E

H

KOROŠKI ČASOPIS
Leto VI, 17. maj 1996, cena 200 SIT
I
I * js :
^ ®èi
išak

Ufo1
»>*1
iiiUI
i
|k' ti
É |J-
-'r-
£Àrn7
i
.■-/•rA
-■—V.
IgfSgl

-• Ik.
Ij

ZAVAROVALIMICA
MARIBOR
PODRUŽNICA ZA KOROŠKO
P /





'■ 1
: - :


NEC NOVELL Microsoft EPSON Hewlett Packard
\y
[^LFilEJOTfU yd © % Jai/jii	ì/j3/u
d® dd
OSEBNI RAČUNALNIKI

TISKALNIKI
S'12^S,1“ns 54.900
NEC Super Script 610+, r“ ftrtO 600/300 dpi, 6 stran/min	9«l«J
NECP2X	o m nnrk
A4,24 iglic, 200 z/s 04.!JSJo
MULTIMEDIJA
CD ROM štirikratna hitrost g ggg 16 BIT stereo zv. kartica + SW
rSAlENT
Osn. plošča 5x86-Pa, CPU 133 Mhz, 4Mb RAM. 850 MB Udi disk, miška PQ HDD/FDD + I/O krmilnik, disketni pogon 1.44 MB, SLO tipkovnica, SVGA grafična kartica 1 MB, ohišje mini tower, PHILPS barvni monitor 14” NI, LR
129.900 SIT na 48 obrokov
7.900 DARILO: Ob nokupu računalnika z WIN95 vam instaliramo 8 ICJMC
—. gg;
■/WENTIS
© 0602 83 000, fax: 83100
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO d.d. 2370 Dravograd, Trg 4. julija 46
tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997
VELEPRODAJA
trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214
prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače
!

