Pofitnlmi oMatm f gotovini Leto XVm., št« 289 a. Ljubljana, nedelja 12. decembra 1937 Jena 2 Din upittvuuiivu irfjubijana. tvn«uij«v& Bik* 0 — Telefon »t «122, 8123, sut «125. si«t Inseratni xideieK: Ljubljana. Selen* Ourgova m 8 — Tel 83»2. 3492. Podružnica Man bor: Grajalo trg 7. Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 Telefon et 190 Rakuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana U 11 842, Praga čisio 78.180, Wteo «t 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—% Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Grajaki trg St. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayerleva ulica štev. J, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Akademija znanosti in umetnosti Včerajšnji dan se bo, tako vsaj trdno upamo, za trajno uvrsti] v slovensko kulturno zgodovino: tega dne je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Nova Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, se sestrsko pridružuje Akademijama v Zagrebu in Beogradu kot najmlajša sodelavka v organizaciji naših znanstvenih prizadevanj. Z narodnim osvobojenjem so bila slovenski besedi in slovenskemu kulturnemu delu odprta na stežaj tudi tista vrata, na katerih je prej trdovratno stražil avstrijski režLvi s svojimi germansko-kul-turnimi stremljenji. Tako —, dobili poleg srednjega šolstva tudi najvišji učni in znanstveni zavod, čigar obstoj šele uvršča narod med kulturno polnovredne narode: dobili smo univerzo v Ljubljani Obstoj in funkcija univerze pa vodita že skoraj z neko nujnostjo k ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti, kajti naraščajoče znanstveno delo potrebuje organizacijo, ki ga tudi izven univerze reprezentira, združuje in usmerja. Cela vrsta zn-.n-stv^-uh zahtev in potreb je rešljiva samo ob sodelovanju znanstvene ustanove, ki ima dovolj avtoritete in sredstev, da usmerja večstransko prizadevanje k določnemu smotru. Z Akademijo znanosti in umetnosti nastopa organizacija slovenskega znanstvenega dela višji razvojni stadij in vse naše višje kulturno življenje dobiva na znotraj in na zunaj dostojno reprezentanco Moglo bi se ugovarjati, da imamo v Jugoslaviji že dve Akademiji znanosti in umetnosti in da bi lahko ena izmed teh ali obe skupaj izvrševali isto funkcijo tudi za slovensko ozemlje. Dejstvo pa je, da se kulturno življenje Jugoslavije izživlja prvenstveno v treh tradicionalnih središčih in izmed teh ima Ljubljana zaradi slovenske jezikovne avlzmomnosti čisto p iben položaj Niti Zagreb niti Beograd n moreta preko svojih Akademij tako voditi, usmerjati in reprezentirati znanstveno prizadevanje v naši ožji domovini, kakor velevajo nitgove rastoče potrebe in zahteve. Res nobena -Lah obstoječih Akademij ni mogla doslej zavzeti organiza-torično vplivne funkcije v slovenskem k 'turnem ki-gu in slej ko prej se obe omejujeta v glavnem le na tradicionalno dano jim ozemlje. Te in še druge okoliščine so dovoljni argumenti proti ugovorom ki bi se morda pojavih zoper ustanovitev .ase najmlajše znanstvene ustanove. Nova Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vstopa v življenje kot delavka za posebne višje kulturne naloge. ki jih zastavljata Slovencem naša zem' a in naš ....rod. tudi kot sodelavka pri skupnih smotrih, ki jih nalaga kulturnim činiteljem obstoj m interes skupne narodne države. Nova Akademija v Ljubljani ne podira nič obstoječega in ne ovira nikogar v njegovem razvoju in delovnem razmahu, pomeni pa za slovenski del Jugoslavije in preko nje^a za vse slovensko etnično ozemlje intenzifikacijo kulturnih, posebej še znanstvenih prizadevanj. Kultura se nikdar ne zadovoljuje z velikimi kompleksi ki jih ne more dovolj pregledati in intenzivno obdelovati, zato celo pri nacionalno in jezikovno zdavnaj zedinjenih narodih deli področja, parcelira prevelike komplekse in jim prepušča avtonomno obdelovanje duhovnih tal. Odtod imamo v Franciji in Italiji vrsto akademij, ki delujejo neza-visno od reprezentativnih akademij v prestolnicah, kjer se vsi vodilni krogi predobro zavedajo, da sleherno dobro opravljeno znanstveno delo, sleherni resničen kulturni uspeh samo povečuje in pomnožuje skupni zaklad, skupno korist, moč in slavo. Tako se da zagovarjati ustanovitev slovenske Akademiji v Jugoslaviji tudi s stališča one »kunnosti, ki je izražena z državnim in narodnim edinstvom Um":vo je pa, da razumno in pravilno umevani slovenski interesi le še bolj utemeljuieio *qko nispenie naSpga kulturnega življenja. Tudi skupnostno prizadevanje mora sloneti na organičnem načelu in na pravilni rasti posameznih sestavnih delov. Slovenci imamo zadostno opravičilo svoje Akademije ne samo v današnjem živahnem razmahu svojega kulturnega in posebej še znanstvenega dela razmahu, čigar kvaliteta večkrat presega našo številčno moč, marveč tudi v kulturni tradiciji Ljubljane 2e ob koncu 17 stoletja smo imeli tu po zgledu italijanskih akademij Academio operosorum, ki je v drugi polovici 18. stoletja zopet oživela in združevala lokalna znanstvena prizadevanja. Tradicije te akademije je nadaljeval prosvetljeni baron Žiga Zois, s čemer so se