7Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024), 7–47 Miha sušnik Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov sRednjega spola v slovenščini Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.1.01 V prispevku je najprej eksplicitno predstavljen teoretični pristop k slovničnemu spolu tako z vidika istodobnega opisa kot razvoja spolskih sistemov, v drugem delu pa so preko t. i. ujemalnih tipov (tj. tipov zvez samostalnika in ujemalnih besed glede na njihove oblikovne in oblikoskladenjske značilnosti) opisane osnove silnice razvoja srednjega spola v sloven- skem jeziku. Čeprav lahko marsikatero rešitev zgolj ponovimo po Oblaku (1888; 1890), Tesnièru (1925b) in Ramovšu (1935; 1952), ostaja nerešenih vprašanj o razvoju srednjega spola v slovenščini kljub večji količini danes dostopnega gradiva še veliko. Ključne besede: slovnični spol, zgodovinska slovnica, slovenska narečja, tipologija, oblikoskladenjski vzorci The Development of Agreement Types of Neuter Nouns in Slovenian This article first lays out an explicit theoretical approach to grammatical gender, separa- tely examining both the synchronic and diachronic perspectives. It then describes so-cal- led agreement types of (original) neuters (i.e., types of noun phrases containing agreeing words with regard to their morphological and morphosyntactic properties), which serve as representations of the main paths of development of the neuter gender in Slovenian. Although the works of Oblak (1888; 1890), Tesnière (1925b), and Ramovš (1935; 1952) have already provided several solutions, many issues regarding the development of the neuter gender in Slovenian still remain unresolved. Keywords: grammatical gender, historical grammar, Slovenian dialects, typology, morphosyntactic patterns 1 uvod Razvoj srednjega spola v slovenščini1 je bil na več mestih (Tesnière 1925b: 162; Priestly 1984b: 357) prepoznan kot zapleten problem, ki bi zaslužil posebno mo- Miha Sušnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana – Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  miha.susnik@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-7014-3312 Besedilo je nastalo v okviru raziskovalnega programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira ARIS. 1 Praslovenske oblike zapisujem s tremi naglasnimi znamenji (  za dolga in  za edini kratki naglas), dvanajstimi zložniškimi znaki (i ẹ e ę ə a ǫ o ọ u  , pri čemer ẹ označuje izhodiščni *ě, ọ dolgi izhodiščni *o, o pa kratkega) in 22 nezložniškimi znaki (p b t d ť k g c s z č š ž h m n  r l ľ j v, pri čemer imajo h, j, v, ť, , ľ vrednosti [x], [], [], [], [ń], [ĺ]; temna vrednost l v položaju ne pred samoglasnikom je označena z ł), prim. Logar 1981; Furlan 2013: 100. 8 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini nografsko obdelavo (Smole 2006: 127). Prvi je različne vidike razvoja srednjega spola v slovenščini natančneje obravnaval Oblak (1888; 1890), najbolj podroben, argumentiran in sistematičen prikaz pa je (predvsem pri samostalniški, manj pri pri- devniški in zaimenski morfologiji) kljub osredotočanju na dvojino podal Tesnière (1925b: 134–176), čigar analize ni nadaljevala nobena izmed kasnejših študij, ki so bile omejene na kak narečni govor (Priestly 1984a; 1984b o govoru Sel na Rožu) ali na določeno morfološko kategorijo (Smole 2006 o samostalnikih na ‑o; Dovjak 2011 o samostalnikih na ‑e). Kot Oblak je posamezne vidike te problematike na različnih mestih obravnaval Ramovš (1918–1920; 1935; 1952), celostno, a le pregledno in površinsko pa Stankiewicz (1965; 1986). Ker danes razpolagamo z več narečnega gradiva, novimi morfološkimi opisi posameznih govorov2 ter bolj natančno in ek- splicitno teorijo slovničnega spola (Corbett 1991), je čas pravi, da se nadaljuje delo na novi sintezi razvoja srednjega spola v slovenščini (Smole 2006: 129), ki je potreb- na za preučevanje tudi drugih tematik iz zgodovinske slovnice slovenskega jezika. V prispevku skušam očrtati glavne silnice razvoja srednjega spola, ki so pred- stavljene preko t. i. ujemalnih tipov, ponazorjenih z dvobesedno zvezo pridevnika ali števnika ter samostalnika v imenovalniku. Čeprav je končni cilj raziskovanja, v katero se vključuje pričujoča raziskava, osvetliti razvoj srednjega spola v slo- venščini, je vsebina prispevka namenjena predvsem kot ogrodje za nadaljnje razi- skovanje te problematike v slovenskih narečjih in zgodovinskih virih. Razčlemba na ujemalne tipe bo omogočila obravnavo posameznih podproblemov z jasnim mestom v širši sliki, kar gotovo pomeni tudi postopno izboljševanje te slike. Upo- rabljeno gradivo izhaja v veliki meri iz narečne gradivske zbirke za SLA3 ter dru- gih dialektoloških del, v manjši meri pa neposredno iz historičnih virov in zapisa- nih narečnih besedil. Obravnavo začenjam s predstavitvijo teoretičnih izhodišč z novim izrazjem, ki predstavlja boljši temelj za opisovanje slovničnega spola oz. njegovih oblikoskladenjskih vidikov. Sledi seznam ujemalnih tipov samostalni- kov (izvorno) srednjega spola, prikazanih v poknjiženi obliki in razvrščenih po slovničnih številih. Zaradi preglednosti je vsak tip predstavljen le z bistvenimi 2 Izstopa opis govora Krope (Škofic 2019 kot nadgradnja Škofic 1996), v katerem je dovolj na- tančno predstavljena morfologija in oblikoskladnja, da je mogoče pridobiti jasno sliko o slov- ničnem spolu znotraj tega jezikovnega sistema. V večini primerov obstoječi opisi takega vpog- leda ne omogočajo, sliko lahko tedaj dopolnjujemo le na podlagi gradiva sorodnih sistemov s pomočjo primerjalnojezikoslovnega pristopa. 3 Gradivo iz zbirke za SLA (o ureditvi prim. Benedik 1999) je citirano z imenom kraja, točko in številko vprašanja, pri katerem se gradivo pojavlja, npr. s (Vidra vas, SLA T038 V001). Če točka ni del aktualne mreže in ima staro številko, je navedena ta (npr. Drtija, SLA X199a), sicer je podatek izpuščen. Podatki se vselej nanašajo na zapis v zvezku; le pri zapisih, ki so bili oddani samo na listkih, se nanašajo na le-te. V primeru sklicevanja na listek, ko obstaja zapis v zvezku, je številki vprašanja dodan L (npr. Skrilje, SLA T128 V810bL). Če citirano gradivo ni v vprašalnici za SLA, temveč v opisu krajevnega govora, je namesto številke vprašanja zapisana beseda opis. Pri navajanju večje količine gradiva iz istega zapisa številke vprašanj niso navedene. Različni zapisi za isti kraj so po potrebi označeni z navedbo letnice zapisa ali imena zapisovalca. 9Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) informacijami, tj. približni areal, nekaj ponazarjalnega gradiva ter njegovo raz- merje do ostalih tipov oz. diahrona razlaga, ki tip umešča v skupno razvojno sliko. 2 Teorija slovničnega spola V tem razdelku uvajam teoretični pristop k slovničnemu spolu, ki se v svojem bistvu ujema s konceptom agreement class (ru. согласовательный класс), ki ga je uvedel Zaliznjak (1964) in nadgradil Corbett (1991: 147). Zaradi drugačnega zornega kota se razlikuje izrazje, ki nekoliko drugače zajame relevantne koncepte, na kar je na ustreznih mestih opozorjeno. 2.1 Slovnični spol s sinhronega vidika Slovnični spol je oblikoskladenjska kategorija samostalnika,4 ki določa obliko ujemalnih besed,5 tj. pregibnih besednih vrst, ki se z njim ujemajo (v slovenščini so to pridevniki in pridevniški zaimki, deležniki ter nekateri števniki).6 Čeprav je nosilec te slovnične kategorije samostalnik, je za pojav slovničnega spola bi- stven obstoj različnih oblik ujemalnih besed znotraj iste slovnične kategorije (npr. dbər : dóbra : dóbro v im. ed.), katerih distribucija je odvisna le od posameznega samostalnika, s katerim se beseda ujema.7 Ker gre za imanentno lastnost samos- talnika, je oblika ujemalne besede odvisna od samostalnika v celotnem sklanjatve- nem vzorcu; paradigmo ujemalne besede, ki se ujema z določenim samostalnikom, imenujem (besedni) ujemalni vzorec (npr. lp, lpega, lpemu … za samostalnik stȍł). Če združimo ujemalne vzorce vseh ujemalnih besed za posamezni samos- talnik, dobimo t. i. splošni ujemalni vzorec8 tega samostalnika (npr. tȃ, lp, včji … – tegȁ, lpega, včjega … – temȕ, lpemu, včjemu … za samostalnik stȍł). 4 Za t. i. nesamostalniški spol prim. 2.1.1. 5 Corbett (1991) uporablja izraze agreeing elements oz. items in agreement targets, ki pomenijo isto. 6 Tukaj zanemarjam glagol, ki v indoevropskih jezikih praviloma ne izraža spola (deležnike ra- zumem kot imensko besedno vrsto glagolskega izvora), čeprav se to lahko v njih pojavlja kot inovacija, prim. nar. sln. 1. os. dv. sva šlȁ (m. sp.) : sve šlȅ (ž. sp.). S povedkovnikom kot netra- dicionalno besedno vrsto ne operiram. 7 Tak pogled na slovnični spol v slovenistki ni neznan, prim. »Spol je značilnost samostalniških besed sploh [...] Sploh bi bilo treba spol tudi definirati: verjetno kot imanentno lastnost samos- talniških besed, razodevajočo se v prilastkovnem […] in povedkovnem […] delu besedne zveze oz. stavka« (Toporišič 1981: 80, kar se ne odraža v Toporišič 1976: 202, 211–212; 2000: 266, 276–277), »spol samostalnika določa ujemanje s pridevniki« (Priestly 1984b: 338 o primeru rož. wəséw nów létə, Slovenji Plajberk). 8 Corbett (1991) izraz agreement pattern uporablja splošneje pri opisovanju ujemanja v različnih jezikih, bolj specifičen pomen pa ima izraz consistent agreement pattern (Corbett 1991: pred- vsem 176–184), kjer se consistent nanaša na dejstvo, da iz nabora ujemalnih skupin izključuje tiste, kjer maloštevilni samostalniki kažejo izjemne primere ujemanja. Ti so navadno povezani z obliko samostalnika, v slovenščini npr. lpo ok : mn. lpe očȋ, vélik kȋno : mn. velíka kȋna, dȏłg separȃt : mn. dółga separȃta (prim. Toporišič 2000: 301), ali pa gre za primere z neustaljenim ujemanjem, ki je navadno posledica nasprotovanja med oblikovnim in pomenskim ali pragma- tičnim vidikom, npr. novi NUK : nova NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica). 10 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini Samostalniki z enakim9 splošnim ujemalnim vzorcem tvorijo t. i. ujemalne sku- pine (= agreement class), pripadnost posamezni ujemalni skupini pa ustreza slov- nični kategoriji spola.10 Prim.: ujemalni vzorec pridevnika lp ujemalna skupina lp, lpega, lpemu, lp ... stȍł, pȓt, stəbr ... lpa, lpe, lpi, lpo ... góra, besda, ríba ... lpo, lpega, lpemu, lpo ... msto, snce, drev ... Iz zgornjih primerov je razvidno, da se pri ujemalnih besedah lahko pojavlja sinkretizem,11 npr. rod. ed. lpega mostȗ (m. sp.) = lpega msta (s. sp.). Z vidika splošnih ujemalnih vzorcev je mogoče razlikovati med naslednjimi tipi sinkre- tizma: splošni medvzorčni sinkretizem, kjer v isti oblikoskladenjski kategoriji (npr. v orod. mn.) vse ujemalne besede izkazujejo sinkretizem z obliko iz drugega splošnega ujemalnega vzorca, npr. orod. mn. trmi lpimi besdami (ž. sp.) = trmi lpimi msti (s. sp.); besedni medvzorčni sinkretizem, kjer v isti oblikoskladenj- ski kategoriji (npr. v im. mn.) zgolj posamezna ujemalna beseda izkazuje sinkreti- zem z obliko iz drugega splošnega ujemalnega vzorca, npr. im. mn. trȋ lpe besde (ž. sp.) ≠ trȋ lpa msta (s. sp.); splošni znotrajvzorčni sinkretizem, kjer znotraj istega splošnega ujemalnega vzorca (npr. za s. sp.) vse ujemalne besede izkazujejo sinkretizem oblik za dve različni oblikoskladenjski kategoriji, npr. im. ed. t stáro msto = tož. ed. t stáro msto; besedni znotrajvzorčni sinkretizem, kjer znotraj istega splošnega ujemalnega vzorca (npr. za ž. sp.) zgolj posamezna ujemalna be- seda izkazuje sinkretizem oblik za dve različni oblikoskladenjski kategoriji, npr. im. dv. t stári žéni ≠ im. mn. t stáre žéne. 9 Pri enačenju ujemalnih vzorcev se pojavi vprašanje, kako obravnavati nepopolne ujemalne vzorce (pri Corbettu (1991: 175) defective nouns), npr. singularia in pluralia tantum. V knjižnem sistemu so dolge hlače lahko samo ženskega, velika vrata samo srednjega spola, v narečjih s tipom velíke msta (prim. 3.3.1) pa se pojavi dilema, saj je razlika med ženskim in srednjim splošnim ujemal- nim vzorcem omejena na ednino. Zaliznjak (1964) je samomnožinske samostalnike v ruščini, ki pozna sovpad ujemalnih vzorcev za vse tri spole v množini (splošni medvzorčni sinkretizem, gl. spodaj), obravnaval kot posebno ujemalno skupino. Corbett (1991: 175) njegovo rešitev zavrača in predlaga neoznačenost za spol (v slovenščini to zaradi ohranjenosti posebnih oblik za im. mn. m. sp. ne pride v poštev), arbitrarno določitev spola ali določitev spola na podlagi morfologije samostalnika. Ta problem bi bilo v slovenščini mogoče reševati še s hierarhično ureditvijo slov- ničnih spolov z osnovno delitvijo moški : nemoški slovnični spol. V jeziku obstajajo tudi še bolj defektivne besede, pri katerih se pojavlja isti problem, npr. na vse kriplje (Toporišič 2000: 301). Slovnični spol torej s sinhronega vidika ni vedno enoznačno določljiv. 10 Razlikovanje med spoli in podspoli za nadaljnjo razpravo ni bistveno in je zato zanemarjeno. O podspolih v tem kontekstu piše Corbett (1991: 161–168). 11 Čeprav nekateri jezikoslovci zagovarjajo rabo izraza sinkretizem le za tiste primere enakozvočja znotraj oblikotvorja, ki niso posledica fonetičnih dejavnikov, izraz tukaj rabim v skladu s pome- nom ob njegovi uvedbi, tj. za vse primere enakozvočja znotraj oblikotvornih vzorcev ne glede na izvor (prim. Baerman idr. 2005: 3–7). Samo tako je namreč izraz lahko rabljen opisno. 11Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 2.1.1 Dva, trije ali štirje spoli? V prejšnjem razdelku je bilo rečeno, da je slovnični spol imanentna kategorija samostalnika, ki določa obliko ujemalnih besed v celotni paradigmi. Nekatere pri- mere, ki bi po zgoraj predstavljenem pristopu predstavljali splošni medvzorčni sinkretizem, bi bilo mogoče obravnavati tudi kot menjavo spola v delu paradigme. Posebej privlačen je ta pristop v primeru sistemov, ki jih ponazarja stanje v govoru Krope:12 im. ed. tːpu cːgu tóːpla zːma tːpu lːt im. mn. tóːplə cːglə tóːple zːme tóːple lːta S pristopom iz 2.1 bi prišli do zaključka, da imamo v tem govoru tri splošne uje- malne vzorce in zato tri spole, čeprav tretji spol nima v nobeni kategoriji samo njemu lastnih oblik ujemalnih besed. V narečjeslovni literaturi je verjetno zaradi tega dejstva velikokrat govor o moškem spolu v ed. in ženskem spolu v mn. (npr. Smole 2006: 127; Jakop 2019: 256; Škofic 2019: 123). Corbett (1991: 151) v takih primerih razlikuje med spolom samostalnika (controller gender) in spolom ujemalnih besed (target gender), kar pa ni neproblematično.13 Spol zato razumem izključno kot imanentno kategorijo samostalnika, ki se znotraj paradigem sistema- tično ne spreminja,14 ujemanje oblik v sistemih, kot je kroparski, pa razumem kot sinkretizem.15 Prvotne oblike za im. – tož. s. sp. se v kroparskem govoru ne ohranjajo samo kot prislovi, temveč tudi kot pridevniki oz. deležniki v povedkovem določilu, in sicer (a) v stavkih brez (imenovalniškega) osebka, npr. Temnː  ʀàːtal (Škofic 2019: 232), in (b) kadar je v osebku eden izmed samostalniških zaimkov tː, tːle, tːst, ˈse, ˈko ‘káj’, npr. Madːna,  tːle močnː (Škofic 2019: 137, 176, 179, 232); gre torej za posebno obliko ujemalnih besed, kadar gre za nesamostalniški 12 Gradivo na podlagi Škofic 2019. Podoben sistem pozna romunščina, katere spolski sistem je bil predmet številnih razprav, prim. Corbett 1991: 150–152 z literaturo. 13 Na prvi pogled elegantna rešitev nas pri podrobnostih pusti na cedilu: s spolom ujemalnih besed Corbett označuje nabor različnih oblik znotraj posamezne oblikoskladenjske kategorije (npr. dbər : dóbra : dóbro v im. ed. kot m., ž. in s. sp.), pri primerih medvzorčnega sinkretizma pa pride do zapletov: katerega spola ujemalne besede bi bile oblike v primerih rod. ed. dóbrega : dóbre, im. dv. dóbra : dóbri, daj. mn. dóbrim? Prim. tudi Corbettovo (1991: 157) analizo ujemalnih vzorcev knjižne slovenščine v imenovalniku, kjer edninske in množinske oblike po- imenuje s tremi spoli, poimenovanju dvojinskih s sinkretizmom med ž. in s. sp. pa se izogne. Če se problema lotimo s pomočjo paradigmatskega vidika, stopimo na isto pot, ki je privedla do nastanka koncepta agreement class. 14 Možne so seveda posamezne izjeme, prim. op. 8. 15 Ker sta za kroparski govor značilna ujemalna tipa vélik msto in velíke msta (prim. 3.1.1, 3.3.1), se pojavi v op. 9 predstavljeni problem določanja spola, in sicer tako pri samomnožin- skih samostalnikih med ženskim in srednjim spolom kot pri samoedninskih samostalnikih med moškim in srednjim spolom. 