v lastnih poslovalnicah
samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu;
samopostrežna trgovina v Topolšici
Z4 kopce MčisrvjeMo MesečNe pzoMwe Akcm
OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD
Karikirano
WgtQE® KSì2Pl©S)i|IDgl
SS1©IL»TIW S.& BBSlTgW
“Ljubite se med seboj!" je govoril bog na svojih potovanjih po svetu. Ni videl za seboj hudiča, ki je prevajal njegove besede, čeprav njega tudi niso vsi razumeli. Tako sta hodila po svetu in pripotovala tudi na slovenska tla. Slovencev je bilo tako malo, da so napolnili en sam travnik in istočasno poslušali oba preroka. “Ljubite se...” je bilo slišati iz lx>žjih ust, “sovražite se med selx>j,” pa je zvenel hudičev prevod. Preprosti ljudje so prisluhnili božji tesedi, povzpetneži pa so se zgrnili okrog imenitnega prevajalca in željno vsrkavali njegov prevod. Po končanem shodu so se razšli in se ravnali po slišanih besedah.
Minevala so stoletja. Preko slovenskega travnika so divjale nevihte in ujme, divje živali so mendrale travo in razkopavale zemljo. Ko je bil sovražni pritisk le presilen, so Slovenci strnili vrste, da bi očuvali svoj travnik. Ko pa je posijalo sonce in se je narava umirila, so se potomci poslušalcev obeh prerokov razšli in le posamezne skupinice so se
vračale na travnik. Sejale so različne vrste rož in jih ograjevale, da se ne bi mešale med seboj.
Ob plotovih pa so se vnemali prepiri in grozile so tepežke. Vsaka skupinica je želela dokazati, da ima lepše rože in to je vzbujalo zavist pri ostalih. Vrtičkarji so počasi spoznavali, da bi rabili neodvisnega vrtnarja, ki bi ocenil njihovo delo in podal pravično <x;eno.
Pa so se spomnili božjega namestnika in ga povabili v goste na svoj travnik v dobri veri, da jim bo pokazal najlepšo rožo. A glej! Tudi hudičevi namestniki so se začeli pripravljati na pohod na slovenski travnik, da bi pomagali pri prevodu. Zdaj nam ne preostane drugega, kot čakati, kdo bo zmagal.
Ker pa je vrtičkarjev že p r e o b i 1 o, zmolimo:” O lx)g, pošlji nevihto, da bodo Slovenci v skrbi za svoj travnik strnili vrste in ga očuvali pred hudičevimi prevajalci!”^
TIK
•	Ni treba biti pošten, če imaš poštene v žepu.
•	Svoje krivde nihče ne obeša na veliki zvon.
•	Lahko je imeti načela, težko je po njih živeti.
•	Če te spravijo na tla, ni nujno, da si na kolenih.
•	Največjih oslov ne išči med osli.
NIKO
VSEBINA	
X Slovenj Gradec	
regijsko središče?	4
X Slika koroškega	
gospodarstva	6
X Intervju: Franc	
Stakne, Črna	8
X Anketa:	
Papež med nami	10
X Slovesno na	
Poljani	13
X Tovariši in	
gospodje	17
X Šport	25
X Kres opeklin	29
X Planinski izleti	
v juniju	30
Na naslovnici:	
Slovenj Gradec	
Foto:	Uroš Slemenik	
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o.
Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvtxie iz 13- točke tariine št. 3, za lettere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
SLOVENJ GRADEC,POKRAJINSKO SREDIŠČE KOROŠKE?
edavno je Janez Komljane«, župan mestne občine Slovenj Gradca, v pogovoru z Večerovim novinarjem na vprašanje okrog regij, pokrajin in njihovih središč dejal: "Mestne občine so bile predvidene kot zarod-ki regijskih sredisc. Osebno trdim, da ce Koroška ne bo imela regijskega središča, potem tudi ne bo imela regije. In z mestno občino je bilo to Slovenj Gradcu po tihem tudi naloženo. Za regijsko središče pa je potrebno tudi marsikaj žrtvovati."
Na ta način je slovenjgraški župan posredno dal vedeti, da bo
Slovenj Gradec eden od glavnih kandidatov za regijsko oziroma pokrajinsko središče Koroške, dasiravno se bodo ob teh razpravah gotovo ponovno pojavile stare teze, da Slovenj Gradec pač ni Koroška. Če si v spomin prikličemo dve leti nazaj ali še kakšno več, potem lahko po tej plati pričakujemo tudi precej pestre razprave. Ali pa tudi ne, kajti dosedanji glavni nasprotniki slovenjgraškega primata bodo imeli sami s sabo dovolj dela:
Prevalje namreč napovedujejo odcepitev od skupne občine in ustanovitev samostojne občine
Prevalje.
V Republiki Sloveniji je danes 147 občin (na Koroškem deset), od tega jih je enajst mestnih (na Koroškem ena), v Sloveniji je tačas 5H upravnih enot (od tega na Koroškem štiri). Nedavno je minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič napovedal, da bo verjetno še ve tem sklicu parlamenta šel v zakonsko proceduro zakon o pokrajinah. Morebiti bo osnutek na mize poslancev v parlamentu res prišel, skorajda zago-
tovo pa v tem predvolilnem času ta zakon ne bo zagledal luči sveta. Obstaja namreč že projektna
skupina za pripravo tega zakona in neuradno se govori, da je v igri od osem do 25 pokrajin. Prav pri številu pokrajin bodo prihajala v igro strankarski (predvolilni) interesi 'in spomnimo se samo prvih poskusov pred nekaj leti, ko se okrog sedežev in meja okrajev v državi nikakor nismo uspeli dogovoriti, da bi država lahko normalno funkcionirala, pa smo odbili tako imenovane upravne enote in novo zaposlene uradnike.
Čeprav različice tega zakona še niso prišle v javnost, pa v omenjeni vladni službi menijo, da je smiselno uveljavljati večje pokrajine, ki bi po mnenju popravljalcev zakona lahko ustreznejše in celovitejše reševale regionalne probleme. Pokrajina oziorma zakon o pokrajini pa naj bi pomenil drugo stopnjo lokalne samouprave, nekakšno vez med množico občin in državo. Državi namreč ustreza, da bi imela nekaj pokrajin, da se ne bi mučno pogovarjala in dogovarjal z vsako občino posebej. Centralizacijske težnje, ki jim ima Ljubljana, pa na drugi strani vodijo v to, da bi bilo čim manj pokrajin in pokrajinskih središč. Treba je dodati, da ustanovitev pokrajine tudi ni obvezna ustavna kategorija.
V evropskem prostoru, posebej v državah Evropske unije, pa dajejo velik poudarek prav regionalnemu sodelovanju in nekatere države, kot so Portugalska, Grčija jtd., so si precej opomogle s pomočjo, ki so jo od unije dobivale iz skladov za regionalni razvoj. V lanskem letu je unija v te namene namenila kar 15 milijard mark pomoči.
Od zadnjega “velikega obračuna” med slovenjgraško in ravensko občino je minilo že par let in od takrat je Slovenj Gradec ponovno samo pridobival, na Ravnah pa se ni kaj prida dogajalo. V tem času je Slovenj Gradec na račun prizadevanja celotne Koroške, poslancev in medijev dobil okrožno in okrajno sodišče in tako sodno oblast, ki se spodobi
Slovenj Gradec
za KoroSko kot pokrajino. Ministrstvo za Šolstvo se tro decentraliziralo in del svojih funkcij preneslo na pokrajine, urade za šolstvo. Minister dr. Slavko Gaber je nedavno takšen urad napovedal tudi za Slovenj Gradec, to pa zato, ker ima ta po Grabrovih besedah najboljši osnovnošolski standard v državi. Kar čez noč, šele v drugo branje, je slovenjgršaki proračun z več kot devetimi milijoni tolarjev podprl selitev dopisništva TV Slovenije iz Radelj v Slovenj Gradec. Žrtvovanje, ki ga omenja Komljanec, je v denarju in prostoru, ki ga namenja občina za sodobni TV studio, seveda pa je ta naložba dolgoročna in še kako premišljena. V Slovenj Gradcu bodo dobili nekakšen regionalni studio nacionalne televizije, kar je gotovo eden od atributov pokrajine in njenega središča.
Menda je v Sloveniji kakšnih 40 regionalnih specializiranih ustanov oziroma organizacij. Veliko jih Slovenj Gradec danes tudi ima, od že omenjenega sodišča in skorajšnjega sedeža TV dopisništva, Zavoda za šolstvo, regionalne bolnišnice, Uprave za notranje zadeve, koroškega radia, medobčinske geodetske uprave, državnega javnega tožilstva, sedeža največje banke na Koroškem (tudi sicer je bančništvo tod najbolj razvejano), pokrajinski muzej, osrednje galerije, registracijsko območje SG, tu sta dva notarja, pod napovedjo vremena pod Slovenj Gradec razumemo koroški konec. Poleg tega s propadom gospodarstva v Mežiški dolini dobiva občina Slovenj Gradec tudi gospodarski primat: tu so uspešna podjetja Prevent, Johnson Controls, Nova oprema in druga. Ravnam kot središču Mežiške doline je tako ušel iz rok še eden poslednjih elementov, to je doslej precej opevano gospodarsko središče Koroške. Ravne imajo sedež nekaterih zdravstvenih regijskih ustanov, od reševalne do zavoda za zdravstveno zavarovanje, sedež pokojninske regije, koroških lekarn in omrežno telefonsko skupino, študijsko knjižnico...
Do kdaj bodo ustanovljene pokrajine, ne ve niti minister za lokalno samoupravo. Dejstvo pa je, da bodo morebitni spori na Koroškem lahko pripomogli k temu, da bi Koroška ostala brez svoje pokrajine. To pa bi zaradi svoje izjemne geografske in zgodovinske lege in pomena pač morala imeti in to pač ne sme biti stvar dnevnopolitičnih prestižev. □	(ek)
V ospredju
Seveda tudi v Prepihu menimo, da Koroška mora biti ena pokrajin, ki bodo nadgradn ja občinam. Glede na poznavanje razmer pa tudi menimo, da zna biti kamen spotike sedež regije. 0 tem smo povprašali vse župane novih občin (razen slovenjgraškega). Povedali so v glavnem svoja osebna stališča, saj uradnih, občinskih še nimajo. Odgovorib so štirje od devetih , verjetno zaradi kratkega roka, ki smo jim ga dali na voljo. Odgovori potrjujejo naše domneve.
OBČINA MUTA - ŽUPAN IVAN DRAUŠBAHER:
Uradnega stališča občine Muta, kje naj bo sedež Koroške pokrajine, še ni, ker o tej problematiki enostavno še nismo razmišljali.
Z ozirom na vašo prošnjo vam lahko izrazim le svoje osebno mnenje, katero pa je odvisno od vsebine, odnosno vloge, ki naj bi jo pokrajina imela. Nekatera dejstva nas samodejno usmerjajo, da naj bo sedež Koroške pokrajine v Slovenj Gradcu (bolnica, sodišče, kulturno središče itd). Vendar bi neobremenjeno nelokalistično razmišljanje in analiziranje, prometne povezave ter nekako središče pokrajine, stičišče treh dolin ter predvsem enakomerna oddaljenost vseh občin koroške regije, prineslo veliko več pozitivnih točk Dravogradu.
Dravograd danes skoraj v ničemer, razen naštetih institucij, ne zaostaja za ostalimi večjimi občinami v koroški regiji, da pa je občina Slovenj Gradec edina mestna občina v regiji, zame ni noben pozitivnejši element od Dravograda in se ga tudi ne bi smelo kot odločujoči faktor uporabljati.
OBČINA PODVELKA - RIBNICA - ŽUPAN ANTON KOVŠE:
Občina Podvelka - Ribnica podpira stališče, da postane mestna občina Slovenj Gradec sedež Koroške pokrajine.
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM - ŽUPAN FRANC STAKNE:
Podpiram ustanavljanje večjih lokalnih skupnosti (regija, okraj, dežela), seveda s tem, da se ne zmanjšajo pristojnosti sedanjih občin.
Občine naj bi s tem dobile le večje pristojnosti, predvsem s prostorskega in komunalnega področja. Pristojnosti nove lokalne skupnosti naj gredo le na račun države.
Kar se tiče nove lokalne skupnosti pa mislim, da mora biti na Koroškem. Pravo lokacijo vidim na Ravnah.
Slovenj Gradec v smeri Mislinje je za mene še vedno Štajerska. Mislim, da nas loči že samo narečje (jezik).
Razmišljam pa tudi o veliki pokrajini, ki bi zajemala srednjo Koroško regijo. Šaleško dolino (Velenje) in zgornjo Savinjskko dolino (Mozirje, Ljubno, Luče). Veijetno pa ta varianta ni uresničljiva.
To so moja razmišljanja, o tem na občinskem svetu še nismo razpravljali.
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM - ŽUPAN MAKS VEČKO:
V	zvezi s postavljenim vprašanjem o pokrajini Koroški vam sporočam stališče, ki ni uradno stališče občine, kakor ste ga odpredelili v vprašanju, in tudi ne samo moje osebno stališče.
V	preteklosti sem sodeloval na mnogih razgo-vorih, kjer seje obravnavalo to vprašanje in posredujem vam zbir teh stališč,
ki sem jim tudi sam naklonjen.
Naj rečem v zvezi z vašim vprašanjem tudi to, da mi ni znan “razvoj dogodkov, ki da kaže, da ima največ možnosti Slovenj Gradec, edina mestna občina na Koroškem.”
Status mestnih občin v sedanjem obsegu je vprašljiv za večino občin v Sloveniji, kar pričajo tudi razprave v okviru predsedstva stalne konference slovenskih občin in mest o predlaganem zakonu o mestnih občinah. Ne postavlja se to vprašanje za Ljubljano ali Maribor, z vsemi drugimi občinami pa se primetjajo mnoge, ki tega statusa nimajo. Zaradi tega status mestne občine ne bo mogel biti pogoj za sedež bodoče regije, ker se bo moral ta status ponovno opredeliti.
Zelo se mi zdi zanimiva študija Urbanističnega inštituta Republike Slovenije “Možni vplivi zasnove cestnega in železniškega omrežja na razvoj poselitve in rabo prostora v Sloveniji (Ljubljana, avgust 1995, različni avtoiji). Naj navedem iz te študije štiri, tudi nekoliko daljše citate.
... “ Za medsebojno dopolnjevanje posameznih bližnjih središč je pomembno, da so med seboj povezana z zelo učinkovitim javnim prometom, tega pa v Sloveniji nimamo niti v mestih, ki so enoten organizem, kaj šele v somestjih, ki so to samo na papitju. V mislih imam še koroško, zasavsko in spodnjesavsko somestje. Zaradi izpostavitve samo po enega izmed mest iz somestja in s tem njegovega višjega hierarhičnega položaja se po naši oceni ta središča uvrščajo precej nižje, kot bi se morala na prepisani regionalni pomen, druga središča iz teh somestij pa naspromo po naši oceni sodijo višje. Najbolj kričeč je seveda opisani primer Radovljice in Jesenic, toda podobno velja za Slovenj Gradec in Ravne, za Krško in Brežice, do neke mere pa tudi za Koper in Izolo. Ob vzpostavitvi povezav, ki bi ta danes fantomska somestja spremenile v dejanska, bi se tudi nihova teža oziroma regionalni pomen v smislu središč lahko močno povečal”....
... “Med središča širšega lokalnega pomena (sedanja občinska središča) se je po naši oceni funkcionalnega pomena uvrstilo še nekaj naselij, ki do leta 1994 niso bila občinska središča. To so Rogaška Slatina, Prevalje in Kidričevo.” (stran KM)...
... “Poleg ueh obravnavanih se na naslednji ravni po predlogu UPP (Urada RS za prostorsko planiranje) nahaja še osem središč. Med njimi ni Velenja, Ptuja, Jesenic in Trbovelj (predvsem v zaposlitvenem pogledu močna središča), čeprav bi po naši analizi tja sodila bolj kot Postojna, Krško in Slovenj Gradec. Slednji je po naših kriterijih pristal šele na 35. mestu oziroma okrog 20. mesta, če ne upoštevamo prometnega kriterija.” (stran 102)...
... “Naslednja hierarhična raven po predlogu UPP obsega tako imenovana regionalna središča oziroma središča regionalnega pomena. Z izjemo Velenja, Ptuja in Trbovelj, ki so po naši oceni v funkcionalnem pogledu celo močnejša od nekaterih središč širšega regionalnega pomena, so vsa druga središča te ravni po svoji funkcionalni moči zaostajala za nekaterimi središči širšega lokalnega pomena. Še najmanj takih središč je bilo pred Kočevjem in Sežano (poleg že prej omenjenih iz okolice Ljubljane še Slovenska Bistrica, Ravne, Ajdovščina, Žalec in Izola).” (stran 103)...
Iz citatov nedvomno izhaja, da sedanja politika forsiranja manjših “lokalnih središč” slabi vlogo regije kot celote, kar je v skladu s politiko države, ki želi predvsem veliko centralizacijo. V “naši” regiji so nekateri temu nasedli, lahko pa se zgodi, da zaradi tega regije sploh ne bo.
V naši občini bomo vsekakor upoštevali, da so Ravne največji kraj na slovenskem Koroškem (in s statusom mestne občine leta 1953), skupaj s Prevaljami (glej citat s strani 104) pa daleč najpomembnejša občina na tem teritoriju
□
Aktualno
Slika koroškega gospodarstva
ZA OPTIMIZEM SE NI
RAZLOGOV
Podjetje Nova oprema iz Slovenj Gradca je eno od tistih podjetij, ki v zadnjih letih beležijo veliko rast in prispevajo k dobičku koroikepa gospodarstva (Posnetek: Z.S.)
Skorajda se ne bi smeli preve< zmotiti, <e zapišemo trditev, da je koroško gospodarstvo še vedno v krizi. V lanskem letu se je stanje v primerjavi z letom poprej sicer izboljšalo, vendar prestrukturiranje še ni končano in pričakujemo lahko še kakšen pretres. Celotna koroška regija je temeljila na nekaj velikih sistemih (Železarna Ravne, Lesna Slovenj Gradec, Tovarna Muta), ki pa so se v zadnjih letih zamajali in vplivi na gospodarsko dogajanje in življenje v regiji nasploh so bili toliko bolj odločujoči. Kot bomo videli kasneje, koroška regija še vedno temelji na večjih sistemih, ki imajo v prihodku, dobičku in tudi izgubi še vedno glavno besedo, zaradi tega pa je regija še toliko bolj občutljiva za razvojne in druge spremembe.
V lanskem letu je bilo na Koroškem kar nekaj stečajev in pretekla leta na takšno število nismo bili vajeni. Omenimo jih po vrsti, kot so hiše v Trsti. Aprila lani (12.4.) je bil uveden stečajni postopek za TUS Uteks Maja lani(15. 5.) je bil uveden stečaj podjeta Grafika Prevalje, v Slovenj Gradcu za Donno Tino (24.5.), maj (30.5.) je bil stečajni mesec tudi za TUS Mikon Mislinja. Konec leta so uvedli stečaj za Kogradovi gradbeni podjetji Gradbeno podjetje Slovenj Gradec (28.9), v Dravogradu še SGP Kograd (28.9 in prevaljski Stavbenik (6.11.). Podoba bi bila še bolj klavrna, če se s prisilno poravnavo stečaja ne bi rešili Lesnini družbi Tovarna ivernih plošč Otiški vrh in
Tovarna pohištva Prevalje. Še več: razmere bi bile izjemno kritične, če država zadnja leta ne bi sodelovala v sanaciji sistema Slovenskih železarn, katerega pomemben del je tudi na Koroškem in o tem smo obširno poročali v prejšnjem Prepihu. Letošnje leto sta s stečaji začeli dve tekstilni tovarni, radeljski Okus in vuzeniški Kroj.
Stečaji so kajpak dodatno povečali vrste nezapslenih na zavodih za zaposlovanje, vendar je ob tem zanimivo, da se kljub
množici stečajev nezaposlenost v lanskem letu v celoti v primerjavi z letom poprej ni povečala. Po podatkih območne enote Zavoda za zaposlovanje Velenje se je v lanskem letu v treh upravnih enotah v regiji nezaposlenost znižala, le v upravni enoti Radlje ob Dravi povečala. V Dravogradu je konec leta 1994 iskalo delo 338 ljudi, konec lanskega leta 320. V Mežiški dolini, ki jo pokriva Upravna enota Ravne na Koroškem, je na borzi dela leto 1994 zaključilo 1146 iskalcev zaposlitve, lansko leto pa 1082. V
upravni enoti Slovenj Gradec je bilo konec lanskega leta 1082 iskalcev zaposlitev, leto poprej 1146. V Radljah ob Dravi pa se je nezaposlenost za malenkost povečala: od 174 v letu 1994 na 1083 zadnjega decembra leta 1995.
V Dravogradu je bila pozitivna rast zaposlovanja dosežena na področju industrije, stanovanjske in komunalne dejavnosti ter na področju zdravstva. Zmanjšalo pa se je število zaposlenih v državnih organih. Na zmanjševanje zaposlenost je vplival tudi stečaj ene od družb Kograda. V upravni enoti Radlje ob Dravi je bila pozitivna rast zaposlovanja le na področju gostinstva, zdravstva, socialnega varstva in državnih organov. Najbolj pa se je zmanjšala v dejavnostih, kjer je tako in tako malo zaposlenih, to je v gozdarstvu, obiti, prometu in zvezah. V Mežiški dolini se je zaposlenost zmanjšala v vseh vejah gospodastva ter na področju izobraževanja in kulture. S šest odstotnim upadom zaposlenosti je ta enota dosegla lani največji padec zaposlenosti. Presežke so šteli v železarni, rudniku Mežica, trgovskem podjetju Korotan, Gradisu, v Grafiki in Stavbeniku pa sta bila uvedena stečaja. Najbolj optimistična gibanja na področju zaposlovanja pa so v Mislinjski dolini. Povprečno število zaposlenih se je v upravni enoti Slovenj Gradec povečalo kar na sedmih področjih, to je industriji, kmetijstvu, prometu in zvezah, stanovanjsko komunalni dejavnosti, finančnih storitvah, izobraževanju in kajpada državnih organili.
Manjšanje nezaposlenosti je seveda dobrodošlo, vendar za optimizem ni razloga, saj so številki' nezaposlenih še vedno zelo visoke. Štiri občine v radeljski upravni enoti so glede nezaposlenosti v samem slovenskem
prepih
vrhu. Enako velja tudi za gospodarska gibanja v lanskem letu, kjer so v primerjavi z letom 1994 doseženi premiki, vendar premalo za kakšen večji optimizem.
Koroško gospodarstvo po podatkih zaključnih računov razpolaga s premoženjem v višini 117 milijard tolarjev. V primerajvi z letom poprej je to za petino več, v strukturi premoženja slovenskega gospodarstva pa to pomeni dvoodstotni delež. Z večino sredstev v regiji razpolagajo velika podjetja, po obliki lastnine pa družbena podjetja. Po vrednosti premoženja je na prvem mestu občina Ravne - Prevalje, saj podjetja v tej občini razpolagajo s premoženjem v višini več kot 55 milijard SIT, kar predstavlja 47,3% vsega premoženja koroškega gospodarstva. Na drugem mestu je Slovenj Gradec, med najšibkejšimi pa sta Črna in Mislinja.
V desetih občinah na Koroškem je bilo konec lanskega leta registriranih 1132 podjetij, od tega jih je 789 opravljalo gospodarske dejavnosti. Večina teh podjetij, to je kar 90 odstotkov, je majhnih podjetij, 44 je srednjih in 28 velikih podjetij.
Ko je Agencija republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Marilror, te dni obdelala in objavila podatke o dosežkih gospodarstva koroške regije na osnovi računovodskih izkazov, pa je na dlani, da poslovni izid še vedno krojijo prav velika podjetja. V teh je zaposlenih 10.177 delavcev (ali 61,6 odstotka vseh zaposelnih v regiji). Velika podjetja so ustvarila več kot 60 odstotkov vseh prihodkov in razpolagajo z več kot 57 odstotki vsega premoženja.
Industrija v koroški regiji ohranja vodilno vlogo: 172 industrijskih podjetjih je lani ustvarilo 65,2 odstotka prihodkov regije, v teh podjetij je bilo zaposlenih 72 odstotkov delavcev v gospodarstvu. Neuspešna industrijska Podjetja si lahko pripišejo 82,8 odstotka vseh izgub, uspešna pa tistvarijo približno polovico čistega dobička.
Ko so v mariborski podružnici agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje potegnili črto pod obračunane prihodke koroškega gospodarstva v
laaskem letu, se je številka ustavila pri nekaj več kot 123 milijardah SIT. Ta znesek pa pomeni 2,5 odstotka vseh prihodkov slovenskega gospodarstva in je v primerjavi z letom poprej nominalno višji za slabo petino (23,4%). Največ prihodkov koroško gospodarstvu ustvari na domačem tržišču, po občinah pa sta na prvem mestu občini Slovenj Gradec in Ravne-Prevalje. Slovenj Gradec je po gospodarski plati prehitel ravensko-prevaljsko občino, saj je tamkajšnje gospodarstvo v lanskem letu obračunalo prihodke v višini nekaj več kot 42,8 milijarde SIT oziroma več kot 9,5 milijona SIT na delavca. Občina Ravne-Prevalje je izkazala prihodke v višini 38,9 milijarde, po kriteriju prihodka na delavca pa je šele na petem mestu med desetimi koroškimi občinami. Po tem kriteriju namreč največ ustvarja gospodarstvo občine Mislinje, skoraj 16 milijonov na delavca, ta kazalec pa je ugoden zaradi nizkega števila zaposlenih v občini (77 delavcev).
Odhodki koroškega gospodarstva pa presegajo 127 milijard tolar jev in potemtakem pridemo do negativnega poslovnega izida gospodarstva regije: odhodki so namreč za nekaj več kot štiri milijarde tolarjev oziroma za 3,3 odstotke višji od prihodkov. V primerjavi z letom poprej je izguba za tretjino manjša, negativen rezultat pa je predvsem posledica izgube iz poslovanja. Z izgubo so poslovala gospodarstva v sedmih občinah, pozitivni gospodarski rezultati pa so le v občinah Mislinja, Mežica in Slovenj Gradec.
V celotni regiji so bila 503 podjetja, ki so posloyale s čistim dobičkom, 243 s čisto izgubo, 43 podjetij pa brez dobička oziroma izgube. Podjetja, ki so poslfovala z izgubo (to je industrija, trgovina, finančne, tehnične in poslovne storitve) zaposlujejo 8317 delavcev ali polovico vseh zaposelnih, izguba neuspešnih podjetij pa trikrat presega izkazani čisti dobiček uspešnih podjetij (brez izgub so poslovala podjetaj s področja prometa in zvez, gostinstva in turizma ter gozdarstva).
K čistemu dobičku v slovenskem merilu je koroško gospodarstvo prispevalo 1,3 odstotka: slovensko gospodarstvo je v lanskem
letu na delavca ustvarili 232.619 SIT, koroško pa le 86.371 SIT ali za 62,9 odstotka manj. Kar polovica podjetij, ki so lani poslovala z dobičkom, je iz občine Slovenj Gradec, glede lastninske oblike pa je bilo več kot 45 odstotkov dobička ustvarjenega v zasebnih podjetjih.
Če koroško gospodarstvo v slovenskem dobičku sodeluje le z 1,3 odostotka, pa je večji delež v izgubi, saj predstavlja izguba koroškega gospodarstva 4,9 odstotka celotne izgube slovenskega gospodarsva. Na delavca je v Sloveniji izgube 287.628 tolarjev, v koroškem gospodarstvu pa so izgube na delavca za več kot 16 odstotkov višje kot je slovensko povprečje. Po znesku izgube izstopajo družbena podjetja, dvanajst velikih podjetij z več kot 5700 zaposlenimi pa v celotni izgubi predstavlja skoraj dve tretjini izgube regije. Gospodarstvo občine Ravne-Prevalje je med izgubaši na prvem mestu, saj predstavlja skoraj 70 odstotkov vseh izgub v regiji. Izguba gospodarstva v občini Ravne-Prevalje je za 175 odsotkov višja od čistega dobička celotne regije, treba pa je dodati, da je čista izguba v občini Ravne-Prevalje v primerjavi z
letom poprej nižja za 15,5 odstotka.
Sicer pa se koroško gospodarstvo tudi v lanskem letu ni uspelo rešiti problema visoke kratkoročne zadolženosti. Kratkoročne obveznosti so v primerjavi z letom 1994 višje kar za 18,9 odsotka. Nadpovporečna zadolženost je v občini Vuzenica, v kateri kar 96,7 odstotka celotne pasive pomenijo kratkoročne obveznosti. Celotne izgube gospodarstva v občini Vuzenica so namreč kar za 89,1 odstotka višje od vrednsoti osnovnega kapitala. Močno zadolžena so tudi gospodarstva v občini Podvelka-Ribnica in Črna na Koroškem. Pozitivno pa odstopa gospodarstvo mežiške občine, kjer so podjetja v povprečju manj zadolžena. Domala gospodarstvom v vseh občinah primanjkuje kapitala za pokrivanje stalnih sredstev, pri večini pa se pojavljajo tudi težave pri zagotavljanju dolgoročne pokritosti stalnih sredstev in zalog. V koroškem gospodarstvu so kratkoročne obveznosti iz poslovanja približno za 30 odstokov višje od terjatev iz istega naslova. V decembru lani pa je imelo nad pet dni blokirani žiro račun 176 koroških podjetij. □
(mp)
Avtocenter Meh
Prodaja in servis Koroška 7d, Velenje ® 063 852 955, 856 824 Fax:063 852 884
VAS NAJBOLJŠI AUDI PARTNER
Za nakup vozil Audi vam ponujamo najugodnejše možnosti financiranja. Porsche Leasing in Porsche krediti za fizične in pravne osebe.
Vedno več ljudi se odloča za vozila Audi, oni že vedo zakaj.
Vozila Audi pri pooblaščenem prodajalcu.
/ pestra izbira rabljenih vozil / tudi na kredit
Audi
Intervju
BARVITOST ČRNE NI VEČ ILUZIJA
V Črni na Koroškem bo letos precej živahno, v načrtu imajo vec aktivnosti, ki bodo reševale osnovne probleme občine in krajanov. Med drugim naj bi Črna dobila novo pošto in banko, Helena bo priključena na javno telefonsko omrežje, v Žerjavu bodo asfaltirali... 0 tem smo se pogovarjali s Francem Staknetom, županom Črne ■ najstarejšim županom na Koroškem.
• Gospod župan, v občinskem glasilu Črjanske cajtnge ste podali pregled dela vaše občine v letu 1995 in hkrati opredelili osnovne naloge, ki vas čakajo še letos. Ali bi lahko za naše bralce strnili svoje poročilo za lani?
Občanom Čme sem v našem glasilu povedal, da smo lani porabili precej časa za oblikovanje in sprejem temeljnih aktov, to je statuta in seveda prvega proračuna nove občine. Navedel sem težave, ki nam jih povzroča dejstvo, da še nimamo izdelanega prostorskega plana, zaradi česar moramo biti pri posegih v prostor še posebej pazljivi. Kljub temu smo uspeli izvesti nekaj najbolj pomembnih projektov, npr. končanje gradnje vodovoda iz vrtin pri Miheli žagi, uspeli smo se dogovoriti za nadaljevanje rekonstrukcije regionalne ceste Črna-Šentvid, nekaj olepševalnih prijemov smo opravili v sami Črni itd. Od večjih akcij bi omenil še organizacijo srečanja državnikov pri Najevski lipi in vajo POŽAR 95, ki je prav tako zahtevala veliko časa in energije.
Zaradi nerazumevanja države pa ostaja odprto vprašanje pravičnega financiranja občin, saj je vztrajanje na številu prebivalcev kot izključnem kriteriju nam v veliko škodo. Na našem območju imamo namreč kar 280 km gozdnih in 120 km lokalnih cest, ki jih moramo sami vzdrževati. Občina Črna obsega preko 50 % območja prejšnje skupne občine Ravne na Koroškem.
•	V poročilu ste tiavedli problem telefonije
v Podpeci, ki bo odrezana odjavne telefonske linije. Kaj nameravate storiti za rešitev tega problema?
Z zadovoljstvom lahko povem, da bo izgradnja telefonskih linij v Podpeci (Heleni) eden od vidnejših projektov, ki jih lx>mo v občini Črna izvedli letos. V povezavi z Rudnikom Mežica sem se lani namreč uspel dogovoriti z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, ki sicer financira zapiranje rudnika, da lx> sofinanciralo telefonijo v Podpeci v višini 50% potrebnih sredstev.
Helena (po vojni je zaselek štel 700 ljudi, od tega 90% rudarjev) je imela mnogo let le tri telefone na določenih točkah, ki so bile priključene na telefonsko centralo Rudnika Mežica, kalxds-ka povezava pa je bila speljana skozi jamo. Z
zapiranjem mdnika se ti telefoni ukinjajo in bi zaselek (danes šteje ok 300 prebivalcev) ostal brez telefonskih povezav. No, tega ne bomo dovolili, tako da ravno te dni začenjamo z deli, ki bodo Podpeco (Heleno) priključila na javno telefonsko omrežje.
• Če ostaneva na področju komunikacij in
Franc Stakne
infrastrukture - kako potekajo dela na cesti Črna-Soštanj?
Na tej trasi so se letošnja dela že začela, rekonstrukcija poteka po terminskem planu. Preko parlamentarnega odbora za infrastrukturo pa Iximo še letos pridobili dodatna sredstva, da bi z deli nadaljevali. Stroški premika celotne mehanizacije na drugo lokacijo v Sloveniji so namreč precej visoki, zato računamo, da Iximo del sredstev pridobili tudi na ta način.
•	Ta cestna povezava je za Črno zagotovo
zelo pomembna, saj jo odpira tudi na drugo stran. Najbrž boste vse sile usmerili v to rekonstrukcijo. Ali ne bodo s tem “trpeli” drugi cestni odseki v občini?
V Črni se zavedamo, da je treba posvetiti pozornost problemom vseh naselij v občini,
zato skušamo poskrbeti tudi za druge potrebe Tako smo se na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj prijavili kot demografsko ogrožena občina in smo že poslali ves potrelxu material za kandidiranje pri pridobitvi sredstc' za rekonstrukcijo ceste Črna-Koprivna. V pn i fazi bi popravili okoli dva kilometra omenjene ceste.
Poteka tudi projekt za asfaltiranje ceste do Mrdavsovega križišča v Žerjavu. Investicija naj bi bila končana v letu 1996. V tej krajevni sku|> nosti bomo preverili tudi stanje vodovodnega omrežja. Skušali bomo organizirati obnovo organiziranega dela na področju kulture v Žerjavu in predvsem na področju športa, saj je ta kraj imel v preteklosti že kar slavno športno tradicijo.
Tudi Podjetje za urejanje hudournikov lx> imelo letos na našem območju nekaj gradbišč, / investicijami v skupni vrednosti okolo 40 milijonov tolarjev.
•	Katera dela načrtujete v sami Črni? Lani ste zamenjali nekaj klopi in delno popravili izgled kraja. So letos v načrtu večji posegi?
V planu imamo predvsem dve večji adaptaciji. ki bosta Črnjanom prinesli koristne in prepotrebne poslovne prostore. Z lastnico hiše ši 16, kjer je bila v Čmi nekaj časa kemična čisiil-nica, zdaj pa je že več let prazna in propada, sem se dogovoril, da je objekt prodala pošli PTT podjetje Maribor bo hišo obnovilo, s čimer bo Črna pridobila novo, sodobno poštno poslopje.
Na prostoru, kjer je bivša krajevna skupnost načrtovala zgraditi nadstrešnico, ki bi koristila ob raznih prireditvah, npr. za stojnice za gostinske usluge, stenčase in podobno, načrtujemo zdaj drugačno rešitev. Tak odprt objekt bi bil v breme občine, saj bi se tam nabirala nesnaga, zato smo se odločili, da bomo ta prostor odprodali Ljubljanski banki - Koroški banki Slovenj Gradec, ki bo na tej lokaciji zgradila nove bančne prostore, ki bodo po notranji'1 površinah odgovarjali potrebam Črne.
•	Gospod župan, v letnem poročilu ste namenili precej kritike gradnji vodovoda oziroma vrtinam pri Miheli žagi Ali to pomeni, da z
rešitvami niste zadovoljni in da boste iskali druge možnosti?
Z izgradnjo vodovoda iz vrtin pri Mihevi žagi je temeljno vprašanje vodovoda za Črno rešeno. To nam zagotavlja, da ne bo več treba voziti vodo s cistremami iz Mežice, kot se je to dogajalo leta 92 in 93- Moja kritika pa leti na dejstvo, da črpanje vode iz vrtin predstavlja po nepotrebnem večji strošek, saj imamo okrog Črne dovolj naravnih vodnih virov. Ker moramo za naselje Smele priskrbeti novo zajetje pitne vode - zdaj je namreč voda oporečna -, bomo zajeli izvir takoj na začetku doline Tople. Kapaciteta tega izvira zadostuje za potrebe naselja, pa tudi za Čmo, zato torno skušali nov vodovod priključiti na že obstoječe omrežje pri črpalkah. Pričakujejo, da bo naravni pritisk zadosten, da bomo lahko črpalke odklopili in zmanjšali stroške.
•	V zvezi z vodovodom je slišati še druge
novosti, ki jih uvaja vaša občina. V mislih imam sklepe o prevzemu inkasa za vodovod v Črni
Res je občinski svet sprejel sklep, da začnemo s 1. majem vršiti inkaso za vsa gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod in kanalizacijo v Črni. Na občini bomo obračunavali tudi odvoz smeti, a bomo a sredstva nato vrnili Komunalemu ptojetju Prevalje, ki dela izvaja. Ne bi namreč želeli, da bi naša gospodinjstva prejemala dvojne račune in položnice za komunalne storitve, ker sami prevzemamo vodovod. Prevzemamo tudi upravljanje kanalizacije in pokopališča. Vendar zaradi tega ne bomo na
Intervju
novo zaposlovali ljudi. Za opravljanje del bomo sklepali pogodbe z najugodnejšimi ponudniki. Če to to Komunalno podjetje Prevalje, nam je prav. Plačevali pa torno le dejansko opravljena dela, ne kot sedaj, ko ne vemo, koliko ljudi pravzaprav plačujemo.
• Čnm spada med občine, ki tudi v regijskem merilu nimajo visokih proračunskih sredstev. Vtis pa je, da se lotevate kar velikih zalogajev, nesorazmerno finančnim zmovws-tim občine.
Pri večjih projektih gre praviloma za pridobivanje sredstev izven občine, predvsem iz republike. Imamo pa seveda cel kup manjših zadev, ki zahtevajo relativna majhna finančna sredstva, a so za nas še kako pomembne. Tako načrtujemo manjša sredstva, ki pa jih bomo zato karseda namensko porabili, za reševanje ekološke zasičenosti Čme. Za prostore občine torno nabavili novo peč, ker je sedanja dotrajana. Nova peč to zadosti močna, da torno z njo ogrevali celotno levo stran centra Črne v smeri proti kulturnemu domu.
Med majšimi pridobitvami to še ozvočenje na pokopališču, tako da bo mikrofon tudi ob grobu. Zdaj pogrebci ne slišijo tega obreda. To investicijo mora seveda potrditi še občinski svet.
Pred kratkim pa smo že nabavili opremo za snemanje sej občinskega sveta. Naslednja seja bo že posneta, kar bo precej olajšalo razne dileme, ki se sicer pojavljajo ob pregledih sklepov in potrditvah zapisnikov.
•	Črnjani ste poznani tudi kot dobri organizatorji različnih prireditev. Kaj od tega lahko pričakujemo letos, kako je z organizacijo srečanja pri Nojevski lipi?
Pri Najevski lipi bo letos že šesto srečanje državnikov, drugič v organizaciji nove občine Črna na Koroškem. Priprave na to srečanje, ki bo prvo julijsko soboto, so se že pričele. Na prvi naslednji seji občinskega sveta bo imenovan organizacijski odtor, katerega dan to tudi dr. Vladimir Topler, poslanec v državnem zboru.
Konec junija bomo v Črni svečano proslavili 110 obletnico dela našega gasilskega društva. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo ministrstvo za obrambo. V avgustu bomo seveda organizirali 41. koroški turistični teden.
•	Znani ste po tem, da opravite veliko obiskov pri republiških organih v Ljubljani. Kakštu) mnenje o delu teh institucij imate po vaših dosedanjih izkušnjah?
Ljudje večkrat mislijo, da je pri posameznih ministrstvih veliko denarja, jaz pa trdim, da ni tako, da gre mnogokrat za natolcevanja. Denarja primanjkuje na vseh koncih, saj je otrčin, kot je naša, v Sloveniji še precej. Vsi bi radi prišli do republiških sredstev. Pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, kjer smo na primer mi uspeli pridobiti nepovratna sredstva za dokončanje vodovoda, je veliko predlogov občin izpadlo. S tega vidika moram priznati, da smo z republiškimi institucijami doslej dobro sodelovali.O
V. Močnik
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
partnersko podjetje
□	proizvodnja montažnih podplatov
□	proizvodnja termoplastičnih granulatov
□	posredovanje v zunanji trgovini
radio ati« d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1
2380 Slovan] Gradec, p.p. 92 telefon (0802) 41 830 telefax (0802) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,$ Mhz
CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631
Anketa
^wiisy m©9 m
mmw ©ds is© mmn

