358
Politične stvari.
Osnova političnega programa
za državnopravno stranko v Avstriji. *)
Kako   misli drzavnopravna   stranka   v Avstriji   uravnati državnopravne. narodne in šolske zadeve ?
Da se te zadeve konečno uravnajo, držati se hoče ta stranka prvega in glavnega tega načela: „Naj se popolnoma pravica priznava na vse strani", zlasti v državnopravnem, dinastičnem, narodnem in šolskem obziru.   Povdarja toraj:
a) V državnopravnem obziru.
1.    Avstrijska monarhija ali država se ne sme nikakor ne raztrgati in deliti, ampak naj ostane cela, pod presvitlo najvišo vladarsko rodovino, na podlagi pragmatične sankcije od leta 1713.
2.    Posamezne dežele in kronovine avstrijske monarhije naj ostanejo samostalne, ter naj se jim pustijo njih zgodovinske pravice.
3.    V tem dvojnem obziru morejo se dalje razvijati in napredovati, napravi naj se deželna in državna ustava na krščanski podlagi.
Da se pa ta namen doseže, treba je držati se sledečih načel:
a)   Deželne  pravice  se ne smejo drugače preme-
*) To osnovo je  izdala  honferencija   na   Dunaj i,   pri kteri 80 bili 8.   in 9. septembra 1872. leta pričujoči možje mnogih kronovin. Mi smo jo dobili koj tudi v slovenski prestavi, vendar nismo hoteli prvi biti z razglasom.                                                                 Vred.
njati, kakor po deželnih zborih, s potrjenjem presvitlega cesarja.
b)   Delati in dajati postave v zadevah, ki se kot skupne priznajo, ima pravico poseben zbor poslancev iz posameznih dežel.
c)   V vseh drugih zadevah delajo deželni zbori postave.
Ako se glede takih zadev kaže še potreba, da se posamezne dežele, vse ali vsaj nektere, združijo ter delajo vzajemno, smejo to deželni zbori obravnovati po posebnih svojih poslancih, vendar tako, da sleherna dežela ostane samostalna.
d)  „Skupne" zadeve oskrbuje ministerstvo, čegar oblast pa vendar dalje ne sme segati. „Ne-skupne" zadeve oskrbuje deželna vlada, ki svoje mesto ima v svetovalstvu krone.
Ministerstvo je za oskrbovanje skupnih zadev odgovorno zboru deželnih poslancev, deželna vlada pa deželnemu zboru za oskrbovanje neskupnih zadev.
e)  V kteri primeri posamezne dežele imajo stati do svitlega vladarja in krono vina do, krono vine , to odloči deželna glavna postava, kakor se deželni zbori pogodijo s svitlo krono.
f)  Naj se napravi pravičen volilen red, naj se volilna pravica razširi in toraj da več volilcem , in sicer tako, da bode lahko volilcem, udeležiti se volitve.
Da se gori omenjena načela djansko zvršijo, so pripravni in potrebni sledeči pripomočki:
a)   Naj se ta načela kar mogoče razširjajo med ljudstvom ter razlagajo in priporočajo po novinah in društvih.
b)  Naj &e pasivno upira zoper decembersko ustavo, to je, naj poslanci ne gred6 ne v državni zbor ne v delegacije, ali ko bi tudi treba bilo, še v deželne zbore ne.
b)  V narodnem obziru.
Povdarja in misli delati državnopravna stranka:
1.   Za popolno djansko ravnopravnost vseh avstrijskih narodov, zlasti v šoli in uradu.
2.    Da se narodne manjšine varujejo po posebni narodni postavi, ki se med tem napravi, ko se narodna sprava obravnava; pridene se potem ta postava deželni poglavitni postavi.
c)  V šolskih zadevah.
Prizna in povdarja državnopravna stranka tole:
1.    Šolske postave narejajo, kar zadevajo politično stran, deželni zbori.
2.    Ljudske šole naj spet bodo ali ostanejo verske; le tako bodo zadostile družini, cerkvi in državi.
3.    Cerkvi (oziroma posameznim verskim društvom) se pusti pravica, nadzorovati in voditi šole.
4.   Pri poduku in reji otrok ima tudi družina svoje pravice, v ktere se toraj državna šolska postavodaja ne sme vtikati. Otroke prisilovati v šolo, plačevati šolnino (šolsko večo, davek) v smislu, kakor želijo naši nasprotniki, nikakor ne gre.
5.   Sedanja šolska postava se žalibog mnogo pregre-Šuje zoper vsa ta zdrava načela; treba je toraj delati, na vsaki postavni način, da se sedanja šolska postava prekliče, ter nova napravi po zgori omenjenih načelih. Na to deati, da se to doseže, spozna državnopravna stranka kot živo potrebo in toraj kot svojo sv. dolžnost.
d)   Kako naj   se  državnopravna  stranka trdnejše uredi in kako naj postopa?
Priporoča se v ta namen to le: 1.   Naj možje,   ki se  bodo   zbrali k  posvetovanju, izvolijo tri odlične gospode, ali  dopisovalce (Correspon-
denten); ti naj povabijo potem posamezne stranke k posebnemu posvetovanju v ta namen; oni naj tudi sporočajo in odgovarjajo na dotična vprašanja.
2. V posameznih deželah naj se izmed poslancev in zaupnih mož državnopravne stranke odločijo pooblaščenci (Mandatare), po teh posamezni dopisovalci lahko ostanejo v zvezi.
„Državnopravna" stranka si je dala začasno ime „državnopravna" , ker je ravno to ime" priprosto, lahko razumljivo in jedernato; razumi pa ona pod tem imenom vse po raznih deželah bivajoče male stranke (Frak-tionen), prepusti pa ona posvetu (ali konferenciji) na voljo, da si odloči in da skupno stalno imč.
359