12 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini (imenovalniški) osebek, ki je lahko ničti. Čeprav so te oblike omejene na im. ed., spadajo k morfologiji pridevnikov in deležnikov16 in predstavljajo poseben, četrti ujemalni vzorec (prim. poknj. večr je tpəł (večri so tópli) : júha je tópla (júhe so tóple) : lto je tpəł (lta so tóple) : vsȅ je tóplo), ki bi ga lahko označili za četrti, nesamostalniški spol.17 Podobno stanje (vsaj v stavkih brez osebka) najdemo tudi v drugih govorih, v katerih je prišlo do izenačenja srednjega ujemalnega vzorca z moškim v ednini (tip vélik msto, prim. 3.1.1), npr. rož. líətəšən lat į bȋ sȗx : sx į bò (Sele na Rožu, Isačenko 1939: 92; prim. Priestly 1984a: 44–45). Posebej dosledne primere ohranjanja srednjespolske končnice v takih primerih za zgor- njegorenjske govore navaja Čop (1983: 36), npr. zgre je s snọ (Obrne), otrk je bọ pa líkọ (Zagorice [Bled]). Tudi v južnoziljskih govorih, kjer imajo ujemalne besede ob samostalnikih srednjega spola kot v Kropi izvorno moško obliko, npr. lːp sːnca (Lipalja vas, Kenda-Jež idr. 2016: 73), mlíəka e fríš (Ukve, SLA T005 V813), sùːx sːno (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005a: 102), čísu mlíəka (Rateče, Čop 1983: 36, 127), stàr tramôvja (Rateče, Škofic – Klinar 2015: 7), nastopajo v primerih z nesamostalniškim osebkom posebne oblike na ‑o:18 taščːwo ‘tiščalo’, aƀwáːčno, γarːwo, mːkro (Ukve, Logar 1971: 122), tíːxo, tóːpwo, zuǥáːno ‘zlagano’, đa je to ˈwən šˈwo, peˈro je mùərwo ˈtək ˈjətẹ, níː ƀˈwo ˈnəč (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005a: 97; 2005b: 134, 151, 164). Posebne oblike je kljub ohranjenemu srednjemu ujemalnemu vzorcu prepoznati v tolm. tu ẹ plȉtwu, wablȃčnu : na lȋpa sdla, lȋpγa sdla, na lȋpmu sdlu (Šebrelje, SLA T165 V536, V569, V783).19 O podobnih pojavih v drugih jezikih prim. Corbett 1991: 214–216. 2.1.2 Ali je oblika samostalnika povedna za njegov spol? Večina raziskovalcev slovničnega spola se strinja, da je za določanje slovničnega spola odločilna oblika ujemalnih besed in ne oblika samostalnika, prim. Corbett 16 Večina raziskovalcev te oblike razume kot povedkovnike (Toporišič 1981: 81; Priestly 1984a: 44; Kenda-Jež 2005a: 97; Škofic 2019: 137). 17 Idejo o četrtem, nesamostalniškem spolu ob treh samostalniških je podal Toporišič (1981: 81), ki ga drugje imenuje neosebkov srednji spol (Toporišič 1976: 202; 2000: 266). V mislih je imel sicer knjižni sistem, kjer je ujemalni vzorec v teh primerih načeloma enak tistemu samostalni- kov srednjega spola. Raziskati pa bi bilo treba, ali razlike tipa gŕdo : grd v nekaterih sodobnih sistemih odražajo to delitev, npr. msto je gŕdo : t je grd, lagáti je grd. Pri tem je treba upo- števati enakozvočje med samostalniškimi in pridevniškimi zaimki, prim. Priestly 1984a: 45–46. 18 Pravilni odraz *‑o (in *‑ǫ) v teh govorih je ‑a (Ramovš 1935: 10), prim. čːwa ‘čelo’, šíːwa, ːkna, karíːta, tož. kːža, pađ kùːəža, síːəčama, síːəčaja (Ukve, Logar 1971: 122), máːswa, tož. móːka, zíːma (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005a: 97). Izglasni ‑o je pravilni odraz nekdaj naglašenega *‑ po naglasnem umiku, prim. sam. nːƀo, črːwo, kːo, sːno, méːso, ːko, prid. súːxo, lːpo, tíːxo (Ukve, ibid.), tíːxo (Ovčja vas, ibid.). Končnica ‑o se je očitno posplošila s prid. in del. a. p. c na vse prid. in del. znotraj t. i. nesamostalniškega ujemalnega vzorca, prim. ƀəsːko, mːkro (Ukve, ibid.), đóːƀro, tóːpwo, zuǥáːno ‘zlagano’ (Ovčja vas, ibid.). 19 Zapisovalec govora (Tine Logar) je že pri zapisu teh oblik nakazal možnost analoškega nastan- ka te končnice na podlagi oblik tipa pȗ, γxərdȗ. 13Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 1991: 146.20 Kljub temu se lahko v jeziku pojavlja tendenčna ali popolna korela- cija med obliko samostalnika in njegovim spolom, kot je razviden iz ujemalnih besed. Za knjižno slovenščino načeloma velja, da imajo samostalniki m. sp. v rod. mn. končnico ‑ov, samostalniki s. sp. pa ničto končnico, a se izjeme pojavljajo na obeh straneh, prim. otrk, knj in nenazadnje slȗg na eni ter dnȍv/dnv na dru- gi strani. Nasprotno so kljub obstoju tudi moških ā-osnov (npr. sluga, vodja) ter moških o-osnov na ‑o (npr. kȋno) ojevski samostalniki z ničto končnico v im. ed. vselej moškega spola.21 V praslovanščini je še veljalo, da so v im. – tož. o-osnove s končnicami *‑o/e, *‑ě/i, *‑a srednjega spola, tiste s končnicami *‑ъ/ь, *‑a, *‑i oz. *‑y/ę pa moškega spola ter da so i-osnove s končnicama *‑ьmь, *‑ьje v orod. ed. in im. mn. moškega, tiste s končnicama *‑ьjǫ, *‑i pa ženskega spola. Na spol samo- stalnika na podlagi njegove oblike je torej mogoče sklepati, a je treba zanesljivost predpostavljene enačbe predhodno temeljito preveriti znotraj obravnavanega siste- ma. Prepričanje, da gre pri ujemanju po spolu za oblikovno istovetnost samostalni- kov in ujemalnih besed (Toporišič 2000: 266), se pri obravnavi narečnih sistemov izkaže za zavajajoče, kar lepo prikazujejo naslednji narečni primeri: v ednini zilj. lːp sːnca (Lipalja vas, Kenda-Jež idr. 2016: 73), cerklj. weˈliku ˈmiːsta (Cerkno, SLA T166 V814), rož. dbr mlíqò (Sveče, SLA T016 V727), zgsav. ˈmičkənə ˈvaːtrak (= mȋčkəno otrȍk, spodnja Zadrečka dolina, Weiss 2013: 199), jpoh. ˈjiẹn ˈuọtrọk me je ˈta:k ˈjiẹzlọ22 (Oplotnica, Zorko 1998: 144); v dvojini obir. mó:wznɛ qrá:w (Obirsko, Karničar 1990: 64), nad. dƀȋa ókna (= dv kna, Livek, SLA T076 V145), ter. dȃ velíke kna (Viškorša, SLA T062 V145); v množini rož. lče mȋəstə (Čahorče, SLA T018 V810b), selš. sxȉ korȉta (Ramovš 1935: 112), gor. velːke mːsta (Kropa, Škofic 2019: 123). 2.2 Razvoj spolskih sistemov V jezikovnem razvoju lahko pride do sprememb v razmerju med samostalniki in njihovimi splošnimi ujemalni vzorci na več načinov. Prvič, posamezni samostal- nik lahko zamenja splošni ujemalni vzorec oz. preide v drugo ujemalno skupino, 20 Tudi pri raziskovalcih, ki se vendarle opirajo na obliko samostalnika, se pogosto pojavlja bolj ali manj eksplicitna trditev, da oblika samostalnika ni vedno zanesljiva za določanje slovničnega spola, prim. Smole 2006: 129; Jakop 2008: 58, 61–62; Legan Ravnikar 2019: 267; Marvin 2019: 151–152. 21 V nekaterih narečnih govorih ne drži niti to, prim. slȃbọ vrmn, rod. vrmna (Črešnjevci, SLA T368 V539). 22 Zdi se, da obliki ˈjiẹn in ˈjiẹzlọ v tem primeru kažeta na dva različna ujemalna vzorca znotraj iste sintagme, kar je opaziti tudi v nekaterih drugih zabeleženih primerih (ta tip bi lahko poimenova- li »hibridni« ujemalni tip), npr. vdol. velka mȇsta sa se pudrle (Mokronog, SLA T267 V813) ter pri Trubarju taku ga ta nega vſta bodo ſama ſodile (TT 1557: q1a). Za navedena primera to ne drži nujno, saj bi lahko šlo tudi za besedni medvzorčni sinkretizem. Ker je zaradi načina zbiranja narečnega gradiva takih primerov mnogo premalo, puščam ta pojav pri obravnavi ujemalnih tipov ob strani. 14 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini npr. psl. *lpъ ptь (m. sp.) → sln. lpa pt (ž. sp.). V tem primeru se ne spremi- njajo ujemalni vzorci sami, temveč samostalnik, saj spremeni svojo imanentno ka- tegorijo slovničnega spola, s čimer se spremeni sestav ujemalnih skupin, tj. nabor samostalnikov, ki si delijo posamezni splošni ujemalni vzorec. Gre za menjavo spola nekega samostalnika.23 Pri tej spremembi pride pogosto tudi do prestruk- turiranja oz. spremembe sklanjatvenega vzorca samostalnika, prim. praslovanski moški ijevski samostalnik *ptь, ki ima v slovenščini prilagojeni obliki orod. ed. potj, im. mn. potȋ za psl. *pǫtьmь, *pǫtьje. Drugič, spremeni se lahko oblika ujemalnih besed, medtem ko število uje- malnih skupin in nabor samostalnikov v posamezni skupini in torej tudi slovnični spol ostajajo nespremenjeni. V narečnem govoru Krope se je npr. oblika ujemalnih besed ob samostalnikih srednjega spola v ednini izenačila z moškimi, prim. tːpu sːnce, véːlək mːst (Škofic 2019: 133). A v tem primeru ne moremo govoriti o menjavi spola samostalnikov, kot je definirana zgoraj, ker se ujemalni vzorec teh samostalnikov v množini razlikuje od moškega, prim. tʀː velːke mːsta proti mèːxnə stóːl (ibid.); tovrstno spremembo lahko imenujemo sprememba v uje- malnem vzorcu, saj je do spremembe dejansko prišlo v morfologiji ujemalnih besed, samostalniki pa še vedno tvorijo posebno ujemalno skupino, tj. *toplȍ (s. sp.) → *tȍp (s. sp.), zato tːpu sːnce. Čeprav vsaka fonetična ali analoška spre- memba v morfologiji ujemalnih besed pomeni spremembo ujemalnega vzorca, so pri razvoju spolskega sistema bistvene spremembe, ki povzročijo spremembo raz- merij med samostalniki ter različnimi oblikami ujemalnih besed, npr. medvzorčni sinkretizem.24 Primer nastanka medvzorčnega sinkretizma zaradi fonetične spre- membe je števnik pide. *dó‑ ‘dva’, prim. im. *dóh₁ (s. sp.) ≠ *déh₂ih₁ (ž. sp.) > *duo ≠ *dua > psl. *dvě (s. sp.) = *dvě (ž. sp.) zaradi fonetičnega sovpada izhodiščnih *o in *a (prim. Tesnière 1925b: 134; Olander 2015: 194–199 z lite- raturo). Primer nastanka medvzorčnega sinkretizma zaradi analoške spremembe je števnik pide. *trí‑ ‘trije’, prim. im. *tríh₂ (s. sp.) ≠ *trées25 (ž. sp.) > psl. *trȋ (s. sp.) = *trȋ (ž. sp.) zaradi analoškega preoblikovanja ženske oblike na podlagi tož. mn. psl. *trȋ < pide. *tríns (Olander 2015: 224–226) ter bodisi fonetičnega 23 V primerjavi z izrazom sprememba spola izbrani izraz menjava spola jasneje poimenuje, da samostalnik pri tej spremembi zamenja ujemalno skupino in s tem spol. 24 Uvajanje novih razlikovanj, ki bi število ujemalnih skupin povečalo, je redko. Tak primer je razširitev znotrajvzorčnega sinkretizma med rod. in tož. ed. k samostalnikom srednjega spola, ki pomenijo živo, npr. tẹˈlėːta smə ˈkupl (Weiss 2013: 199; prim. še Dovjak 2012: 319–320). 25 Čeprav je v prajeziku verjetno obstajala posebna ženska oblika *tis(o)res < *tri‑s(o)r‑es, na katero kažejo stind. tisrás (Emmerick 1991b: 166–167), avest. tišrō (Emmerick 1991b: 166; 1991a: 293–294), stir. teüir, téoir in morda gal. tidres (Greene 1991: 507, 539), je v slovanščini kot v baltščini tudi v ženskem spolu treba računati z osnovo *trí‑, prim. lit. im. ž. sp. trỹs, tož. trìs, psl. im. – tož. *trȋ. 15Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) prehoda pide. *tríh₂ > *trȋ26 ali izenačenja srednjespolske oblike z žensko po ana- logiji na števnik *dvě.27 Menjava spola in sprememba v ujemalnem vzorcu torej prizadeneta različne besedne vrste: prva pomeni menjavo splošnega ujemalnega vzorca določenega samostalnika oz. njegov prehod v drugo ujemalno skupino (npr. pt m. sp. → pt ž. sp.), druga pa spremembo v morfologiji ujemalnih besed (npr. velíko s. sp. → vélik s. sp.). Obe spremembi pa lahko povzročita sovpad spolov, kjer bodisi vsi samostalniki postopoma zamenjajo ujemalno skupino ali pa spremembe v ujemal- nih vzorcih privedejo do popolnega izenačenja dveh splošnih ujemalnih vzorcev. V primeru sovpada spolov je zato potrebna previdnost, saj je neustrezno govoriti o menjavi spola samostalnika, katerega prvotni spol je sovpadel z drugim spo- lom zaradi spremembe v ujemalnem vzorcu. Lahko se npr. zgodi, da je nekdanji samostalnik srednjega spola po sovpadu spolov v novem sistemu (kjer srednji spol ne obstaja več) enakega spola kot nekdanji samostalniki moškega spola, a če je sovpad spolov posledica izenačevanja ujemalnih vzorcev (tudi če gre za t. i. uje- malno maskulinizacijo, prim. 3.1.1), ne moremo govoriti o menjavi spola tega samostalnika oz. njegovem prehodu v moški spol, saj ni nikdar v času obstoja različnih ujemalnih skupin prešel iz srednje v moško ujemalno skupino. 2.3 Primer analize sprememb v zvezi s slovničnim spolom Tolminski govori poznajo akanje izglasnega *‑o, npr. kȗla (< *klo) ‘kolo’, lȋtwa (< *dltvo) ‘dleto’, sdla (Šebrelje), čla (Most na Soči).28 Da na podlagi takih samostalniških oblik ne moremo delati nobenih zaključkov o njihovem spolu, lepo kaže primerjava med oblikami ȁdna čla, ȁdn čl, ȁdni čl (Most na Soči), z debila lȋtwa ter lȋpa sdla, lȋpγa sdla, na lȋpmu sdlu (Šebrelje). Tudi v drugih sklonih oblika samostalnika ni nujno povedna za spol; kombinacij, kot je (*)*lȋpγa čl, ne smemo kar implicitno in vnaprej izključiti kot možnost, prim. knj. vlikega vdje. Ker pa iz zabeleženega gradiva vendarle vidimo zgolj ženski ujemalni vzo- 26 Pri izhodišču pide. *tríh₂ je zaradi laringala pričakovan prvotni pbsl. akut. Psl. stari cirkumfleks, ki se pojavlja v psl. *trȋ, lahko odraža pbsl. recesivni cirkumfleks ali recesivni akut po Meilleto- vem zakonu (tj. prehod recesivno naglašenega akutiranega zložnika v psl. starocirkumflektira- nega, npr. tož. ed. psl. *gȏlvǫ proti lit. gálvą), pričakovan odraz izhodiščnega *tríh₂ pa bi bil psl. *tr z dominantnim akutom kot v končnici za im. mn. o-osnov s. sp. psl. *‑ < *‑eh₂. Rasmussen (2007; prim. tudi Villanueva Svensson 2011) predpostavlja že baltoslovansko metatonijo akuta v cirkumfleks v enozložnicah, pri čemer navaja tudi slovanske primere z odrazi psl. starega cirkumfleksa – metatonija mora tedaj povzročiti tudi recesivnost naglasa, saj bi sicer pričako- vali naglas tipa novega akuta. Če je vsaj za slovanščino mogoče nastaviti regularni razvoj pbsl. dominantnega akuta v recesivni akut (ali cirkumfleks) v enozložnicah, kar se (po Meilletovem zakonu) odraža kot psl. stari cirkumfleks, potem psl. *trȋ lahko fonetično odraža pide. *tríh₂. 27 V tem primeru psl. *trȋ (vsaj neposredno) ne odraža pide. *tríh₂, kot se splošno misli, prim. Olander 2015: 226–228; ker te možnosti ni mogoče izključiti, psl. oblike ni mogoče uporabiti kot argument za obstoj pide. oblike *tríh₂. 28 Narečno gradivo iz tega razdelka je citirano pri tipu velȋka čéla (gl. 3.1.2). 16 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini rec ob prestrukturiranih samostalnikih (nekdaj) s. sp., lahko eksplicitno predposta- vimo (in po potrebi kasneje ovržemo), da ajevske oblike samostalnika implicirajo ženski ujemalni vzorec. Tedaj lahko na podlagi dostopnega gradiva zaključimo, da je lȋtwa, mn. lȋtw, v govoru Šebrelja ženskega spola, sdla pa srednjega, saj imata različna splošna ujemalna vzorca. V tem primeru ne govorimo o sovpadu spolov ali spremembi v ujemalnem vzorcu, temveč o menjavi spola samostalnika lȋtwa, saj sprememba ni prizadela ujemalnih vzorcev (še vedno imamo srednji vzorec ‑a, ‑γa, ‑mu in ženski vzorec ‑a, ‑e, ‑i), temveč se je spremenil nabor samostalnikov, ki se ujema po enem oz. drugem vzorcu, in sicer je samostalnik lȋtwa prešel iz srednje v žensko ujemalno skupino, medtem ko je npr. samostalnik sdla ostal v srednji ujemalni skupini. Beseda za kolo se v Šebrelju glasi im. ed. kȗla, rod. kȗle, mest. kȗl, im. mn. kȗla, rod. kȗl, mest. kȗlax. Samostalnik je v ednini prestrukturiran v ā-osnovo (pričakujemo torej ženske oblike ujemalnih besed), to pa ne velja za im. mn., saj oblika kȗla kaže na staro srednjespolsko končnico *‑a. A ker pozna ta govor množinski ujemalni tip velíke msta (gl. 3.3.1), prim. dȁbr lȋta, trdne γnȋzda, debil, wacvrte ȅca, je samostalnik kljub ohranjeni samostalniški obliki na ‑a nedvomno ženskega spola; tudi v tem primeru gre torej za menjavo spola. V Grahovem ob Bači je bil zabeležen primer tȃ mlȋka e γusta. Ker zaimek tȃ ne odraža stare srednjespolske oblike *t, prim. tolm. t líəta ‘to leto’ (Ramovš 1935: 83), bi lahko na podlagi oblike zaimka zaključili, da je mlȋka ženskega spola. A primer mȃla dȁbərγa mlȋka kaže, da bi bil tak zaključek lahko napačen, saj rod. oblika dȁbərγa skupaj z im. obliko γusta kaže na obstoj srednjega splošnega uje- malnega vzorca ter pripadnost samostalnika mlȋka srednji ujemalni skupini; v tem primeru je treba obliko tȃ v prvi sintagmi razumeti kot srednjespolsko.29 Obliko tȃ je tedaj mogoče razložiti z analoško izenačitvijo z žensko obliko tȃ (s čimer nastane medvzorčni sinkretizem v im. ed. med ž. in s. sp.), ki je lahko posledica številnih obstoječih primerov medvzorčnega sinkretizma v im. ed. med ž. in s. sp. zaradi fonetičnega razvoja *‑o > *‑a, npr. γusta (ž. sp.) = γusta (s. sp.) < *gsta ≠ *gsto, in sicer po analogiji γusta (ž. sp.) : γusta (s. sp.) = tȃ (ž. sp.) : X (s. sp.), X = tȃ. Ker pri tej analoški spremembi nabor samostalnikov v posameznih ujemalnih skupinah ostaja isti, tukaj ne moremo govoriti o menjavi spola samo- stalnika mlȋka, temveč o spremembi v ujemalnem vzorcu, in sicer o izenačenju srednjespolske oblike zaimka (nekdaj *tȗ < *t) z žensko obliko tȃ, tj. *t (s. sp.) → tȃ (s. sp.). 29 To velja le, če v navedenih primerih ne gre za soobstoj nove ženske in stare srednje oblike, kar je izpričano tudi drugod (prim. tip velȋka jájca, 3.1.3), a na podlagi razpoložljivega gradiva za ta govor ni ugotovljivo. Zaradi namena predstavitve metodologije je v besedilu podrobneje obravnavana le prva možnost. 17Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 3 ujemalni tipi samostalnikov (izvoRno) sRednjega spola Ujemalne tipe razumem kot panhrone skupke oblikovnih in oblikoskladenjskih značilnosti samostalnika in z njim ujemajočih se besed. Poimenovani so po ob- liki v im., saj so v tem sklonu najbolj razpoznavni. Zapisani so poknjiženo po etimološko-zgodovinskem načelu. Morfologija ujemalnih besed in samostalnikov izven im. in tož. zaradi kompleksnosti problematike ni obravnavana. Nekdanje soglasniške osnove niso obravnavane ločeno od tematskih, ker gradivo kaže, da so v im. – tož. dv. in mn. sovpadle s slednjimi (gl. Tesnière 1925b: 167–168). Iz obravnave so izključeni tudi dvojinski primeri tipa prd dvma bjla gradwa (Malošče [Bekštajn], Tesnière 1925b: 225), kjer se namesto pričakovanega orod. pojavlja oblika za im. – tož. 3.1 Ednina Izhodiščni edninski tip je velíko msto, ki so ga lahko zamenjali tipi vélik msto, vélik jájc, velȋka čéla in velȋka jájca. Različni edninski ujemalni tipi lahko soobsta- jajo v istem govoru, prim. dol. dóbrə senȗ ob sȏnce je atmnȕ (Grosuplje, SLA T240 V813), srsav. ˈkisu mˈlėːk ob deˈbẹːla ˈjaːjca (Ložnica pri Žalcu, Jakop 2019: 256), slgor. ˈvəlka ˈuọkna ob ˈvəlko ˈmiẹsto (Zgornja Velka, SLA T364 V814). 3.1.1 Tipa vélik msto in vélik jájc Razpravo o edninskem tipu je treba začeti pri odpadu izglasnega nenaglašenega *‑o v osrednjih narečnih govorih, npr. lːt (Kropa, Škofic 2019: 123) < psln. *lto (prim. Oblak 1888: 410–411; Ramovš 1918–1920: 158–160; Tesnière 1925b: 157–159; Isačenko 1939: 70–71; Ramovš 1952: 35–36; Stankiewicz 1965: 183; Priestly 1984b; Greenberg 2000: 150; Smole 2006: 127). Če je celotna pot od psln. *‑o do odpada le fonetični razvoj, moramo za osrednje govore zaključiti, da se je razlika med psln. *o in *ǫ v izglasju (in samo tam) ohranila, in sicer kot ozki *‑ọ proti širokemu *‑o (prim. Rigler 1963: 44), saj odraz slednjega v teh govorih ni odpadel, prim. tož. žlːco (Kropa, Škofic 2019: 106) < psln. *žlȉcǫ.30 Da je odpad zgolj rezultat fonetike, ni tako enostavno ugotoviti, ker je izglasni *‑o v obliko- tvorju skoraj popolnoma omejen na eno samo slovnično kategorijo, tj. im. – tož. s. sp. nominalnih besednih vrst, in bi zato lahko bil vsaj delno rezultat morfoloških procesov oz. analogije, npr. nastanek ozkega izglasnega *‑ọ v im. – tož. ed. s. sp. po analogiji na perispomena tipa psln. *blag, kjer je fonetičnega nastanka.31 Da gre res za popolnoma fonetični razvoj od *‑o do ‑, kažejo določene izolirane be- 30 Iz tega so izvzeti koroški govori, kjer tudi *‑ǫ odpade, prim. tož. ed. qṙá < *krȁvǫ, 3. os. mn. dȋa < *dlajǫ; orod. ed. qṙȃu za *krȃvǫ je nejasen (Sele, SLA T024 V331, V750). 31 Prim. Ramovš 1918–1920: 158 in Tesnière 1925b: 158, ki sta operirala le z *‑ȗ → *‑u, kar za nedolenjske govore ne pride v poštev. 18 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini sede32 ter za koroščino odpad *‑ǫ (gl. op. 30), da gre vsaj za delni fonetični razvoj, pa predvsem obrobni areali z odrazom ‑ə in/ali le položajno odpadlim samoglasni- kom, kar izdaja fonetični značaj spremembe (prim. Smole 2006).33 Kljub fonetičnemu razvoju, ki je glasovno končnico za s. sp. izenačil z ničto končnico za m. sp. (tj. apokopa končnice, ki posredno ali neposredno odraža psln. *‑o), se razlika med izvornima oblikama lahko ohranja (tako pri ujemalnih bese- dah kot pri samostalniku) zaradi različnih izhodiščnih in sekundarnih naglasnih in glasovnih opozicij med njima, npr. sȗx ≠ sx < *sȗh ≠ *suh (Sele na Rožu, Isačenko 1939: 92), tóapu ≠ tòpu < *tȍp ≠ *toplȍ (Kneža, Logar 1968a: 408), éːlək ≠ elːk < *velȉk ≠ *velȉko, ˈsok ≠ sóːk < *visȍk ≠ *visokȍ, kúːxọ ≠ kúːxal < *kȕhał ≠ *kȕhalo (Kropa, Škofic 2019: 75, 179, 186, 226, 250). S pomočjo teh lahko v govorih, ki poznajo apokopo *‑o, ločimo med starimi oblikami na *‑o, ki jih je prizadel zgolj fonetični razvoj, ter novimi oblikami, ki so tako ali drugače rezultat analogije po moški obliki. Tako je v teh govorih mogoče zaznati rabo izvorno moških oblik ujemalnih besed s samostalniki srednjega spola, npr. tːpu sːnce (Kropa, Škofic 2019: 133); pričakovana oblika za s. sp. bi bila **tóːplə sːnce < *toplȍ snce (prim. Ramovš 1952: 36). V tem primeru gre za morfološko izenačitev oblik ujemalnih besed v im. – tož. ed., z vidika ujemalnih vzorcev pa za nastanek medvzorčnega sinkretizma, tj. *tːpu (m. sp.) ≠ *tóːplə (s. sp.) → tːpu (m. sp.) = tːpu (s. sp.).34 Taki primeri se pojavljajo tudi v govorih, ki ne poznajo apokope *‑o, prim. zilj. čísu mlíəka (Rateče, Čop 1983: 36; prim. op. 18). To verjetno velja tudi za vse zgornjegorenjske govore, prim. lp žítọ (Srednja vas v Bohinju, SLA T196 V191). Za te govore Čop (1983) navaja številne oblike z ohranjeno končnico, še posebej ob nesamostalniških osebkih (Čop 1983: 36; prim. 2.1.1), kjer se končnica zelo dosledno ohranja, npr. p dí bo ponorwọ (Žirovnica, Moste, ibid.), je že s zarȃšenọ (Bohinj, Bled, Čop 1983: 127), ob tem pa imamo ponekod očitno še ohranjeno staro srednjespolsko obliko tudi ob samostalnikih srednjega spola, prim. korítọ je bíwọ (Mojstrana, ibid.), po drugi strani pa naj bi se tudi ob nesamostalniških osebkih pojavljale brezkončniške oblike (Čop 1983: 36). Čeprav je soobstoj oblik z ohranjeno končnico ter brezkončniških oblik v teh govorih še nerešen in očitno zapleten problem, je jasno, da prav zaradi soobstajanja oblik ne moremo računati s fonetiko, ker fonetični razvoj ne bi ustvaril tovrstnih dvojnic (Tesnière 1925b: 158). Na to namiguje tudi glasovna vrednost končnice, 32 Najbolj jasno in, inu, ino < *ino. Pri vrsti takšnih besed obstaja možnost, da že izhodiščno niso vsebovale *‑o, prim. prek, mim, tam, kam ipd., zaradi njihove izoliranosti pa je treba upoštevati tudi možnost posebnih razvojev ter mednarečnega prevzemanja. 33 Izglasni ‑o se ohranja tudi v osebilu za 1. os. mn. ‑mo z nejasno zgodovino (prim. Olander 2015: 354–355). Lahko bi odražalo *‑mǫ, kar lahko predstavlja izhodiščni *‑mo z nazalizacijo zaradi predhodnega nosnika. 34 Srednji spol je v govoru Krope ohranjen, prim. 2.1.1. 19Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) saj na večini območja ni prišlo do redukcije v ‑ə,35 ki jo vidimo na drugih mejnih območjih pojava. Ta areal bi torej bilo treba izključiti iz območja z apokopo *‑o (prim. karto Smole 2006: 136). Do morfološkega izenačevanja pa prihaja tudi pri samostalnikih, na kar naj- bolj jasno kaže oblika jájc ← *jajcȅ, ki se pojavlja predvsem v govorih gorenjske, dolenjske in rovtarske narečne skupine, saj izglasni *‑e v teh govorih ne odpade. Podobno kaže gradivo tipa vdol. čá, rod. čála, dä, däla (okolica Mokronoga, Ramovš 1952: 36), dn ‘dno’ (Brezovica pri Mirni, SLA T268 V734), saj oblike v im. ne morejo biti posledica zgolj fonetičnega razvoja. Glede na sovpad *‑o in *‑u v zgornjegorenjskih govorih (prim. op. 35) na morfološko preoblikovanje lepo kaže razlika med nekdaj enakozvočnima oblikama ledinskega imena im. Sdu < *sedlȍ in mest. na Sdwọ < *sedlȕ (Javorniški Rovt, Čop 1983: 35). V Srednji vasi v Bohinju, ki torej ne pozna apokope *‑o kot fonetičnega pojava, se ob oblikah rbrọ, stγnọ, kọlnọ, knu, kwádwọ/kwadlọ, želzọ, ápkȯ, vínȯ, dbwȯ, gnzdọ pojavljajo tudi kọln, ší, kwádọ, kọrít, ápk, vín (SLA T196), ki jih je prav tako treba razumeti kot morfološko preoblikovane. Tradicionalno bi bile vse oblike brez srednjespolske končnice označene z izrazom maskulinizacija nevter. A če maskulinizacija pomeni menjavo spola (gl. 2.2),36 potem z vidika ujemalnih skupin v nobenem od zgornjih primerov zgolj na podlagi predstavljenih dejstev še ne moremo govoriti o maskulini- zaciji. Sprememba lːt < psln. *lto je lahko zgolj fonetična, nastala oblika pa sama po sebi ne more biti povedna za slovnični spol, saj je ta zanesljivo določljiv zgolj na podlagi ujemalnih besed. Tudi na podlagi primerov lp žítọ in tːpu sːnce še ne moremo govoriti o menjavi spola, saj je to odvisno od oblik ujemalnih besed tudi v drugih številih. Tukaj gre dejansko za izenačeva- nje oblik enega splošnega ujemalnega vzorca z drugim, »moškim« splošnim ujemalnim vzorcem, saj oblike ujemalnih besed v množini niso enake oblikam za moški spol (prim. 2.2). Ker je izraz maskulinizacija v obstoječi literaturi 35 Čop (1983: 26–37) za *‑o in *‑u navaja enake odraze za posamezne govore, kar nakazuje sovpad obeh glasov, verjetno v *‑u (Rigler 1963: 44), ki se nato niža v smeri proti o in/ali reducira v smeri proti ə. Zožen odraz izkazuje tudi naglašeni *‑ȍ, prim. dol. dnȕ : kȁš < *kȍš (Zagradec, SLA T256 V319, V734), ki seveda ne odpada, prim. gor. dˈnə : čéːl (Kropa, Škofic 2019: 123, 127). 36 Izraz maskulinizacija je razložen kot »prehajanje nevtra v maskulinum« (Ramovš 1935: 16), »zamena srednjega spola z moškim« (Toporišič 1992: 100), »prehod besede v moški slovnični spol« (Snoj 2009: 17) ali »samostalniki srednjega spola postanejo moškega spola« (Bon – Smo- le 2019: 243); raznorodnost pojavov, označenih s tem izrazom, je z razlago »menjava spola oz. prehajanje iz srednjega spola v moškega oz. izenačitev oblik srednjega spola z oblikami moške- ga« predstavila Tjaša Jakop (2008: 57; 2019: 255). Velikokrat je izraz rabljen brez definicije (npr. Ramovš 1952: 36; Priestly 1984b). 20 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini rabljen zelo široko,37 ga je smiselno razumeti večpomensko38 (enako velja za izraz feminizacija): (1) maskulinizacija samostalnika oz. samostalniška masku- linizacija, tj. menjava spola oz. prehod samostalnika iz srednje ujemalne skupine v moško, s čimer samostalnik menja splošni ujemalni vzorec, in (2) maskuliniza- cija ujemalnega vzorca oz. ujemalna maskulinizacija, tj. analoška sprememba v ujemalnem vzorcu, in sicer izenačenje nekega dela srednjega ujemalnega vzorca z moškim, pri čemer je srednja ujemalna skupina ohranjena.39 V primerih tipa obir. wɛsélɛ nówɛ lət (Obirsko (starejše), Priestly 1984b: 357), posav. mȃk je bȃł (Žigon, SLA T303 V813), srsav. vk je pȃdł (Polzela, SLA X259a V813) ne moremo govoriti o maskulinizaciji v nobenem smislu;40 taki primeri jasno kažejo, 37 Maskulinizacija in feminizacija sta v vsakem primeru diahrona procesa, zato teh izrazov ni mo- goče rabiti za opisovanje stanja v posameznem govoru, npr. v morfoloških opisih, temveč sodita k interpretativni diahroni analizi tega stanja. Prim. tudi op. 39. 38 V literaturi se pojavljata dve tipologiji maskulinizacije (in feminizacije). Prva – starejša in manj eksplicitna – se pojavlja pri Ramovšu in Logarju, ki razlikujeta »lingvistični« oz. »formalni« ter »psihološki« vidik maskulinizacije, tj. odražanje spola (a) v obliki samostalnika ali (b) zgolj »v je- zikovnem čutu« oz. kasneje »v zvezi v stavku« (v izrazju pričujočega prispevka to ustreza ujemal- nemu vzorcu), prim. Ramovš 1935: 112, 120; 1952: 36; Logar 1941: 207; prim. tudi Dovjak 2011: 13–14. Ramovševo in Logarjevo izražanje predstavlja nesistematični poskus opisovanja primerov, ki so jima zaradi izhodišča, da oblika samostalnikov sama po sebi kaže slovnični spol, povzročali težave (o neustreznosti tega pristopa gl. 2.1.2). Bolj načelna je tipologija Stankiewicza (1965: 183–184), ki jo prevzame Priestly (1984b: 357–358): razlikujeta med besedno maskulinizacijo (polj. maskulinizacja leksykalna), kjer zgolj nekatere besede spremenijo spol, a je srednji spol v slovničnem sistemu ohranjen, in slovnično maskulinizacijo (polj. maskulinizacja gramatyczna), kjer je srednji spol v celoti odpravljen. Izraza sta prekrivna z zgoraj predstavljenima konceptoma menjava spola in sovpad spolov, umanjka pa ustreznik za spremembo v ujemalnem vzorcu ter uvid, da lahko sovpad spolov povzročita tako menjava spola kot sprememba v ujemalnem vzorcu. 39 Kot ujemalno maskulinizacijo ali feminizacijo je mogoče označiti le tiste analoške spremembe, kjer analogija deluje v smeri zbliževanja ujemalnih vzorcev. Pri sinkretizmu fonetičnega izvora ali pri tistem analoškega izvora, ki ni posledica izenačevanja z obliko iz drugega ujemalnega vzorca, govoriti o maskulinizaciji ali feminizaciji ni smiselno. To je mogoče lepo ponazoriti na primerih iz razdelka 2.2: ker je medvzorčni sinkretizem psl. *dvě (s. sp.) = *dvě (ž. sp.) fonetičnega nastanka (< *duo ≠ *dua), ne bi bilo ustrezno govoriti niti o feminizaciji sre- dnjespolske niti o »nevtrizaciji« ženskospolske oblike, saj je enakozvočje teh oblik slučajna posledica fonetičnega razvoja. Dalje, če je psl. *trȋ (s. sp.) fonetični odraz pide. *tríh₂ in psl. *trȋ (ž. sp.) analoško posplošena oblika za tož., prav tako ne bi bilo ustrezno govoriti o feminizaciji srednjespolske ali o »nevtrizaciji« ženskospolske oblike, saj je njun sovpad slučajna posledica analoškega procesa, ki ni povezan z zbliževanjem ujemalnih vzorcev. Nasprotno pa v primeru, da je psl. *trȋ (s. sp.) analoška, izvorno ženska oblika na podlagi medvzorčnega sinkretizma psl. *dvě (s. sp.) = *dvě (ž. sp.), to spremembo lahko razumemo kot feminizacijo srednjega (besednega) ujemalnega vzorca. 40 Pridevnika wɛsélɛ in nówɛ (Obirsko) kažeta določno končnico za s. sp. na ‑ɛ < psl. *‑oje, ki pri- pada samo srednjemu splošnemu ujemalnemu vzorcu. Pridevnika bȃł (Žigon) in pȃdł (Polzela) ne kažeta prehoda *‑ł > *‑, ki bi bil pričakovan, če bi šlo za prvotno moško obliko, zato verje- tno odražata psln. srednjespolski obliki *blo, *pȁ(d)lo (manj verjetno je, da gre za izravnavo po stranskih sklonih, elkanje ali za dlč. obliko *bli, prim. šȋł ‘šilo’, mn. šȋli, Žigon, SLA T303 V121); samostalnika imata torej še vedno srednji splošni ujemalni vzorec. V vseh primerih je srednji spol samostalnika kljub ničti končnici samostalnika (in ujemalnih besed) ohranjen, priš- lo ni torej niti do samostalniške niti do ujemalne maskulinizacije. 21Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) da maskulinizacije ni mogoče ugotavljati zgolj na podlagi samostalniških oblik lt, ókən, mlk ipd.41 Ujemalni tip, ki izkazuje medvzorčni sinkretizem z ujemalnim vzorcem za moški spol v im. in tož. ed., imenujem tip vélik msto. Tudi v govorih z odpadom izglasnega *‑o (kar bi dalo vélik mst) se ta tip razlikuje od izvornega tipa velíko msto (ki bi postal velík mst). Če je do preoblikovanja dokazljivo prišlo tudi v samostalniški obliki, govorim o tipu vélik jájc (tip **velíko jájc po mojem vede- nju ni izpričan, a prim. op. 21). Tip vélik jájc ima torej ob izvorno moški obliki ujemalnih besed tudi analoško ničto samostalniško končnico. To je posebej jasno pri o-osnovah z izhodiščnim im. ed. na *‑e, npr. gor. jáːc (Kropa, Škofic 2019: 124), posav. jȃc (Sevnica, SLA T304 V501) ← *jajcȅ, saj *‑e v teh govorih ne odpade. Ker sta oba navedena samostalnika srednjega spola, prim. jáːca so se stːkle (Kropa, Škofic 2019: 179), trȋ jȃce (Sevnica, SLA T304 V501),42 ničta končnica verjetno ni prevzeta od samostalnikov m. sp., temveč od samostalnikov s. sp. tipa éːn véːlək mːst, mn. velːke mːsta (Kropa, Škofic 2019: 123, 133), kjer je nastala fonetično iz *‑o. Takšne oblike pa se pojavljajo tudi v sistemih, kjer ni prišlo do apokope *‑o, prim. ter. jáːbuk proti lito (Ter, Ježovnik 2022: 308–309), nist ‘gnezdo’ proti lito (Zavarh, Ježovnik 2022: 308, 311), dol. jác, jábuk proti mlku, snce je otəmnlu (Ribnica, SLA T247 V813), ter v sistemih, kjer oblika samostalnika ne more biti zgolj posledica fonetičnega razvoja, prim. vdol. če,43 orod. s čelam (Mokronog, SLA T267 V006). Te primere je treba pojasniti po ana- logiji na moške o-osnove. Ramovš (1952: 36) in Ježovnik (2022: 308) sta podlago 41 Spol samostalnika (sinhroni vidik) in samostalniško oz. ujemalno maskulinizacijo (diahroni vi- dik) je v teh govorih mogoče ugotavljati le na podlagi ujemalnih besed, in sicer izključno tistih, ki so kljub apokopi *‑o ohranile razliko med prvotno srednjo in moško obliko, nabor takih besed pa je odvisen od fonetičnega in morfološkega razvoja posameznega govora. Izmišljeni primer lp jábuk iz nekega sistema, ki še pozna samostalnike srednjega spola, torej ne dopušča zaključka, da je jábuk moškega spola niti da gre za izvorno moško obliko pridevnika, saj oblika lp lahko odraža *lpo s posplošenim naglasom na prvem zlogu. Če obravnavani govor ne pozna švapanja, bi rabo izvorno moške oblike potrdila zveza c jábuk (in ne cl ali cl, a zgolj če lahko izključimo možnost, da gre za določni obliko *cli) ali pa dbər jábuk (in ne dóbər, če seveda nista kot v nekaterih dolenjskih govorih odraza v nezadnjem zlogu podaljšanega *o in sekundarno naglašenega *o sovpadla, prim. op. 57), a še vedno ne moremo zaključiti, da je sa- mostalnik moškega spola. To je mogoče šele, ko ugotovimo celoten ujemalni vzorec, torej tudi v ostalih sklonih in številih, npr. velík jȃbuka (in ne velíke jȃbuka). V tem primeru je samostalnik moškega spola, in sicer zaradi samostalniške maskulinizacije, saj so samostalniki srednjega spola še ohranjeni. Iz tega primera pa ni mogoče vleči zaključkov o ujemalni maskulinizaciji srednjega ujemalnega vzorca; govor bi jo lahko poznal (c, dbər snce) ali pa ne (cl/cl, dóbər snce). Če pa bi se izkazalo, da ima leksem jábuk množinski tip velíke jȃbuka (in ne velík jȃbuka), ne bi bilo mogoče na podlagi primera lp jábuk govoriti o samostalniški maskuliniza- ciji, saj samostalnik ni moškega, temveč srednjega spola, in je tedaj treba obliki pridevnikov v c jábuk, dbər jábuk razlagati z ujemalno maskulinizacijo. 