j j j
Obisk papeža Janeza Pavla II. je za mlado državo Slovenijo velikega in zgodovinskega pomena, na katerega smo se dolga leta pripravljali. Papežev obisk bodo ljudje spremljali preko televizije in radia, mnogi pa se bodo obiska osebno udeležili.
Kaj pomeni za naše ljudi obisk svetega očeta in kaj od obiska pričakujejo, smo povprašali naključno izbrane anketirance.
SIMON POGOREVC, elektrotehnik, Srednji Dolič:
“Obisk papeža mi pomeni veliko. Mislim, da prav papež, ki veliko potuje po svetu, lahko naredi za mir največ. In to ljudje od njega najbolj pričakujemo, še zlasti sedaj, na
pragu tretjega tisočletja. Obisk svetega očeta bom spremljal po televiziji in mislim, da bom od tega imel več, kot pa da bi šel osebno v Maribor.”
MIRA JEROMEL, tajnica Koroškega radia:
“Načrtovala sem, da bom papežev obisk spremljala osebno v Mariboru, zdaj pa mi je vse to spodletelo in bom obisk spremlala preko televizije. Zelo pa mi je žal, da med papeževim obiskom ne bo prišlo do Slomškove beatifikacije, kar smo Slovenci že dolgo pričakovali. Sicer pa, če bo Slomšek razglašen čez nekaj mesecev, bo tudi prav, samo da bo.”
BOJAN KRISTAN, poštar, Mislinja:
“Osebno se papeževega obiska zelo veselim. Ob opravljanju svoje službe kot poštar se veliko srečujem
z ljudmi in se o obisku svetega očeta tudi veliko pogovaijamo.
Vsi smo izredno veseli, da bo obiskal nas in našo mlado Slovenijo. Želim, da bi tudi papež odnesel od nas kar največ lepih spominov in doživetij.”
KATJA KAJZER, skladiščnik pekarne, Dravograd:
“Pozdravljam obisk papeža pri nas. O tem, da nas bo obiskal, se je že dolgo govorilo in prav je, da smo dočakali ta srečni trenutek. Upam, da bo z našega srečanja odnesel veliko. Zelo pa mi je žal, da med obiskom papeža ne bo prišlo do posvetitve škofa Antona Slomška za svetnika.”
MAKS KRAJNC, kmet.
Mislinjska Dobrava:
“Da je sveti oče v teh dneh med nami, je zagotovo treba pozdraviti.
Dolgoletne želje, da nas obišče, so se uresničile in le škoda je, da se njegovega obiska ne moreni udeležiti osebno. Tudi jaz si želim, da bi papež Janez Pavel II. ponesel v svet našo mlado Slovenijo in da bi se tudi on še naprej zavzemal za mir in sožitje v svetu, kar ta čas vsi najbolj potrebujemo.”
MARIJA RAMŠAK: upokojenka. Šentjanž pri Dravogradu:
‘Tudi jaz sem vesela, daje papež Janez Pavel 11. med nami. Ko sem dolga leta spremljala razpravo o tem, da nas obišče, sem mnogokrat pomislila, da ga k nam sploh ne bo. Zdaj vidim, da so se napovedi o njegovem obisku uresničile. Zelo mi je žal, da se obiska v Maribora zaradi šibkega zdravja ne morem udeležiti-pa vendar upam, da bom obisk še lepše spremljala preko televizije."
F.JURA1'
PROIZVAJA IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO OBJEKTOV IN UREJANJE OKOUA:
«- ZIDAKI DEBELINE 10,20, 30 cm «- CEVI RAZLIČNIH PROFILOV ■*- POHODNE IN POVOZNE PLOŠČE
IZOFAS, FASADNO OBLOGO KOSIL, MONTAŽNI SILOS <•- BETONSKE MEŠANICE VSEH VRST
SGP KOGRAD DRAVOGRAD
^ 0602 85 640, 85 642, 85 230, 85 070: fax: 85 318
DRUGI GRADBENI MATERIALI UKRIVLJAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELEZO IN MREŽE » V GRADBENI OPERATIVI IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACUE
§[§	s
10-09/96
prepih
Občina Radlje ob Dravi
lansada a
S3(W0&a
Radeljski ribia opravili s pregledom aktivnosti in volitvami. Nov predsednik Zdenko Topler.
Na Lovski koči pri Svetih treh kraljih nad Radljami se je sestala skupščina Ribiške družine Radlje in razpravljala o opravljenem delu v preteklem letu ter aktivnostih za to leto. Da je bilo delo ribiške dmžine v preteklem lem dobro, kaže že finančno poročilo, v okviru katerega je bilo moč razbrati, da so od 3,9 milojona tolarjev skupnih sredstev v letošnje leto prenesli še okoli stotisoč tolarjev. Največji del sredstev so namenili za vložke v Dravo in druge vodotoke na tem območju za ohranitev vodnega življa.
V zvezi s tem so člani skupščine opozorili predvsem na neodgovorno ravnanje z nevarnimi odpadki, saj je v lanskem letu na tem območju prišlo do dveh večjih pomorov rib v Dravi in radeljskem potoku, kar so pokazale tudi sicer zelo drage analize.
Poleg tega pa so ostro obsodili izvajalca regulacije struge reke Bistrice, podjetje Hidroing,ki je z opravljenimi deli po tesedah ribičev dobesedno uničilo živelj v tej, nekdaj z ribami zelo togati reki. Glede na nenehne kršitve v zvezi s pretokom, ki ga žal merijo ob izlivu v Dravo, ne pa ob meji med Avstrijo in Slovenijo, kjer je tudi Hidroelektrarna Golica, pa bi tej reki lahko mirno dejali tudi potok, saj pretok dosega le 50% pogodbene kubature.
Te ostre obsodbe so bile izrečene tudi zato, ker ribiči na projekt, ki ga je pripravilo podjetje Hidroinženir-ing Ljubljana, niso mogli kaj dosti vplivati niti podati svojih predlogov, da do prej omenjenega uničenja vodnega življa ne bi prišlo.
Skupščina Ribiške dmžine Radlje je na tej seji sprejela tudi nov statut, ki je kot prvi v državi usklajen z zakonoma o sladkovodnem ribištvu in dmštvih.
Na seji so člani Skupščine Ribiške dmžine Radlje sprejeli še petletni ribiško - gojitveni načrt in letni
načrt.
Ribiška dmžina to na podlagi opravljenih volitev v naslednjem štiriletnem obdobju imela tudi nove člane predsedstva, nadzornega odbora, disciplinskega razsodišča ter tožilca. Nov predsednik je postal Zdenko Topler, ki je na tem mesto zamenjal Viktorja Puhra, ki je to funkcijo opravljal kar osem let, v naslednjem mandatnem obdobjupa to opravljal funkcijo podpredsednika skupščine Ribiške dmžine Radlje.
- a imssmg®
Bo za denar v občinah potrebno (še naprej) lobiranje?
8. maja je občino Radlje obiskal Minister za reformo lokalne samouprave mag. Boštjan Kovačič. Srečal se je z župani občin Radlje, Muta, Vuzenica in Podvelka - Ribnica.
Vsi župani so izpostavili težave v zvezi s pomanjkanjem sredstev za opravljanje občinskih nalog. Med ostrejšimi je bil župan občine Muta Ivan Draušbaher, ki je med drugim dejal, da imajo v tem trenutku občine vlogo distributerja finančnih sredstev, saj je okoli 90% delež proračuna že v naprej določen s strani države. Za funkcije, ki bi jih občina morala opravljati, je sredstev vselej premalo. S to ugotovitvijo se je le delno strinjal minister Kovačič, ki je med drugim povedal, da naj bi se po idealni delitvi 30% proračuna namenili novi vrednosti, torej investicijam. Ob tem je povdaril, da naj bi sprememba zakona o financiranju občin tudi občinam prinesla del kvalitetnih virov, denimo del prometnega davka.
Reformo lokalne samouprave je minister razdelil na tri sklope, ki še niso zaključeni. Prvi sklop predstavlja razmejitev otoin, ki naj bi jo vsaj delno rešili s pomočjo zakona o postopku za ustanovitev otoin.
V drugem sklopu je minister govoril o pristo-
jnostih občin. Občine delimo le na mestne in ostale. Tem bi morali dodati vsaj še kategorijo novonastalih občin, ki so v bistvu brez kad-srovske in projektne osneve, poleg tega pa se prav te ukvarjajo še s problemom delitvene bilance, ki je na območju bivše občine Radlje zelo prisoten,
V	tretjem sklopu je minister omenil še sklop organizacije občin in delitve na krajevne in vaške ali četrtne skupnosti. Veliko vlogo je pripisal tudi sklopu reforme lokalne samouprave, in sicer zakonodaji o ustanovitvi regij ter pokrajin.
Govorili so tudi o demografsko ogroženih območjih. Minister Kovačič je povedal, da se bo ta “problem” rešil na podlagi Zakona o skladnem regionalnem razvoju, v katerem bodo dosedanja demografsko ogrožena območja razdelili na šibka, razvojno nestabilna in obmejna območja.
V	zvezi s financiranjem je med razpravljalci svoj predlog, ki mu nihče izmed prisotnih ni ugovarjal, podal tudi župan občine Radlje Herman Tomažič. V njem je opredelil delitev občinskih proračunov na 60% delež zagotovljene porabe, 30% delež naj bi bil namenjen za razvoj, 10% delež pa projektom, ki jih predvsem novonastale občine nimajo, kar jim onemogoča prijavo na razpise za pridobivanje sredstev iz državnih in vladnih inštitucij.
Na podlagi teh dejstev je bilo vsem jasno, da do dodatnih sredstev s strani države ne bo moč priti drugače kot z lobiranjem, kar pa vsekakor ni in ne more biti merilo uspešnosti razvoja občin. Zato naj bi bil eden izmed ukrepov tudi razformiranje najrazličnejših skladov, ki so v lanskem letu gospodarili z okoli trinajstimi milijardami sredstev, potrebna pa to tudi decentralizacija.
Glede na to, da je minister za reformo lokalne samouprave, mag. Boštjan Kovačič, minister brez LISTNICE, pa se od njega kakšnih sredstev ni dalo pričakovati. Morda bo prihodnjič potrebno v Radlje povabiti ministra z USTNICO - a ne prazno.
Tomaž Karat
s POBA aiyiìa ©
©@®B[h®W£\ Kiaia
V Radljah so podpisali sporazum o sodelovanju med organizacijo Zveze rezervnih častnikov in vodstvom 83. območja Slovenske vojske.
Sporazum sta podpisala komandant območja Ivan Lakošek in predsednik rezervnih častnikov radeljskega območja Jože Kobolt. Oba sta ob tej priložnosti izrazila prepričanje, da je dogovorjeno sodelovanje koristno, saj bodo v okviru tovrstnega delovanja tudi rezervni starešine lahko neposredno spoznavali tehniko in načine sodobnega borbenega delovanja, ki so sestavine današnjih vojnih doktrin.
Radeljski podpis je baje tretji podoben po vrsti v Sloveniji, Radeljčani pa so bili tudi med prvimi, ki so uredili svoje vrste v organizaciji rezervnih starešin takoj po osamosvojitvi.□
k. vaiti
Podpis sporazuma v Radljah
Pokoj «ina
po vaši meri.
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno poko jninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
^^zavarovalnica triglav
«IW'ìtnTrifflfc. noa \ng\av
ea^ p®M^Kia
Kljub dežju se je prejšnjo nedeljo na Poljani pri Prevaljah zbralo okrog tisoč udeležencev na spominski sloves* nosti v počastitev zadnje bitke 2. svetovne vojne v Evropi.
Na proslavi je govoril general Lado Ambrožič Novljan, ki je opisal zadnje boje v 2. svetovni vojni na naših tleh,
! kritičen pogled pa je vrgel tudi na sedanje razmere, ko skušajo mnogi razvrednotiti pomen NOB za slovenski narod, hkrati pa se ustvarjajo pogoji za ponovno vzpostavitev odnosov, ki rojevajo viničarje in kolone.
Župan občine Ravne-Prevalje Maks Večko je povdaril zgodovinski pomen poljansko-holmskega prelaza, kjer so se odvijali pomembni dogodki tako ob koncu 2. svetovne vojne kot v osamosvojitveni vojni leta 1991. Oba i govornika sta menila, da torno v Evropi Slovenci vredni j toliko, kot bomo sami znali ceniti in potrditi svojo { zgodovino, ki je bila v odločujočih dogodkih še kako ! svetla.
I Na prireditvi je predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar predal medaljo županu Maksu Večku za prispevek organizaciji proslav na Poljani. Pomembnosti proslave so dodali svoje še nastopajoči z Raven, Prevalj, iz Mežice in Čme, vzdušje pa je pokazalo, da se javno mnenje spet obrača v prid ohranitvi dostojanstva | borcev, ki so se v trstih prelomnih letih postavili v bran J domovini.O	-vik
foto: S. Hovnik
Na dan svetega Florijana - 4. maja - je dočakala svojo stoletnico - rojena leta 1896! -pesnica Flora Rauter, rojena Simonič, v Kotu pri Št.Jakobu v Rožu. Rodila se je na Ločilu, v župniji Št. Lenart pri sedmih studencih. Z očetom, železničarjem je spoznala Primorsko - Sv. Lucijo ob Soči.
Izučila se je za šiviljo in si služila kruh celo na Reki in na Češkem. Ob prvi svetovni vojni so se vsi vrnili na Koroško. Kmalu se je poročila s skladateljem Francem Rauterjem.
Je topla, prisrčna pesnica, pesnica sožitja in globoko verna. Leta 1991 ji je Mohorjeva založba v Celovcu izdala pesniško zbirko Kot zemljo orje Bog srce.
Ob stoletnici objavljamo njejo pesem
KOT MIKLOVA ZALA
Sem z Rožne doline, spod grada doma, sem dekle iz roda, kot Zala je b’!a.
Sem mlada vesela, slovensko dekle, edino Rožanu bom dala srce.
Kot Zala častim jaz predragi moj dom, do zadnjega diha ljubila ga lx>m.
Res turških napadov dandanes več ni, a hujša nevarnost drugod nam preti.
Turek je plenil imetje, denar, zdaj vero zatrl bo brezverski vladar.
Srca, domovine in svoj’ga Boga dekle slovensko nikdar ne proda!
Kot Miklova Zala lx>m zvesta tud' jaz in če bo potreba, bom dala dokaz.
Tone Sušnik
©4L ìjll) Lb ©Gr* E) tli feti
Na Muti je bil zadnjo aprilsko nedeljo že 34. taborniški tek. Nad tristo mladih tekmovalcev je pomerilo svoje športne moči v tekih čez dm in strn. Tekli so v vseh starostnih skupinah, vsi pa po pravilih za krose. Atleti in atletinje so se pomerili še na malem, 8.500 metrov dolgem maratonu.
Vse proge so vrxlile po bližnjem Gradišču, mali maraton pa po dolini Bistriškega jarka.
Tek na Muti je predvsem prijetno športno doživetje, pojem, ki ga negujejo tako organizatorji kot tekmovalci. Bilo je nadvse prijetno, tudi popoldne na veselem nogometnem delu srečanja, prehodna zastavica pa je zasluženo za eno leto v Ribnici na Pohorju. □	-kv
/TUDI*
Nkfk 2^
Čeprav kot arhitekturni studio “VARIA” delujemo že šesto leto, se nam pogosto dogaja, da k nam prihajajo investitorji, ki so za našo dejavnost izvedeli povsem naključno. Zato smo menili, da je primerno, da se predstavimo tudi medijsko v časopisu, ki geografsko pokriva približno enak prostor, kot mu mi namenjamo našo dejavnost. Iz prakse poznamo večino težav, ki pestijo investitorje, izgubljene med vrstami informacij v različnih priročnikih in javnih občilih, čeprav največkrat le v obliki ekonomske propagande. Pri nas bomo prisluhnili vašim problemom in vam s strokovnimi nasveti pomagali pri izbiri projekta, ki vam ga bomo po potrebi glede na vaše želje in sugestije tudi primerno prilagodili.
Obseg naših storitev je projektiranje vseh vrst stanovanjskih zgradb, gostinskih in turističnih objektov, obrtnih delavnic in drugih poslovnih prostorov, kmetijskih zgradb, notranje opreme, zunanje ureditve ter gradbenih in obrtniških detajlov.
Pomagali vam bomo tudi pri raznih adaptacijah, dograditvah, prezidavah in nadzidavah ter dograditvi in legalizaciji že zgrajenih objektov, za katere niste imeli tehnične dokumentacije. Hitro in solidno vam bomo izdelali vse gradbene in instalacijske načrte, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvajanje. Za ureditev vašega poslovnega prostora vam lahko ponudimo kompletno storitev od načrtovanja do izvedbe po principu izvajalskega inženiringa.
Tistim, ki želite graditi sami, bodisi v lasmi režiji ali z osebnim delom, bomo prihranili težave in skrbi tako, da vam bomo za nakup materialov in mizarskih izdelkov poleg projekta izdelali tudi podrobne izvlečke glavnih materialov s prikazom potrebnih količin za vaš gradbeni objekt.
Sporočite nam vaše želje, ali se oglasite pri nas osebno - skupaj bomo našli pot za najprimernejšo rešitev vaših težav.
VIDNEJŠI OBJEKTI, PROJEKT IRANI IN ZGRAJENI V OBDOBJU ZADNJIH NEKAJ LET:
RAVNE NA KOROŠKEM
Prizidek k osnovni šole Prežihov Voranc (v gradnji)
Adaptacija samskega doma v posl. stanov, objekt (osn. šola s prilagojenim programom), Čečovje 24.
Trgovina s čevlji “Mojca”, na Šancah 2.
Elektrotrgvina “Topler”, ob Suhi 5.
Avtosalon Grabner (v gradnji), obrtna cona Dobja vas.
“Optika” Brumen - ureditev vhoda
PREVALJE
Prenova kinodvorane Prevalje, klub mercedes (v gradnji)
Prenova gospodarskega poslopja Brančumik (v gradnji).
Adaptacija in nadzidava stan. hiše Pavše.
Adaptacija svetličame “Marjetka".
SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO DELA NA PODROČJU ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA
PREŽIHOVA 24, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel./fax: 0602 23 631
ARHITEKTURNI STUDIO VARIA
PROJEKTIRAMO:
vse vrste gradtenih objektov; stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih adaptacije, revitalizacije, prenove, zunanje ureditve notranjo opremo stanovanjskih in poslovnih prevzamemo investicijski inženiring (priprava investicije - projek -izvedba - predaja z uporabnim dovoljenjem)
POSEBNA PONUDBA!
ČE STE PRED DILEMO, KJE POISKATI PRIMEREN TIPSKI PROJEKT ZA VAŠO NOVO STANOVANJSKO HIŠO JE NAŠ STUDIO PRAVI NASLOV. MED ŠTEVILNIMI SODOBNIMI NOVIMI TIPSKIMI PROJEKTI BOSTE PARV GOTOVO NAŠLI SEBI PRIMERNEGA!
Ureditev vhoda in trgovine “Gradgalant” Polak.
“Optika” Paradiž, prizidek k stan. hiši za ureditev posl. prostorov.
Stanovanjske hiše pod Gonjami (v zazidavi, pod Gonjami)
Poslovna hiša podjetja “Raps” (v zazidavi, pod Gonjami 11)
SLOVENJ GRADEC
Poslovno stanovanjski objekt Zdovčeva hiša, Cankarjeva 14 (Merkator Trgoavto). Prenova objekta za posl. prostore podjetja “KONIK”.
Poslovni objekt “Keramika”.
NAMA, prizidek ob parkirišču.
RADLJE OB DRAVI Pr enova hotela “Kozjak”.
Avtohiša "MIKLAVC”
Ureditev lokala “SANA”
MEŽICA Tržnica Mežica VUZENICA
Osnovna šola Vuzenica adaptacija in nadgraditev (v gradnji)
Avtosalon Kramberger (v gradnji)
ŠOŠTANJ
Telovadnica pri OŠ B1BA ROCK
fk-ftti
GOSTIŠČE
PIRAT
—
® 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem
GostiSče IMItAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev in italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila in |>rn*novnnja družinskih praznikov. Posebej vabljive so raznovrstne ponudbe duevn (sami» IOO tolarjev).
Vsak torek in petek nudimo svež.e morsko ribo.
Delovni čas:
Torek, sreda, četrtek	11°° -	2T”
petek, sobota	1 100 -	2200
Nedelja	1100 -	2000
PONEDELJEK ZAPRTO
Pričarajte kanček morja na svoj krožnik!
wsm ®®©7 ©a
Zgodba o dobrih jedeh je doma v Bobovnikovem gostišču na Gortini
da se lahko nenehno učimo in spoznavamo nove stvari. Bog pomagaj, človeški rod je pač tak, da se pusti poučevati vsakemu uradniku, bog ne daj pa komu, ki bi ga lahko naučil uživanja. Vseeno velja tvegati s priporočilom, da lahko Rajka Bobovnika vprašate čisto vse o vinu in hrani. Tudi z jedilnim listom se vam ni treba ubadati. Če ne veste, kaj bi, preprosto recite, naj prinaša jedi na mizo po svoji presoji.
To je šef Rajko Bobovnik....
Večne zadrege, kam peljati koga na kosilo ali dobro večerjo tudi ob devetih zvečer ali še pozneje, na Koroškem ne bi smelo več biti, kar je pred dobre pol leta na Gortini odprl restavracijo Rajko Bobovnik. V tem gostišču namreč ne boste doživeli, da bi vam rekli, “kuhinja ne dela več.” In kar je še bolj omembe vredno - lokal je prijetno opremljen, prostor napolnjuje zmeraj tiha glasba in zvečer zastrta osvetljava. Ponudba pa, no, ta presega
navade koroškega gostinstva. Žal pa bi Bobovnikovo gostišče, če bi čakalo samo na Korošce, že doletel pogreb. Kako značilno za to okolje! Nekateri so se pač brž, še preden je restavracija utegnila prav zadihati, obdali z zbirko obrambnih mehanizmov. Pravijo: predrago je, pa da pijače brez hrane ne strežejo. Že to dvoje je dovolj za pogreb, ki bi šel najbolj na roko tistim, ki prisegajo na princip delavske menze, in na v folijo zavit zrezek, ki je bil tako veeelik, da ga niso mogli pojesti pri mizi. Uf!
Če bi se Rajko Bobovnik prestrašil znanega reka, da nihče ni prerok v svoji deželi, bi najbrž ne opustil solidne državne službe in se podal v nasprotovanje menažki. Dobro, da je tako.
Kar se cen tiče, je treba samo pregledati jedilne liste še kje drugje in bo na dlani, da je potemtakem tudi drugje predrago. Pijačo postrežejo vsakomur brez hrane, res pa na šanku ni mogoče viseti. Kdor pa rad pije dobro vino, bo pri Bobovniku razkošno postrežen z vini najboljših slovenskih proizvajalcev. Če poznavanje seže dlje kot do Fabjana, se bo prepustil Vračkovim, Protnerjevim, ali Kristančičevim vinom. Ker pa med petičnimi Korošci še ni običaj, da bi znali denar tudi žlahtno uživati, se bo najdražje vino Cuvee Dom Perignon najbrž še dolgo plemenitilo v Bobovnikovi kleti. Eh, skoporitnost! Se zmeraj je tudi res, da človek pade v depresijo zaradi školjk, rakcev in podobnih nič kaj nevarnih specialitet, ker ne ve, kako bi se jih lotil jesti. Smešno in trapasto obenem, kajti ena od čudovitih reči v življenju je možnost,
[lOwaGr'Kl©
V Livarni Vuzenica so v tednu ob prvomajskih praznikih, ko vodstvo tega okoli 360 članskega kolektiva ni uspelo uresničiti obljube o izplačilu plač, ustavili proizvodnjo. Po besedah direktorja Borisa Kralja naj bi glede na dogovor z odgovornimi Cimosa, ki jim dolguje milijon in pol mark, ter najvišjimi predstavniki gospodarstva ta sredstva dobili že zadnji teden v aprilu, žal pa tudi odgovorni kljub poroštvu države niso zagotovili sredstev za izplačilo marčevskih plač. Zato je tudi direktor Livarne soglašal s stavko. Ta prekinitev dela je bila že druga v roku meseca dni, razlogi so bili isti.
Jože Šibler - predsednik sindikata kovinske in elektro industrije pri svobodnih sindikatih v tem p<xljetju, je povedal, da je bila stavka namenjena zgolj izplačilu plač.
O nadaljnih aktivnostih sindikata pa se Ixxio odločili v prihodnjih dneh.
Po Iresedah direktorja Borisa Kralja naj bi do prihodnjega izplačila plač prejeli še drugi del terjatev do Cimosa, tako da ob koncu tega meseca ne bo potrebno ustaviti proizvodnje.
T.K.
.... in luko njegov kuhar postreže s sladico
Preizkušeno je in zelo dobro se obnese. Edino zastonj ne bo.
“Pogrebci” so razširili tudi govorice, da pri Bobovniku postrežejo samo z ribami. Ne drži. Klasična ponudba mesne hrane z vsemi pripadajočimi prilogami prihaja iz Bobovnikove kuhinje enako kot najboljše ribje jedi. Ponudba kakovostnih rib, školjk in morskih sadežev pa je taka, kot nikjer drugje na Koroškem. V pečici pripravljen list v masleni omaki ali orada s krompirjem je nekaj, za kar bi človek celo varčeval. Rezanci z lososom ali s tartufi, jastog, rakci, kapesanti, črna rižota, rižota s školjkami ali morskimi sadeži, o, dobrote, ki se jim je težko odreči, enako kot hladnim predjedem iz morskih sadežev ali carpacciu (jed iz surove ribe ali mesa). Vmes pa, če je družba stanovitna, paše še plošča z različnimi siri, pršutom ali polži. Da na koncu sladice, kot je gibanica, orehova palačinka s šadojem (takim pravim, na roke narejenim), tiramisu ali ocvrto sadje že skoraj nimajo več kam sesti. Vsega drugega, kar še znajo pripraviti v Bobovnikovi kuhinji na tem mestu ni mogoče omeniti. Gostu je prepuščeno, da si izmisli karkoli. Bolj, ko bo zahteven, raje se mu bomo posvetili, pravi Rajko Bolxrvnik.
Ko se lx> zrak še malo segrel, bodo s hrano in pijačo stregli tudi na dveh ploščadih pred gostiščem v varni senci ogromnega senčnika. Tako ni treba storiti drugega, kot se odpraviti tja in se pustiti razvajati z dobrim vinom in dobro hrano. □	fes)
Družabna kronika
Veste, jaz bi morala biti na vrsti že prešnjikrat, pa se je Franček vrinil na moje mesto.