vključile v naš narodni preporod Z včerajšnjo ustanovitvijo se Akademija vrača v naše kulturno življenje v moderni in polnovredni obliki, ki ustreza današnjemu stanju naše znanosti in zahtevam njene sodobne organizacije. Novo Akademijo zn ar osti in umetnosti čakajo lepe in obsežne naloge, če jih , BEOGRAD BO DANES SVEČANO SPREJEL PREDSTAVNIKA FRANCIJE Za sprejem francoskega zunanjega ministra Delbosa se pripravlja vsa prestolnica — Program za obisk dragega gosta Beograd, 11. decembra, p. Jutri zjutraj prispe v Beograd francoski zunanji minister g. Yvon Delbos. V pričakovanju visokega in ljubega gosta je zavladalo v Beogradu že nocoj prav slavnostno razpoloženje. Vse mesto je v jugoslovenskih in francoskih zastavah, svečano sta okrašena zlasti kolodvor in trg pred njim. Nocojšnja »Samouprava« pozdravlja prihod Delbosa in naglaša prisrčne odnošaje med Francijo in Jugoslavijo. »Pravda« je objavila tudi poseben članek izpod peresa zemljoradniškega voditelja Joče Jovanovi-ča, ki pravi, da je krožno potovanje francoskega zunanjega ministra po Srednji Evropi največjega pomena za utrditev odnošajev med Francijo na eni ter prijateljskimi srednje-evropskimi državami na drugi strani. Delbosovo potovanje ima namen odpraviti vsa nesoglasja in sleherno nezaupanje. Zato je njegovo potovanje večjega pomena, kakor je bil obisk pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthoua leta 1934. K temu se pridružuje še dejstvo, da prihaja Delbos tudi kot opolnomočenec angleške vlade z nalogo da obvesti prijateljske državnike o angleških razgovorih v Berlinu in o francosko-angleški konferenci v Londonu. Nocojšnji listi objavljajo tudi definitiv-ni program Delbosovega bivanja v Beogradu. Francoskemu zunanjemu ministru bo že na kolodvoru prirejen svečan sprejem. Razna nacionalna društva so že danes izdala proglase na svoje člane, naj se zanesljivo udeleže manifestativnega sprejema na kolodvoru. Minister Delbos se skupno s francoskimi novinarji in ostalim spremstvom pripelje jutri zjutraj malo pred 7. uro v Zemun. Francoski novinarji bodo z istim vlakom nadaljevali svojo pot v Beograd Delbosu pa bodo v Zemunu stavili na razpolago poseben vlak 3 katerim se bo ob 8 50 pripeljal na beograjsko glavno postajo Pozdravili ga bodo predsednik vlade, vsi ministri, zastopniki vojaških in civilnih oblasti v prestolnici ter množica ljudstva. S postaje se bo Delbos odpeljal najprej v mar-šalat dvora, kjer se bo vpisal v dvorne knjige, nato pa takoj v zuname ministrstvo. kjer bo uradno obiskal ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Iz zunanjega ministrstva se bo odpeljal v francosko poslaništvo. Opoldne ga bo sprejel Nj. Vis. knez namestnik popoldne ob 15. pa Nj. Vel, kraljica Marija. Zvečer bo ministrski predsednik priredil slavnostno večerjo v Gardnem domu. V ponedeljek dopoldne. se bo Delbos s spremstvom odpeljal na Oplenac, da se tam pokloni na grobu velikega kralja. Med potjo nazaj se bo ustavil na Avali in položil venec na spomenik Neznanemu junaku. V restavraciji avalskega hotela mu bo predsednik vlade priredil intimno kosilo. Popoldne v ponedeljek bo Delbos sprejet pri obeh kraljevih namestnikih dr. Stankoviču in dr. Peroviču. Potem se bo spet sestal s predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem. Ob 18. pa mu bodo v prostorih Društva prijateljev Francije priredili čajanko, zvečer pa bo svečana večerja na francoskem poslaništvu. V torek dopoldne bo Delbos sprejel zastopnike francoske kolonije v Beogradu. Popoldne bo obiskal francosko šolo. nato pa se bosta Delbos in Stojadinovič še enkrat sestala in zatem skupno sprejela novinarje. Zvečer bo še intimna večerja na francoskem poslaništvu, ponoči pa se bo Yvon Delbos s svoiim spremstvom odpeljal preko Budimpešte v Prago. Sodba francoskega polslužbenega Usta Pariz, 11. dec. g. O potovanju francoskega zunanjega ministra piše »Temps« v svojem uvodniku med drugim: da so bila pogajanja v Bukarešti zelo prisrčna in da so rodila razveseljive rezultate Tudi razgovori v Beogradu bodo zelo zanimivi. Pogodba med Italijo in Jugoslavijo nikakor ne tangira pogodb, ki vežejo Jugoslavijo s Francijo, Češkoslovaško Rumunijo ter državami Balkanske zveze. Zunanja politika Jugoslavije je obeležena kakor zunanja politika vseh držav po zemljepisnem položaju. Jugoslovenski narod dobro ve. da je njegova neodvisnost odvisma od politične stabilnosti v srednji in vzhodni Evropi. Zaradi tega je najboljše jamstvo za Jugoslavijo politika kolektivne varnosti. Jugoslavija je s svojo vojaško silo izredno važen element te varnosti. To je teren, na katerem se bo koristno izkazalo francosko-jugoslovensko sodelovanje. »poso t francoskih leta! Zanimiva razprava v francoski poslanski zbornici Pariz, 11. dec. AA. Na današnji seji poslanske zbornice so razpravljali o proračunu lctalsKega ministrstva. Predsednik poslanskega odbora za letalstvo Bossou-trot je izjavil, da so poročila o kritičnem položaju francoskega letalstva brez podlage. Letalski uspehi v nekaterih drugih državah so posledica posebnih aparatov športnega tipa Teh aparatov ne kaže primerjati