42 Za govor Krope je značilen množinski tip velíke msta (gl. 3.3.1, prim. tudi 2.1.1), za govor Sevnice pa tip velíke mste (gl. 3.3.2). 43 Če bi bila oblika zgolj posledica apokope, ne bi pričakovali ‑ iz *‑l < *‑lo. 22 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini za analogijo videla v skupnih oblikah v stranskih sklonih, npr. rod. ed. jávora = jábolka (Ježovnik, ibid.). Razlaga se mi zdi manj verjetna, ker so pogoji za to ana- logijo izpolnjeni na zelo širokem območju, ki tipa vélik jájc ne pozna. Verjetnejša razlaga je, da gre za posledico stika v glavnih sklonih. Tako izhodišče lahko pred- stavlja dvojinski tip dvȃ ókna (gl. 3.2.3 in prim. Tesnière 1925b: 156–160), tj. dvȃ velíka ráka : vélik rȁk = dvȃ velíka jájca : X, X = vélik jájc.44 Podporo izhodišču analogije izven ednine lahko predstavlja razlika med leksemoma jájce in snce: samostalnik jájce je preoblikovan na širokem območju, samostalnik snce, ki je rabljen predvsem v ednini, pa nikjer. Teoretično je mogoče, da so te oblike prev- zete iz govorov z apokopo *‑o, a je to razlago težko podpreti z argumenti. Pri tipu vélik msto je analogija dokazljivo prizadela le ujemalne besede;45 te jasno kažejo na izhodiščnono moško obliko, npr. selš. wlk k (Rudno, SLA X170a V145), srsav. ˈkisu mˈlėːk (Ložnica pri Žalcu, Jakop 2019: 256). V govorih z odpadom *‑o gre lahko za posledico tega odpada, ki je pri določenih ujemalnih besedah povzročil besedni medvzorčni sinkretizem, npr. sln. nar. zavȋt (m. sp.) = zavȋt (s. sp.) < psln. *zavȋt ≠ *zavȋto.46 Po analogiji na take primere se je moška oblika začela uporabljati namesto srednje tudi pri drugih ujemalnih besedah, kar je postopoma privedlo do splošnega medvzorčnega sinkretizma, npr. zavȋt : dbər (m. sp.) = zavȋt : X (s. sp.), X = dbər. S to razlago pa težko razložimo primere v narečnih govorih, kjer do odpada *‑o ni prišlo: Gradivo: zilj. lːp sːnca (Lipalja vas, Kenda-Jež idr. 2016: 73), mlíəka e fríš, snò je sȗx, snce je tpù, tle e mwȃđ (Ukve, SLA T005 V813), sùːx sːno (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005a: 102), čísu mlíəka, Srd bda (Rateče, Čop 1983: 36, 127), mlíəkȍ je bíə, swȁƀ, db ltȍ (Brn- ca, SLA), sȁk čw/čw (Kranjska Gora, SLA T009 V006), rož. dbr mlíqò, èlq hnízdò, sȗx ltò, sinȗ e səxȗ/sȗx, mlíqò je dor/dbṙ, ti sȗx sinȗ e dbṙ za jst (Sveče, SLA T016 V813), wəséw nów létə (Slovenji Plajberk, Priestly 1984b: 357), gor. lp žítọ (Srednja vas v Bohinju, SLA), dol. mléku e dábru/dúobər, sȗonce se e skrílu/skrȕ (Gorenji Vrh pri Dobrniču, SLA T265 V813), morda tudi v govoru Tera.47 Nastanek tipa vélik msto je v teh primerih zelo težko prepričljivo razložiti. Nje- gov nastanek si je mogoče predstavljati enako kot pri tipu vélik jájc, a z dodatkom, da je analogija prizadela zgolj ujemalne besede, ne pa tudi samostalnikov, npr. dvȃ velíka ráka : vélik rȁk = dvȃ velíka msta : X, X = vélik msto, kar bi se nato 44 Množinski tip velíki msti kot izhodišče za analogijo izključuje dejstvo, da so množinske oblike pogosto ohranjene, prim. jàːbuka (Ter, Ježovnik 2022: 309), jáca (Ribnica, SLA T247 V501). 45 Samostalnik v tipu vélik msto namreč bodisi nima ničte končnice, npr. čísu mlíəka (Čop 1983: 36), ali pa je ta lahko nastala fonetično zaradi odpada *‑o, npr. dbu poln (Rudno, SLA X170a V317); tu torej ni mogoče govoriti o morfološkem preoblikovanju samostalnika, ki je jasno vidno pri leksemu jájc. 46 Tovrstnih primerov je več na območjih z določenimi fonetičnimi ali morfološkimi značilnostmi, npr. švapanjem (*esȇ = *esȇ < *vesȇł ≠ *vesȇlo) ali ustalitvijo starega cirkumfleksa na istem zlogu kot v moški obliki (*mlȃd = *mlȃd < *mlȃd ≠ *mlad/mlȃdo). 47 »[S]amostalniki srednjega spola pa so često občuteni kot moškospolski« (Ježovnik 2019: 468). 23Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) posplošilo na vse, tudi večinoma edninske samostalnike s. sp. tipa mlko, snce. Glede mednarečnega širjenja pojava z območij, ki poznajo apokopo *‑o, velja ena- ko kot pri tipu vélik jájc. 3.1.2 Tip velȋka čéla Ker je bil ta tip že obravnavan v razdelku 2.3, bo tukaj predstavljen krajše. Območ- je s središčem v tolminskem narečju z baškim podnarečjem pozna sovpad izglas- nih *‑o in *‑ǫ, in sicer imata oba odraz ‑a, ki enako kot odraz *‑ǫ v rovtarskih narečjih nasploh sovpade z odrazom izhodiščnega *‑a. Podobno kot fonetični raz- voj *‑o > ‑ še ne pomeni (samostalniške ali ujemalne) maskulinizacije, fonetični razvoj *‑o > ‑a še ne pomeni (samostalniške ali ujemalne) feminizacije.48 Kot tip velȋka čéla identificiram samostalnike s samostalniško feminizacijo, katere vzrok je izglasno akanje na istem območju, prim. ȁdna čla, ȁdn čl, ȁdni čl (Most na Soči, Kušar 1959: 19), lȋtwa (< *dltvo), z debila lȋtwa, mn. lȋtw (Šebrelje, SLA T165 V814). Nekateri samostalniki na tem območju še ohranjajo srednji spol oz. izhodiščni tip velíko msto, prim. tȃ mlȋka e γusta, mȃla dȁbərγa mlȋka (Grahovo ob Bači, SLA T162 V813), lȋpa sdla, lȋpγa sdla, na lȋpmu sdlu (Šebrelje, SLA T165 V814). Samostalnik kȗla ‘kolo’, ‑e, na kȗl, mn. kȗla, kȗl, na kȗlax (Šebrelje, SLA T165 V814) je kljub še ohranjeni prvotni obliki za mn. s. sp. na ‑a prešel v ženski spol (samostalniška feminizacija s prestrukturiranjem v ednini – tip velȋka čéla), saj je za ta govor značilen množinski tip velíke msta, prim. tu sa bl dȁbr lȋta, tȉč ma trdne γnȋzda, kȕreta nsee debil ȅca, wacvrte ȅca (SLA T165 V810b). Možen primer ujemalne feminizacije je tȃ v že navedenem primeru tȃ mlȋka e γusta (Grahovo ob Bači).49 3.1.3 Tip velȋka jájca Za tip velȋka jájca je značilen ženski spol (samostalniška feminizacija) in popolno prestrukturiranje v ā-osnovo, npr. ˈvəlka ˈuọkna (ob ˈvəlko ˈmiẹsto), rod. ˈuọkne, orod. z ˈuọkno, dv. ˈuọkni, mn. ˈuọkne (Zgornja Velka, SLA T364 V145, V814). Razlikujem ga od tipa velȋka čéla, saj obsega drugačen nabor samostalnikov in se pojavlja predvsem v govorih brez akanja, zaradi česar mora imeti drugačen izvor. Žarišče tega pojava se je vselej postavljalo na stičišče koroške, štajerske in pa- nonske narečne skupine (prim. Ramovš 1935: 167, 168; 1952: 37;50 Smole 2006: 130), ker se tam pojavlja največ samostalnikov z izvedeno spremembo. Čeprav je 48 Prim. zilj. govor Rateč, kjer kljub izglasnemu akanju pride do ujemalne maskulinizacije v edni- ni, npr. čísu mlíəka (Čop 1983: 36). 49 Ker gre na tem območju večinoma za govore brez tonemskih opozicij, oblike za ž. in s. sp. sovpadejo v velikem deležu. V govoru Zatolmina se razlikujejo predvsem, kadar je končnica naglašena, prim. ˈsuːəncə jə ˈžiːə šˈluːə proti mlaˈđuːəst jə ˈχiːtra šˈla (Čujec Stres 2010: 224). 50 Z imenom Goričko je avtor verjetno mislil na Slovenske gorice, prim. Smole 2006: 130. 24 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini pojav, ki ga opazimo že v 16. stoletju npr. pri leksemu bedra (SSKJ16), značilen za to območje, primeri iz drugih narečij kažejo, da je areal bistveno širši. Gradivo: zilj. rƀrà, ‑è, mn. rƀrè, čríəwà, rod. ‑ƀè, mn. čríəƀe (Ukve, SLA T005 V043, V051B), je ƀˈwa žalːza čìəz (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005a: 102), rƀrȁ, tož. rƀr (Blače, SLA T003 V043), rbrà, ‑è, mn. rbrè (Kranjska Gora, SLA T009 V043), rož. čaȁ, rod. čalȅ, tož. soq ča, mest. čal (Čahorče, SLA T018 V006), obir. d:ra jà:buqa, mn. l:sne jà:buqe, réəːbra, ‑e, mn. réəːbre (Obirsko, Karničar 1990: 62, 179; SLA T029 V043), podj. ƀəqa ‘ja- bolko’, mn. ƀəqa (Djekše, SLA T032 V405), rbra, ‑e, dv. rbr, mn. rbre (Belšak, SLA T039 V043), ter. béːdra, ‑e, mn. béːdre (Ter, Ježovnik 2019: 393), vdol. črevḁ, črév, mn. črév (Šmalčja vas, SLA V053), posav. ȃca, ‑, mn. ȃc, ena drva, dve drve, mn. drv, bdra, rod. bdre, na črva, mn. črv, rȋəbra, ‑e, pḁrgȋša, ‑e, mn. ‑e (Ložice [Gorenji Leskovec], SLA T305 V040, V043, V051, V057, V158, V501), bdra, ‑, rȉebra, ‑, mn. rȉebre (Leskovec pri Krškem, SLA T306 V043, V057), srsav. deˈbẹːla ˈjaːjca, dv. dˈvėː deˈbẹːle ˈjaːjce, mn. ˈjaːj‑ ce (Ložnica pri Žalcu, Jakop 2019: 256, 257), kozj.-biz. rbra, mn. rbre (Pišece, SLA T347 V043), wxa, ‑e, mn. wxe (Bistrica ob Sotli, SLA T345 V008). Od Ramovša (1935: 167; 1952: 37) naprej je znano, da gre pri tem tipu za analoško narejeno ednino (tako tudi Smole 2006: 130) zaradi ujemanja z ženskimi ā-osnova- mi v dv. in mn. (tip velíke mste, gl. 3.3.2) oz. za sočasno prestrukturiranje v ā-osno- vo in z njo povezano samostalniško feminizacijo. To razlago podpira arealna distri- bucija tipa velíke mste (gl. 3.3.2), saj ga poznajo vsi govori s tipom velȋka jájca51 (izjema so le govori na prehodnem arealu, kjer se pojavljata tako tip msta kot mste, prim. op. 67). Podporo najdemo tudi v dejstvu, da do samostalniške feminizacije ne prihaja pri (navadno) neštevnih samostalnikih,52 npr. mlko, víno, žíto, snce, sen, mes (prim. Koletnik 2001: 130). V slovenskogoriškem narečju se poleg ujemalne- ga vzorca v dv. in mn. ujemajo tudi samostalniške končnice za daj., tož. in mest. ed., kar je prav tako lahko prispevalo k reinterpretaciji. Da so bile nove oblike večino- ma narejene na podlagi množinskih oblik, kažejo naglasne značilnosti, npr. srštaj. rȇbra, rod. ‑e, dv. ‑e, mn. ‑e (Proseniško, SLA T328 V043). Najti pa je mogoče tudi oblike, ki odražajo edninske naglasne razmere, npr. srštaj. rbra, rod. ‑e, dv. rbre, mn. rbre (Tlake, SLA T338 V043), slgor. rbra, rod. ‑e, mn. rbr (Črešnjevci, SLA T368 V043). Izhodišče za nastanek teh oblik bi lahko bil npr. mest. ed. *rebrȉ = *ženȉ iz psl. *rebr = *žen (v nekaterih govorih tudi daj. in tož. ed.) ali pa gre za 51 Poseben primer je leksem jabolko, ki se pojavlja kot ā-osnova v mnogo širšem obsegu kot vsi ostali samostalniki (Oblak 1888: 411; Tesnière 1925b: 152), in sicer v nekaterih obsoških, na- diških, briških, banjških, kraških, istrskih, zahodnih notranjskih, vzhodnodolenjskih, belokranj- skih, vzhodnih prleških ter prekmurskih govorih. 52 Morda zgolj navidezno izjemo predstavlja ter. eliːẕa, ki se ob obliki eliːẕo pojavlja v go- voru Prosnida in nima izpričane množine (Ježovnik 2019: 391). Množina je izpričana v večini preostalih v navedenem delu obravnavanih govorov (v Zavarhu je bila celo zabeležena oblika ʒelìẹze), kar kaže na obstoj števnega pomena te besede (ibid.). Da se oblika na ‑a pojavlja rav- no v govoru Prosnida, ne preseneča, saj je to edini terski govor, kjer je tip velíke mste skoraj popolnoma izpodrinil tip velíke msta, hkrati pa ima izmed vseh obravnavanih govorov največ samostalnikov, ki so se prestrukturirali v ā-osnove (ibid.). 25Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) križanje med staro obliko rébro in novo obliko rbra, ki v posameznem govoru lah- ko soobstajata, npr. slgor. drva ob drv, mn. drv, ka ob ok (Črešnjevci, SLA T368 V391, opis str. 29–30), prl. snca, ‑ ob snc, ‑a (Sveti Tomaž, SLA T376 V007). Manj primerna je razlaga z reinterpretacijo množinske oblike jájca kot edninske (Ježovnik 2022: 308), ki bi bila lahko nejasna le v im. (tož. ne pride v poštev, saj mn. velíka jájca ≠ ed. velíko jájco) in le v primerih brez osebne glagolske oblike (sicer razliko kaže glagol, prim. jájca jȅ proti jájca sȍ). V vzhodnih slovenskogoriških govorih z ohranjenim tipom velíke msta, ki poznajo tudi tip velȋka jájca, se pojavlja neobičajen sklanjatveni vzorec, npr. koˈleno, rod. koˈlene, daj. koˈlen, orod. koˈlenoj (Koletnik 2001: 130).53 Stransko- sklonske oblike bi bilo mogoče razložiti po reinterpretaciji končnic daj. ‑i, tož. ‑o, mest. ‑i, ki se v ā-sklanjatvi glasijo enako, na tej podlagi pa bi bila narejena tudi nov rod. in orod. (verjetno je na to vplival tudi tip velȋka jájca v sosednjih govorih). Ti samostalniki imajo poseben ujemalni vzorec, zato tvorijo posebno ujemalno skupino in lahko predstavljajo (če gre za nezanemarljivo število samo- stalnikov in če ta sprememba ni prizadela prav vseh samostalnikov izvorno sre- dnjega spola) četrti spol. 3.2 Dvojina Izhodiščni dvojinski tip je dv ókni,54 ki so ga lahko zamenjali tipi dvȃ kna, dv kna, dvȃ ókna, dvȃ ltu, dvȃ ltu, dv kni in dv kne. Različni dvojinski tipi lahko soobstajajo v istem govoru, prim. rož. dba ʻolésa ob dbi ʻolésʼ (Borovlje, Scheinigg 1882: 428), nad. da oknà ob dƀȋa ókna (Livek, SLA T076 V145), gor. dvː lːt ob dvàː velːka mːsta ob mːsta (Kropa, Škofic 2019: 123, 133), srštaj. kle ob dv kȍlå (Dobovec pri Rogatcu, SLA T339 V268; Rojs 1967: 45). O zgodovini dvojinskega ujemalnega tipa v knjižnem jeziku prim. Tesnière 1925b: 144–147, 153–154. 3.2.1 Tip dvȃ kna Za tip dvȃ kna je značilna izvorno moška oblika števnika dvȃ in oblika samo- stalnika na ‑a55 s tipičnimi naglasnimi razmerami prvotne množinske oblike na 53 Edninski ujemalni vzorec teh samostalnikov v monografiji ni opisan, avtorica pa mi je sporočila, da se v im. (in tož.) pojavlja izvorno srednjespolska oblika ujemalnih besed, v ostalih sklonih pa izvorno ženskospolska. 54 V ta tip vključujem vse primere, ki odražajo psl. samostalniški končnici *‑ě in *‑i. Ti se pojavljajo izključno z obliko dv; edini protiprimer obedva ſènzy navaja Tesnière (1925b: 357), a na citira- nem mestu dejansko piše obedva uſhéſsa, ſenzy (HD 1711–12: Orbis pictus, 14); primer torej ni poveden. O sln. primerih z jasnim odrazom *‑ě prim. Tesnière 1925b: 141–143, 148 (prim. tudi op. 65). Za problematiko razmerja med sln. ‑i in psl. *‑ě prim. Tesnière 1925b: 147 z literaturo. 55 Pri nekaterih primerih ni mogoče določiti, ali pripadajo tipu dvȃ kna ali dvȃ ókna, npr. aba ušȋsa, mn. ušȋsa h ȕxu (Idrija, SLA T169 opis str. 23), dwȃ kalȋesa, mn. kalȋesa/kȗla h klu (Laniše, SLA T168 V822), im. dv. ta piſma (BH 1584: 60). 26 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini ‑a.56 Pojavlja se v zahodnih koroških, severnih primorskih, rovtarskih, gorenjskih in dolenjskih govorih. Gradivo: zilj. đȃ ȗəkna, trȋ ȗəkne k knȍ (Podklošter, SLA T006 V145), đa lȋəta, trȋ lȋəte k ltȍ (Rikarja vas, SLA T007 V145), rož. dȃ qnà, mn. qne k oqn (Hodiše, SLA T017 V145), wꝗna, mn. wꝗna k wọꝗn (Slovenji Plajberk, Tesnière 1925b: 141), obir. dwà: já:j‑ ca, mn. já:jc k jjcɛ/j:jcɛ, rod. já:jca (Karničar 1990: 45, 63, 159, 204), ter. dȃ velíke kna (Viškorša, SLA T062 V145), poljan. ȗọkna ob ókna, mn. ȗọkna k ók (Bukov Vrh, SLA T182 V145), dwa ȗkna, mn. ȗkna k ák (Žiri, SLA X156 V145), gor. dvàː velːka mːsta (Kropa, Škofic 2019: 133), dwȃ wkna, mn. wkna k wk (Tržič, Tesnière 1925b: 141, 169), wkna, mn. tj wkna k wk (Stranje, Tesnière 1925b: 141, 157), dvȃ kna (Kranj, Tesnière 1925b: 169), dol. úkna, mn. úkna k ókən (Grosuplje, SLA T240 V145), dvȃ wkna, mn. kna k wknu (Rašica, Tesnière 1925b: 140, 169).57 Za ta tip je mogoče navesti dve razlagi. Tesnière (1925b: 161–162) je tip dvȃ kna videl kot rezultat križanja med tipoma dvȃ ókna in dv kni (gl. 3.2.3, 3.2.5), saj je tip dvȃ ókna imel za prvotnejšega od dvȃ kna.58 V tem primeru je pridevniška oblika v dvàː velːka mːsta (Kropa) prvotnejša, primer dȃ velíke kna (Viškorša) pa bi kazal nadaljnji vpliv množine, saj gre za govor z množinskim tipom velíke msta (prim. 3.3.1). A tip dvȃ kna bi vendarle lahko bil prvotnejši (prim. op. 58). Terski tip namreč popolnoma ustreza polj. dwa wielkie miasta, kjer imata pridev- nik in samostalnik množinsko morfologijo, števnik pa je prvotno imel obliko dwie (prim. slš. dve veľké mestá), a se je v 17. stoletju zamenjal z dwa zaradi množin- 56 Za samostalnike a. p. b je mogoče rekonstruirati razmerje psln. ed. *oknȍ : mn. *ȍkna (prim. ru. окн, mn. кна). Poleg izravnave v mn. *oknȁ obstaja tudi varianta *kna (npr. úkna, Grosu- plje) s podaljšavo odraza praslovanskega kratkega novega akuta ter *kna (npr. ȗəkne, Podkloš- ter; za končnico ‑e prim. tip velíke mste pod 3.3.2) z analoškim cirkumfleksom po tipu *msta. Primeri iz panonske narečne skupine, npr. kna k kno (Gornji Petrovci, SLA T399 V145), odražajo bodisi *kna ali *kna, kar zaradi izgube tonemskih nasprotij ni določljivo. V obliki mn. qne (Hodiše) vokalizem kaže na *ȍkna, zato mora biti analoška metatonija kasnejša (prim. razlago tipa dvȃ ókna pod 3.2.3). 