*****!(:HC**!|!****Ht*****!|=**!i!*H!**********H<**********
■	. :v ■
Končno Korošci združujemo svoje moči, v Slovenj GraT V Sloveniji imajo profit le še neprofitne organizacije.
♦H************
Korošci bomo letos menda kupili mnogo novih avtomo-bilov: zaradi luknjastih cest bo namreč šlo veliko avtomobilske pločevine rakom žvižgat
*************
.... ■*•••' - '• '	^
Reklame sporočajo toliko dobrega, da je to zelo slabo.
*************
Vsakdo se na kaj zaklinja, jaz se trenutno na totrovo olje iz Libelič: želodec mi je pozdravilo, za glavo pa bom moral očitno še počakati.
*************
Prijetno je gledati prikupno žensko, ki je zgoraj brez, ni je pa prijetno poslušati
*************
Koroške poklicne ekologe veseli, da smo se začeli zavedati pomena čistilnih naprav. Pomislite, koliko sodov “tega in onega” bodo lahko “spravili v promet”!
*************
Imam tako zanikrnega psa, da mi še niti enkrat samkrat ni pregnal mačka.
PREPOZNO ALI PREZGODAJ
Prevaljska gledališka skupina je pred leti zamudila rok za selekcijo in s tem udeležbo na regijskem srečanju amaterjev. Z letošnjo igro so pohiteli in selektorja pravočasno povabili na predstavo. Kljub pohvalam pa jih na regijsko srečanje spet ni uvrstil. Očitno je bilo prezgodaj in je poznejša predstava gimnazijcev ostala selektorju txrlj v spominu. On je še mlad....
E KRAT MA POLJAN L DRUGIČ PAPEŽU
Z nekaterimi koroškimi pevovodji je pač tako: v starem režimu so zvesto mahali pred pevci na Poljani pri Prevaljah, v novem režimu pa pred papežem.
mm iDtmi'iM - mmi mmmm
Tone Gašper, pevec in ravnatelj osnovne šole v Mislinji, si je ob 100 letnici tolnišnice Slovenj Gradec navdušeno ogledoval solxt v Centrai endoskopske kirurgije, kjer naj bi bil višji standard. Pa ni bil navdušen le ob tv sprejemniku na [x>lici, ampak tudi nad lastno predstavo o višjem standardu, rekoč, da si lx> tu pacient lahko sam izbral sestre. Možnost obstaja, saj so v lx>lnišnid zaposlena lepa dekleta.
Sicer pa je ena od zaposlenih v tolnišnici ob slovesnosti občudovala postavnega ravenskega zdravnika in zavzdihnila: “Pa če si na smrtni postelji in te ta dobi v roke, si takoj zdrav...”
ZORAM - ČISTILKA
Ko so svetniki občine Mislinja razpravljali o zmanjšanju honorarja tudi za župane, se je župan Mirko Grešovnik razhudil, da dela sicer volontersko, ne pa zastonj. Dtxlaj je, da ni čistilka, da bi opravljal funkcijo za tako nizek honorar, sicer pa bo županoval le do konca volilnega postopka za novega župana.
Je mogoče neizvoljeni kandidat Mirko pripravljen sprejeti “čistilski” honorar, samo da pride do funkcije župana?
in prepihane čveke
KDO BO PRVI SVETNIK?
Kot je znano, ob obisku papeža v Sloveniji ne bo beatifikacije Slomška v svetnika.
Za svetnika pa bi lahko razglasili tudi kakšnega od bivših predsednikov koroških izvršnih svetov, ki so eno govorili, dingo delali, predvsem pa se še danes delajo svemike.
PCVPCECJE
Če bi Mag Korotan slučajno padel v drugo ligo, koroški nogomet vendarle ohranja povprečje. Kot kaže, se bo iz
tretje v drugo ligo uvrstil Dravograd in eden iz višje v nižjo, drugi iz nižje v višjo, lepšega povprečja si pač ne gre želeti. Tako si v prihodnje lahko obetamo zanimive koroške derbije v Dravogradu in na Prevaljah.
BlzNC OSTAJA MLADENIČ Ì
Akademski slikar Benjamin Kumprej, za katerega prestop z ravenske gimnazije se menda zanima tudi nova gimnazija v Slovenj Gradcu, ima recept za ohranjanje večne mladosti. Pri tem občutku ga ohranja naraščaj, s katerim si je nedavno ogledal razstavo otroških risb v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.
(Posnetek: Stanko Hovnik)
?WMl)lll ON
Te dni so se na Poljani spet spomnili zadnjih bojev druge vojne v Evropi in med sabo se se stari partizani in drugi obiskovalci ponovno naslavljali s tovariš.
Tudi uradna napovedovalka je napovedala pozdrave vseh treh županov občin Mežiške doline. Najprej je spregovoril tovariš Maksimiljan Večko, drugega napovedanega tovariša Janeza Praperja za govorni oder ni bilo, prišel pa je Uetji tovariš Franc Stakne.
Mežiški župan Janez Praper je tako in tako že vseskozi gospod.
i ^
•>r;»	'■ !>•
NAGRADNA IGRA:
POIŠČITE
■HiPIHIBBIIIIPPBpnBB
1