z letali francoske vojske, ki so popolno jamstvo za varnost države in prebivalstva Nato ie predsednik letalskega odbora čestital ministru k doseženim uspehom, zlasti pa k sklepu o nacionalizaciji tovarn, ki izdelujejo letala in letalske potrebščine. Poslanec narodne neodvisne stranke in bivši minister Piere Dignac je poudarjal, da se nacionalizacija letalskih tovarn ni obnesla. Poslanci liudske fronte so protestirali desničarski poslanci pa ploskali. član francoske socialistične stranke Gau-rand je izjavil, da so nemška letala hitrejša kakor francoska, ne gre pa tu za posebne aparate, marveč za navadna nemška letala. Takoj nato je povzel besedo letalski minister Pierre Cot in izjavil: če primerjamo naše aparate s tujimi, je res, da so tuja letala precej hitrejša kakor naša, vendar pa imamo tudi mi podobna letala, ki s .-vojo hitrostjo prekašajo tuja. Naši najnovejši lovski aparati in aparati za bombardiranje lete s hitrostjo 490 in 470 km na uro in so torej precej hitrejši kakor nemški in italijanski enake oblike Javno mnenje naj ve. da moramo z omejenim proračunom za letalstvo korakati vštric z drugimi narodi in da so navzlic temu letala, ki jih imamo v službi, in ostala naša letala enakovredna z letali tujih diržav. Velike zračne bitke v Španiji Salamanca, 11. dec. o. Po vesteh iz nacionalističnega glavnega stana se je včeraj popoldne 70 km vzhodno od Saragose razvila silna letalska bitka, v kateri je sodelovalo po 100 letal na vsaki strani. Pravijo, da je bil to največji letalski spopad v španski državljanski vojni. Nacionalisti zatrjujejo, da so bili v premoči in da so sestrelili 25 republikanskih letal, dočim je bilo izmed njihovih sestreljeno le eno. Barcelona, n. dec. AA. V zaščiti štirih lovskih letal je 10 sovražnih bombnikov bombardiralo letališče blizu Handascosa bo — o čemer smo sicer prepričani — razumevala dovolj široko in če bo imela za svoje delovanje dovolj sredstev Mislimo. da bi njen posebni položaj zaslužil zadostno podporo iz javnih sredstev. Z druge strani bi bilo želeti, da bi pri nas ne izumrl dokončno plemeniti tip kulturnih mecenov, ki so tako obilno podprli obe sestrski Akademiji. Če se bo kdaj pozneje uresničil priporočljivi načrt, da bi dobile vse tri Akademije v Jugoslaviji posebno reprezentanco, bo to samo v korist evropskemu uveljav-ljenju naše znanosti. Novo Akademijo znanosti in umetnosti pa pozdravlja z najboljšimi željami vsa slovenska javnost z iskrenimi čestitkami njenim ustanoviteljem in prvim članom, ki so prevzeli pomenljivo delo za ustalitev njene končne oblike in njenega nadaljnjega razvoja. na aragonski fronti. Republikanska letala so se takoj dvignila in je prišlo do letalske bitke Sestrelili so dva bombnika in dve lovski letali. Republikanci so izgubili eno lovsko letalo, pilot pa se je rešil s padalom Ob 18.15 so sovražna letala bombardirala mesta Barbastro in Castelo Barcelona, 11. dec. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da so včeraj ob 16.45 popoldne nacionalistične vojne ladje bombardirale Alicante. Bombardiranje je trajalo 15 minut. Obalno topništvo je takoj odgovorilo na napad in prisililo ladje, da so se umaknile. Na republikanski strani je padel le en vojak, štirje pa so bili ranjeni. Povzročena škoda je zelo velika. Prve parlamentarne volitve v Rusiji Moskva, 11. dec br. Z današnjim dnem je bila zaključena volilna kampanja za prve parlamentarne volitve v Sovjetski Rusiji. Jutri bodo ruski volilci oddali svoje glasove. Volilna propaganda jc bila zelo živahna in so postavili v službo ves sovjetski aparat, da bi biia udeležba pri volitvah čim večja ter da b; se na ta način manifestirala nred zunanjim svetom solidarnost držav Sovjetske unije. O izidu ne more biti dvoma. Kandidate »o postavljale po večini državne oblasti, protikandidatom pa so povečini naprtili kake pregrehe in jih zaprli. Stalin kandidira v 200 volilnih okrožjih, 300 kandidatov je postavila vlada. 150 komunistična stranka. 75 rdeča vojska, 40 GPU, ostale pa delavske organizacije. Delbosov odhod iz Bukarešte Bukarešta, 11. dec. br. Francoski zunanji minister Yvon Delbos je danes dopoldne zapustil rumunsko prestolnico in odpotoval v Beograd. K slovesu so se na bu-kareškem kolodvoru zbrali vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Tatar reseom, številni politični voditelji in zastopniki diplomatskega zbora, častna četa z godbo in zastavo je izkazala Delbosu vojaške časti. Med sviranjem marseljeze in viharnimi ovacijami je ob 9.50 krenii vlak s postaje. Do meje je spremljal Delbosa pomočnik zunanjega ministra Radu-lescu. Sinoči je imel Delbos zadnje razgovore z zunanjim ministrom Anton eseom, nato pa je sprejel voditelje rumumskih političnih strank razen zastopnikov železne garde. Posebno je bil zapažen dolg razgovor Delbosa z bivšim rumunskim zunanjim ministrom Titudescom, ki se je Ob priliki Delbosovega obiska po dolgem času zopet mudil v Bukaredti. Tatarescu pojde v Varšavo Varšava, 11. dec. AA. Pc poročilu tukajšnjih listov bo predsednik rumunske vlade Tatarescu v kratkem Obiskal Varšavo. Herriot bo kandidiral za prezidenta republike Pariz. 