57 Riglerjev zapis govora Rašice za SLA iz leta 1959 kaže enak odraz za sekundarno naglašeni in v nezadnjem zlogu podaljšani *o, tj. uọ. 58 Tesnière je zagovarjal, da dvojinska oblika okna (naglasne razlike je razlagal z naknadnimi spremembami) ne izhaja iz množinske oblike kna, kar je dokazoval s štirimi argumenti: (a) z obstojem govorov s tipoma dv. dvȃ ókna, mn. velíke mste, kjer je dvojinski tip moral nastati po množinskem, saj bi sicer prišlo do izenačitve oblik, (b) z rabo dvojinskih in ne množinskih oblik glagola s tipom dvȃ ókna, (c) z vlogo tipa dvȃ ókna pri nastanku tipov vélik msto in velíki msti ter (č) z naglasnimi razlikami med števno obliko ter množinsko obliko sam. s. sp. v štokavskih in čakavskih govorih (Tesnière 1925b: 154–161). Nobeden od argumentov ni odločilen. K (a): ni razloga, zakaj bi izenačitev oblik bila ovira za nastanek tipa velíke mste s hkratno ohranit- vijo tipa dvȃ ókna/kna. K (b): predpostavka, da ima zamenjava dvojinske oblike samostalnika z množinsko za nujno posledico množinsko ujemanje v glagolskih oblikah, mora biti najprej temeljito preverjena, preden je lahko uporabljena kot tipološki argument; vsaj sodobni primeri tipa dve sestre sta nanjo mečejo dvom. K (c), (č): gradivo res kaže na oblike, ki bolje ustrezajo moškim dvojinskim kot srednjim množinskim oblikam, a to še ne pomeni, da niso mogle nastati sekundarno pod vplivom oblike za rod. ed. Nobeden izmed argumentov torej ne izključuje mož- nosti, da je tip dvȃ ókna nastal iz predhodnega dvȃ kna. 27Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) ske končnice samostalnika ‑a (Dejna 1973: 220). Kroparska oblika velːka, ki ni enaka množinski, saj ima ta govor prav tako množinski tip velíke msta, prim. tʀː velːke59 mːsta (Škofic 2019: 133), je tedaj lahko nastala po analogiji na moški ujemalni vzorec kot posledica ujemalne maskulinizacije v ednini (prim. tip dvȃ ókna), manj verjetna možnost pa je, da bi šlo za ostanek iz časa pred prevlado tipa velíke msta, ki dvojinskih oblik ne bi zajela. Koroški dvojinski primeri lȋəta, ȗəkna, qnà oblikovno popolnoma ustrezajo izhodiščnim množinskim oblikam *lta, *kna, *ȍkna, množinske oblike lȋəte, ȗəkne, qne pa so v primerjavi z njimi inovativne (prim. op. 56). Vpliv množinskih oblik je torej treba postaviti v starejše obdobje, zato je manj verjetno, da je izhodišče tega pojava še starejši nastanek tipa dvȃ ókna. Ta tip bi torej lahko predstavljal sekundarni odraz izpri- čanega tipa dv kna. 3.2.2 Tip dv kna V nadiškem govoru Livka je bila ob varianti da oknà (tip dvȃ ókna, prim. 3.2.3) zabeležena zveza dƀȋa ókna (Livek, SLA T076 V145). Zveza deluje arhaično, saj vsebuje prvotno obliko števnika (psln. *dv) in izhodiščno množinsko obliko samostalnika (psln. *ȍkna). Tak primer je potrjen tudi v sevniško-krškem govoru Dobenega v zvezi dv lȋca (SLA T307 V012). Nastanek tipa dv kna lahko razu- memo enako kot v češ. dvě města, slš. dve mestá in starejšem polj. dwie miasta, kjer se ob ohranjeni obliki števnika pojavlja množinska oblika samostalnika (prim. Dejna 1973: 220). Ta tip je zabeležen tudi pri Svetokriškem, tož. dvej slata telleta (SkP 1700: 295); pridevniško obliko na ‑a lahko razumemo kot izvorno množin- sko in tip povežemo s knj. češ. dvě velká města. 3.2.3 Tip dvȃ ókna Za tip dvȃ ókna je značilna izvorno moška oblika števnika dvȃ in oblika samostal- nika na ‑a z enakimi naglasnimi razmerami kot v edninskih oblikah, ki se posle- dično popolnoma ujema z obliko za rod. ed. enako kot pri o-osnovah m. sp. (prim. tudi op. 55). Pojavlja se v zahodnih koroških, severnih primorskih, rovtarskih, gorenjskih, dolenjskih in južnih ter zahodnih štajerskih govorih. Gradivo: zilj. knȁ ob kn, mn. knȅ k kn, rod. knȁ (Rikarja vas, SLA T007 V145), rož. da oqnà, mn. tṙȗna qna k tȋstə oqnò, rod. oqnà (Breznica, SLA T015 V145), obir. dwà: w:qna, mn. wóqən k w:qən (Karničar 1990: 62–63), ter. dȃ koríta, mn. korȋta h koríto (Viškorša, SLA T062 V169), nad. da oknà, mn. ókna k oknò, rod. oknà (Livek, SLA T076 V145), poljan. ákna, mn. ȗọkna k ák, rod. ákna (Dobračeva [Žiri], SLA T178 V145), selš. 59 Cirkumfleks oblike za im. mn. s. sp. velȋke v zilj. ƀlìːke jáːƀka (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005b: 139), gor. velːke mːsta (Kropa, Škofic 2019: 133) in vdol. vlːke mːsta (Šentrupert, Smole 1994: 111) bi lahko bil kot pri samostalnikih po izvoru novi cirkumfleks, ki se je ob nastanku tipa velíke msta ohranil, tj. psl. *velka > *velȋka → *velȋke, lahko pa bi šlo tudi za izvorno določno obliko. 28 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini obȃ kna sta zaprta, mn. kna k wlk k, rod. kna (Rudno, SLA X170a V145), gor. dwȃ kna, mn. kna k kən, rod. kna (Kokra, SLA T207 V145), dol. dva kna, trȋ úkna k knu, rod. kna (Dolenja vas, SLA T248 V145), da áknȁ, trȋ ȃkna k áknu, rod. áknȁ (Gorenji Vrh pri Dobrniču, SLA T265 V145), posav. rbra, mn. rȋəbre k rbər, rod. rbra (Planinska vas, SLA T297 V043), zgsav. dˈvåː ˈvėːlka ˈmėːsta ob dˈvẹː ˈvėːlk ˈmėːt, mn. ˈmẹːste/ˈmėːte k ˈmėːstə, rod. ˈmėːsta (Zadrečka dolina, Weiss 1990: 88; 1998: 42–43), srsav. dvȃ vkna, mn. vk‑ ni k vk, rod. vkna (Polzela, SLA X259a V145), srštaj. dvȃ wkna (Dramlje, Tesnière 1925b: 169), dv kolnå h kolnȯ, dv kȍlå, mn. kulȇ/kle h kol, rod. kȯl (Dobovec pri Rogatcu, SLA T339 V058, V268; Rojs 1967: 45), kozj.-biz. kna, mn. kne k knu (Artiče, SLA X244a V145), jpoh. dvȃ wkna ob dvȃj wkni (Skomarje, Tesnière 1925b: 169). Kjer je zveza s pridevnikom izpričana, ima pridevnik enako obliko kot za dv. m. sp., prim. dˈvåː ˈvėːlka ˈmėːsta (Zadrečka dolina, Weiss 1998: 43), obȃ kna sta zaprta (Rudno, SLA X170a V145); navedeni obliki pridevnikov se razlikujeta od množinskih oblik, saj gre za govora z množinskim tipom velíke mste (gl. 3.3.2) oz. velíke msta/velíki msta (gl. 3.3.1, 3.3.4). Sinkretizem oblik za im. dv. in rod. ed. je podedovana značilnost moških o-osnov (od izgube nasprotja akutirano : ne- akutirano pri recesivnih izglasnih zložnikih, prim. Kapović 2015: 527, 532), zato je izvor tega tipa smiselno iskati v analogiji po moških samostalnikih. Analogijo bi lahko povzročil tip vélik msto v govorih z apokopo *‑o (tj. vélik ókən → dv. dvȃ velíka ókna kot vélik kámən, dv. dvȃ velíka kámna). To možnost je težko izklju- čiti, a je areal tipa dvȃ ókna veliko širši od areala apokope, zato z njo ni mogoče razložiti vseh primerov. Tesnière (1925b: 154–162), sledeč Oblaku (1890: 414), argumentirano razlaga tip dvȃ ókna kot izvorno moško dvojinsko obliko neodvi- sno od sprememb v ednini in množini. Središče te inovacije postavlja na Gorenj- sko, kot motivacijo za spremembo pa navaja skupne oblike v stranskih sklonih (Tesnière 1925b: 164). Razlagati spremembo po preprosti analogiji rod. ed. énega kámna : énega ókna = im. dv. dvȃ kámna : X, X = dvȃ ókna (enako kot pri tipu vélik jájc pod 3.1.1) se ne zdi ustrezno, saj so pogoji za to analogijo izpolnjeni na veliko širšem območju, kjer ne prihaja do tipa dvȃ ókna. Dalje ni jasno, zakaj bi (sledeč Tesnièru) po stranskih sklonih lahko nastal samo inovativni dvojinski tip dvȃ ókna, ne pa tudi edninski tip vélik jájc in množinski tip velíki msti, ki ju ima Tesnière (1925b: 156–160) za posledico dv. tipa dvȃ ókna.60 Tip dvȃ ókna je zato bolje izvajati iz tipa dvȃ kna z analoškim preoblikovanjem oblike samostalnika po rod. ed. na podlagi enakega razmerja pri sam. m. sp. zaradi skupne oblike dvȃ. K tej analogiji so lahko pripomogli tudi primeri, kjer se stara množinska oblika na ‑a in edninska rodilniška oblika prvotno nista razlikovali, npr. psln. *jȁbka (rod. ed.) = *jȁbka (im. mn.). Da gre pri obliki da oqnà iz Breznice (gl. zgoraj) za prvotno množinsko obliko, bi lahko kazala primerjava z gradivom iz Hodiš, tj. 60 Za tako razlago tipov vélik jájc (tako Ramovš (1952: 36) in Ježovnik (2022: 308), gl. 3.1.1) in velíki msti seveda velja enak ugovor, da izhajanje iz stranskih sklonov ne razloži arealne dis- tribucije. Prav zaradi razlik v arealni distribuciji teh tipov pa verjetno drži Tesnièrova domneva, da sta tipa vélik jájc in velíki msti nastala sekundarno iz tipa dvȃ ókna. 29Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) oqn, dv. qnà, mn. qne (SLA T017 V145). Oblika qne ima cirkumfleks po analogiji na a. p. a, a ga je očitno dobila kasneje, in sicer v času po daljšanju zložnikov v predzadnjem zlogu, saj bi sicer pričakovali odraz ȗə oz.  v vzglasju (prim. pud čisam, SLA T017 V826L). Fonetično pričakovana oblika za im. mn. bi se glasila *qnà, kar popolnoma ustreza zabeleženi dvojinski obliki.61 Da do preoblikovanj dvojinskih oblik na ‑a na podlagi rod. ed. nedvomno prihaja, kažeta tudi tipa dvȃ ltu/ltu (gl. 3.2.4) ter pridevniške oblike tipa ˈlaxγa ob ˈlaxna za im. – tož. dv. m. in s. sp. (pri s. sp. tudi še ˈlax; Cerkno, Birc - Makuc 1982: 66). 3.2.4 Tipa dvȃ ltu in dvȃ ltu Tipa dvȃ ltu in dvȃ ltu se pojavljata v terskem narečju, prim. dvȃ liétu, trȋ lȋeta k lito, dva nizdu, mn. nȋėzda k nizdo (Bardo, SLA T061 V500, V517), lìẹtu, mn. lìẹta k lito, rod. litu ob lita, ṣìːlu, mn. ṣìːl k ṣíːlo (< *šȉ(d)lo), rod. ṣíːlu (Ter, Ježovnik 2019: 557, 593). Pridevniške oblike niso izpričane. Enaka končnica se pojavlja tudi pri sam. m. sp., npr. páːrṣtu, mn. páːrṣt k páːrṣt, rod. páːrṣtu, ṣːnu, mn. ṣːnue k ṣːn, rod. ṣːnu (Ter, Ježovnik 2019: 580, 585), kjer je verjetno prevze- ta iz rod. ed. in predstavlja staro ujevsko končnico (Ježovnik 2019: 468; Tesnière (1925b: 53–59) navaja tudi druge razlage). Pri sam. m. sp. je pojav znan tudi izven terskega narečja, in sicer že pri protestantskih piscih v 16. stoletju (Ramovš 1952: 50), zaradi njegove distribucije po narečjih pa Tesnière (1925b: 51–59) zaključi, da mora biti relativno star. Kot pri tipu dvȃ ókna je prvotni stik med im. dv. in rod. ed. lahko nastal kot posledica rabe množinske oblike. V različnem tonemu je tedaj mogoče videti ohranjanje naglasnih razmer prvotnega tipa pred razširitvijo konč- nice ‑u, tj. dvȃ ltu ← dvȃ lta (tip dvȃ ókna) in dvȃ ltu ← dvȃ lta (tip dvȃ kna). 3.2.5 Tip dv kni Tip dv kni v sicer ohranjeni dvojinski samostalniški obliki kaže naglasne razme- re, ki so pričakovane v množinski obliki. Gradivo: zilj. đƀȋə kn, mn. tri kn, rod. ed. òakn (Bistrica na Zilji, SLA T004 V145L), kni, mn. kn k wkn (Brdo, Tesnière 1925b: 141), rož. míest’, mn. míeste k mést’ (Borovlje, Scheinigg 1882: 428), podj. míъsti (Oblak 1890: 418), kni, mn. kna k ọȃkn (Replje, Tesnière 1925b: 141), nad. dvie kni, mn. štír kna k ōknò (Livek, SLA T076 V145), cerklj. k, mn. kna k ȁkna (Cerkno, SLA T166 V145), gor. d k (Jesenice, Tesnière 1925b: 143), dol. kn,62 mn. úkna k knu (Šegova vas, Tesnière 1925b: 141), vdol. úkn, mn. úkna k knu (Regr- ča vas, Tesnière 1925b: 141), kozjaš. ȗkni, mn. ȗkne k kn (Sveti Jurij, Tesnière 1925b: 141). 61 Če to drži, je nastanek množinskega tipa velíke mste v teh govori treba relativnokronološko umestiti v čas po prehodu množinske oblike v dvojino. Na enak način bi bilo treba razložiti tudi zgsav. dˈvåː ˈvėːlka ˈmėːsta ob mn. ˈmẹːste (Zadrečka dolina, Weiss 1990: 88; 1998: 42–43). 62 Medtem ko v Šegovi vasi mn. úkna kaže na izhodiščno obliko *kna in knu na *oknȍ, je dv. oblika kn nekoliko bolj nejasna, saj je v monografiji objavljenega premalo gradiva iz tega kraja, da bi bilo mogoče iz njega izluščiti pravila regularnega fonetičnega razvoja. Teoretično bi lahko  predstavljal odraz v nezadnjem zlogu podaljšanega psln. *ȍ. 30 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini V okviru a. p. a so takšne oblike kot tonemske dvojnice normirane tudi v knjižnem jeziku z edino izjemo lti in ne **lti (Toporišič 2000: 299–300). Nastanek tipa dv kni se razlaga z vplivom množinske oblike (Tesnière 1925b: 161; Šekli 2006: 25–26). Vprašanje je, ali je s tovrstnimi vplivi treba računati povsod ali pa je do njih (lahko) prišlo le v tistih govorih, kjer je prišlo do nastanka dvojinskega tipa dv kna. 3.2.6 Tip dv kne Za tip dv kne je značilna ohranjena oblika števnika in izvorno ajevska končnica ‑e < *‑ę. Pojavlja se v štajerski narečni skupini (predvsem srštaj. in kozj.-biz.), v nekaterih govorih briškega narečja ter še nekaterih posameznih govorih,63 prim. srštaj. dv šȋle, mn. šȋle k šȋłu (Ratanska vas, SLA T337 V121). Na ta tip sklepam tudi v preostalih primerih dvojinskih samostalniških oblik na ‑e < *‑ę s teh obmo- čij (zveze z ujemalnimi besedami so namreč izredno redko zabeležene). Gradivo: briš. ȏknə, mn. ȏknə k ȏkno, rȇbrə, mn. rȇbrə k rȇbro (Kozana, SLA T085 V043, V145),64 srštaj. ukne, mn. ukne k uknȯ, kȍle ob dv kȍlå, mn. kulȇ/kle h kȯl/kla (Dobovec pri Rogatcu, SLA T339 V268; Rojs 1967: 45), kozj.-biz. rbr, mn. rbr k rbru (Mostec, SLA T351 V043), rbrȧ, mn. rbrȧ k rbrọ (Drenovec pri Bukovju, SLA X286a V043), rbr, mn. rbr k rbrọ (Zgornji Obrež, SLA X287a V043). V nekaterih primerih je prišlo do samostalniške feminizacije s prestrukturiranjem v ā-osnovo (gl. tip velȋka jájca pod 3.1.3). Gradivo: srsav. dˈvėː deˈbẹːle ˈjaːjce, mn. ˈjaːjce k deˈbẹːla ˈjaːjca (Ložnica pri Žalcu, Jakop 2019: 256–257), srštaj. dv wkne, mn. trȋ wkn k wkna, rod. ‑e (Ratanska vas, SLA T337 V145), dv rbre, mn. rbre k rbra, rod. ‑e (Žusem [Dobrina], SLA T332 V043), jpoh. ȏkne, mn. ȏkne k ȏkna, rod. ‑e, kȏla, mn. kȏle h kȏla, rod. ‑e, rbre, mn. rbre k rbra, rod. ‑e (Pivola, T358 V043, V145, V268). Da gre pri tem tipu za zamenjavo starejšega tipa dv ókni z množinsko obliko kne (enako kot pri ā-osnovah), je prepričljivo pokazal Tesnière (1925b: 150–152); sprememba se je torej morala zgoditi po nastanku tipa velíke mste. Primer srštaj. rbre, mn. rbre k rbra, rod. ‑e (Tlake, SLA T338 V043) kaže, da je dv. oblika na ‑e tudi v akcentskem smislu identična z mn. obliko. Odraz starega cirkumfle- ksa, ki ga kažejo dvj kl (Gabrje), dvj kul (Podčetrtek, oboje Tesnière 1925b: 141–142)65 ter kulȇ (Dobovec pri Rogatcu, SLA), ni značilnost zgolj mn. oblik 63 Baški govori imajo prav tako oblike na ‑e, prim. ˈwakne, mn. ˈwakne k ˈwakna, rod. ‑e (Rut, SLA T158 V145), ȗkne, mn. ȗkne k ȗkna, rod. ‑e (Porezen, SLA T160 V145), a so tukaj lahko tudi posledica fonetičnega razvoja *‑i > ‑e (Logar 1968b: 166–167) 64 Briš. dvȋe k, mn. k k kno (Kojsko, SLA T086 V145) lahko odraža *‑i ali *‑ę. 65 Sodeč po razliki v vokalizmu med obema končnicama v posamezni sintagmi, tukaj ne gre za staro dvojinsko obliko, kot je mislil Tesnière, ki jo je pravilno prepoznal v navedenih knjižnih primerih ter narečnem dvȇ oknȇ (Prekmurje, Tesnière 1925b: 141–142). Nepovedna sta prime- ra dv kọl (Vareja) in dv kọl (Poljana Sutlanska), vsaj drugi primer glede na sosednje govore zelo verjetno nadaljuje množinsko obliko na *‑ę. 31Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) ā-osnov z mešanim naglasom, temveč se sekundarno pojavlja tudi pri mn. oblikah s. sp. na ‑a, prim. Šekli 2006: 37. 3.3 Množina Izhodiščni množinski tip je velíka msta, ki so ga lahko zamenjali tipi velíke msta, velíke mste, velíke okn, velíki msta, velíki msti, velíki msti in velíke msti. Različni množinski tipi lahko soobstajajo v istem govoru, prim. rož. tȋ mstə so lči ob t mȋste so lče (Sveče, SLA T016 V810b), dol. vs tríj palnə ob prdga/prdóge palna (Gorenje Brezovo, SLA T253 opis str. 8), srsav. na sˈtåːre ˈlẹːte ob uˈmaːzan ˈoːkni (Ložnica pri Žalcu, Jakop 2019: 256–257). O zgo- dovini množinskega ujemalnega tipa v knjižnem jeziku prim. Stankiewicz 1965: 182–183. 3.3.1 Tip velíke msta V največjem delu slovenskih narečnih govorov končnica v obliki za im. – tož. mn. ujemalnih besed s tematsko osnovo, ki se ujemajo s samostalniki s. sp., odraža *‑ę, torej enako kot v ženskem ujemalnem vzorcu, npr. zilj. tìːste sa ƀle ƀlìːke jáːƀka (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005b: 139; prim. op. 59), notr. ˈmaːje ˈaːkna so uˈseː ˈčiːste (Opčine, SLA T136 V810b), selš. wsè kna so zaprte (Rudno, SLA X170a V145), kozj.-biz. svsk vxa (Mostec, SLA T351 V810b), pkm. ˈnåše ˈjåca so ˈlẹːpe (Žetinci, Zorko 1998: 95). Primeri tega tipa se v zapisani slovenščini pojav- ljajo vsaj od 17. stoletja, prim. ſo ſe te negove uſta odpèrle pri Hrenu, lete naſhe piſma pri Schönlebnu (po Ramovš 1952: 104–105), kasneje pa je ta tip v knjižnem jeziku popolnoma prevladal, dokler ni Levstikova reforma ponovno vzpostavila oblik na ‑a (Ramovš ibid.). Pojavu v narečjih je posvečena Tesnièrova karta 30 (1925a), iz katere je razvidno, da ga je Tesnière našel tudi pri severozahodnih kaj- kavskih govorih. Enako kot Tesnière v ta areal vključujem govore, kjer odraz *‑ę izkazuje tudi končnica samostalnika (tip velíke mste, gl. 3.3.2). Če zanemarimo manjše otoke in posamezne izjeme, sta mejni področji areala dve.66 Prvo poteka 66 Tesnière (1925a: karta 30) širši areal z ohranjenim tipom velíka msta predvideva tudi za osre- dnjo koroščino (rožansko, obirsko in podjunsko narečje), prim. im. mn. s. sp. dbrà (Malošče [Bekštajn], ibid.), drȃ (Slovenji Plajberk, ibid.), dbra (Železna Kapla, ibid.), dwȃra (Replje, ibid.), zapisal pa je tudi ohranjene samostalniške oblike na ‑a, prim. knà (Malošče [Bekštajn], Tesnière 1925b: 141), wꝗna (Slovenji Plajberk, ibid.), kna (Replje, ibid.). Za govor Slove- njega Plajberka (od zgornjih edini natančneje zapisani govor po Tesnièru) ni bila v kasnejših zapisih zabeležena nobena ajevska oblika (prim. qn, SLA T019 V145), za govor Repelj pa bi glede na lego med Rinkolami in Vidro vasjo lahko šlo za območje z izglasno spremembo *‑ę > ‑a (gl. pri tipu velíke mste, 3.3.2). Vsekakor je glede na široko izpričanost tipa velíke mste na tem območju verjetneje, da gre za manjše otoke z arhaičnim stanjem, ne pa za tako širok areal, kot ga je predvidel Tesnière. 