*
Ob obisku svetega očeta se spodobi, da tudi našo nagrad-	,•
no igro posvetimo dogodku iz sakralne tematike. Naša	y
slika je nastala ob otvoritvi ene izmed koroških cerkva,	^ “	i
katere, pa nam bo povedal gospod, ki smo ga označili na	§
fotografiji. Če bo povedal pravilno, bo prejel nagrado
našega sponzorja, Kmetijske zadruge SENIK, ki ima prodajno skladišče v Otiškem Vrhu in je založena z vsemi kmetijskimi potrebščinami in pripomočki.

IIP
■■■1
SPREJEM ZA VETERANE
Oh dnevu upora proti okupatorju sta župana mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinje pripravila tradicionalni sprejem za veterane dmge svetovne vojne v hotelu Kompas v slovenj Gradcu.
AKCIJA BORCEV
Borci Krajevne organizacije ZB NOV Pameče so pri spomeniku talcev v Pamečah organizirali delovno akcijo. Ker je zima naredila precejšnjo škodo na cipresah in okrasnih grmih, so odstranili poškodbe in počistili del parka ob spomeniku.
Občina Dravograd je pripravila ob dneva upora proti okupatorju koncert Okteta Lesna v cerkvi Sv.Vida v Dravogradu.
Pred velikim številom občanov je govoril župan občine Dravograd Rado Krpač, oktet pa je s svojim nastopom navdušil občinstvo.
Tekst in foto: S.Hovnik

Lovci Lovske družine na Remšniku so bili letos organizatorji kar najskrb-neje pripravljene bazenske lovske razstave vseh lovskih družin lovsko gojitvenega bazena Radlje.
Petstodvajset lovcev v osmih družinah gospodari z divjadjo dokaj razgibanega mejnega območja od Kaple pa približno do nekdanje deželne meje med Štajersko in Koroško na Kozjaško - Košenjaški strani in približno v tolikšni zrcalni podobi na Pohorju. Lovske trofeje, pri nas predvsem rogovje, čekani in redkeje kožuhi, so za navadnega obiskovalca predvsem zanimivost, za člane “zelenih” velikokrat predmet globokoumnih, razprav, za poznavalce pa predvsem najsigurnejši vpogled \ stanje divjadi na našem območju. Trofeje, posebej če jih spremljamo več let, namreč kažejo in povedo več kot mnoge druge razprave in ugibanja. Že sedanja opažanja se nagibljejo v ugotovitev, da je minula zima naredila med divjadjo hujšo selekcijo. Tudi zaradi tega bi bilo humano in prav, da bi tem živalim omogočili vsaj mimo poleganje mladičev, pozivajo lovci. Razstavo lovskih trofej si je na Remšniku ogledalo večje število ljudi, predvsem domačini, pa tudi obiskovalci iz drugih krajev niso bili redkO
k. vaiti
tyBSEQSS]©
®K@1LQ©®
Tudi letos sta občina Mislinja in Stanovanjsko komunalno odjetje poskrbela za kontejnerje, ki naj bi jih občani napolnili z odpadki oziroma smetmi, ki j ili niso mogli odstraniti. Glede na to, da akcija še poteka, poskušajmo vso odvečno navlako, ki je ni možno koristno uporabiti, odložiti v kontejnerje ter s tem polepšati okolje. Občinski svet je sprejel odlok, s katerim bo vsem občanom zagotovljen stalen odvoz smeti, prav tako pa bo na razpolago skozi celo leto kontejnerji, kamor bodo lahko občani sproti odlagali smeti in druge neuporabne predmete.Q	Rado Jeromel
\K\nm aaGMKP
Ob letošnjem prvem maju so fantje iz Spodnjih Dovž pri Mislinji zagotovo naredili največji kres daleč na okoli. Iz bližnjega Smonkarjevega gozda so očistili steljo in drugo navlako ter naredili kres, ki je v višino meril preko osem metrov.
Čeprav je predvečer prvega maja, ko so kurili kres, motil dež, se tega dovžanski fantje niso bali in kljub dežju so vse do jutranjih ur preživeli ob kresu.
Ob tem lahko zapišemo, da so nepridipravi fantje hoteli kres zažgati že prej, zato so morali ob kresu uvesti celo dežurno služlx>.0
F.Jurač

VIKTOR BREZNIK, upokojenec, Pameče 32, Slovenj Gradec:
“Z mojo družino smo praznovali 20-letnico, odkar gojimo družinsko petje. Z ženo Marijo, sinovoma Jernejem in Danijem ter hčerko Vikico smo družinski kvintet Breznik.
Nastopamo na raznih prireditvah blizu in daleč. Prepevali smo tudi v Avstriji in Italiji, od koder imamo lepe in nepozabne spomine. Posebno smo veseli, da so se našemu petju pridružili še vnuki, ko skupaj zapojemo, se marsikomu orosi oko. Zato si ob 20-letnem jubileju želimo, da bi še vrsto let skupaj prepevali."
golili imiiK
ir	ASt *3
Gasilci iz Doliča, kjer je farni zavetnik sv. Florijan že tri leta zapored prirejajo svečano parado z blagoslovom gasilskega orodja ter prikazom novih pripomočkov za gašenje. Slovesnosti so se udeležili tudi svetniki občine Mislinja in gasilci iz sosednjih društev.
Po končanem uradnem delu,
.. ' JfatS ■jMÌ&i.mi i
kjer so prisotnim podelili priznanja (razen občinskemu svetu, za katerega pravijo, da jim iz proračuna nameni premalo denarja), so si primanjkljaj poskušali pokriti s srečelovom ter gasilsko veselico. Občani so njihovo geslo NA POMOČ upoštevali dobesedno in se lepo izkazali na veselici.□
RJeromel
©SIL®
33 rjJ-J [LIMIT
Radeljske pevke so z jubilejnim koncertom proslavile 20-letni<o svojega dela.
Nedvomno je Ženski pevski zbor Radlje eden tistih zborov, ki se je v dolgih letih globoko zapisal v življenje in kulturo ljudi, tako v Radljah kakor tudi v bližnji ali bolj oddaljeni okolici, tudi v zamejstvu. Njegova zgodovina je trdo delo, stkano iz vztrajnosti in odpovedovanj, dela, pa tudi lepih trenutkov, ki so jih pevke preživele na svoji dolgi poti.
V teh letih je imel zbor, podobno kot drugi, množico vzponov, zastojev in počitkov. Za zbor bi lahko rekli, da je začel peti že “davno”, pa so previharili čase boljšega ali manjšega razumevanja pevske kulture, bili so problemi z denarjem, vodstvom, prostori...
Dvajseti jubilej predstavlja samo čas neprekinjenega dela, predvsem pa konstanto skrbnega strokovnega dela in pomladitve, ki jih danes upravičeno uvrščajo med med kvalitetne zbore tega glasbeno izjemno razgibanega območja. Nedvomno je to zlxir, ki si je na radeljski kulturni sceni ustvaril ugled in spoštovanje, saj je ni bilo prireditve, ki je ne bi popestrile radeljske pevke. V to zgodovino so se vsekakor vpisali pevovodje in organizatorji, kot so Maks Rac, neutrudna Vida Ogrinc, Viljenka Štruc, zadnja leta, menda jih bo že sedem, Irena Trojak. Najčešče so pevke res znale prisluhniti potrebam in željam poslušalcev, vedno pa tudi s kančkom želje po spoznavanju in prinašanju tujih lepot glasbenega izraza.
Druga konstanta zbora je gojitev domače, pretežno ljudske in umetniške pesmi, sedanja mlajša generacija pa je smeleje posegla tudi po drugih zvrsteh. Jubilej je bil tudi čas, da so izrekli tem pevkam zahvalo, za novi rod pa je tudi prav, da ve, kakšno ledino so orale matere, sestre in druge predhodnice. Jubilejni koncert je popestril še Adi Smolar, ki je pravi mojster za tovrstne dogodke. □	k. vaiti
Mladi člani društva podeželske mladine na Remšniku, oziroma njihov študijski krožek, so v nabito polni “dvorani” remšniške šole predstavili zanimivo študijo zgodovine svojega kraja.
Mladim raziskovalcem uspel lep domet, saj bo sleherni bralec, sprehajalec skozi njihovo zgodovino - njihov čas, takoj dojel, da so se dela lotili preudarno. Zajemajo ga na znanih pisnih virih in ga znajo požlahtniti s pripovedmi domačinov ter ga sunniti v zanimivo branje. To branje je življenje kraja, napisano preprosto, od iskanja imena, nastanka kraja, pa preko rudarjenja, vojn in drugega, vse do današnjih dni. Predvsem pa, Remšniku \ poteka tudi že 850 let, odkar ga najdemo zapisanega v star-\ ih listinah. To je eden od vzrokov več, da so mladi v J bujenju svojega kraja - svojih korenin, zapisali to v J/
posebni, prijetno urejeni brošuri. □	J'
kv
OKI <§&©©
Slovenska uprava za ceste končno le gradi most na cesti iz Vuhreda proti Ribnici na Pohorju. To je bila ena najbolj kritičnih točk, saj je s kamenjen zidan most bil že na kraju in bila je resna nevarnost, da se lepega dne zruši. □	k v
Republiški zavod za zaposlovanje - OE Velenje in Klub novih podjetnikov NOVUS sta prejšnji petek v restavraciji Bellevue v Slovenj Gradcu organizirala dobro obiskan podjetniški forum, srečanje novih ptxljetnikov s koroške in šaleško-savinjske regije. Poleg podjetnikov se je srečanja udeležila vrsta gostov, predstavnikov zavoda, gospodarske in obrtne zbornice, pristojnih ministrstev ter večina županov s tega območja.
Na forumu je potekala tudi borza ponudbe in povpraševanja, pet novih podjetnikov pa je predstavilo svoje dosedanje delo. Prav tako je bila predstavljena strategija razvoja malega gospodarstava in razvoj pospeševalne mreže v Republiki Sloveniji.
Družabni del srečanja se je potegnil dolgo v noč, saj je za ples igral ansami x.'l Vesna z <xlličnima pevkama Ireno Vrčkovnik in Vero Trafela J (vik)
Piše: Avgust Rašcan
Stela nji papež Janez Pavel II. lx> v Sloveniji na obisku od petka 17.maja popoldne (ob 16.45 je prihod na mednarodno letališče Brnik) do nedelje 19. maja (odhod letala z mariborskega letališča je ob 18.45). V času obiska bo imel osem govorov različnim poslušalcem na sedmih prizoriščih. Vsi govori bodo v slovenščini. Kakšno sporočilo nam torej prinaša prvi slovanski papež?
Takoj po prihodu se bo srečal s predsednikom države Milanom Kučanom. V govoru bo Sloveniji prav gotovo zaželel vsestranski napredek. To ne bodo prazne besede, saj papež naklonjeno in večkrat tudi zaskrbljeno spremlja dogajanje v naši državi. Malo je državnikov, ki bi Slovenijo tako dobro poznali kakor on in ji oskreno brez fig pod mizo želeli dobro. Ali so ga tisti, ki nas vodijo, pripravljeni poslušati (skoraj ne upam napisati besede ubogati), se sprašujemo?
Drugi petkov govor je namenjen slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter predstavnikom vernikov, ki bodo zbrani v ljubljanski stolnici. Papež ne bo mogel spregledati njihovega bistvenega deleža in pozitivnega delovanja za rasi Irožjega kraljestva v slovenski Cerkvi v polpretekli zgodovini in prav tako ne njihovega junaškega pričevanja, ko so morali biti in so še znamenje, ki se mu nasprotuje. Ali bo sledila spodbuda k še večji zvestobi Kristusu, njegovi materi Mariji, Cerkvi in domovini? Prav gotovo!
Med mašo na ljubljanskem hipodromu Stožice v soboto bo papež spregovoril o koreninah našega naroda in o njegovem temelju, ki
Dazgledi
Kaj bo papež povedal Slovenkam in Slovencem?
ima 1250 - letno zgodovino. Povedal bo, da veje, na kateri sedimo, nikakor ne smemo žagati. Ali morda to delamo?
Isti dan bo tudi s slovenskimi škofi (Šuštar, Kramberger, Pirih, Smej, Kvas, Uran, morda tudi Perko, Grmič in drugi). Pomen tega srečanja bomo v Sloveniji, oziroma na ravni Slovenske cerkvene pokrajine - metropolije, mogli občutiti prav kmalu, kajti na mnogih področjih življenja in delovanja slovenske Cerkve bo treba kaj hitro najti ustrezne, oziroma najlx>ljše rešitve.
V Postojni bo v soboto ob 16.45 papež govoril mladim. Ali mladim sploh še kdo hoče ljubeče govoriti? Ali mladi vedo, da jih imamo radi? Kakšno popotnico jim dajemo za njihovo srečno pri-htxlnost? Koliko vprašanj in kako slabi odgovori! Na nekatera vprašanja bo papež zagotovo odgovoril in njegovi odgovori ne bodo slabi.
In še Maribor v nedeljo. Papež bo vodil evharistično slavje pri letališču Maribor ob 10. uri in pri tem slavju tudi govoril. Ker postopek za Ireatifikacijo lx>žjega služabnika škofa Antona Martina Slomška še ni končan, bo papež povabil k molitvi, da bi se to moglo čimprej zgoditi. Slovenke in Slovenci, svetnike potrebujemo, to vemo sami in to ve tudi papež. Pri maši bomo poslušali evangelij (Jn 17, llb-19) sedme velikonočne nedelje, ki prinaša Jezusovo velikoduhovniško molitev, kjer slišimo o edinosti, polnosti veselja, resnici, obvarovanju pred hudim, posvečevanju. Kakšne čudovite teme za papežev govor so to!
Popoldne lx> v mariborski stolnici srečanje s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Papež lx> spregovoril o pravili vrednotah v kulturi, o znanosti v službi človeku in o umetnosti, ki dviga človeka in ga potrjuje (kI znotraj.
Čeprav nismo imeli nobenega vira, po katerem bi mogli napovedati vsebino papeževih govorov ob njegovem obisku pri nas, vendar čutimo, da nam Slovencem in Slovenkam ter Sloveniji te in take ter še mnoge druge besede nekdo mora povedati. Ne da zanje iz kakršnihkoli razlogov ne bi sami dobro vedeli, celo prav dobro vemo zanje in ničkolikokrat smo jih že slišali, vendar ravnamo kot da se nas vse to ne tiče, kot da smemo kakorkoli ravnati in delati. In tako v mnogočem ogrožamo sami sebe, naše bližnje, našo domovino, našo sedanjost in pri-hcxlnost.
Še zadnjič bo papež spregovoril Sloveniji ob slovesu na mariborskem letališču. Skušajte sami uganiti, kaj bo rekel ljubljeni Sloveniji ob koncu svojega obiska! V teh dneh šlovenija kliče: Oče, potrdi nas v veri! Podobno je kralj David v Judovi puščavi klical k bogu: “O Bog, moj Bog si, v skrbeh te iščem; po tebi žeja mojo dušo, po tebi koprni moje telo, kakor suha in žejna dežela brez vode. Hočem te premišljevati v svetišču, da vidim tvojo moč in tvoje veličastvo. Zakaj boljša je tvoja milost ko življenje, moje ustne te bodo slavile.” (Ps 63,2-4). Pridružimo se tem klicem tudi mi!0