11. decembra, b. »Echo de Pariš« piše, da se v pariških političnih krogih veliko že razpravlja o nasledniku prezidenta Lebruna na najvišjem mastu v francoski republiki, dasi poteče Lebrunov mandat šele spomladi 1939. Prezident Lebrun je že večkrat izjavil, da se ne bo več v bodoče pota-sroval za to čast. Tudi predsednik senata Jeanneney. ki bi prišel po 6vojem položaju prvi v poštev za bodočega kandidata, je izjavil, da odklanja kandidaturo Tako se sedaj im snu je samo še eno ime Herriota, sedanjega predsednica francoskega parlamenta. Le, če bi budi Herriot odklonil kandidaturo. bi prišla v poštav še dva radikalna voditelja. in sicer sedanji ministrski predsednik Chautemos ter vojni minister Daladier, predsednik francoske radikalne stranke. Zunanji minister Yvon Delbos Francoski zunanji minister Yvon Delbos, ki bo od danes naprej naš dragi gost, spada kljub svojim, za francoske prilike mladim letom med najuglednejše in najvplivnejše politike in državnike zavezni- ške Francije. Obenem je veljal in še velja za enega najboljših francoskih novinarjev. Rodil se je 1. 1885. koi sin ljudskošolskega učitelja. Na univerzi je absolviral pravo,' po končanih študijah pa se je posvetil novinarstvu in politiki, v kateri se je pridružil radikalno socialistični stranki. Med vojno je služboval pri letalstvu, kjer se je tako odlikoval s svojim pogumom, da je bil dvakrat pohvalno naveden v armad-nih poveljih. Trikrat je bil ranjen, a ostal je mobiliziran vse do sklepa miru. Po vojni se je Delbos vrnil v novinarstvo in najprej z nekaterimi prijatelji ustanovil v Parizu dnevnik »Ere Nouvelle«. Po par letih se je od tovarišev prijateljsko ločil in prevzel vodstvo znanega pokrajinskega velikega dnevnika »Depeche de Toulouse«. Leta 1924. je bil prvič izvoljen za poslanca in nato pri vseh sledečih parlamentarnih volitvah. Ze pred desetimi leti je postal prvič minister in mu je bil poverjen resor za ljudsko pro-sveto. Kasneje je bil še večkrat minister < v raznih resorih, vmes pa je ponovno zastopal svojo državo na raznih važnih mednarodnih konferencah. Ko je po lanskih volitvah Leon Blum sestavil novo levičarsko vlado, je poveril zunanje ministrstvo Yvonu Delbosu. Ta izredno važni resor upravlja še danes. V tem svojstvu, kot predstavnika velike in prijateljske zaveznice, ga iskreno pozdravlja vsa Jugoslavija, ko prihaja danes na službeni obisk v njeno prestolnico. Italija Izstopila Iz Društva narodov Mussolini Je sinoči med velikimi manifestacijami sporočil stotisočglavi množici sklep o izstopu Rim, 11. decembra, br. Nocoj ob 10. je bila seja velikega fašističnega sveta, ki se je sestal v Beneški palači. že ure poprej so trg pred palačo in sosedne ulice zasedli stotisoči pripadnikov fašističnih organizacij in drugega prebivalstva. Igrale so neštete godbe, množice pa so prepevale razne fašistične popevke. Seja fašističnega sveta je bila le kratka. Že 10 minut po 10. uri se je na balkonu Beneške palače pojavil ministrski predsednik Mussolini, sprejet z viharnimi ovacijami. Ko so signali iz fanfar ovacije prekinili, je spregovoril Mussolini in sporočil zbranim množicam, da je veliki fašistični svet ravnokar sklenil izstop Italije iz Društva narodov. Mussolinijev nagovor Duce je med drugim izvajal: Italija je nudila sveta dolgo vrsto let primer doslej neznane potrpežljivosti. Nismo pa in nikdar ne bomo pozabili zločinskih poskusov, ki so prihajali iz ženeve, da bi se zadavil italijanski narod. Bili so mnogi, ki sp mislili, da bo ta ali oni narod, katerih zastopniki sede v ženevski ustanovi, napravil v danem primera potrebno gesto zadoščenja za nas. Vendar se to ni zgodilo. Nihče ni hotel tega storiti. Nazadnje se je celo združilo mnogo vlad proti nam. Hoteli so nas zadušiti s sankcijami, da bi nas tako obvladali, kajti svet Društva narodov komandirajo sile, ki so sovražne Italiji. V teh okoliščinah ne moremo več sodelovati z ženevo. Vse, kar Je prihajalo iz ženeve, je bilo proti nam, proti naSim stremljenjem, proti nagemu vojaškemu duhu. Napočil je čas, ko moramo izbirati, ali ostanemo še nadalje v Društvu narodov, aJU pa gremo ven. Ali naj ostanemo Se nadalje v ženevi? (Množica viharno odgovarja: Ne!) Ali naj gremo ven? (Množica zopet viharno odgovarja: Da!) Torej smo sklenili, da gremo ven. Bild je dovolj! Obrnimo hrbet temu ru&ečemu se templju, ki ne pripravlja miru, ampak vojno. Tega koraka ne bomo nikdar obžalovali. Smešno bi bilo misliti ali verjeti, da se je Izvajal na nas kak pritisk s katerekoli strani, da bi storili ta korak. Naši zavezniki na osi Rim—Berlin- -Tokio, to je edina resnica, so soglasni z nami, toda z absolutno dlskrecijo. Izstop Italije lz Društva narodov je dogodek silne zgodovinske važnosti, ki bo pritegnil nase pozornost vsega sveta dogodek, čegar posledice se Se ne dajo predvi- j deti. Toda pri vsem tem ne bomo zapustili temeljnih načel naše politike, ki je usmerjena na mir in sodelovanje. Baš te dni smo to dokazali, ko smo svečano potrdili mir na Jadranu. Grožnje, ki prihajajo in bodo še prihajale od časa do časa iz tako zvanih demokracij, nas