32 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini v severozahodnem delu prekmurskega narečja, med vzhodnimi govori prleškega narečja ter med haloškimi govori.67 Gradivo: pkm. ˈväːka ˈoːkńa68 (Večeslavci, SLA T397 V810b), im. mn. s. sp. ˈleːpa/ˈleːpe (Cankova, Gere 1993: 20), ˈnåše ˈjåca so ˈlẹːpe, ˈlẹːta so biˈlẹː, ˈkọːla so biˈlẹː ˈnọːve (Žetinci, Zorko 1998: 95), slgor. tška lta (Črešnjevci, SLA T368 opis str. 35), fˈse ˈleːta, pọˈfaːrba‑ ne ˈjaːjca, ˈtåkše iˈmẹːna, ˈtåke zdraˈviːla (Črešnjevci, Radenci, Spodnji Ivanjci, Koletnik 1997: 77; 2001: 130–132), prl. ˈvẹːka ˈmẹsta (Veržej, SLA T371 V810b), krvve vsta (Križevci pri Ljutomeru, SLA T372 V014), im. mn. s. sp. dbra (Sveti Jurij ob Ščavnici, Kocbek 1959: 45), im. mn. s. sp. ˈdọ·bra/‑e (Brengova, Rajh 1976: 19), ˈvüsta69 (Biš, Zorko 1998: 79), ˈvẹjke mėːsta (Juršinci, SLA T378 V810b), vka msta, lpa kna, lpa ȃca (Bučkovci, SLA T373 V810b), vk mst (Podvinci, SLA T379 V810b), na str lta (Sveti Tomaž, SLA T376 V810b), ˈvẹːke ˈmẹːsta, ˈviːsoke ˈuːkna, šiːroke ˈpuːla (Cvetkovci, SLA T380 V810b), lp lta (Trgo- višče, SLA X299a V810b), ˈvẹːka ˈmẹːsta, lpa pla, lpa žȉta (Ormož, SLA T381 V810b), lpa pla (Ljutomer, SLA T374 V810b), ˈlẹːpa/ˈlẹːpe ˈmẹːsta (Radomerščak, Zorko 1998: 57), vȇka mȇsta, lȇpa ršta, mȃla ȏkna/mȃl ȏkn (Kog, SLA X300a V810b), ˈvẹːke ˈlẹːpe ˈpsa (Gomila pri Kogu, Zorko 1998: 68), vlke msta (Gibina, SLA T375 V810b), hal. ˈzemelske ˈdẹːla, ˈnåše ˈlẹːta (Veliki Vrh, Zorko 1998: 16), vka msta (Cirkulane, SLA T386 V810b), ˈduge ˈleːta (Gradišče, Zorko 1998: 21). Drugo prehodno območje je v zahodnem in severnem delu notranjskega ter sever- nem in vzhodnem delu dolenjskega narečja (z vzhodnodolenjskim podnarečjem). Gradivo: velȋka mȇsta, dȏγa palȇna, lȇpa ȃpka (Kolonkovec, SLA T137 V810b), veˈliːke ˈmẹːsta, veˈsaːke ˈaːkna, ˈteː ˈdẹːla, ˈlẹːpe ˈpiərja, ˈjaːca so fˈriːšne, ˈmaːje ˈaːkna so uˈseː ˈčiːste (Opčine, SLA T136 V810b), velȋka msta (Draga, SLA T138 V810a), veˈliːka ̍meːsta, ̍ leː‑ pa dekˈliəta, ̍noːva ̍aːkna, nə sˈtaːra ̍ leːta (Merče pri Sežani, SLA V810b), im. mn. s. sp. bḁγȃte (Dutovlje, SLA T134 opis str. 40), velȋke mȋəsta (Šmarje, SLA T108 V810bL), velȋke mȇsta (Skrilje, SLA T128 V810bL), vəlȋka mȇsta, lȇpa deklta (Ajdovščina, SLA T129 V810b), vəlȋke mȇsta, vəlȋke vȏkna (Goče, SLA X145a V810b), vəlȋka mȇsta in vəlȋke mȇsta (Podna- nos, SLA T133 V810b), lpe telita (Bukovje, SLA T140 V810b), im. mn. s. sp. (tḁ) bȋəl (Črni Vrh, Tominec 1964: 33), velíːke mːsta, ləpíe dẹklìẹta (Cerknica, SLA T234 V810b), lépe dəklȋẹta (Borovnica, SLA T230 V810b), vəlȋke msta, ləp dəklta (Vnanje Gorice, SLA T229 V810b), velȋka mȇsta, lp dəklta (Rakitna, SLA T231 V810b), vəlíka msta, lpa deklta (Rudnik [Ljubljana], SLA T249 V810b), uəlȋke mȇista, léipe dəklta (Studenec [Ljubljana], SLA T250 V810b), wəlíke mȇista, ləpi dəklita (Janče, SLA T251 V810b), prdga/prdó‑ ge palna mə j nažȃgọ, stára/stár kalȋesa paprvlä (Gorenje Brezovo, SLA T253 opis str. 67 Tesnière (1925a: karta 30) je v tip vključil celotno prleško narečje, kar je morda posledica tega, da za to področje ni zapisoval govorov po svoji vprašalnici, temveč se je zanašal na objavljeno gradivo. Druga možnost je, da je Tesnière pravilno predvideval nekdanji areal, današnje stanje pa je posledica ponovnega vzpostavljanja tipa velíka msta. Celotno vzhodno mejno območje je namreč z vidika predpostavljene relativne kronologije velíka msta → velíke msta → velíke mste → ed. velȋka jájca precej nekonsistentno, prim. lva vxa, ‑e : mn. vxa, ujemalni tip krvve vsta (Križevci pri Ljutomeru, SLA T372 V008, V014), vxa, ‑e (ob vxo/vix, rod. vxa) : mn. vxa, bdra, ‑e : mn. bdre, drev/driv, rod. drva : mn. drve, ujemalni tip vka msta (Veržej, SLA T371 V008, V057, V391, V810b), kar implicira mešanje oz. sovplivanje različnih govorov na mejnem območju. 68 Glas ń v obliki ˈoːkńa je nejasnega izvora, pojavlja se tudi oblika ˈọːkne. 69 »Pridevniški prilastki se pred samostalniki srednjega spola v množini pojavljajo večinoma v obliki ženskega spola« (Zorko 1998: 79). 33Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 8), im. mn. s. sp. bagáta (Stična, SLA T254 opis str. 33), velȋka mȇsta, lpa deklȋẹta (Grosuplje, SLA T240 V810b), ləpȋe dklȋeta (Muljava, SLA T255 V810b), velíka mȇsta, ləpȋe dəklȋe‑ ta (Zagradec, SLA T256 V810b), velȋka/velȋke msta (Dobrnič, SLA T266 V810b), velíːke msta/mste (Podhosta, SLA T270 V810b), velíka mȇsta, lépe dəklȋeta (Uršna sela, SLA T271 V810b), velíːke mːsta, ləpi dəklita (Vavta vas, SLA T269 V810b). Tip velíke msta (oz. velíke mste) pozna večina primorskih, gorenjskih, koro- ških, štajerskih in panonskih govorov na vmesnem področju. Otok z izhodiščnim tipom velíka msta se nahaja v rovtarski narečni skupini: im. mn. s. sp. baγȃta (Laniše, SLA T168 opis str. 13), elȉka mȋsta (Idrija, SLA T169 V810b), velȉka/‑e msta, lpe/‑a dȅklīeta (Dobračeva [Žiri], SLA T178 V810b), veˈlika mːsta, lːpe ˈdekliẹta (Lučine, SLA T179 V810b). Stankiewicz (1965: 183) navaja še visoka ȏkna in mlȃda telta za Črni Vrh (Tominec (1964: 33) ima ‑) ter velíka/‑e kna, dȏγa/‑e ušsa za Horjul, kjer naj bi starejša generacija uporabljala oblike na ‑e (teh primerov v gradivu za SLA nisem mogel preveriti). Za nekaj posameznih govorov v koroški narečni skupini, večinoma v južnem pasu ob Karavankah, je bil prav tako še zabeležen tip velíka msta, in sicer v govoru Breznice, prim. lqa mȋsta, lípa daqlétà, tṙȗna qna (SLA T015 V145, V810b), ter po en primer v Tesnièrovih zapisih govorov Malošč (Bekštajna), Slovenjega Plajberka, Železne Kaple in morda Repelj (prim. op. 66). Ajevske oblike se pojavljajo tudi v nekaterih podjunskih govorih, a gre tam verjetno za sekundarne odraze *‑ę (gl. pri tipu velíke mste, 3.3.2). V severnem slgor. govoru Zgornje Velke je bil zabeležen primer ˈvəlka ˈmiẹsta ob ed. ˈvəlko ˈmiẹsto (SLA T364 V727, V810b, V814), a gre za edini primer ob sicer samih mn. na ‑e, kar da misliti, da je morda bila zapisana edninska oblika (tj. tip velȋka jájca, gl. 3.1.3). Zdi se, da se izhodiščni tip velíka msta ohra- nja tudi ob Sotli pred izlivom v Savo, tj. v govoru Kapel, Globokega in v mlajšem zapisu govora Pišec,70 medtem ko govora Mosteca in Velike Doline izkazujeta tip velíke msta, ostali kozj.-biz. in posav. govori proti severu pa že velíke mste. Prepletanje različnih tipov na tem območju prikazuje spodnje gradivo. Gradivo: vdol. uráte, plče proti ríbra, dv. rébra k rébər, parȋsa, dv. parȋsa k par, ušísa k ušís, tlȁ, pársa, ítra ‘jetra’, ústa, nəbísa (Sela pri Šentjerneju, SLA T277), wrte, plče, ùst, črév k črevḁ proti jtra, prsḁ, ušiésḁ k ùxo, jáca k jàc, gnzda k gnst, pulna k puln, kúla h koló, dərvá (Šmalčja vas, SLA), posav. lȇte, dv. lȇta k lȇt, c k ca, črv k črva, pḁrgȋše k pḁrgȋša ‘prgišče’, rt, plč, jȋətr, prs, ȗst, nḁ kl e p (Ložice [Gorenji Leskovec], SLA T305), tr lte, dv. dv lt k lt, rȉebre k rəbrȗ, ušȉese k uxȗ, drv, na tl (tož.), urte, črve, plče, jtr, prse, st (Leskovec pri Krškem, SLA T306), płȗčä proti vlkä msta k msto, lpä deklta k dȇklä, vȗxa k vȗxo, ȏkna k ȏkno, gzdva h gzdvo ‘gnezdo’, polna k polno, lȋca k lȋcä, drva/drȇva k drȇvo, pra (ob pri) k pro, telta k tlä, rbra k 70 Starejši zapis govora Pišec kaže skoraj izključno tip mste, ki implicira tip velíke mste (edina izjema je kłȁ ‘tla’, SLA T347 V138). Ob tipu velíke mste je bil tip velíka msta zabeležen tudi za Hrastje pri Bistrici (ne pa tudi v obeh zapisih za bližnjo Bistrico ob Sotli). Ker bi bil glede na položaj krajevnega govora pričakovan tip velíke mste, je to stanje najlažje razumeti kot posle- dico mešanja. 34 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini rbro, tlȃ, vrta, jtra, psa, vȗsta (Velika Dolina, SLA T308), kozj.-biz. lȋc k lȋc, rbr, dv. rbr k rbru, plč proti vȍelk msta ob msta k mstu, svsk vxa, dv. vxa k vxu, ȗkna ob nerȗdn kna, dv. dve kn k knu, kȗła, dv. kȗła h kułȕ/kȕłu, pra, dv. pra k pe ᷈ ̣ru, pulna k pulnu, drva k drvu, gnzda h gnzdu, lta k ltu, ca ob c k c, vsta, psa, tra, vrta, kłȁ (Mostec, SLA T351), lta k ltọ proti vlk mst k mstọ, lp dẹklt k dkl, kn, dv. kn k knọ, pr k pẹrȗ, jc k jȃc, gnzd h gnzdọ, pọln k pọlno, rbr k rbrọ, vxe k vxo, kọl h kọlȗ, vrte, plč, jtr, prse/pse, vste (Šentlenart [Brežice], SLA T350), lt k ltọ, src, dv. src k src, jc, dv. jc k jc, kn, dv. kn k knọ, kọl, dv. kọl h kọlȗ, pẹr, dv. pẹr k pẹrȗ, drẹvs k drẹvȗ, vh k vhọ, rbr, dv. rbr k rbrọ, vst, prs, jtr, črv, plč, vrt, nȃ kl (tož.), drv (Zgornji Obrež, SLA X287a), vlke mste k mstu, lpe diklte k dkle, kulse, dv. kulsa k kułȗ, pirse, dv. pirsa k pirȗ, pre, dv. pra k pru, rbre, dv. rbra k rbru, nibse, vrte, plče, tre, prse, vste, šȋle k šȋłu, lȋce k lȋce, vxe k vxu, tilte (ob tlči), dv. tilta k tle, gnzde h gnzdu, pulne h pulnu, lte k ltu, kne, dv. kna k knu (Artiče, SLA X244a), ˈvəːlke ˈmẹːste k ˈmẹːsto, ˈlẹːpe dikˈleːte k ˈdẹːkle, ˈlẹːte k ˈlẹːtọ, ˈvüːĥe k ˈvüːĥo, ˈliːce k ˈliːce, ˈvüːste, ˈpeːrse, ˈjẹːtre, pˈlüːče, vˈråːte, ˈọːkne, dv. ˈọːkna k ˈọːkno, kuˈlẹː, dv. kuˈlẹː h kuˈluː, ˈrẹːbre k ˈrẹːbro, čˈrẹːve k čˈrẹːvo, gˈnẹːzde k gˈnẹːzdọ, ˈjẹːjce k ˈjẹːjce (Volčje, SLA) vlke mste k mstọ, lpe dẹklte k dkle, lte k ltọ, jȃjce k jȃjce, rbre k rbrọ, gnzde h gnzdọ, kulne h kulnọ, kul, dv. kul h kulȗ, kne k knọ, vxe k vxọ, vrte, plče, jtre, pȇrse, vste, mn. lȋce (Sromlje, SLA T348), ˈvüːste, ˈvüːhe k ˈvüːho proti ˈvəːlka ˈmẹːsta k ˈmẹːsto, ˈlẹːpa dekˈlẹːta k ˈdẹːkle, ˈọːkna, dv. ˈọːkni k ˈọːkno, ˈrẹːbra, dv. ˈrẹːbri k ˈrẹːbro, ˈkuːła, dv. ˈkuːła h ˈkuːło, ˈlẹːta k ˈlẹːto, ˈjäːca k ˈjäːce, dˈrẹːva k dˈrẹːvo, čˈrẹːva k čˈrẹːvo, vˈråːta, ˈdäːrva, pˈlüːča, ˈjẹːtra, ˈpäːrsa (Globoko, SLA), vlke mste, lpe dklete k dekl, lte k lto, kne, dv. kna k kno, rbre, dv. rbra k rbro, kul, dv. kȗla h kȗlo, gnzde k gnzdo, ace k ȃce, črve k črvo, vxe k vxo, drve, kl ‘tla’, vrte, plče, tre, prse, vste (Brezovica na Bizeljskem, SLA), vlkȧ mstȧ k vłkọ mstọ, lpȧ dikltȧ k ngȗvo dẹkl, knȧ, dv. knȧ k knọ, rbrȧ, dv. rbrȧ k rbrọ, prȧ, dv. prȧ k prọ, pȧr, dv. pȧr k pȧr, kul, dv. kul in kȗłå h kȯłȗ/kȗłọ, ltȧ k ltọ, rod. ltå, drvȧ k drvọ, rod. drvå, cȧ k cȧ, *gnzdȧ71 h gnzdọ, lȋcȧ k lȋcȧ, vxȧ (ob vx, rod. vxọf) k vxọ, črvȧ k črvọ, nȧbsȧ, drvȧ, kl ‘tla’, vrtȧ, plčȧ, trȧ, prsȧ, vstȧ (Drenovec pri Bukovju, SLA X286a), kul, dv. kul h kułȗ, drva, prsa, plča, kl, vrte, jtr, wstä, kn k knȯ, rbra k rbrȯ (Zgornja Sušica [Bizeljsko], SLA T346),72 kłȁ proti kul/kọl h kȗłu/kułȗ, lte k ltu, kn k knu, rbre k rbra, kọlne, dv. kọlne h kọlnu/kọlnu, wxe k wxu, vrt, plče, jtre, prs, wste (Pišece, 1954, SLA T347), vrte, plče, vste, lȋce k lȋce proti vlka msta k msto, lpa deklta k jegvo dkle, lta k lto, kȗla, dv. kȗla k kȗlo, kna, dv. kna k kno, rbra, dv. rbra k rbro, gnzda k gnz‑ do, polna k polno, vxa k vxo, pra k pro, jȃca k jȃce, telta ob tlča k tle, nebsa, jtra, prsa (Pišece, 1969, SLA T347), gnzde h gnzdȯ, kn h knȯ, rbre k rbrȯ, wxe k wxa, vrȃt, drve, črv, plče, jtre, prse, wste (Bistrica ob Sotli, 1953, SLA T345), veˈliːke ˈmẹːste k ˈmẹːsto, ˈlẹːpe dekˈlẹːte k ˈjẹːgovo ˈdöːkle, ˈjaːjce (ob ˈjäːjcẹ) k ˈjäːjce, ˈvüːxe k ˈvüːxo, ˈlẹːte k ˈlẹːto, čˈrẹːve k čˈrẹːvo, ˈliːce k ˈliːce, ˈrẹːbre, dv. ˈrẹbrė k ˈrẹːbrọ, ˈdərve, vˈraːte, pˈlüːče, ˈjẹːtre, ˈpərse, ˈvüːste (Bistrica ob Sotli, 1981, SLA T345), pərsa, rbra, dv. rbra k rbro, kna, dv. kna k kno proti vlke mste (na drugem mestu vlka msta) k vlko msto, lpe dklete k egȏvo dekl, vxe k vxo, lȋce k lȋce, črve k črvo, kul, dv. kȗla h kulȗ, polne k polno, gnzde h gnzdo, ȃce k ȃce, vste, tre, plče, vrte/vrȃte, drve, nebse (Hrastje pri Bistrici, SLA), ˈliːeta k ˈłiːeto, ˈmiːesta k ˈvəlko ˈmẹːsto/ˈmiːesto, poˈłiːena k poˈłiːeno, čˈrẹːva k čˈrẹːvo, dˈriːeva k dˈriːevo, ˈłiːca k łiːce, ˈjäːjca k ˈjäːjce, 71 Oblika je pri končnem zapisu umanjkala, zabeležena pa je bila v osnutku v obliki gnzdä pred avtorjevo odločitvijo o zapisovanju glasu ä kot ȧ. 72 Logarjev zapis je nesistematičen; kljub raznolikim zapisom gre verjetno za enako stanje kot v govoru Drenovca pri Bukovju, kjer je odraz izglasnega ‑e zelo širok, odraz izglasnega ‑a pa zaokrožen. Ker ti plurali niso nikoli zapisani z zaokroženim izglasnim samoglasnikom, gre najverjetneje enako kot v sosednjih govorih v vseh primerih za *‑ȧ < *‑ę. 35Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) gˈniːezda h gˈniːezdo, ˈvüːxa k ˈvüːxo, ˈkuːła, dv. ˈkuːła h ˈkuːło, ˈọːkna, dv. ˈọːkna k ˈọːkno, ˈrẹːbra, dv. ˈrẹːbra k ˈrẹːbro, vˈråːta, pˈłüːča, ˈjẹːtra, ˈpəːrsa, ˈvüːsta, im. mn. s. sp. ˈłaːxka, viˈsọːka (Kapele, SLA T349). Tudi na območjih, kjer se zveza pridevnika in samostalnika glasi velíka msta, ima deležnik na ‑l v povedkovem določilu lahko končnico ‑e, prim. vdol. velka mȇsta sa se pudrle (Mokronog, SLA T267 V813); taka sta tudi primera iz 16. stoletja taku ga ta nega vſta bodo ſama ſodile (TT 1557: q1a), inu vſa driveſſa na Puli, ſo po nym vſahnile (DB 1584: III, 75a), prim. op. 22. Najbolj jasno ubesedeno razlago nastanka tipa velíke msta je podal Oblak (1890: 31), namreč da gre pri izenačevanju srednje oblike ujemalnih besed z žensko za nevtralizacijo spola v množini (tj. nastanek medvzorčnega sinkre- tizma med vsemi splošnimi ujemalnimi vzorci), ki je že izvršena v stranskih sklonih. Tesnière (1925b: 150) citira Oblaka in opozarja na enakozvočje tudi z moško končnico za tož. mn. *‑ę. O nevtralizaciji govori tudi Stankiewicz (1965: 184, 185), a na podlagi samostalniških oblik, kar je neustrezno (prim. 2.1.2). Ramovš (1952: 104–105) pojav omenja, a skripta razlage ne ponujajo, dikcija pri razlagi tipa velíke mste pa nakazuje, da je pridevniško končnico ‑e imel za izvorno žensko (Ramovš 1952: 44). Oblakovi razlagi je treba ugovarjati z dejstvom, da je v večini slovenskih narečij posebna oblika za im. mn. m. sp. ohranjena.73 Nevtralizacijo je zato mogoče predvideti samo za tož. mn., kjer med moškim in ženskim spolom že obstaja medvzorčni sinkretizem, od tam pa se je pri sam. s. sp. lahko zaradi za indoevropske jezike značilnega splošnega znotrajvzorčnega sinkretizma med im. in tož. v s. sp. razširila tudi v im. mn. Priestly (1984b: 362–363) za govor Sel ponuja možnost, da se je »feminiza- cija« (narekovaji Priestlyjevi) množine srednjega spola ‑a ‑a → ‑e ‑e zgodila zaradi preteče izenačitve z dvojinskimi oblikami ob prevzemu moških končnic ‑a ‑a. Njegovo razlago je težko umestiti v širši kontekst, saj sploh ne upošteva možnosti ‑e ‑a, vsekakor pa razlaga ne pride v poštev v vseh govorih, saj imajo nekateri v mn. končnico ‑e, v dv. pa še ‑i, prim. nad. im. dv. s. sp. visoˈki, mn. visoˈke (Marsin, SLA T074 V577). Če gre res za nevtralizacijo opozicije po spolu oz. nastanek medvzorčnega sinkretizma med vsemi spoli v tož. mn., je raba izraza feminizacija za ta pojav manj primerna, ker je *‑ę tudi moška končnica (< pide. *‑ons po preglasu), prim. op. 39. Dejansko ujemalno femi- nizacijo bi lahko zagovarjali na podlagi (a) popraslovanskega medvzorčnega sinkretizma med ž. in s. sp. v celotni dvojini (tj. po izgubi imenske pridevniške sklanjatve v odvisnih sklonih) in (b) besednega medvzorčnega sinkretizma med 73 Izjema so vsaj baški govori, npr. govor Porezna (Stankiewicz 1965: 186), a je tam pojav verjet- no fonetičnega izvora, prim. op. 63. 36 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini ž. in s. sp. v celotni množini pri števnikih trȋ in štȋri. Razlagi z nevtralizacijo in ujemalno feminizacijo se ne izključujeta.74 3.3.2 Tip velíke mste Pri tipu velíke mste kažeta tako samostalnik kot ujemalna beseda končnico, ki odraža psl. *‑ę (o tem tipu Oblak 1890: 27–32; Tesnière 1925b: 149–150). Gradivo: zilj. ta zàːđńe kùəle (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005a: 102), lȋəte k ltȍ, tož. nȃ tle k tȁ ‘tla’ (Rikarja vas, SLA T007 V138L, V517L), rož. lȋət k ltò, ácẹ k ac, tož. na tlè (Podravlje, SLA T012 V138, V501, V517), podj. lȋəte k ltə, jce k jȁce (Globasnica, SLA T037 V501, V517), spoh.