[trgovsko podjetje^
SLOVENJ GRADEC
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC
Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756
Prodajalna BISERKA - ALPINA
Trg svobode, Slovenj Gradec
TP ŽILA vas vabi, da obiščete poslovalnico Biserka - Alpina na Trgu svobode v Slovenj Gradcu
□	Največja ponudba udobnih in lepih čevljev Alpina
□	diskretni in zapeljivi vonji izbranih vrst deodorantov in parfumov
□	Lasna kozmetika
□	Kozmetika za nego kože
□	Strokovni nasveti
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI
Kultura
DAN KNJIGE NA GRAJSKEM DVORIŠČU
Prvi Slovenski dan knjige, praznik vseh, ki nam knjiga še kaj pomeni.
Društvo slovenskih pisateljev je organiziralo dan knjige, da bi Slovence vzpodbudili k večji naklonjenosti do branja in knjig, in da bi obeležili Svetovni dan knjige.
V praznovanje po vsej Sloveniji so se vključili tako avtorji, založniki kot knjigotržci,
knjižnice, šole in posamezniki.
Potekal je pod geslom “Podarimo bližnjemu knjigo”.
V Koroški osrednji knjižnici so organizirali prireditve in prodajo knjig kar na grajskem dvorišču:
- na stajicah je obiskovalcem ponujala knjige s popustom Mladinska knjiga Ravne in knjižnica izločene knjige
-	pripravili so razstavo nenavadnih otroških knjig
-	otroci WZ Ravne so risali in pisali knjige
-	popoldne je potekala likovna delavnica za druge otroke
-	bralci so lahko vračali knjige brez plačila opomina in se “sprehajali” skozi zanimivosti v rmeži Interneta.
-	dogajanje je popestril z glasbenim nastopom
domačin Damjan Zih.	□
SI K L N I,
SVILA IN ŠE KAJ
Kot je že utečeno, je bila prvi petek v mesecu v galeriji Hotela club Krnes v Črni otvoritev razstave.
Tokrat so odprli njena vrata avtorici, domačinki, Aniti Predi kaka ki je na svojstven način razstavo sama tudi <xlprla in se predstavila obiskovalcem. Ne čuti se slikarko, saj slika le občasno, sicer pa “ustvarja vse mogoče in nemogoče”, kot pravi sama.
Pravi, da izhaja iz dveh družin, ki so se ponašale z “rokodelskimi sposobnostmi”; eden od dedov je bil kolar, pa s konji je prevažal, drugi je pletel lepe koše, znal popravljati čevlje in dežnike. Ena babica je ob kmečkem delu kar naprej nekaj pletla in kvačkala, druga je z ljubeznijo zredila kakega prašička in znala pripovedovati, da so se ti podobe vtisnile v oči in dušo.
Tudi starši so spretni in znajo marsikaj postoriti. Vsem tem prednikom in še nekaj posameznikom, ki jih je življenje prineslo na njeno [x>t, pripisuje spodbude za to, da je
nemirnega duha, ki vedno nekaj išče in - ustvarja.
Vedno je živela v naravi. Zato čuti z njo, v njej najde navdih, iz nje oblikuje svoje stvaritve. Ko se z avtom, iz katerega ji iz prtljažnika moli grmovje, dračje, gozdno rastje, zelišča, košare, star lonec, kakšen kos blaga..., pojavi pred prazno izIožIk) ali pred hotelom, se ve, da
!x) iz tega nastala svojevrstna dekoracija prostora, ki vedno deluje naravno toplo, sproščeno domače. Kot klic narave je, ki se nam kaže lepa tudi v spletu tistega, česar prej nikoli nismo videli kot lepo.
Takole modruje: “...Zdaj vem, zakaj ne maram, da kdo reče, da je kdaj vreme grdo. Vreme je vreme; vsako je lepo. Najveličastnejše je vetro-
vno, viharno. Zato obožujem koroške strehe. Škoda se mi zdi odsluženih šiklnov, če so zaradi njih že morala pasti drevesa. Rada bi, da bi se te strehe očuvale, kajti postale so olrčutljive kot svila. Zato izdelki na teh zadnjih strešnih skodlah - skupaj s svilo.”
Z njimi je dekorirala prostor, s šiklni in svilo. Svilo je sama poslikala - to se je naučila v študijskem krožku pri Raheli Lešnik - postavila v sredino prostora nekaj kosov lesa, nanj posode iz stare shranite, za pridih domačnosti kruh iz svoje peči, orehe, jabolka in - galer-ija se je spremenila v prijeten prostor. Otvoritvene tesede je zaključila: “Razstavo posvečam izginjajoči podeželski arhitekturi, posebej zapuščeni Ribčevi domačiji nekje na robu moje rojstne vasi, pa trpečim gozdovom in gozdičku iz moje vasi, ki ga zaradi nesrečnih okoliščin - ni več.”
Razstava lx) <xjprta do naslednjega prvega petka - v mesecu juniju O
Marta Repanšek
Kultura
RAZSTAVA SLIK MAJE
KUMPREJ
V	knjižnici na Osnovni Soli Franja Goloba Prevalje je razstava učenke 7.a razreda Maje KUMPREJ.
Uvodne besede na otvoritvi je spregovoril ravnatelj g.
Ivan KUŠNIK, ki je posebej povdaril, da je to prva razstava slik učenca osnovne šole in opozoril zlasti na kreativne otroke.
V	kulturnem programu so nastopali mladi glasbeniki iz Majinega razredajure GRADIŠNIK, trobenta; Janez LORBER, trobenta,Barlrara ŠUŠEL, kitara in Gašper VIRTIČ, klaviature.
Učenca Ana ROBAR in Dalibor STA-NIŠ1Č sta predstavila Majo KUMPREJ kot svojo sošolko in slikarko.
Izbor del in postavitev razstave je opravil akademski slikar Benjamin KUMPREJ, ki je dela tudi predstavil številnemu občinstvu.
Opazovali smo lahko kar štirinajst likovnih del, v različnih tehnikah, for- 11 matih in motivih. Najpogostejša tehnika i je akril na papir, pa tudi akvarel in suhi pastel.
Prevladujoč motiv je tihožitje s cvetjem.
Pristopi so različni, ponekod opažamo močno razgibano površino in kratke potege čopiča, drugod velike barvne ploskve, zamejene s črto, ki formira prostor. Mlada avtorica se izogiba običajnim postavitvam, cvetje se samovoljno pojavlja izza roba slike in gradi svojstven svet, ponekod pa se tudi ujame v vazah Pogosta so komplementarna razmerja, kjer maksimalni barvni kontrasti formirajo prostor in učinkovito delujejo na gledalca. Neredko izrazno sredstvo je diagonala kot gibalna smer, hkrati pa ima pomembno vlogo pri graditvi vidnega. Oblike so praviloma poenostavljene in izčiščene
in tako še bolj povdarjajo svojo bistvo. Večje tvorbe so uravnotežene z manjšimi, kar pomeni uporabo ravnotežja kot temeljnega kompozicijskega načela. Če rečemo drugače - večjo ploskev, predmet ali barvo odtehta več malih.
Ker so slike barvno raznolike, pristopi mno-gostranski, vsekakor ne moremo govoriti o tipično otroškem ali dekliškem pristopu, koloritu ali risbi, temveč bolj o neobremenjenosti in tudi neodvisnosti od izhodiščne motivike. Če se že kje pojavljajo nespretnosti v postavitvi ali potezi, jih celostna prepričljivost omili, zlasti v slikah, v katerih se avtorica odreka simetrični postavitvi in postavlja na desno ali levo. Prav na ta način dobi praznina novo funkcijo in pomen, postane del likovnega izraza ali še bolje - postane likovno izrazilo. Posebno lepo so zaključeni motivi, kjer osnovno kompozicije določa barvni Sf rob, ki ustvarja samosvojo likovno f ploskev in svojstven likovni prostor.
Zelo izčiščena so dela, kjer prostor definira črtna konstrukcija, kot nekakšen koordinatni sistem, prav tako pa tudi objekte, ki jih tvorijo pr črte in barvne ploskve, ter jasno prisotna tekstura. In na kraju:
Posebno je presenetila zagnanost učiteljev, ki so sodelovali pri pripravah na razstavo, gospa Greta JUKIČ, gospa Vera VAČOVNIK, gospa Tanja ŠKRINJAR, gospa Hedvika GORENŠEK in seveda sošolci, ki so neobremenjeno pripomogli k lepemu kulturnemu dogodku.□
-kamin
m liiiir tpyinj/A\iLtfji©A\
_________________I^Jlg^lJ©Zt\_______________________
Ziltel mu je stekla na prelomu tega stoletja. V mračni davnini so mu luč vodnico prižgali mežiški rudarji. Le ta ni nikoli več povsem ugasnila.
Leta 1901 so pognale prve korenine, po tem pa se še desetletja in desetletja globoko vraščale v zavest in srca ljudi, ki so živeli tukaj.
Glasba je s svojo toplino prodirala v skromne rudarske domove. Navdušenje številnih godtenikov je orkestru tako v preteklih letih kot sedaj vedno znova vlivalo življenjskih moči in ga vodilo novim dosežkom naproti. Kulturno umetniško izročilo - glasba kot veselje, uspehi in razočaranja, vsega se je veliko zgodilo v teh 95 letih.
Danes šteje orkester 55 članov, pred mnogimi leti pa le nekaj samoniklih in vztrajnih zagnancev. Začeli so z zelo slabimi instrumenti, pa kljub temu so mladi in stari z ramo ob rami vztrajali, saj jih je povezovala ljutrezen do glasite.
1’ričeli so z igranjem na procesijah, po drugi svetovni vojni so igrali na partizanskih mitingih in proslavah. Danes se orklester predstavlja na Zahtevnih samostojnih koncertih z umetno in zabavno glasbo, sodeluje
na različnih prireditvah, se pojavlja na različnih tekmovanjih. Na republiškem tekmovanju Združenja pihalnih orkestrov Slovenije je orkester že dosegel 1. in 2. mesto v drugi težavnostni stopnji, zato je žlahtnejši za zlato in srebrno odličje. Leta 1981 je orkester prejel še visoko občinsko priznanje - srebrno Prežihovo plaketo in dobil v teh letih še številna druga priznanja. Leta 1994 posneli so tudi svojo prvo samostojno kase-to.O	J. M.
Sonce daje svetlobo, svetloba pomeni življenje, zato jo potrebujemo tudi v zgradbah. Okno je okras, toda še bolj potreba. Okna prepuščajo svetlobo in omogočajo prezračevanje. Notranjost stavbe varujejo pred mrazom in vročino, pred dežjem in snegom, vetrom in hrupom. Tako okno odpravlja mejo med zunajim svetom in intimnostjo doma. S svojimi oblikami, velikostjo in razporedom dajo okna stavbam arhitekturne značilnosti.
OKNA
balkonska vrata in panoramske stene Jelovica so izdelani iz izbranega lamelisanega lesa smreke in jelke, osušenega do najprimernejše vlage. Lešje proti vsem zonanjim vplivom zaščiten s pigmentiranih lazurnim premazom. Tesnilni profil Q-LON, preizkušen na IFT v Rosenheimu, je trajno elastičen v vseh temperaturnih razmerah in odporen proti staranju. Okna so zastekljena s termoizolacijskim FLOAT stekli. Možna je tudi vgradnja specialnih toplotno ali zvočno izolativnih stekel. Okna lahko ne glede na izbrani profil dopolnimo z različnimi dodatki: z lesenimi križi, prečkami ali leseno mrežo, estetski izgled okna pa lahko spremenimo tudi z medeninastimi križi. Na željo okna prilagodimo nestandardnim dimenzijam in oblikam.
Osnovni TIPI OKEN:
JELOTERM enojna okna, balkonska vrata in panoramske stene,izdelane iz močnejšega lameliranega lesa
*	toplotna izolativnost k = 2,4 W/m2 K
*	zvočna izolativnost 33 dB
*	zasteklitev 4-16-4 mm
*	eloksirani pokrivni odkapni profil (varuje spodnji prečnik okvirja pred vremenskimi vplivi)
TERMOTON enojna okna in balkonska vrata
*	toplotna izolativnost k = 2,4 W/m2K
*	zvočna izolativnost 33 dB
*	zasteklitev 4-12-4 mm
JELOBOR vezana okna in balkonska vrata
*	toplotna izolativnost k = 2,36 Whn2K
*	zvočna izolativnost 30 dB
*	zasteklitev: dvakrat FLOAT steklo 3 mm
Poglede v notranjost preprečujejo SENČILA - polkna, rolete in žaluzije. Pri vezanih oknih (JELOBOR) lahko aluminijaste žaluzije vgradite med stekla, pri enojnih oknih pa na notranjo stran oken.
POLKNA - Izbirate lahko med polkni z gibljivimi ali fiksnimi lamelami in polkni z masivnimi polnili. Kjer ni prostora za odpiranje polken, lahko uporabite preklopno (harmonika) izvedbo. Površinska obdelava polken je usklajena z obdelavo oken.
SUHA PRENOVA OKEN
18 JELOVICA
Za vse, ki bi želeli zamenjati okna, ne bi pa želeli poškodovati fasade in notranjosti prostorov, smo v Jelovici razvili sistem suhe prenove oken. Ne glede na letni čas in brez zidarskih del zamenjamo stara okna z novimi. Prihranili boste pri energiji in olepšali svoj bivali prostor. Pokličite naš prodajni inženiring «64 161- 30
*	posredovali vam bomo dodatne informacije
*	pripravili ponudbo
*	opravili meritve na terenu
*	dostavili in zmontirali novo okno
Ravne na Koroškem, Čecovje 5, tel./ffax: 0602 20 175
šport
MATJAŽ ČEPELNIK
Že s Stirimi leti je začel smučati in plavati, to pa ni nič čudnega, kajti Matjaž Čepelnik se je rodil v Športni družini. Tako oče Herman kot mama in tudi sestra Tina se posvečajo alpskemu smučanju. Tina je že nekaj let tudi aktivna igralka odbojke pri Partizanu Prevalje.
Matjaž se kar nekaj časa ni mogel odločiti, s katerim športom se
ukvarjati bolj intenzivno. Zlasti potem, ko so ga učenca prvega razreda osnovne Sole zvabili na Fužinarjev trening v ravenski bazen. Pa se je vendarle odločil za plavanje, menda zato, ker ga je pozimi venomer zeblo v prste na roki.
Kakorkoli že, Matjaževa prva trenerka v klubu je bila Meta Črešnar, ki je bdela nad njegovo strokovno in telesno pripravo v bazenu vse do kadetskih vrst. Kasneje je vadbo prevzela Jelka Pšeničnik - Halilovič, ki se je uspešno vrnila med koroške plavalne trenerje.
Že kot pionir je Matjaž osvajal odličja na različnih tekmovanjih in to v vseh disciplinah. V sezoni 1990/91 je na državnem prvenstvu osvojil kar 9 zlatih in 2 srebrni medalji. V njegovi dokaj kratki karieri je osvojil že preko 150 medalj in več kot 20 pokalov na domačih in tujih tekmovanjih. Za svoj največji uspeh šteje 1. mesto na Olimpijskih igrah za mlade v Kanadi in 6. mesto na podobnih igrah v Angliji. Njegove specialne discipline so trenutno 100 m prsno, 100 m delfin in 200 m mešano.
Letos je Matjaž v izredno dobri formi. Kako tudi ne bi bil, ko pa sta se skupaj s klubskim soplavalcem Primožem Abrahamom kar dobra dva meseca intenzivno pripravljala za nastop v Luksemburgu, kjer je