puste popolnoma hladne. Proti narodu, kakoršen je italijanski, ki je pripravljen na vsako žrtev, se ne da nič storiti. Oboroženi smo v zraku, na kopnem in na morju. Prestali smo že dve vojni in smo svojo moč preizkusili, a predvsem se ne sme pozabiti, da smo prežeti junaškega duha naše revolucije. Italije ne bo mogel nihče in nikdar streti! Sporočilo o sklepu velikega fašističnega sveta je bilo sprejeto od množice, ki jo cenijo na 800.000 ljudi, z velikimi manifestacijami in z ovacijami Mussoliniju, kralju in Italiji. Manifestacije so trajale še celo uro, nakar so se začele množice v redu razhajati. Mussolinijev govor in deloma tudi sledeče mu manifestacije so poleg italijanskih prenašale tudi vse jugoslovenske, avstrijske, nemške in še nekatere druge radijske postaje v Evropi. Danski kralj v Londonu London, 11. dec. AA. Snoči je prispel v London danski kraljevski par. Papež obolel Vatikan, 11. decembra, g. Papež Pij XI. je obolel na bronhia'nem kataru. Telesni z^Tavnik je odiredil popoln mir. poslanik v Berlinu Berlin, 11. dec. br. Odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Berlinu je danes uradno obvestil nemškega zunanjega ministra, da se sovjetski poslanik Jurenjev ne vrne več v Berlin. Jurenjev je pred tremi tedni takoj po pristopu Italije k protikomu-nističnemu paktu odpotoval v Moskvo. V berlinskih krogih smatrajo to za moskovsko demonstracijo, ki naj dokaže, da je Rusija desintaresirana v nadaljnjih odnošajih z Nemčijo, ki je na čelu protiruskega bloka. Berlinski listi seveda tudi domnevajo, da je doletela berlinskega poslanika enaka usoda kakor druge njegova tovariše, ki so bili v Moskvi aretirani Itn postavljeni pred sod> Ke ter ustreljeni. h^eba* i ? b ep i zase in jozeta božično d a p i b o na današnji razstavi dpoeerue! gpegopic Prešernova 5 stop baje samej novo-sti' stop epvtn t Boj za Nanking še nI končan Kitajci se bore za vsako hišo posebej ln Japonci še niso zavzeli niti polovice mesta Šanghaj, 11. decembra, o. Vesti o borbah za Nanking ai čim dalje bolj nasprotujejo. Tudi vesti iz japonskih virov le malo skladajo, tako da si ni mogoče ustvariti prave slike o bojih za glavno kitajsko mesto. Po več vesteh so Japonci prodrli že v središče mesta, kjer se razvijajo krvave borbe od hiše do hiše, ker Kitajci nasprotniku ne prepuščajo brez boja niti pedi svoje zemlje. Ponekod so Kitajci zadržali Japonce celo še onstran mestnega obzidja. V središče mesta so prodrli Japonci le z jugovzhodne strani skozi pekinška vrata. Kitajci so razmestili po strehah hiš strojnice in metalce min ter si morajo Japonci priboriti vsako hišo posebej z ogromnimi žrtvami. Pri tem jim pomagajo japonska letala, ki Se pri bombardiranju kitajskih postojink Izmenjavajo. Letalske bombe neprestano udarjajo v posamezne hiše in druge objekte. Kljub temu se Kitajci nočejo umakniti brez boja. Borbe za Nanking trajajo že 40 ur, vendar pa Kitajci Japoncem še niso prepustili niti polovice NanUinga, Po kitajskih vesteh iz Hankova so Kitajci odbili že tri velike japonske napade na ju~ govzhodna in jugozapadna nankinška vrata. Le pri pekinških vratih so Japonci vdrli v mesto. Tu so morali obzidje po neštetih poskusih podminirati in razdreti, da so lahko skozi njegovo odprtino udarili v mesto. Na področju med Hankovom in Nankin-igom je proglašeno obsedno stanje. V Saneh a ju so Japonci priredili mednarodnim oblastem novo iznenadenje. Velik oddelek japonske vojske je zavzel del Nan-tava, kolikor ga pripada mednarodni koncesiji. Včeraj popoldne je neki Kitajec tam ustrelil japonsko stražo, kar so Japonci sma- trali za povod, da lahko zavzamejo ta predel francoske mednarodne koncesije, češ, da morajo skrbeti za red med Kitajci, katerih število je v zadnjem času v tem mestnem okraju naraslo na več efcotieoč. Nepričakovan kitajski odpor Šanghaj, 1L dec. AA. Po poročilih iz Nan-kinga je odpor kitajskih čet t mestu samem mnogo hujši, kakor eo Japonci pričakovali Japonskim oddelkom se je sicer posrečilo prodreti v notranjost mesta skozi južna vrata. vendar pa so ee morali zopet umakniti. Protinapad Kitajcev je bil zelo močan. Kitajci so pri tej priliki zaplenili štiri japonske tanke in precejšno množino vojnih potrebščin. Mislijo, da bodo kitajski oddelki nudiili še močnejši odpor. Japonska zmaga Šanghaj, 11. dec. g. Po dospelih vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, se ie Ijtrta borba, ki je zahtevala na obeh straneh veliko žrtev in ki je trajala 13 ur, končala z odločilno zmago Japoncev, ob 1.30 zjutraj so Japonci zlomili zadnji odpor Kitajcev na i/zemlju Nankinea. Bivša kitajska prestolnica je 8 tem prešla v posest Japoncev Kitajske oblasti sicer demautirajo padec Nan-kinga, vendar pa vihra v Nankingu povsod zastava vzhajajočega eolnea. V krogih inozemskih vojaških strokovnjakov računajo po padcu Nankinga z odmorom v borbah. Janonska vojska potrebuje po večdnevnih pohodih in borbah počitek, ki ga hoče kitajsko vrhovno poveljstvo izkoristiti za reorganizacijo svoje vojske. Pred pogrebom nadškofa dr. Bauerja Zagreb, 11. decembra, o. V Zagrebu se •vršijo že poslednje priprave