-remš. sȗxe lȋət, dv. dvȋə lti k ltȯ (Sv. Primož na Pohorju, SLA T050 V517), rez. štȋrẹ lȋt k lto, jȃce k jẹc (Bila, SLA T056 V501, V517), ter. àːrle k áːrlo ‘grlo’ (Ter, Ježov- nik 2022: 308), tˈle ‘tla’ (Prosnid, Ježovnik 2022: 313), briš. lȋet k lȋeto, jȃce k jȃce (Medana, SLA T084 V501L, V517L), banj. lĭét75 k lĭt, jájc k jéce, tož. nà tl k tlá (Ročinj, SLA T089 V138, V501, V517), kraš. lȋəte, dv. dvȋə lȋəte k lȋəto, jȇce k jȇce (Doberdob, SLA T105 V501, V517), gor. trȋ, štr lt (ob vs lta) k lt, jáce k jác (Zgornje Jezersko, SLA T205 V501, V517), zgsav. dbre lť k ltə/litə (Gornji Grad, SLA T312 V517), jpoh. lte k ltȯ (Lobnica, SLA T357 V517), kozjaš. lȁte, dv. dvȁ lȋti k lȋto/lto, jce k jca (Zgornja Kungota, SLA T362 V501, V517), slgor. lt k ltọ, jac k jȃca (Črešnjevci, SLA T368 V501, V517), prl. lt k ltọ, tl (Podvinci, SLA T379 V138, V517), pkm. ˈọːkne (ob ˈoːkńa; prim. op. 68), dv. ˈọːknẹ k ˈọːkno (Večeslavci, SLA T397 V145). Tovrstne oblike se pojavljajo tudi že v 16. stoletju, prim. taku bo jetre inu ſerce gledal (DB 1584: II, 70a, tudi jetra na isti strani), bedre (SSKJ16; prim. Ramovš 1952: 44–45, 104–105). Areal tega pojava sta v kartah o narečnem odrazu oblike za im. mn. o-osnov s. sp. predstavljala Tesnière (1925a: karta 30) in Jakop (2008: karta SLA 10).76 Kot je razvidno z obeh kart, se ta tip pojavlja v dveh arealih. Prvi, 74 Raba naslednikov psl. končnic *‑y in *‑ę oz. *‑ě, dlč. *‑y‑ję oz. *‑y‑jě in *‑ę‑ję oz. *‑ě‑jě pri ujemalnih besedah v srednjem spolu množine ni samo slovenska, temveč se pojavlja tudi v vseh zahodnoslovanskih jezikih razen knjižne češčine, npr. polj. te wielkie miasta (od 15. stoletja, Von- drák 1908: 124), slš. tie veľké mestá, češ. nar. ty velké města, ter v nekaterih hrvaških narečjih, npr. dȍbre vinȁ (Rijeka, Strohal 1895: 153–157; Tesnière 1925a: karta 30; Stankiewicz 1965: 181). Ker so zgoraj omenjeni pogoji tako za nevtralizacijo kot za ujemalno feminizacijo že praslovanski, bi lahko šlo tudi v teh jezikih za enako spremembo kot v slovenščini. Stanje v zahodnoslovanskih jezikih pa lahko zaradi skupne inovacije, tj. izenačitve pridevniških (in samostalniških) končnic za im. mn. m. sp. s tisto za tož. mn. po analogiji na ed., kadar gre za neosebno (polj., slš.) ali neživo (češ.), tj. tip *ti vysociji dǫbi → *ty vysokyjě dǫby, razumemo tudi nekoliko drugače: ker samo- stalniki srednjega spola večinoma pomenijo neosebno oz. neživo (prim. prehod v moški spol polj. ten książę ‘princ’ < *kъnęžę, mn. ci książęta), lahko spremembo razumemo kot izenačevanje mn. končnic za vse spole (im. torej ni izvzet kakor v slovenščini), kadar gre za neosebno/neživo. Če to drži, je izhodišče za spremembo nastanek moške končnice za im. mn. *‑y in je zato povezovanje z ženskimi končnicami (npr. Gebauer 1896: 446) manj ustrezno. Ker ta inovacija slovenskih narečij ni zajela, bi bilo v tem primeru pojava treba obravnavati ločeno. 75 V govoru Ročinja je regularni razvoj *‑ę > ‑, prim. Logar 1958: 111. 76 Obe karti imata za celostno predstavo o arealu tega pojava manjšo uporabno vrednost, ker različne mno- žinske tipe jemljeta kot medsebojno izključujoče, zato areali prikazujejo predvsem razporeditev tipov pri določenih leksemih, zamegljujejo pa dejansko razširjenost obravnavanih pojavov, npr. areal tipa velíke mste sega še globoko v področje, na katerem sta oba avtorja kartirala (zgolj) tip (velíki) msti. 37Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) koroško-štajerski areal zajema koroške, štajerske in zahodne panonske govore, pri čemer lahko zajame tudi obrobne gorenjske in (vzhodno)dolenjske govore. Na obrobju tega areala se pojavlja tip velíke msta, in sicer v nekaterih južnoziljskih govorih, npr. tìːste sa ƀle ƀlìːke jáːƀka (Ovčja vas, Kenda-Jež 2005b: 139; prim. op. 59), panonskih, primorskih in dolenjskih govorih ob vzhodni in južni meji tipa velíke msta (gl. 3.3.1) ter ob Savi pred izlivom Sotle, npr. Mostec in Velika Doli- na (gradivo pod 3.3.1). V notranjosti koroško-štajerskega areala je samostalniška končnica ‑a ohranjena tam, kjer je ohranjen izhodiščni tip velíka msta (gl. pri tipu velíke msta, 3.3.1), ter redko pri posameznih samostalnikih v posameznih govo- rih, nemalokrat pri (nekdanjih) soglasniških osnovah. Pri teh primerih bi lahko šlo za arhaizme z ohranjeno končnico ‑a. Gradivo: rož. sməna ob Salį ← *sȅla (Sele na Rožu, Isačenko 1939: 103–104, 110–111), prta ob ušte, qolȋəse, wxe, lȋət, húste ‘usta’, qolȋəne, tl (Žitara vas, SLA T028), posav. kna, ȇta ob nebise, ušise, ȗste, rȃte, tre, nȇkle ‘na tla’ (Lokavec, T302), ȗsta ob jȃce, vrȃte, črȃve, plȗče, jtre (Žigon, T303), srštaj. trȋ wkna ob trȋ wkn, dv. dvȃ wkna (Dramlje, Tesnière 1925b: 155), bremȇna, vremȇna, semna ob kulȃse, telȃte, ȗokne, črȃve, vrte, dȃrve, tl/kl (Zibika, SLA T334), telta, persa ob gzde, ce, mste, nebse, ȅtre, kl ‘tla’ (Tlake, T338), jpoh. telta (dv. telta) ob gnzde, lte (Pivola, T358). Nasprotno velja za podjunske govore krajev Djekše (SLA T032), Kneža (T033), Rinkole (T036) in Vidra vas (T038), ki poznajo (v nekaterih govorih le položajni) prehod *‑ę > ‑a, prim. Ramovš 1935: 22; 1952: 48; Logar 1968a. Čeprav se v teh govorih pojavljajo pridevniške in samostalniške oblike na ‑a, je ta verjetno le fone- tični odraz *‑ę, prim. SLA V810b: lqa mȋəsta (Djekše), skȕpna mȋəsta ob ȅke mȋəsta, bíəe mȋəsta, tške kadȋe (Rinkole), stra mȋəsta, lpe mȋəsta (Vidra vas). Govora krajev Globasnica (T037) in Belšak (T039) jasno in dosledno kažeta tip velíke mste, npr. lqe mȋəste, vȅke mȋəste. Drugi, primorski areal zajema severni del primorskih govorov, in sicer rezi- jansko, tersko, obsoško, nadiško, briško in kraško narečje z banjškim podnareč- jem. V tem arealu se oblike na ‑e in na ‑a sopojavljajo, in sicer imajo znotraj istega govora samostalniki eno ali drugo končnico, nekateri samostalniki imajo lahko obe možnosti, lahko pa ima en govor (pretežno) oblike na ‑a, sosednji pa lahko že (pretežno) oblike na ‑e. Strnjeni podareal z oblikami na ‑e predstavljajo neka- teri govori briškega narečja z okoliškimi govori drugih narečij. V terskem narečju oblike na ‑e prevladujejo zgolj v govoru Prosnida, v ostalih pa se pojavljajo ob prevladujočih oblikah na ‑a (Ježovnik 2022: 308–313). V literaturi se pojavljata dve razlagi tega tipa. Nastal je lahko kot nadaljnji razvoj tipa velíke msta, kjer je prišlo do izenačenja samostalniške končnice s pridevniško po analogiji na ā-osnove (tako Oblak 1890: 30; Tesnière 1925b: 149). Čeprav na takšno razlago z dikcijo namiguje tudi Ramovš (1952: 44), se pogo- steje in bolj eksplicitno zavzema za analogijo po stranskosklonskih samostalniških 38 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini končnicah ‑am, ‑ah, ‑ami (Ramovš 1935: 167; 1952: 37, 45), ki bi se na o-osnove s. sp. razširile od ā-osnov zaradi analoškega daj. mn. ‑am ← ‑om po im. mn. ‑a (Škrabec [1881] 1994: 66; Oblak 1890: 363; Ramovš 1952: 46–47). Razlagi se ne izključujeta, a potrebujemo za presojo druge podrobno sintezo o razvoju stran- skosklonskih končnic v slovenščini. Na povezanost tipov velíke msta in velíke mste kažejo prehodna območja, kjer izhodiščni tip velíka msta preko velíke msta prehaja v velíke mste, ter odsotnost tipa **velíka mste (Tesnière 1925b: 150). V govorih, kjer obstajajo tudi množine tipa velíki msti (ali msti, gl. 3.3.5), na arhaičnost oblik na ‑e kažejo pluralia tantum ter arhaičnejši vzorci v govoru, npr. srsav. ˈuste, pˈluče, ˈjėːtre, tˈri lėːte k ˈeːn ˈlėːt ob običajnem vzorcu ˈoːkni k ˈoːk (Ložnica pri Žalcu, Jakop 2019: 258, 259). Gradivo kaže, da je oblika mste nastala z zamenjavo končnice, saj so se naglasne razmere večinoma ohranile. Pri- meri z inovativnimi naglasnimi razmerami so pogosto samostalniki a. p. b in c, pri katerih se tovrstne inovacije pojavljajo tudi pri oblikah na ‑a (prim. Šekli 2006: 27, 37), npr. àc, đƀȋə àc, trȋ àc (Brdo pri Šmohorju, SLA T001 V501L), kulȇ in kle h kọl/kla (Dobovec pri Rogatcu, SLA T339 V268). 3.3.3 Tip velíke okn V govorih s središčem v rovtarskem tolminskem narečju se pojavlja tip mn. velíke okn, ki enako kot tip velíke mste kaže odraz končnice *‑ę tako pri samostalnikih kot pri tematskih ujemalnih besedah; od njega ga lahko ločijo drugačne naglasne značilnosti, a je bistven predvsem drugačen izvor tega tipa. Gradivo: wakni in wȃkne (Rut, SLA T158 V145), kne (Podbrdo, SLA T159 V145), ȗkne (Porezen, SLA T160 V145), aknȋẹ (Most na Soči, SLA T161 V145), velȉče wakni (Grahovo ob Bači, SLA T162 V145, V810), akni (Tolmin, SLA X076 V145). Tip velíke okn je nastal na podlagi edninskega tipa velȋka čéla, ki je značilen za isto območje in je posledica izglasnega akanja na tem območju. Nova množinska oblika samostalnika je torej posledica prestrukturiranja z izhodiščem v ednini, zato je razumljivo, da v naglasnem smislu odraža razmere ā-osnov, prim. bxa, mn. pši ‘bolha’ (Grahovo ob Bači, SLA T162 V717). Tako lahko interpretiramo tudi gradivo v Čiginju, npr. ed. kapítà, kapít, na kapít, s kapȋta ‘kopito’ z mn. obli- kama kapít in kapȋta (SLA T073 V368), kjer oblika kapȋta predstavlja arhaizem z ohranjenim cirkumfleksom, oblika kapít z akutom pa novotvorbo na podlagi edninskih oblik. Prvotne oblike na ‑a se torej ohranjajo kot arhaizmi, prim. še mn. wȁkna (Most na Soči, SLA T161 V145), ohranjajo pa se tudi pri samomnožinskih samostalnikih, kjer zaradi odsotnosti edninskih oblik do prestrukturiranja ni prišlo, prim. ˈuṣta (Rut, SLA T158 V014), ȕsta (Most na Soči, SLA T161 V014), ȗsta, plȗča (Grahovo ob Bači, SLA T162 V014, V049), ȕsta, drwa ob rȃte, jtr (Če- povan, SLA T163 V014, V047, V134, V158), ústa (Tolmin, SLA X076 V014). 39Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) Če je bil za to območje značilen tip velíke msta pred nastankom tipa velíke okn, potem nastanek tipa velíke okn pomeni zgolj spremembo morfologije samostalni- ka, ki je že prešel v ženski spol (samostalniška feminizacija). Gradivo iz govorov, ki obdajajo to območje, res kaže tip velíke msta oz. velíke mste. Gradivo: blíč míəstḁ (Zatolmin, SLA T072 V810b), náš drw so súxo (Ročinj, SLA T089 V158; prim. op. 75), velȉke mȋesta/‑e, dȁbre lȋətve (Gorenja Trebuša, SLA T164 V785, V810b), dȁbr lȋta, trdne γnȋzda, debil, wacvrte ȅca, (Šebrelje, SLA T165 V810b), weˈliče ˈmiːsta, ˈliːpe deˈklieta, ˈdabre ˈjaːpka (Cerkno, SLA T166 V810b), tož. mn. ˈsiẹne ˈraːta (Srednja Ka- nomlja, SLA T167 V134). 3.3.4 Tip velíki msta Tip velíki msta Ramovš (1935: 112) navaja za selško narečje, prim. sχȉ korȉta, ta bȉt kna, náš pšta, ta dəžn lta, značilen pa naj bi bil tudi za vso osrednjo gorenjščino. Tesnière (1925b: 167) je zabeležil selš. tj wkna (Rudno) in gor. tj wkna (Stranje). Na Rudnu v Selški dolini (SLA X170a) se ta tip pojavlja ob tipu velíke msta. Gradivo: ws klȃdwa so pl, dv. obȃ kládwa sta t h kládu  težȃk, trj korìta, dv. dwȃ koríta k ta korìt i še tŕdən, prsa so pì k pros  lp, ws kolsa, dv. obȃ kolsa h kol, ws polna so žȃgan, dv. obȃ polna k dbu poln, náš telta, dv. obȃ teléta k nàš tle, ws pšta so prèč pəršl, dv. obȃ pšta k naš pšè, kopìta so dbər, tə dərwsa so še mladì, jȃpka so zrl k jápk i zrò, ták dbla so rxk k db i γlìh proti wsè kna so zaprte, dv. obȃ kna sta zaprta k wlk k, búkowe dərwà, žìta so lp k létoš žìt, želza so težk k želz i težȃk. Sicer je bilo v okviru SLA za selško narečje relevantno gradivo zbrano samo še za točko T191 (Železniki), kjer se glasi velìke msta, lpe deklta (SLA T191 V810b). Potrditi ga je mogoče za dva gorenjska govora, in sicer Tunjice, prim. vəlík msta, əlpȋ msta ob əlp msta, zále deklta (SLA T217 V810b), ter Srednje Jarše, prim. wəlìːk mːsta ob léːpe dəklːta (SLA T218 V810b). Ob tipih velíke msta in velíki msti se ta tip pojavlja tudi v vzhodnodolenjskem govoru Šentru- perta, prim. vlːk mːsta, dbil jáːjca, starː ršjàːta, dbil pulːna, lpː jːtra ob vlːke mːsta (prim. op. 59), dbile jáːjca, srːdne ()àːkna in srːdən áːkni (Smole 1994: 111). Vzrok za nastanek tega tipa je verjetno že predhodno obstoječi medvzorčni sinkretizem z moškim ujemalnim vzorcem v ednini ali dvojini (tipa vélik msto in dvȃ ókna, gl. 3.1.1, 3.2.3). Zaradi nepopolne slike o sistemih je tež- ko reči, za kakšne vrste spremembo gre, soobstoj tipov velíki msta in velíke msta tudi pri istih leksemih pa kaže na proces v teku. 3.3.5 Tipi velíki msti, velíki msti in velíke msti Pri tipu velíki msti imajo oblike ujemalnih besed izvorno moško obliko, oblika samostalnika pa izvorno moško ojevsko končnico ‑i. Ta tip je značilen predvsem za posavsko, srednjesavinjsko, srednještajersko in kozjansko-bizeljsko narečje ter 40 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini vzhodnogorenjsko in vzhodnodolenjsko podnarečje, in sicer predvsem za tiste go- vore, v katerih je izglasni *‑o odpadel. Gradivo: vgor. wȁknə k wȁk (Krašnja, SLA T223 V145), wȁkni k wȁkən (Vače, SLA T225 V145), wkni/wȁkni k wk (Izlake, SLA T227 V145), vkni k wk (Polšina, SLA X198a V145L), ȁkni k ȁk (Drtija, SLA X199a V145), vdol. srːdən áːkni k ()áːkən (Šentrupert, Smole 1994: 111, 214), ákən sa se razbl, dva ákna k áki77 ‘okno’ (Mokronog, SLA T267 V145, V813), vəlík mstə ob vəlíke msta k mst, vəlík áknə, dv. ákna k ákən (Brezovica pri Mirni, SLA T268 V145, V728, V810b), posav. vlk msti (Planinska vas, SLA T297 V810b), vȇlk msti (Lokavec, SLA T302 V810bL), srsav. ˈvəlk ˈmẹːsti (Motnik, SLA T317 V810b), vlk msti (Ložnica pri Žalcu, SLA T324 V810b), srštaj. vȃlki mȃsti, lȃpi pozrti (Bobovo pri Šmarju, SLA X275b V810b), vȗẹlk mȃsti (Podgrad, SLA X274b V810b), vlki msti (Žusem [Dobrina], SLA T332 V810b), vȇlk mȇsti (Proseniško, SLA T328 V810b), kozj.-biz. vȇlki mȇsti (Prevorje [Lopaca], SLA T342 V810b), vȗlk msti (Gubno, SLA X283b V810b). Nekaj primerov se sporadično najde tudi v preostalih govorih, ki poznajo odpad izglasnega *‑o. Gradivo: škfl. ȏkni, dv. ȏkna k ȏk, γnȅzdi k γnȅzd, jȃci ob jȃca k jȃc oz. jȅce (Pungert, SLA T185 V145, V500, V501), starȉ γnȅzdi/γnzdi ob γnzda k γnzd (Godešič, SLA X175a V500, V810bL), gor. wknə ob wkna k wkən (Valburga, SLA T212 V145), dol. ákn ob úkna k áknə (Rakitna, SLA T231 V145), knə, karítə, palnə (Gorenje Brezovo, SLA T253 V810a), xíša mȃ trȋ kne (Mirna, SLA T263 V810b). Tip velíki msti bi lahko nastal po analogiji na moške o-osnove v govorih s tipom velíki msta. Tak govor je npr. Šentrupert, kjer je edini primer tipa velíki msti, tj. srːdən áːkni k ()áːkən (Šentrupert, Smole 1994: 111, 214), naveden ob več primerih tipa velíki msta (gl. 3.3.4). V tem primeru gre zgolj za preoblikovanje samostalnika, ki je že moškega spola, saj poznajo ti govori tipa vélik msto in dvȃ ókna (gl. 3.1.1, 3.2.3). Druga možnost je, da je nastal neposredno na podlagi tipov ed. vélik msto in/ali dv. dvȃ ókna, ki omogočata analoški nastanek tako oblike samostalnika kot tudi medvzorčnega sinkretizma v ujemalnem vzorcu. Tesnière (1925b: 156) kot izhodišče posebej izpostavlja tip dvȃ ókna zaradi ugotovitve, da se tip velíki msti pojavlja izključno na območjih s tipom dvȃ ókna. Tip velíki msti se pojavlja tudi v govorih brez apokope *‑o. Te je treba raz- lagati bodisi s prevzemanjem iz govorov, ki poznajo apokopo *‑o, bodisi zgolj na podlagi dv. tipa dvȃ ókna. Gradivo: zilj. kȗəlasẹ, dv. kȗəlasa h kò, ȋžasẹ, dv. ȋžasa h íγ (Ukve, SLA T005 V268, V283), ter. ṣíːt k ṣíːto (Ter, Ježovnik 2022: 308), cerklj. wȃkni, dv. wȃkna k wȃknu (Idrija, SLA T169 V145), posav. pri ob pra k pro ter jȃci/jȇci k jȃcä/jȇcä (Velika Dolina, SLA T308 V501, 77 Mlajši zapis ima ákən, mn. ákni. Izglasni ‑i lahko odraža *‑ə, prim. ági ‘ogenj’ (mlajši zapis, V772), zato je oblika áki najverjetneje nastala po analogiji na tovrstne samostalnike, a je zaradi nezabeleženih sklanjatvenih vzorcev slednjih težko identificirati oblikovni stik, ki bi predstavljal izhodišče za to analogijo. 41Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) V758), zgsav. vkni k vkno (Mozirje, SLA T316 V145), srsav. kni k knȯ (Šoštanj, SLA T321 V145), kozj.