bilo potrebno odplavati postavljeno normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Priprave so potekale pod vodstvom fužinar-jeve klubske trenerke Jelke Pšeničnik - Halilovič, pa doktorja Breznikarja, pa pomočnika trenerja Andreja Polanca in Marinke Dretnik, ki je oba plavalca vsak vikend trenirala v 50 metrskem bazenu v Ljubljani. Tako je Matjaž že na močnem mednarodnem mitingu v Trentu v Italiji presenetil z odličnim plavanjem, zmagal med svojimi vrsmiki na 10 m prsno in pri tem dosegel nov državni mladinski rekord - 1:05, 37. Kasneje je Matjaž na mitingu v Luksemburgu tudi izpolnil normo za nastop v naši reprezentanci, ki se bo udeležila evropskega mladinskega prvenstva na Danskem. Osvojil je tudi dve prvi mesti na 100 in 200 m prsno v kategoriji mladincev.
Seveda se mora Matjaž marsičemu odreči, kajti treningi so naporni, večinoma dvakrat dnevno. Vrhunski šport zahteva že pravo profesionalnost, tu pa je še šola, ki se ji mora tudi v celoti posvečati. Hodi namreč v prvi letnik športne gimnazije na Ravnah. Ob želji, da bi se čimbolje uvrstil na evropskem prvenstvu, si Matjaž želi tudi, da bi se v občini vendarle končno rešilo financiranje športnikov, predvsem status vrhunskih športnikov. Vso finančno breme v času priprav in tekmovanj praktično leži na plečih kluba in tudi staršev. In še to, ravenski plavalci se morajo poleti dvakrat dnevno voziti na treninge v Velenje, kjer premorejo 50 metrski bazen. Prav žalostno in tudi sramotno je, pravi Matjaž, da na Koroškem ne premoremo takšnega objekta, ki nam ga že dolgo obljubljajo.
Matjaž Čepelnik se je rodil 11.7. 5.1980, stanuje na Ravnah, Čečovje 24.
Ivo Mlakar
Ljubljančan Roman Hojak in Marilx)rčanka Silva Vivod sta postala absolutna zmagovalca letošnjega že petega prvomajskega gorskega teka, ki sta ga pripravila tekaška sekcija Mežica in gostišče Edlvajs. Na progi, dolžine 7400 m in višinsko razliko 412 m, se je pomerilo natanko 75 tekačev in tekačic. Gorski tek v Mežici je bil hkrati tudi prva letošnja preizkušnja, izmed osmih, za pokale Atletske zveze Slovenije.
Poglejmo, kdo so bili zmagovalci Edlvajsovega teka po posame-znih kategorijah in kakšne so hile holjše uvrstitve tekačev in tekačic iz koroške regije:
MOŠKI - do 19 fet 1. Klemen Čop (Ljubljana), 4. Metod Zdovc (Črna), do 30 let: 1. Roman Hojak (Gostišče Edlvajs), 7. Ivica Volič (Dravograd), 9. Miha Mrdavšič
(Črna), do 40 let: Jaka Kodrič (Maribor ), 5. Tomaž Robač (Prevalje ), 6. Drago Laznik (TS Mežica), do 50 let: 1. Ivan Urh (Kamnik), 4. Niko Poberžnik (Dravograd), 5. Beno Jelen (Ravne), 7. Franc Naveršnik (Prevalje), 9. Tone Džuričič (Dravograd), do 60 let: 1. Mirko Krančan (Ravne), 2. Viljem Blatnik (TS Mežica), 5. Jože Lesjak (Radlje), 6. Maks Sirk (Ravne), nad 60 let: 1. Alojz Gologranc (TS Mežica ), 2. Štefan Robač (Ravne), 3- Janez Janžekovič (TS Mežica).
ŽENSKE: - do 30 let: 1. Ines Hižar (Ljubljana), do 35 let: 1. Silva Vivod (TAM Marii x>r), do 45 let: I. Anka Pugelj (Velenje), 2. Nada Konečnik (Dravograd), 3. Mojca Naveršnik (Prevalje), nad 45 let: 1. Marina Bukovec (Velenje), 2. Katica Pisnik (Prevalje).	(im)
k®b©Iko ip[L§m©[i (aspiilrao m
4. maja je v čudoviti športni dvorani Tri lilije v Laškem potekalo državno prvenstvo v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov v vseh kategorijah. Prvenstva so se udeležili vsi slovenski plesni klubi z najboljšimi plesalci, med njimi so bili tudi plesni pari KPK Devžej Slovenj Gradec, ki so nastopili v vseh kategorijah razen v članski.
V pionirski kategoriji sta njihova para Matic Esih - Tadeja Sodržnik in Domen Slapnik - Špela Vodeb priplesala do praga finala, med mlajšimi mladinci sta po komaj enomesečnem skupnem treningu Marko Soderžnik in Alija Cverlni Pušnik zasedla v finalu 5. mesto, isto uvrstitev sta med mladinci dosegla Aleš Cokan in Daša Kotnik, v močni konkurenci starejših mladincev pa sta z uvrstitvijo v finale svoj načrt dosegla tudi Tomaž Vratar in Vesna Šošter, pri čemer sta zelo dobro plesala standardne plese.
Tak ekipni rezultat je za mlad plesni kolektiv iz Slovenj Gradca seveda velik uspeh, ki ga utrjuje še dejstvo, daje bilo tudi v četrtfinalih kar nekaj parov, ki se že prebijajo med najboljše. Plesalci KPK Devžej pa so se izkazali tudi na velikem mednarodnem turnirju “Slovenija Open” prav tako v Laškem.□
JP
Poglavje zase sla bila v Laškem seveda spet Lena in Matic Pavlinič iz Kotelj, sicer člana plesnega kluba Urška iz Ljubljane. V konkurenci pionirjev sta po pričakovanjih osvojila prvo mesto, kar predstavlja po velikem uspehu v Londonu ponovno potrditev njunega izjemnega plesnega talenta.
v
Sport
Piše: Ivo Mlakar
SffFRfINOVft m LUKNERJEV^ DRŽRVNI PRVfiKm]l
Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu za kadete in kadetinje v Cerknici sta z uspehom nastopali tudi Radeljčanki Martina Safran in Špela Lukner, ki v rednem ligaškem tekmovanju igrata za prvoligaško ekipo Petovie iz. Ptuja. Radeljčanki sta igrali v kar treh finalnih tekmovanjih. Drugič zapored si je naslov državne prvakinje med posameznicami priigrala Martina Safran, druga pa je bila Špela Lukner. Omenjeni igralki sla postali državni prvakinji tudi v igri dvojic, potem ko sta v finalu premagali dvojico Pavlič - Sivec iz Rakeka oz. Nove Gorice. V igri mešanih dvojic sta si naslov prvakov Slovenije priigrala dvojica Špela Lukner in Tomaž Jager. V finalu sta z 2:1 ugnala dvojico Nejc Janžekovič in Martina Safran.
KARATEISTA GROS IN TOVŠAK V DRŽAVNI VRSTI
Slovenska Shotokan karate reprezentanca, po verziji SKI, se je udeležila mednarodnega lumiija in seminarja v mestu Portu na Portogalskem, ki je bil posvečen 30. obletnici karate zveze v tej državi. Na tekmovanju so sodelovali karateisti iz šestih držav, v naši reprezentanci pa je nastopil tudi Slovenjgradčan Samo Gros. V posamezni konkurenci so imeli naši predstavniki precej smole pri žrebu in so izpadli proti favoritom že v prvih kolih, zato pa so bili nadvse uspešni v ekipnih tekmovanjih. V
disciplini BORBE je bila Slovenija druga, v KATAH pa tretja. Ekipni zmagi sta v omenjenih disciplinah pripadli Švici in Italiji. Sočasno s turnirjem, je na Portugalskem potekal tudi seminar pod vodstvom glavnega inštruktorja svetovne SKIF karate organizacije Japonca Hirokazu Kanazavve, nosilca pasu 9. DAN.
Mladi Slovenjgradčan Matic Tovšak je nastopil v karate reprezentanci Slovenije (SKI), kije sodelovala na tumhju v avstrijskem Braunau. Naša izbrana vrsta je v kategoriji dečkov do 14 let osvojila 1. mesto, Matic Tovšak pa je bil poleg tega še med posamezniki odličen drugi.
RAVENSKI
KARATEISTI
V
POSTOJNI
V	Postojni je 4. in 5. maja potekal dvodnevni strokovni seminar tradicionalnega karateja, katerega so se udeležili tudi predstavniki ravenskega kluba. Seminarje vodil mojster karateja Hiroshi Shirai, nosilec pasu 9. DAN, ob pomoči asistentov Dina Contarci lija 7. DAN in Michielana Ofelia 6. DAN. Seminarja se je udeležilo preko 70 karateistov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Voditelj seminarja, mojster Hiroshi Shirai, je tudi sprejel ponujeno mentorstvo v slovenski reprezentanci tradicionalnega karateja.
AKUMULATOR
MED
NAJBOLJŠIMI
V	pokal ni tekmi za 3. mesto na področju MNZ Maribor so v sredo 8. maja v Mežici nogometaši domačega Akumulatorja premagali moštvo Pohorja iz Ruš, člana tretje slovenske lige, s 5:4. V regularnem delu se je srečanje končalo neodločeno 2:2, zmagovalec pa je bil odločen po streljanju 11 -metro-vk. Tako so sc Mcžičani, ki so člani I. lige medobčinske nogometne zveze Maribor, uvrstili med 32 naj uspešnejših ekip v Sloveniji v pokalnem tekmovanju za sezono 1995/96.
ŠAH ISTI FUŽINARJA PRED ČRNO
Končano je prvo prvenstvo v novoustanovljeni koroški šahovski ligi. v kateri je sodelovalo osem štiričlanskih ekip. Po sedmih krogih, enokrožnega Bergerjevega sistema je s 13 točkami premočno zmagala ekipa ravenskega Fužinarja, ki je prepustila tekmecem le eno samo točko. Za Ravenčane so igrali: Peniš, Turičnik, Pšeničnik, Vrečič, J. Kert. Senica in Jevtič. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstila ekipa Črne z devetimi točkami, tretji pa so bili z istim številom točk Dravograjčani. Sledi prva ekipa Radelj, Slovenj Gradec, droga ekipa Radelj ter obe ekipi z Mute.
KEGLJAČI SLOVENJ GRADCA V TRETJI LIGI
Moška kegljaška ekipa Slovenj Gradca se je uspela uvrstiti v medregijsko ligo - vzhod oz. tretjo slovensko ligo. Na kvalifikacijskem dvodnevnem turnirju v Ljubljani so
Slovenjgradčani osvojili med petimi ekipami drugo mesto. Zmagali so kegljači Nafte iz Lendave, obe ekipi pa bosta v prihodnji sezoni nastopali v višji ligi. Za ekipo Slovenj Gradca, ki sta jo vodila trener Alojz Mulec in tehnični vodja Ladislav Horvat so nastopili: Zdravko Soldo, Ivan Lukman, Maijan Penšck, Ivica Anušič, Marko Skopijakovič in Dušan Vrhnjak.
PARAPLEGIKI ZA GRN JAKOV MEMORIAL
Društvo paraplegikov Maribor je na Ravnali pripravilo prvo tekmovanje paraplegikov oz. vozičkarjev v kegljanju, v spomin na svojega nekdanjega člana Avgusta Grnjaka iz Slovenj Gradca. Nastopilo je blizu 5o tekmovalcev in tekmovalk. Med ekipami so zmagali Mariborčani pred prvo in drugo ekipo Ljubljane, med posamezniki pa Mariborčan Alfred Lasetsky, v absolutni članski konkurenci. Od Korošcev je bil najboljši Ravenčan Srečko Kotnik na 7. mestu.
□
ŠPORTNI PARK GREGORJA KLANČNIKA
Telesnokultume objekte na Ravnah bodo poimenovali po uglednem športnem delavcu in gospodarstveniku
Potem ko so na seji skupščine Športne zveze Ravne - Prevalje, organizaciji, ki povezuje in zastopa športna droštva in klulie v tej oličini, uvodoma sprejeli poročilo o delu zveze v lanskem letu ter finančno poročilo, so v zvezi s tem sprejeli pomemben sklep. Športnim panogam, ki so v lanskem letu prejele manj kot 90 % načrtovanega denarja, se razlika do navedenega odstotka izplača letos.
Pri obravnavi letošnjega finančnega načrta je predsednik Športne zveze Jože Šater pojasnil, po kakšnih kriterijih se je delil denar in tudi to, da svet olrčine ne dovoljuje prerazporejanja znotraj posameznih postavk. Zato so predstavniki klubov in društev, čeprav nekateri tudi nezadovoljni, finančni načrt in načrt pokrivanja najemnin športnih objektov, sprejeli skorajda brez razprave. Velja povdariti, da je za športno dejavnost v oličini letos namenjeno nekaj čez 31 milijonov tolarjev. Od tega je 28 milijonov in 700 tisoč tolarjev proračuaskih virov, nekaj čez 2 milijona tolarjev pa Ixxlo zbrali ob pomoči sponzorjev in donatorjev. Največ sredstev bodo namenili dejavnosti nadarjenih otrok in mladine po klubih in društvih, nekaj manj pa kakovostnemu športu odraslih. Okoli 9 milijonov tolarjev proračunskih virov Ixxlo namenili za najemnino in vzdrževanje športnih objektov v olrčini.
Ob koncu seje so delegati ptxlprli pobudo Izvršnega (xllx>ra Olimpijskega komiteja Slovenije, v kateri poziva državne organe, k potrebi po skupnem zagotavljanju pogojev za razvoj športa v državi. Poleg tega se je skupščina pozitivno opredelila do predloga, da bi Park telesne kulture na Ravnah in nagrade športnikom poimenovali po dolgoletnem prizadevnem športnem delavcu in nekdanjemu direktorju železarne Ravne Gregorju Klančnlku.G
-tm
lek Bptefainia
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE
(§y lek d.d. liyyjfflmiffl
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov tLd. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM
NOVE MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE V LETU 1996 !
1.	VISOKA UPRAVNA ŠOLA
■ vpis v 1. in 3. letnik
2.	SREDNJA EKONOMSKA - KOMERCIALNA ŠOLA
-	vpis v vse letnike
3.	ŠOLA ZA POKLICNE VOZNIKE
-	za kandidate s triletno poklicno šolo samo
6 mesecev,
4.	OSNOVNA ŠOLA
• 6, 7, 8. RAZRED, vse je možno končati v najkrajšem času.
Za informacije pokličite na tel. 22-296 ali osebno na Prežihovi 24, Ravne na Koroškem
Razgledi	----------------------
-L /t- .   Novodobni količek — —^
TUDI DALAJ LAMA
Piše: Miša Felle
V svojem vsakdanu srečujem veliko ljudi in odkar sem se naučila bolje poslušati, vidim v vsakomur edinstveno, neponovljivo bitje, neglede na to, kako to izraža.
Pred nedavnim sem ugotovila, da doslej še nisem srečala znanca ali prijatelja, ki bi bil navdušen nad papeževim prihodom. Razen v Delavski enotnosti nisem v nobenem tiskanem mediju zasledila kakšnega treznega razmišljanja, ki bi nas prepričalo, da živimo na trdnih deh. Mar prav zato protokol zahteva, da Sveti oče stopi na naša da le preko originalne perzijske preproge?
Organizacijskega aparata, ki se je sprožil, ni mogoče zaustaviti, lahko pa pri sebi nalijemo čistega vina in se še naprej odločamo po svojem notranjem prepričanju. Verjamem, da ima vsakdo svojega in spoštujem vsakogar, ki je sposoben človečnosti in strpnosti do sočloveka. Tako zgodovina, ko sedanjost prinašata vedno tudi veliko ljudi, ki zaslužijo še posebno spoštovanje. Vsake oči pa imajo svojega malarja. Naj si še tako prizadevam, v človeku, ki prihaja na obisk, pač ne vidim osebnosti, ki bi imela tako pomembno vlogo v mojem življenju, da bi bilo vredno zdrmati vso državo s proračunom vred.
Zakaj takšen obisk ne bi ostal v rokah, organizaciji in finančno zmožnosti tistih, ki si ga želijo? Verjamem, da je kar nekaj takih, ki bi to iskreno in korektno izvedli in tudi papež bi se zagotovo bolje počutil.
Ne verjamem, da bo Zveza budistov Slovenije nasilno posegla po fondu davkoplačevalcev, ko bo prišel na obisk Dalaj Lama, Nobelov nagrajenec za mir, ki je že zdavnaj presegel vse okvire politike in regije ter (p)ostal človek. Njega bom z vsem spoštovanjem pozdravila tudi jaz in verjamem, da bomo morebitne stroške njegovega obiska vzeli na lastno grbo le tisti, ki nam njegov obisk kaj pomeni.
Upam si trditi, da kar dobro poznam svetovne religije in nisem pripadnik nobene, pa tudi nasprotnik ne. Sodim med tiste, ki spoštujemo svobodno voljo vsakega posameznika, toda brez nasilja nad drugimi.
Moj tokratni namig meri na avtobiografijo prej omenjenega duhovnega vodje Tibetancev: Svoboda v izgnanstvu. V njej se Dalaj Lama ne trka po prsih, koliko je storil za svoje ljudstvo, pa vendarle lahko vsakdo začuti njegovo resnično strpnost in sočutje do vseh živih bitij - tudi tistih, ki bi radi nekajmilijonsko ljudstvo zbrisali s strehe sveta.
□
-....	J
Ghsirana črna kronika
Trenutki nepazljivosti
Za tokratne tri tedne velja, da je bilo neobičajno veliko delovnih nezgod. Na srečo najhujših posledic ni bilo, že bežen pogled pa pokaže, da do njih običajno prihaja zaradi majhnega trenutka nepazljivosti ali neskoncentrira-nosti. Morda pa so nekateri delavci tudi premalo seznanjeni, kaj se jim pri delu lahko pripeti, ali pa kratko in malo ne upoštevajo varnostnih pravil.
Poglejmo tale primer: dne 28.4. se je ob 12.10 v Tovarni lepenke na Prevaljah pripetila delovna nezgoda, v kateri se je huje poškodoval N.J. s Prevalj. Delavec je delal na formalnem valju za proizvodnjo lepenke. V nekem trenutku je poskušal z desno roko očistiti valj. Ta pa mu jo je potegnil podse, da mu jo je stisnilo med valjem in trakom klobučevine. Huje ranjenega so ga prepeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je moral ostati na zdravljenju.
Dvakrat v dnevu
Dve delovni nezgodi sta se pripetili istega dne - 24.4. Prva se je zgodila ob 7,30 v TAB d.o.o, enota Žerjav, huje pa se je poškodoval D.U. iz tega kraja. Delavec je opravljal prevoz ako-mulatorskih plošč. Pri tem mu je spodrsnilo, tako da je padel, nanj pa se je zvrnilo še stojalo s ploščami.
Druga nezgoda se je zgodila ob 13-20 v poslovni enoti Transport in servisi Pameče pri Slovenj Gradcu. Delavec A.K. iz Mislinje je opravil zagon viličarja, ki pa se je pričel pomikati nazaj in je delavca stisnil ob kompresor. A.K. se je pri tem hudo poškodoval.
Na zahodu nič...
Drugo, kar je prevladovalo v koroški črni kroniki v obdobju, ki ga zajemam, je tisto, kar bi lahko označili z naslovom znanega Remarquevega romana Na zahodu nič novega, torej na Koroškem
Pisarniški maček ali mačo
V aprilu je bilo na koroških cestah skupno 111 prometnih nezgod. Pretežna večina se jih je končala samo z gmotno škodo (97). Z lažjimi telesnimi poškodbami se jih je končalo 8, s težjimi 4, dve osebi pa sta izgubili življenje.
Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov so policisti podali 556 predlogov sodnikom za prekrške, 1487 voznikov pa je v mesecu dni plačalo mandatno kazen.
Preko koroških mejnih prehodov je minuli mesec vstopilo in izstopilo 229.003 vozil ali skupaj 673.610 potnikov. Kot kaže, grožnja s Schengenskim sporazumom na avstrijski strani že učinkuje, saj so na naši strani zabeležili v aprilu le 7 kršitev mejnega režima. Število
Kozarček
(pre)več
Policisti so na območju UNZ Slovenj Gradec 24.4. med 19. večerno in 3- jutranjo uro opravili poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov in uporabe varnostnega pasu med vožnjo. Ustavili in pregledali so 809 voznikov, 31 jih je bilo vinjenih, 6 pa jih je preizkus alkholiziranosti odklonilo.
Tudi tokrat so policisti spet odkrili voznika, ki bi pravzaprav že moral biti v bolnišnici na “črpanju želodca”, saj je imel kar 4,3 g/kg alkohola v organizmu. Za presenečenje pa je poskrbela tudi neka pripadnica nežnejšega spola, ki je svoj avtomobil “krmarila” z 3,8 g/kg alkohola v organizmu. Kako je pri vsem tem sploh še našla cesto, bi najbrž lahko razložil le prijatelj mojega prijatelja Rene, vendar je to že druga zgodba, ki bi sodila bolj v glosirani del kronike.
zavrnjenih oseb pri vstopu v Slovenijo pa je bilo 48.
Zaradi kršitve javnega reda in miru je bilo podanih sodnikom za prekrške 60 predlogov, v tem času so zabeležili še 97 zaznanih pojavov z elementi kaznivih dejanj ter po dva požara in delovni nezgodi.
Temeljna ugotovitev je, da aprila v primerjavi z marcem letos
Brez loka
Tole nezgodo, ki bi v širšem smislu lahko rekli tudi delovna, sem izbral bolj iz preventive. Dne 2.5. ob 16.05
bistvenih razlik ni bilo.
nič novega ali posebnega: gre za alkohol za volanom, za nadaljevanje vožnje po prepovedi zaradi vinjenosti in za pobege po nesreči.
TRGOVSKO PODJETJE
KOROTAN p o
Ravne na Koroškem Čečovje 6
tel.: 0602 22 711,21 476 fax: 0602 23 296
Za slednje je najbolj očiten primer - končal bi se lahko tudi mnogo hujše - za! «dežen v temle policijskem poročilu:
Korotanovi prodajalni PAPIRNICA na Čečovju in KNJIGARNA na Prevaljah zbirata naročila za
Dne 23.4. ob 7.30 je voznik tovonega avtomobila D.V. iz Ilirske Bistrice vozil po magistralni cesti iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. V Šmartnem ga je začel prehitevati voznik tovarnega avtomobila s priklopnikom. Zaradi vozila, ki je pripeljalo naproti, je moral slednji sunkovito zaviti pred tovornjak D.V., ki je zato zapeljal s ceste. Voznik prikopni-ka je odpeljal naprej, vendar so ga policisti na podlagi opisa, pregleda potnega naloga in tahografa po uri in pol odkrili in ugotovili, da je nezgodo zakrivil J.P. iz Metlike .
nakup vseh šolskih potrebščin - učbenikov, delovnih zvezkov, torb... za šolsko leto 96/97.
Za vse šolske potrebščine nudimo plačila na 2 - 3 čeke.
V omenjenih prodajalnah vam nudimo tudi bogat izbor izdelkov iz stekla in porcelana, albume, namizne prte in ves ostali pisarniški material.
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP!
v
Cma kronika
je neka 70 (!) letna ženska vozila traktor v domačem kraju Podklanec pri Dravogradu. Potem, ko je zapeljala preko železniškega prehoda, je trčila v prometni znak in nato v ste-Irer vrtne ograje. Traktor je obstal, voznica pa je padla s traktorja in se huje poškodovala. Traktor ni imel ne varnostne kabine ne varnostnega loka.
Opozoriti bi veljalo, da po naših cestah in zlasti gozdnih ter poljskih poteh še vedno vozi veliko traktorjev brez omenjenih zaščitnih naprav. Traktoristi bi se morali zavedati, da je vožnja brez varnostne kabine ali loka pcxlobna vožnji lire z uporabe varnostnega pasu v avtomobilih. Nezgode s traktorjem pa so običajno tako ali tako hude in se najpogosteje končajo tudi s smrtjo upravljalca.
Zublji
V tem času je bilo na Koroškem še nekaj začetnih požarov, ki opozarjajo, da tudi spomladi v naravi ognjeni zublji ne počivajo. Zanimivo je, da sta oba požara v naravi izbrulinila istega dne - 22.4. Najprej je zagorelo ob 15.20 na Kozjaku v občini Mislinja, ogenje pa je zajel podrast in nizkorastoče drevje. Ob 16,30 pa je ogenj zajel še travnik v Vodrižu, v oličini Slovenj Gradec. Razlog za oba požara naj bi bilo kurjenje oziroma požiganje suhe trave.
Kres opeklin
K temu sodi še požar, ki je izbruhnil 28.4. ob 1.45 v zabojniku za smeti v prostorih stanovanjskega bloka v Slovenj Gradcu. Požar so pogàsili stanovalci, ki so izvlekli Zalxrjnik na prosto, pomagali pa so jim tudi gasilci.
2 ognjem in nevarnostjo, ki jo lahko prinaša, pa je povezan še
tale dogodek: v noči iz 29. na 30. april - torej dan pred običajnim kresovanjem (verjetno je šlo za “generalko” - op. pisca) - je skupina občanov kurila vejevje v okolici Slovenj Gradca. Pred vžigom so kres polili z bencinom, ki je ob vžigu povzročil opekline po obrazu mladeniča J.K. iz Ljubljane.
Po denar v pisarne
Kriminalistom UNZ Slovenj Gradec je v minulih dneh uspel tudi “velik met”, če lahko tako rečem. Na podlagi načrtnega in usklajenega dela so odkrili storilca najmanj 10. kaznivih dejanj tatvin denarnic z gotovino, ki so bile storjene v olxlobju od 11. januarja do 23. aprila letos. Dejanj je osumljen D.K. s Kozjaka nad Pesnico.
Kot so ugotovili doslej, naj bi bil D.K. pri svojih kaznivih dejanjih zelo drzen. Vstopal naj bil namreč v stavbe občinskih uradov, ustanov, podjetij - skratka povsod tam. kjer so pisarniški prostori. Prvo tatvino naj bil bil opravil, kot že rečeno, 11.1. v Radljah ob Dravi, njegov plen pa je bil 21.000 tolarjev.
Vsega skupaj naj bil na teh svojih “pohodih" zbral kar okoli 246.000 tolarjev.
Budnica
Posebne sorte budnico si je na prvega majnika privoščila V.D. (vršilka dolžnosti dežurnega “gorbuditelja”) s Prevalj. Ob pol šesti jutranji uri je namreč z uporabo hišnih zvoncev budila stanovalce. Ker se na njeno “budnico” nihče ni odzval, je uporabila hujšo obliko “narodnega prebu-diteljstva” in je pričela kričati ter razbijati po vratih.
Policisti, ki so vedno “budni”, so jo opozorili, naj preneha, a blagega nasveta ni upoštevala, zato so jo, kot nekoč kakšnega pomembnejšega politika, s policijskim spremstvom odpeljali na policijsko postajo in jo pridržali.
Slišali smo (ali pa tudi ne), da dotična občanka svoje “policijsko bivanje” že namerava finančno in tudi drugače uspešno izrabiti. Razglasila naj bi se namreč za “prvo mučenico prvomajskega slavja v svobodni in demokratični Sloveniji!” “Morda jo bodo celo razglasili za prvo slovensko svetnico”, bi komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije" Mirana. “Saj se ji res zgodila velika krivica. Sem že toliko star in tako dolgo v Sloveniji, da se spominjam časov, ko so nas prvega majnika prav ob tako zgodnji uri gor vrgli pihalci ravenske pleh bande in kdor je tedaj hotel kaj veljati, je moral v kravati na Iralkon ali k oknu, da so sasedje videli. No, moj sosed je že tedaj bil desident, saj je v takšnih trenutkih pod pasom imel oblečene zgolj spodnjice, kar pa se skozi okno ni videlo. Sicer pa se tudi on zdaj razglaša za človeka, ki je že tedaj oblasti v bik povedal svoje!” “Naj dodam”, bi lalrko pridal še prijatelj Miran, “da imajo policaji pravzaprav srečo. Ne morem si
namreč predstavljati, kako bi lahko bili s Prevalj na Ravne in nasploh v policijski “bunker” spravili cel orkester, če bi še živeli v tistih svinčenih časih, o katerih je govoril Rene!”
Mleko vodar
Ali veste, kakšna je razlika med Anglijo in Koroško? No, na angleškem imajo nore krave, na Koroškem pa nore “mlekarje”. Za sedaj še neznani ljubitelj mleka ali vode, kakor pač hočete, je namreč oni dan v eni izmed zbiralnic mleka v okolici Slovenj Gradca uničil večjo količino te tele tekočine. V mleko, ki je čakalo na odvoz, je namreč dolil okoli 1100 litrov vode in ga tako storil neuporabnega.
Slišati je (iz povsem nezanesljivih virov), da policija bojda primer raziskuje v smeri nekega upokojenega gostilničarja, ki mu je bilo v krvi, da je vino mešal z vodo. Zdaj, ko je v penziji (saj veste, največkrat ga je moč najti “pr ta mehkem” -op. pisca), s staro prakso ne more nehati. Ker pa si z bomo penzijo vina sploh ne more privoščiti, se je lotil mleka. Kako milo ali strogo ga bo obravnaval kadija, ko ga bodo prijeli, pa je odvisno tega, ali (kadija) pije vino ali mleko.O	T.I.