za čim veli-častnejši pogreb hrvatskega metropolita pokojnega dr. Bauerja. Na dan pogreba na osnovnih in srednjih šolah ne bo pouka. Tudi uradi bodo zaprti. Trgovski promet ibo prekinjen od 9. do 11. dopoldne. Pri pogrebu bodo sodelovali zastopniki oblasti ter mnoga društva in ustanove, pa tudi vsa šolska mladina. Kraljevo namestništvo bo zastopal kraljevi namestnik dr. Pero-vič, vlado ministri dr. Vrbanič, Simonovič, Magaraševič in dr. Miha Krek, senat pa dr. šverljuga, Kukuljevič in Gaj. Sodelovalo bo tudi posebno zastopstvo narodne skupščine. Pogrebni sprevod bo krenil iz nadškofijske palače ob 9. dopoldne skozi nadškofijski park v Palmotičevo ulico, nato po Branimirjevi ulici, preko Trga kralja To-mislava in Strosmajerjevega trga. Pred poslopjem Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti se bo ustavil. Tam bo govoril. predsednik akademije dr. Bazala. Nato bo sprevod krenil dalje po trgu Zrinj-skega in po Praški ulici preko Jelačičevega trga v Bakačevo ulico in po njej v katedralo, kjer bo imel gr^ko-katoliški "»ktf dr. Njaradi poslovilni govor. Nato se bo vršila svečana maša zadučnica. po kateri bo krsta s truplom pokojnega nadškofa položena k večnemu počitku v škofovsko grobnico v katedrali. Medtem se množice ljudstva Se zmerom zbirajo v nadškofijski kapeli in molijo za pokojnika. Profesorski zbor zagrebške univerze je imel danes žalno sejo, ki je bila posvečena spominu na nekdanjega rektorja univerze, pokojnega nadškofa dr. Bauerja. Tudi mnoga društva so imela še danes svoje žalne seje. Minister Miletič o obisku v Sloveniji Beograd, 11. decembra. AA. Po vrnitvi d svojega inšpekcijskega potovanja v Zagreb in Ljubijano je minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič dal za liste tole izjavo: »Izredno sem zadovoljen, ker sem se mogel sestati z voditelji športa in sokolstva v Zagrebu in v Sloveniji. Na športnih konferencah v Lju oljarn, Celju, Mariboru in Zagrebu so mi poročali voditelji nogometnih, lahkoatletskih, smučarskih in drugih športnih organizacij. Na ta način sem zvedel za njihove potrebe iz neposrednega vira. Na tem potovanju sem prejel mnoge pismene spomenice in resolucije, ki bodo dragoceno gradivo za strokovni Ln upravni odsek mojega ministrstva. Ker sem pri športnikih opazil, da kažejo polno razumevanje za svoje delo in vdano službo domovini, bom tudi jaz podprl njihova prizadevanja v največji meri. Priredil bom anketo o znižanju taks za amatersike športne prireditve. Anketa naj uredi tudd vprašanje dijakov srednješolcev brezs'Iabih redov, da bodo mogli sodelovati v športnih klubih, šlo bo končno tudi za sestavo posebnega ključa, tako da bodo državne podpore za posamezne sportne organizacije pravičnejše tn svojemu namenu prikladnejše. Naš šport ne potrebuje pretiranih predpravic, pač pa mu je treba dati to kar ima tudi v drugih naprednih državah. Nie več, toda tudd ne manj!« Povratek predsednika vlade v Beograd Beograd. 11. decembra a Davi ob 9 se je s simplonskim ekspresom vrnil iz Italije v Beograd ministrsk; predsednik dr. Stojadinovič s svojimi spremljevalci Poleg oficielnih predstavnikov so ga na kolodvo ru pričakali in pozdravili zastopniki in številni člani beograjskih organizacij JRZ Navzočih je bilo tudi mnogo vladnih poslancev in senatorjev. Posebno delegacijo mladine JRZ je vodil predsednik glavnega odbora dr. Pire. Ko se je vlak pripeljal, so priredili navzoči dr. Stojadinovicu velike ovacije. minister dr. Spaho pa ga je pozdravil takole: »Gospod predsednik! Ker vas najstarejši tovariš min dr. Korošec zaradi bolezni ne more sprejeti dovolite, da vas v njegovem in v svojem imenu in v imenu vseh tovarišev namrisrčneje pozdravim m kličem: Dobrodošli! Obenem vas prosim za dovoljenje, da vam najpnsrčneje čestitam k doseženim uspehom v korist naše države in v korist splošnega miru, ki nam je vsem toli potreben. Živel in dobrodošel!« Povratek kneginje Olge Beograd, 11. decembra. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je po težji operaciji, ki so jo opravili v Londonu, danes ob 10. prispela zopet v Beog~ad. Na topčiderski postaji so jo sprejeli Nj. Vis. knez namestnik, dvorne dame Nj Vel kraljice in kneginje Olge. ga Loznničeva. minister dvora, prvi adjutant Nj. Vel. kralja, dvorni maršal, dvorni upravnik in polkovnik Pogačnik, šef pisarne Nj. VeL kraljice Ma- Finančni odbor Beograd, 11. decembra, a. Finančni odbor Narodne skupščine je v četrtek zvečer končal splošno proračunsko razpravo. Proračun je bil v načelu z večino glasov sprejet. Včeraj se je nato takoj začela podrobna razprava ln sicer z obravnavo proračuna vrhovne državne uprave. Proračun sta med drugimi zagovarjala podpredsednik senata dr. Kotur in predsednik skupščine Stevan Cirič, ker spadata tudi proračuna senata in narodne skupščine v poglavje vrhovne državne uprave. Na današnji seji so prišle na dnevni red pokojnine invalidnine. Proti proračunu sta ob tej priliki govorila Mita Dimitrijevič in Miloš Raševič, za pa Mihajlo Boškovič in Oton Gavrilovič. Finančni minister Letica je v odgovoru na kritike med drugim navajal. da imamo v Jugoslaviji okrog 70.000 osebnih in rodbinskih upokojencev, to število razmeroma ni veliko, ako pomislimo, da znaša v Avstriji 170.000. Sporočil je tudi. da pripravlja vlada načrt za revizijo upokojencev, vendar je treba zadevo temeljito proučiti. Končno je prišlo danes na razpravo še poglavje o državnih dolgovih in je bilo po nekaterih pojasnilih finančnega ministra sprejeto. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Na vrsto pride proračun finančnega ministrstva. Letalska nesreča v Londonu London, 11. dec br. Danes se je ponesrečilo pri poskusnem poletu novo bombno letalo. Pilot in njegov spremljevalec j sta se ubila. To je v letošnjem letu že 89. J letalska nesreča angleškega vojnega letalstva, ki je izgubilo na ta način že 145 , rriJotnu. j Beležke NadSkof dr. Bauer in jugoslovenstvo Kar se mnogokrat zgodi ob smrti reR-kiji in popularnih mož, se je zgodilo tudi ob «nrti zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Vse mogoče struje bi ai ga rade prisvojile za svojega, čeprav so njihova stremljenja daleč od stremljenj velikega pokojnika. Separatistično usmerjeni hrvatski listi skušajo tako tudi dr. Bauerja prikazati kot nekakega svojega simpatizerja, čeprav za to nimajo prav nobenega povoda. Res pa je, da se je pokojni nadSkof dr. Bauer nekdaj močno udejstvoval v nacionalni politiki in bil vedno na strani onih, ki so se borili proti madžarskim tlačite-Ijem iz Budimpešte. Pripadal je takrat hr-vatsko-erbski koaliciji, katere program je temeljil na račelu jugoslovenskega narodnega edinstva Nadskofova moralna pomoč je bik za srbo-hrvatsko koalicijo izrednega pomena in njej gre tudi velik del zasluge, da se je zakonito hrvatsko narodno predstavništvo, hrvatski sabor, ob prelomu svetovne zgodovine 1. 1918 odločilo za edino pravilno ki tudi za Hrvate edino rešilno pot: za jugoslovensko zedinjenje. Dr. Maček in novi zagrebški nadškof Glavno glasilo politike dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«, razpravlja v uvodniku o obisku dr. Mačka pri novem zagrebškem nadškofu dr. Stepincu, o katerem smo v »Jutru« že poročali. Znova citira, kaj je g. nadškof izjavil o političnih nazorih svojega prednika, in pravi, da je hotel s tem reči, da »so želje pokojnega nadškofa dr. Bauerja obenem tudi njegove želje«. Z zadoščenjem ugotavlja izjavo nadškofa dr. Stepinca, da dr. Maček ne bo imel nikdar nikakih neprilik z njegove strani in da se nadškof ne bo vmešaval v politične stvari. »To pa naravno«, pravi dalje »Hrvatski dnevnik«, »še ne znači, da ne bo podpiral pravične stvari svojega naroda... Saj je novi nadškof že pogosto pokazal svoje hrvatsko nacionalno prepričanje.« V zameno obljublja »Hrvatski dnevnik«, da tudi novi nadškof »ne bo imel nikakih neprilik s stran* hrvatskega narodnega vodstva pri svojem verskem obnovitvenem delu. Pri tako razdeljenih nalogah bo vsak v svojem delokrogu najuspešneje izvršil svojo dolžnost.« Končno pristavlja, kar velja za nadškofa, velja naravno tudi za duhovščino, ki ji je njen poglavar dal to pravilno smernico. Kaša narodna manjšina v Rumuniji V Ljubljani se mudi te dni g. dr. Spa soje Nikolič, bivši episkopski vikar srbske pravoslavne cerkve v Temišvaru, eden med voditelji jugoslovenske narodne manjšine v Rumuniji. Ta manjšina šteje okrog 60 tisoč pripadnikov, od tega 50.000 Srbov ter 10.000 Hrvatov, odnosno Sokcev. Srbi so si pred tremi leti ustanovili svojo Srbsko narodno stranko, ki so se ji lani pridružili tudi Hrvati. Stranka ima svoje središče v Temišvaru. Kakor posnemamo iz pripovedovanj g. dr. Nikoliča, so narodne razmere za našo manjšino v Rumuniji razmeroma zelo ugodne. Rumunske oblasti jim ne le v načelu, temveč tudi v praksi priznavajo popolno enakopravnost. Posebno so se zboljšale te razmere po šolski konvenciji, ki sta jo sklenili Jugoslavija in Rumunija Poleg osnovnih šol, na katerih poučuje že preko 100 učiteljev jugoslovenske narodnosti, so dobili naši sorojaki tudi para-lelke na gimnaziji, učiteljišču in višji dekliški šoli v Temišvaru. Že sedaj poučuje tam 6 srbskih profesorjev. Pred meseci je temišvarska občina brezplačno odstopila lepo zemljišče, ki je vredno nad pol miliiona dinarjev. Na zemljišču bodo zgradili jugoslovenski Narodni dom z velikim internatom za dijake in dijakinje. Kdo naj nam da samoupravo Tudi »Domoljub« je napisal v zadnji številki člančič proti novi ureditvi šolskih počitnic. Seveda bi bilo mnogo bolje, ako bi domoljubovci namesto besed pokazali dejanja, saj je čisto od njihove volje odvisno, kako se šolske počitnice uredijo. Najboljši pa je vsekakor kon?c »Domo-ljubovega« članka. Takole se glasi: »Torej že samo vprašanje počitnic, da ne omenjamo mnogo važnejših šolskih vprašani, nujno rahteva skorajšnjo pokrajinsko šolsko samoupravo, ki naj nam jo Bo? nakloni vsaj v bodočem letu!« Nehote se človek pri tem spomni na povest o onem vinogradniku, ki je dobro vino pridelal sam. slabega pa mu je vedno dal — Bog. Ubogi »Domoljubov!