bilo v Avstriji: 27 4% Nemcev, 46 7% Slovanov, 16,1% Ogrov (Madjarov), 7-8% Rumun cev, 1 7% Lahov in 0 3% drugih narodov. Leta 1900 pa je bilo: 24 9% Nemcev, 45,7% Slovanov, 19 3% Ogrov (Madiarov), 6 7% Romunov, 1-7% Lahov in 1*7% drugih narodov. Pri ljudskem štetju se zapiše pri nas veliko Slovanov za Nemce, na Ogrskem pa veliko Slovanov za Ogre. Vkljub vsemu temu, da se sne na ta način veliko Slovanov, je v Avstriji še po tem krivičnem vladnem štetju še enkrat toliko Slovanov, kakor pa je Nemcev. Tudi po tem, za Slovane krivičnem štetju, je za polovico (ali dve četrtini) Slovanov, med tem ko je Nemcev le za eno četrtino. Torej je: za dva četrt Slovanov, za en četrt Nemcev, in za ostali četrt Ogrov, Ru* muncev, Lahov itd. Naravnost sramotno bi torej bilo za Slovane, če bi se pustili komandirati od Nemcev, katerih je komaj za četrti del prebivalstva, in katerih je polovico manj, kakor pa Slovanov. Te številke pa so še za nas itak krivične. Će bo zahteval pri ljudskem štetju, ki bo letošnjo zimo, vsak Slovenec, da se ga zapiše le za Slovenca, se bo pokazalo, da je v Avstriji še več Slovanov. Premoženje dunajskega Rotšllda. Rotšildtv je troje: eden na Dunaju, eden v Parizu in eden v Londona. Vsi trije so enako bogati. Dunajski Rot-šild ima še čez 11 milijard (11.000 milijonov) kron premoženja. Recimo, da mu nese to premoženje 4%ne obresti. Tedaj ima jud Rotšild na leto 440 miujonov kron dohodkov, na daa več kot en milijon, na uro kakih 50.000, na minuto okoli 833 in aa sekundo 14 kros dohodkov. Će je pa Rotšild pri svojih denarjih tudi srečen, to je drugo vprašanje. Hčerka njegova je tako pohabljena, da je ne mara vzeti nihče za ženo, še navaden delavec ne. In ni dolgo od tega, kar se je ustrelil njegov sin. Tovarno ali iabrlko za Igralne kvarte so ustanovili v Ljubljani. Slovenci, kupujmo in zahtevajmo zanaprej kvarte iz slovenske fabrike! Smrt zaradi zavžltja gob. V nekem kraju blizu Draždan je jedla družina gobe. Kmalu so zboleli radi tega vsi. Oče in trije otroci so umrli, mati in četrti otrok pa sta v smrtni nevarnosti. Radi pomanjkanja živeža pomoril otroke in ženo. V mestu Braumschweig na Nemškem je ustrehl See! ander, ki je prodajal salato, repico, črešnje itd. svojo ženo in dvoje otrok. Nato se je pa ustrelil samega sebe. Cigan — dvorni muzikant. Cigaaski goslač Bela Berkeš je imenovan za dvornega glasbenika. To je čast, ki doleti le malokaterega glasbenika. Nove, male smodke ali cigare bomo dobili v kratkem, skoro gotovo, da že v tej jeseni. Te smodčice bode posebno za take, ki ne kadijo veliko, ker smodka ni dobra, če se jo drugokrat zopet zasmodi. Pa tudi v žepu se bodo te smodčice prav lepo pustile hraniti. 136 let star mož živi v Perdimu na Bolgarskem. Počuti se prav dobro iu je tako čvrst, kot bi bil star šele 60 let. Poslanci, ki ne znajo brati In pisati. Med novoizvoljenimi poslanci v Bosni je 9 takih mohamedanskih poslancev. Kakor se sliši, nameravajo napraviti za nje šolo, da se bodo naučili zraven poslaučevanja tudi brati in pisati. I Slovenci, ne zabite družbe SV. tIRILA IN METOPAI Smešnice. Zdravilo za hude žene. Bila je nekdaj hudobna, jezikava žena, ki je svojega moža tako dolgo dražila z ostrim jezikom, da jo je dodobra pretepel. Zena, katera ni pomislila, da povzročuje vse to sama s strupenim jezikom, gre nekega dne k slavnemu zdravniku ter ga naprosi, naj ji za Boga di zdravila zoper moževo divjanje. Zdravnik takoj spozna, kakega zdravila ji je treba. Vzame torej stekleničico navadne vode ter jo di ženi z naročilom, naj vselej, kadar se moža loti togota, vzame polna usta tega zdravila ter je ima tako dolgo v ustih, da se možu jeza zopet poleže. Ker je žena vestno izpolnjevala ta nastvet, ni dobila od tega časa od svojega moža ne samo ! nobenega udarca, ampak tudi nobene neprijazne besede. Za to zdravniku ni bila ne le prav hvaležna, nego mu je prinesla tudi lep dar. Tekne mu. Zdravnik: «Ali vam tekne jed P» Bolnik: «I, če imate ravno kaj pri sebi, gospod zdravnik, pa bi že jedel 1> Kmetska ošabnost. Zdravnik: «Tako, nate zdravilo za svojega možal Dajte mu vsake štiri ure eno žlico!» Kmetica: «Oh, gospod doktor, aaj mu jo lahko , dam vsake pol ure. Nismo, hvala Bogu, tako j ubožni, da bi si še zdravil ne mogli kupovati 1» | Srečno odnesel. Zdravnik pride kakor navadno zvečer v bolnico ter vpraša strežnika: «Koliko jih je umrlo danes?» — «Pet jih je zaspalo v Bogat» odgovori strežnik. — «Saj sem vendar šesterim bolnikom zapisal zdravila,» pravi zdravnik, «kaj je s šestim?» — «Ta ni hotel izpiti zdravila, ta še živil» odreže se strežnik. Dobra tolažba. Bolnik: «Ali res ozdravim, gospod doktor?» Zdravnik: «Getovo, gospodi Zakaj izmed sto ljudi, kateri imajo to bolezen, ozdravi le eden! Zdaj pa mi jih je, kakor vidite tu-le iz mojih zapiskov, umrlo že 99, tedaj vi ozdravite!» :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. 9 g Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška dražba Peter Weratg 62 4 družba z omejeno zavezo v Borovljah, Korolko. Ceniki brezplačno in poštnino prosto. Varstvena znamka: linenent (apsici coup nadomestek za sidrov - pain - expeller je vobče priznan kot Isvrstno, bolečine tolažeče in odvajalno vmetenjo pri pro-hlajenju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in škatije z našo varstveno znamko „sidro", kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek. Dr Jitrja lekarn pri „zlatem lete" v Psraifi |7p Ellzabetna ulloa čtev. 5, nova. (Mijatermlcdai. štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 bs 85 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 5,000.000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po l| 01 _______ 4 12 10 od dne vloge do dneva vzdlga. K Kolodvorska oesta št. 27. H Zamenjava In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi. Vinkuluje in devlnkuluje vojaške in ženltnlnske kavcije. Eskompt in Inkasso monio. :: Bonna naročila. Prodiji nek mt mi piplrltv proti gotoflil po doenom korzu. Centrali i Ijnbljanl Podružnici V $pijtto, Trstu, JarajcVn in Gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad. 1 52—53 Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.