JOŽE SILVA KREUH
tCJLVAjŠ
Breg 139 Mežica, teh: 33 694
Tekstilna industrija Otiški vrh
Toplina noči Intimnost dneva Občutek sanj
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Otiški Vrh d.o.o.
Otiški Vrh 53
2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279
Ko pade noč...
Ko sta sama...
“Kje pa je tista TI O pižama?!”
TIO - nogavice, spalni program, kopalni plašči, brisače
Planinski kotiček
	tPtLAMQK)©™ QgtSTQW -			dtMKlQJ)
Planinsko društvo	Izlet	Datum	Vodnik / Informacije	Telefon
PD-Črna na Koroškem	Obir	25.jun	Vod.:Piko Blaž	Tcl.d.:38-()38
PD-L>ravograd	Skuta	OS.jun	Vod.:Graccj Ivan	Tcl.d.:84-605
	Planina Razor - Vogel	22,jun	Vod.rGraccj Ivan	Tel.d:84-605
	Kepa	29,jun	Vod.:Kolnik Milan	Tcl.d.:83-614
PD-Ciorenje Fecro Slov.Gr.	Tradicionalno srečanje z zamejskimi			
	Slovenci v Čedadu - Italija	()9.jun	V(xl. : Rozman Stojan	Tcl.d.:41-174
	Letna kulturna srečanja na Uršlji gori	15. jun	Vod.:Rus Damjan	Tcl.d.:42-387
	Naravskc ledine. Noč kresničk	22.jun	Vod.iŠmon Bojan	Tcl.d.:53-662
PL>-Mežica	Tradicionalno srečanje - Čedad - Italija	Q9.jun	Vod.iŠkudnik Jurc	Tcl.d. :35-354
	Križ (Kočna K.S. Alpe)	15.jun	Vod.:Krivec Stojan	Tcl.d. :37-574
PD-Mislinja	Očiščevalna akcija	Ni datuma	Inl'.:Bricman Franc	Tcl.d. :42-752
	Bohinjsko hribovje	Ni datuma	Inf.:Bricman Franc	Tcl.d. :42-752
	Km	Ni datuma	Inf.:Bricman Franc	Tcl.d. :42-752
	Košuta	Ni datuma	1 n f. : Bricman Franc	Tcl.d.:42-752
	Kresna noč ČREPIČ	(dan drž..)	lnl'.:Bricman Franc	Tcl.d.:42-752
PD-Muta	Matkov Skal'	1. nedelja	Inf.:Prcglav Ernest	Tcl.d. :61-318
PD-Ožbalt/Kapla	Smrckovcc-Koča na Loki-Raduha-Bukovnik	01/02.jun	Vod.:Račnik Marjan	Tcl.d.:7 1-787
	Čedad (Italija - srečanje z zamejskimi PD)	09.jun	Vod.:Krajnc Franjo	Tel.d. :71-430
	Pohoijc (3 dni)	28/30,jun	Vod.:Ccpcc Tone	Tel.d.:60-()74
PD-Prevalje	Goldcck - Avstrija	08,jun	Vod.:Komprcj Ivan	Tcl.d. :31-479
	Čedad (Italija - srečanje z zamejskimi PD)	()9,jun	Vod.:Komprcj Ivan	Tel.d. :3 1-479
	Letna kulturna srečanja na Uršlji gori	15 .jun	Org.:Komprcj Ivanka	Tcl.d.:3 1-479
	Vrtača	29 .jun	Vod.:Kovačič Hubert	Tel.d.:23-544
PD-Radlje ob Dravi	Logarska dolina - Okrešel j	Ni datuma	Vod.:Rudi / Inf.:Scmlak Janez	
			Tcl.d.:72-734	
	Pohod na Kapunar	25,jun	Vod.:Scmlak Janez	Tcl.d.:72-734
MO PD-Radlje	Mangart	Ni datuma	Vod.Janko	
PD-Ravne na Koroškem	Matkov škaf	01,jun	Vod.tCigalc Ivan	Tcl.d. :22-874
	Pristovški Storžič	()8,jun	Vod.:Kamnik Rotruin	Tcl.d.:21-063
	Tradicionalno planinsko srečanje zamejskih planincev			
	v Čedadu - Italija	09,jun	Vod.:Cigale Ivan	Tcl.d. :22-874
	Pkmi na Vojc, korita Mostnicc	15,jun	Vod.:Kotnik Andrej	Tcl.d. :22-657
	Letna kulturna srečanja na Uršlji gori	15,jun	Org.:Komprcj Ivanka	Tcl.d. :31-479
	Ni>č kresničk na Naravskih ledinah	22,jun	Org.iŽuncc Jože	Tcl.d. :22-329
			VikI. : Kamnik Roman	Tcl.d. :2 1-063
MO PD-Ravne	Pohod pii Meškovi poti		Mcnt.:Fanika Knez	OŠ.KJ.21-598
	Priprava na kresovanje (kres), gorniška tura na Uršljo goni in prisotnost na			
	Noči kresničk na Naravskih ledinah		Mcni.:Alojz. Pristavnik	OŠ.PV.22-495
PD-Ribnica na Pohorju	Pohod na Storžič	15,jun	Inf.:Kolnik Božo	Tcl.d. :68-194
PD-Slovenj Gradec	Stol	Ni datuma	Vod.:Hovnik	
	Košuta	Ni datuma	V<xl.:PIcvnik Stane	Tcl.d. :44-09l
PD- V n ženi ca	Pmslava ob 50. obletnici društva			
	na Tajzlu ozr. na Kaštivniku	OL ali 08..jun	Vod.:vsi vodniki	
	Izlet na Obir	Ni datuma	Vod.:Mrakič bogomir	Tcl.d. :64-186
	d		Iz programov /V>, zbral in uredil Ivan Cigale .	
	Lepp doti vetju in varen korak vam na izletih teli MfoO-Meddrušt veni odbor, I*!)-Koroške !			
(Odgovor na članek v 8. št. PREPIHA)
Zelo me veseli, da so med nami v mestu Ravne na Koroškem krajani, ki izkazujejo zaskrbljenost za nadaljni razvoj našega mesta. Pri tem pa ugotavljam, da je na nekaterih področjih pisčeva zaskrbljenost odveč, kajti ko primerja mesto Ravne na Koroškem s sosedno mestno občino, bi moral ugotoviti iz “časopisa” (ker pisec članka očitno bere časopise) da bo tudi sosednja mestna občina razdeljena na četrtne skupnosti.
Ker pisec članka tudi pri drugih navajanjih ni točen, ocenjujem, da je članek napisal v časovni stiski, kajti ob vsej modrosti, ki jo članek izžareva, je po mojem osebnem prepričanju pisec članka ekspert s področja lokalne samouprave.
Tudi dobronamerno opozorilo, koga naj volijo oz. ne volijo Ravenčani, je hvalevredno. Zaradi tega priporočam piscu članka, da se podpiše s polnim
imenom in priimkom, da bomo Ravenčani vedeli, koga naj vojimo v bodoče četrtne skupnosti.
S spoštovanjem vas pozdravlja: Mihael Jurak
■i
Tako kot vse upokojene ali 57.000 upokojenih, ki so se jim pokojnine znižale, je tudi upokojence Koroške marsikaj razburilo, linje obstaja stanovska organizacija DESUS tudi na Koroškem. Njeni liderji nosijo kupe aktov, ki jih doma preučujejo in “tuhtajo”, kako preko volilnega telesa DESUS-a v parlament.
Seveda so jim Koroški upokojenci malo mar, kajti drugače bi organizirali kakšen shod po prvem v mesecu. Morda se držijo recepta g.Sisingerja, ki modro molči, ko znižujejo upokojencem pokojnine. Vse kaže na to, da ga liderji Koroškega DESUS-a posnemajo.
Miha
sa&iLa ®©ik&3a
Po ugodni ceni prodam šotor -četvorček, nov. Informacije:
©0602 55-091
Nadvse ugodno prodam dve odrasli kozi, kozjega samca in tri kozličke. Podrobnejše informacije:
© 0602 55-963
Prodajamo brako prikolico.
© 0602 55-011
iì NierosÌP
tjsAjiwi mm,
Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšega člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omogočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa.
NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078
S& JDOMM)	■=> KL&KMP
^ IP®8IL®WJ® ŠIP®5io
WPSft K®£aiPILIlE8®
gradnja Poslovno športnega kompleksa Traberg na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) bo zaključena v mesecu juniju.
^neprodanih je le še nekaj poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti.
Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073,83 446.
emona obala koper d.d.
od aprila do konca junija
NAGRADNA
IGRA
BREZCARINSKE PRODAJALNE
LIBELIČE - RADELJ - VIČ
Več kuponov boste zbrali, lepše darilo boste dobili!
Za vsakih 35 DEM nakupa boste prejeli kupon.
NAGRAJUJEMO ZVESTOBO
HMM ■ HII HHHHHHM	HHllHMHlI I I ■	^^
^4 Ki
OPREMA
TOVARNA OBUZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Orado«, Pod gradom 4 lolofon (0602) 42; telefax 42 153
NAJNIZJi: MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI
□	20% popust pri nakupu sedežnih garnitur
□	25 % popust pri nakupu ležišč
□	30% popust pri nakupu vzmetnic
INFORMACUE:
Slovenj Grade«, Pod Gradom 4, ® 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košarke 65a, « 068 321 674 Divm'a, Lokev 189b, « 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83,061 123 38 45