« čitatelji! Politična situacija v „Obzorovih" očeh Svoje vsakodnevno dolgovezno premlevanje politične situacije zaključuje »Obzor« v včerajšnji številki z naslednjimi trditvami: »Vlada in JRZ smatrata, da so dobili potrebnih priprav za rezanje železa. Na kraj nesreče eo poslali poseben reševalni vlak i1 dr. AJbin Ogris; na bogoslovni fakulteti za izrednega profesorja 3/2 dr. Josip Turk; na tehnični fakulteti za redne profssorje 2/1 dr. Miroslav Kasal. dr. Marij Rebek in inz. Marij Osana, za izrednega profesorja 3/2 inž. Roman Strojnik. Za izrednega profesorja v 4. položajni dloupfini 2. stopnje na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča je imenovan dr. Franc Štele, doslej konservator Narodnega muzeja v LjufoljanL Sprejeta je ostavka na državno službo, ki jo je podal dr. Paivel Grošelj, docent na medicinski fakulteti ljubljanskega vseučilišča. Konferenca generaL štabov Male antante Praga, 11. dec. br. V ponedeljek se prične v Pragi konferenca generalnih Štabov držav Male antante. Zasedanja se bodo udeležili načelniki vseh treh genaralmih štabov. Načelnik romunskega generalnega štaha general Joneseu je danes odpotoval iz Bukarešte Beograd,. odkod bo nadaljeval skupno „ načelnikom jugoslovenskega generalnega štaba generalom Nedičem potovanje v Prago. Sestanek tehnikov Iz akademskih krogov nam pišejo: V soboto dopoldne so se na tehniki sestali slušatelji tehniške fakultete, da zavzamejo stališče do nove fakultetske uredbe. Sestanek je bil dobro obiskan. Za delegati tehniških strokovnih društev pa je govoril še delegat medicincev, ki je utemeljeval odklonilno stališče do medicinske uredbe in pozival tehnike k solidarnosti v borbi proti obema uredbama. Po zaslugi demagoških izvajanj nekaterih ekstremistov Je sestanek, ki naj bi bil strogo strokovnega značaja, zašel v drugačne vode tn se razvil v splošno prerekanje, tako da na koncu ni bilo razvidno ali so bih sprejeti ukrepi proglašeni v znak solidarnosti z medicind ali pa zaradi tehniške uredbe. Vsa stvar se je po stari praksi na žalost zopet za» vlekla na politično polje, dočim so bili strokovni interesi potisnjeni v ozadje. Zato Je razumljivo, da resno misleči akademiki, tD ti tvorijo ogromno večino, pri akciji ne bodo mogli sodelovati. terne proti Paveličevmi emigrantom. Kali-tarni očita, da ni dosleden, češ da -o on in njegovi ljudie s kraljevskimi častmi sprejemali Paveličevesa emisarja Rutkoviča. »Razen tega«. zakFtJČuie -»Samouprava«, »pave-ličevci niso samo v Ameriki, temveč jih je pracej tudi v Splitu in v Zagrebu in zlasti še v Dubrovniku. Ti ao mnogo bližji in opasnejšL« Borba za Ljutomer Liutomer. 10. decembra Kakor je bilo v »Jutru« že parkrat omenjeno, bodo v nedeljo 19. L m^ nove občinske volitve tudi za Ljutomei, ki je bil pri zadnjih občinskih prekomasacijah združen z dosedanjo okoliško občimo. Volilno gibanje je zelo živahno. Vloženi sta dve listi, lista JRZ in gospodarska lista. Nosilec napredne gosipodarske liste je zopet g. Lovro Kuharič, ki ga poznata mesto in okolica, saj je bil nad štiri leta župan mestne občine in je gospodaril ▼ korist vseh davkoplačevalcev. Tako bo tudi nadalje, saj ima na svoji listi ljudi, ki prav tako kakor on vedo, kako težko se danes plačujejo davki in kako se i golimi rokami težko prisluži kruh za družino. Ti ljudje oži-vajo zaupanje prebivalstva. To zaupanje bodo volilci pokarali tudi pri volitvah in jih prav nič ne moti hujskanje nasprotnikov, pa tudi ne pisanje nasprotnih listov. Kako zmešano je to pisanje, se vidi že iz tega, da zatrjujejo, da se udeležuje volilnih sestankov JRZ vedno več ko 80% vseh volilnih upravičencev do-tičnega kraja, ko vendar vsi ljudje vedo, da pri nas skupna volilna udeležba za vse liste še ni nikdar dosegla 80°/» udeležbe vseh upravičencev. Resnica jr- ta, da prihaja na volilne sestanke g. Slaviča po 10 do 15 ljudi. V svojih listih ti gospodje nič ne povedo, kako so sestavljali kandidatno listo in kakšno vlogo so pri tem igrale davčne položnice. O »kovačih« pa naj raje kar molčijo, saj ljudje pri nas prav dobro vedo, kakšno vlogo so že letos ob raznih prilikah igrali. Isto velja za globe, nasilja hi ovaduštva; tudi o tem naj bodo kar previdno tihi. Vsi pa, ki hočejo, da bi bilo gospodarstvo v novi združeni občini dobro in za občane koristno, bodo drugo nedeljo zopet volili dosedanjega župana g. Lovna Kuharica in njegovo listo. »Slovenec« in »Slovenski gospodar« pa bi res ustregla splošni radovednosti, ako bi povedala, kdaj bodo razpisane volitve tudi za sosednjo občino Razkrižje, ki je bila na novo ustanovljena z ist;mi prekomasacija-mi, s katerimi sta bili združeni obe ljutomerski ob.ini. Tam se volilci že sedaj veselijo na volitve in želiio, da bi jim ne bilo treba predolgo čakati. Iz prometne službe Premeščen je železniški prometni uradnik in postajenačelnik Karel Butinar ii Tomaševca na Zidani most Viktorija Plzen: Concordia 3:3 (3:0) Zagreb, 11. decembra, o. Danes je gostovala v Zagrebu pheneka Viktorija, ki seje prel kotmaj 300 gledalci srečala e Conoor-dio. Tekma se je vršila na zelo razmočenem terenu. Gostje so prišli v vodet*r> v 6. min. po levem krilcu ter so v 28. min. povečali stanje na 2:0. V zadnji minuta prvega r>o'časa so za/bili tretji goL V dr uri polovici se j