-biz. vx, rod. vxọf (ob vxȧ, rod. vx) k vxọ, (Drenovec pri Bukovju, SLA X286a V008), poˈlẹːnẹ k poˈlẹːno, ˈkuːlẹ h ˈkuːlo, gˈnẹːzdẹ h gˈnẹːzdo, ˈọːknẹ, dv. ọːkna k ˈọːkno (Bistrica ob Sotli, SLA T345 V145, V268, V317, V500), jpoh. wkni k wknu (Vitanje, SLA T352 V145), ˈoːkni k ˈoːknu (Kebelj, SLA T355 V145). Na msti s tipičnimi naglasnimi razmerami stare oblike na ‑a kažejo nekateri go- vori ziljskega, rožanskega, terskega narečja ter posamezna primera iz posavske- ga in dolenjskega narečja. Primeri ujemanja tipa ti lči mȋstə so dálč (Sveče, SLA T016 V810b), mȋəstẹ sa blíč (Ukve, SLA T005 V810b) kažejo na tip velíki msti, drugi primeri tipa sa sam sə (səś) lȋətə (Rateče, SLA T008 V517), lče mȋəstə (Čahorče, SLA T018 V810b) pa kažejo na tip velíke msti. Za govor Rateč sta zabeležena še primera kalȋəsə sa blíćə (blíťə), knə sa lepȋ (V810b), oba brez jasnih znakov tipa msti.78 Razen dolenjskega primera gre izključno za govore, ki poznajo tip velíke mste, zato je te oblike najlažje razložiti po analogiji iz tož. mn. mste, h kateremu je narejen nov im. mn. msti. Tip velíke msti lahko tedaj razumemo kot bolj arhaičnega od tipa velíki msti, saj do spremembe v ujemalnem vzorcu ni prišlo. Dolenjski primer je zaradi odsotnosti tipa velíke mste treba raz- ložiti drugače, najbrž kot križanje med staro obliko *jȃbuka in novo *jábuki (prim. spodaj) ali po nastanku na podlagi dvojinske *jȃbuka (tip dvȃ kna, gl. 3.2.1). Gradivo: zilj. kapȋtẹ h kapítà, mȋəstẹ sa blíč k mstà (Ukve, SLA T005 V368, V728, V810b), šȋlə k šíȁ, palȋənə k palnȁ, lȋətə k an ltȁ (Rateče, SLA T008 V121, V317, V517), rož. qnə k oqn, qulȋnə h qolnò, mȋstə (ob mstə, mȋste) k mstò, qladȋə h qlad, ác k acȅ (Sve- če, SLA T016 V058, V145, V154, V501, V727, V728, V810b), mȋəstə (Čahorče, SLA T018 V810b), qn, dv. qnà k qn (Slovenji Plajberk, SLA T019 V145), mȋəst k mast (Sele na Rožu, Isačenko 1939: 104), ter. edìːl (ob edìːle, edìːla) k cedíːlo, nìẹẓd (ob nìẹẓde, nìẹẓda) k niẓdo in ṣìːl, dv. ṣìːlu k ṣíːlo (Ter, Ježovnik 2022: 310, 311; 2019: 593), nìẹzd k nist (Zavarh, Ježovnik 2022: 311), jȃbọkẹ k jábọk (Bardo, SLA T061 V405), posav. wkni k wk (Žigon, SLA T303 V145), dol. jȃbəkə (ob jábəkə, jȃbəka) k jábək (Gorenje Brezovo, SLA T253 V404, V405, V718, V810a). V nekaterih gorenjskih in dolenjskih narečnih govorih se je stara oblika na ‑a ob novi na ‑i ohranila. Starejša oblika je ponavadi označena kot kolektivna, novejša pa se pogosto rabi s števniki. Za govor Krope sta med samostalniki z množinskima oblikama na ‑ə in ‑a, kjer se slednja uporablja za »številčno nedoločno kolektiv- nost«, navedena tudi kláːdu in njegova izpeljanka kláːduc (Škofic 2019: 93). Para oblik sta bila zabeležena tudi za rovtarske govore, a brez komentarja glede distri- bucije, prim. vákni in ːkna k vák (Horjul, SLA T176 V145), kni in kna k k (Podgora, SLA X163a V145). 78 Razlika v korenskem samoglasniku med knə in kn na podlagi zbranega gradiva ni pove- dna. V ednini je te blíť/mȃl kna (tj. tȃ velíki/mȃli ókno), rod. kna. Za odraz umično nagla- šenega *o prim. ksȁ, grȁ, ktȕ, atrc, za *o v vzglasju še wčȁ, daj. wč ‘stari oče’, árx ‘oreh’, àscȁ ‘osa’, anȁ ‘ona’. 42 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini Gradivo: dol. kn, karít, jȃbək, paln proti úkna, karȋta, tlȋeta, pȋščta/pščȋeta s pripisom kolektivna raba, prim. vs tríj palnə sa mə pál na nȗgj, tríje kalȋesə sa se patȁrlə proti prdga palna mə j nažȃgọ, stára kalȋesa paprvlä (Gorenje Brezovo, SLA T253 V810aL, opis str. 8), xíša mȃ trȋ kne proti ta vȋelka kna so ..., pər ... so nva kna (Mirna, SLA T263 V810b), ákn proti úkna, prva s pripisom Ob števnikih tri in štiri stoji ta maskulinizirana obli‑ ka, sicer pa se rabi sledeča (Rakitna, SLA T231 V145). 4 Zaključek Prispevek sestavljata teoretični in gradivski del. Novo izrazje iz prvega dela omo- goča jasnejšo predstavitev oblikoskladenjskih značilnosti samostalnikov (nekdaj) srednjega spola ter diahronega ozadja opisovanega stanja v posameznem govoru. Izpostavljen je obstoj t. i. nesamostalniškega ujemalnega vzorca (sicer omejenega zgolj na obliko za im. ed.), ki ga je treba v nekaterih govorih obravnavati posebej. Ker je za slovnični spol bistven splošni ujemalni vzorec, ki zajema vse oblike samostalnika, je treba zaključiti, da je kljub mnogim primerom približevanja sred- njih ujemalnih vzorcev moškim in ženskim srednji spol v slovenskih narečjih po- večini vendarle ohranjen. V drugem delu predstavljena tipizacija ujemalnih tipov je prvi poskus, ki bo gotovo deležen dopolnitev. Medtem ko so nekateri tipi z vi- dika nastanka, razširjenosti in relativne kronologije pojavov bolj jasni (npr. velȋka čéla, velíke okn, velȋka jájca …), so drugi veliko manj (npr. vélik msto, velíki msta, dvȃ ókna …). Obravnavati ni bilo mogoče prav vseh vidikov posameznega problema, zato so puščeni za specializirane študije v prihodnosti. Kljub temu pa je študija pokazala, da ni mogoče posameznih podproblemov obravnavati izoli- rano, temveč vselej v kontekstu celotnega sistema. Pri nekaterih problemih, npr. »hibridnem« ujemalnem tipu velika mesta so se podrle, je glavna ovira že pomanj- kanje gradiva, ki bi kazalo na prisotnost ali odsotnost tega pojava, saj se tovrstnih primerov v narečjeslovnih raziskavah pogosto ni zbiralo. Enako velja za zveze pridevnikov, deležnikov, zaimkov in števnikov s samostalniki nasploh. Z vidika zbiranja novega narečnega gradiva bi bile potrebne predvsem predstavitve v obliki podrobnih morfoloških opisov posameznih govorov, ki ustrezno prikažejo tudi oblikoskladenjska razmerja in upoštevajo možnost soobstoja različnih ujemalnih tipov znotraj istega sistema. Dobrodošla pa je večja pozornost na to problematiko tudi pri splošnejših, manj obsežnih predstavitvah značilnosti posameznih narečnih govorov. seznam kRajšav a. p. = akcentska paradigma (naglasni vzorec); avest. = avestijski; banj. = banjški; briš. = briški; cerklj. = cerkljanski; češ. = češki; daj. = dajalnik; del. = deležnik; dlč. = določni; dol. = dolenjski; dv. = dvojina; ed. = ednina; gal. = galski; gor. = gorenjski; hal. = halo- ški; ibid. = ibidem (na istem mestu); im. = imenovalnik; jpoh. = južnopohorski; knj. = 43Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) knjižni; kozj.‑biz. = kozjansko-bizeljski; kozjaš. = kozjaški; kraš. = kraški; lit. = litovski; m. = moški; mest. = mestnik; mn. = množina; nad. = nadiški; nar. = narečni; obir. = obirski; orod. = orodnik; os. = oseba; pbsl. = prabaltoslovanski; pide. = praindoevropski; pkm. = prekmurski; podj. = podjunski; poknj. = poknjiženi; poljan. = poljanski; polj. = poljski; posav. = posavski; prid. = pridevnik; prl. = prleški; psl. = praslovanski; psln. = praslovenski; rez. = rezijanski; rod. = rodilnik; rož. = rožanski; ru. = ruski; s. = srednji; sam. = samostalnik; selš. = selški; slgor. = slovenskogoriški; sln. = slovenski; slš. = slo- vaški; sp. = spol; spoh.‑remš. = severnopohorsko-remšniški; srsav. = srednjesavinjski; srštaj. = srednještajerski; stind. = staroindijski; stir. = staroirski; škfl. = škofjeloški; ter. = terski; tolm. = tolminski; tož. = tožilnik; vdol. = vzhodnodolenjski; vgor. = vzhodnogo- renjski; zgsav. = zgornjesavinjski; zilj. = ziljski; ž. = ženski viRi in liteRatuRa Baerman idr. 2005 = Matthew Baerman – Dustan Brown – Greville G. Corbett, The Syntax‑Morpho‑ logy Interface: a Study of Syncretism, Cambridge: Cambridge University Press, 2005. Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, 1999. BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae succisivae, de Latino Carniolana literatura, ad Latinae linguae analogiam accommodata, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Boëmicae & Lu‑ saticae lingvae, cum Dalmatica & Croatica cognatio, facile deprehenditur, Witebergæ, 1584. Birc ‑ Makuc 1982 = Slavica Birc ‑ Makuc, Govor kraja Cerkno, diplomsko delo, Univerza v Ljub‑ ljani, Filozofska fakulteta, 1982. Bon – Smole 2019 = Mija Bon – Vera Smole, Narečna sprememba nekaterih samostalnikov moškega in ženskega spola v množini, Slavistična revija 67.2 (2019), 243–252. Corbett 1991 = Greville G. Corbett, Gender, Cambridge: Cambridge University Press, 1991. Čop 1983 = Dušan Čop, Imenoslovje zgornjesavskih dolin, doktorska disertacija, Univerza v Ljublja‑ ni, Filozofska fakulteta, 1983. Čujec Stres 2010 = Helena Čujec Stres, Slovar zatolminskega govora 1: A–O, Zatolmin: Stres inže‑ niring, 2010. DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittemberg: durch Hans Kraffts Erben, 1584. Dejna 1973 = Karol Dejna, Dialekty Polskie, Wrocław: Zakład narodowy imienia ossolińskich wy‑ dawnictwo, 1973. Dovjak 2011 = Rok Dovjak, Srednji spol samostalnikov na ‑e v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. Dovjak 2012 = Rok Dovjak, Narečno prespoljenje na primeru poimenovanj za živalske mladiče, v: Slavistika v regijah – Koper, ur. Boža Krakar Vogel, Ljubljana: Zveza društev Slavistično dru‑ štvo Slovenije, 2012, 318–325. Emmerick 1991a = Ronald Emmerick, Iranian, v: Indo‑European numerals, ur. Jadranka Gvozdano‑ vić, Berlin – New York: Mouton de Gruyter, 1991, 289–345. Emmerick 1991b = Ronald Emmerick, Old Indian, v: Indo‑European numerals, ur. Jadranka Gvoz‑ danović, Berlin – New York: Mouton de Gruyter, 1991, 163–198. Furlan 2013 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Gebauer 1896 = Jan Gebauer, Historická mluvnice jazyka českého III: tvarosloví: I. Skloňování, Praha – Vídeň: Náklad F. Tempského, 1896. Gere 1993 = Marija Gere, Govor Cankove, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakul‑ teta, 1993. Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language, Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000. Greene 1991 = David Greene, Celtic, v: Indo‑European numerals, ur. Jadranka Gvozdanović, Berlin – New York: Mouton de Gruyter, 1991, 497–554. 44 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini HD 1711–12 = Hipolit Novomeški, DICTIONARIUM TRILINGUE EX TRIBUS NOBILISSIMIS EUROPÆ LINGUIS COMPOSITUM IN ANTERIORI PARTE LATINO-GERMANICO-SCLA- VONICUM IN POSTERIORI PARTE. GERMANICO-SCLAVO-LATINUM, 1711–1712, https:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑UZIR‑C8O2. Isačenko 1939 = A. V. Isačenko, Narečje vasi Sele na Rožu, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1939. Jakop 2008 = Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. Jakop 2019 = Tjaša Jakop, Maskulinizacija in feminizacija v srednjesavinjskem narečju, Slavistična revija 67.2 (2019), 253–262. Ježovnik 2019 = Janoš Ježovnik, Notranja glasovna in naglasna členjenost terskega narečja sloven‑ ščine, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Ježovnik 2022 = Janoš Ježovnik, Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja, Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Kapović 2015 = Mate Kapović, Povijest hrvatske akcentuacije: fonetika, Zagreb: Matica hrvatska, 2015. Karničar 1990 = Ludwig Karničar, Der Obir‑Dialekt in Kärnten, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990. Kenda‑Jež 2005a = Karmen Kenda‑Jež, Fonološki opis govora Ovčje vasi, v: Ovčja vas in njena slovenska govorica, ur. Nataša Komac – Vera Smole, Ukve: Planika – Ljubljana: Založba ZRC, 2005, 85–104. Kenda‑Jež 2005b = Karmen Kenda‑Jež, Narečna besedila iz Ovčje vasi, v: Ovčja vas in njena slo‑ venska govorica, ur. Nataša Komac – Vera Smole, Ukve: Planika – Ljubljana: Založba ZRC, 2005, 129–220. Kenda‑Jež idr. 2016 = Karmen Kenda‑Jež – Robert Grošelj – Vera Smole, Govorjena besedila iz Li‑ palje vasi, v: Lipalja vas in njena slovenska govorica, ur. Nataša Gliha Komac – Andreja Legan Ravnikar, Ljubljana: Založba ZRC, 2016, 19–90. Kocbek 1959 = Alenka Kocbek, Govor vasi Videm, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1959. Koletnik 1997 = Mihaela Koletnik, Glasoslovna in oblikoslovna podoba govora v Črešnjevcih, Jezik in slovstvo 42.2–3 (1997), 73–80. Koletnik 2001 = Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje, Maribor: Slavistično društvo, 2001. Kušar 1959 = Jelka Kušar, Govor Mosta na Soči in okolice, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1959. Legan Ravnikar 2019 = Andreja Legan Ravnikar, Slovnični spol prevzetih samostalnikov v knjižni slovenščini 16. stoletja: od besedilnih virov k slovarju, Slavistična revija 67.2 (2019), 263–271. Logar 1941 = Tine Logar, Akanje in nepoudarjeni vokalizem v horjuljskem govoru, Čas 35.5–6 (1941), 207–210. Logar 1958 = Tine Logar, O izgubi nominalnih končnic v nekaterih slovenskih primorskih govorih, Slavistična revija 11.1–2 (1958), 109–112. Logar 1968a = Tine Logar, Dialektološke študije XIV: govor vasi Kneža pri Djekšah na Koroškem, Slavistična revija 16.1 (1968), 397–412. Logar 1968b = Tine Logar, Glasoslovne in morfološke posebnosti v govorici sloveniziranih Nemcev, Slavistična revija 16.1 (1968), 159–169. Logar 1971 = Tine Logar, Dialektološke študije XV: govor Slovencev Kanalske doline v Italiji, Sla‑ vistična revija 19.2 (1971), 113–123. Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, v: Fonološki opisi srp‑ skohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivić – Nedim Filipović, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 29–33. Marvin 2019 = Tatjana Marvin, O predvidljivosti slovnične kategorije spola v slovenščini, Slavistič‑ na revija 67.2 (2019), 151–158. Oblak 1888 = V. Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen, Archiv für Slavische Philologie 11 (1888), 395–423, 523–561. Oblak 1890 = V. Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen, Archiv für Slavische Philologie 12 (1890), 1–47, 358–450. 45Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) Olander 2015 = Thomas Olander, Proto‑Slavic Inflectional Morphology: a Comparative Handbook, Leiden – Boston: Brill, 2015. Priestly 1984a = Tom M. S. Priestly, O popolni izgubi srednjega spola v selščini: enodobni opis, Slavistična revija 32.1 (1984), 37–47. Priestly 1984b = Tom M. S. Priestly, O popolni izgubi srednjega spola v selščini: raznodobna rekon‑ strukcija, Slavistična revija 32.4 (1984), 357–372. Rajh 1976 = Bernard Rajh, Govor Brengove pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1976. Ramovš 1918–1920 = Franz Ramovš, Slovenische Studien, Archiv für Slavische Philologie 37 (1918–1920), 123–174, 289–330. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Uči‑ teljska tiskarna, 1935. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: DZS, 1952. Rasmussen 2007 = Jens Elmegård Rasmussen, The accent on Balto‑Slavic monosyllables, v: To‑ nes and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto‑Slavic Accentology, ur. Mate Kapović – Ranko Matasović, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2007, 29–38. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14.1–4 (1963), 25–78. Rojs 1967 = Jurij Rojs, Dialekt vasi Dobovec, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1967. Scheinigg 1882 = Janez Scheinigg, Obraz rožanskega razrečja na Koroškem, Kres 2 (1882), 427–431, 475–479, 529–532, 582–585, 628–630. SkP 1700 = Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium diversos pro diversis occurrentibus sacris mi‑ nisteriis praedicabiles continens sermones IV, Labaci: Ex Typographéo Mayriano, 1700. SLA = Gradivo za Slovenski lingvistični atlas, Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Smole 1994 = Vera Smole, Oblikoglasje in oblikoslovje šentrupertskega govora, doktorska disertaci‑ ja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1994. Smole 2006 = Vera Smole, Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na ‑o v slovenskih narečjih, Slavistična revija 54, posebna št. (2006), 125–136. Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan – Založba ZRC, 2009. SSKJ16 = Kozma Ahačič – Metod Čepar – Alenka Jelovšek – Andreja Legan Ravnikar – Majda Merše – Jožica Narat – France Novak, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: A–D, Ljubljana: Založba ZRC – ZRC SAZU, 2021. Stankiewicz 1965 = Edward Stankiewicz, Neutralizacja rodzaju nijakiego w dialektach słoweńskich, Studia z filologii polskiej i słowiańskiej 5 (1965), 179–187. Stankiewicz 1986 = Edward Stankiewicz, The Fate of the Neuter in the Slovene Dialects, v: The Slavic Languages: Unity in Diversity, Berlin – New York – Amsterdam: Mouton de Gruyter, 1986, 143–152. Strohal 1895 = R. Strohal, Osobine današnjega riječkoga narječja, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 124 (1895), 103–188. Šekli 2006 = Matej Šekli, Tonemski naglasni tipi samostalnikov srednje o‑jevske sklanjatve v (knji‑ žni) slovenščini, v: Varia XIV: zborník materiálov zo XIV. kolokvia mladých jazykovedcov (Nit‑ ra – Šintava 8. – 10. 12. 2004), Bratislava: Slovenská jazykovedná spoločnostʹ pri SAV – Nitra: Katedra slovenského jazyka DD UKF v Nitre, 2006, 23–39. Škofic 1996 = Jožica Škofic, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1996. Škofic 2019 = Jožica Škofic, Krajevni govor Krope, Ljubljana: Založba ZRC, 2019. Škofic – Klinar 2015 = Jožica Škofic – Klemen Klinar, Rateški slovar: ad abnjaka da žoka in ad agrabka da žlef, Kranjska Gora: Občina, 2015. 46 Miha Sušnik  Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini Škrabec 1994 = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela: ponatis platnic časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška 1880–1890 1, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevi‑ ca , 1994. Tesnière 1925a = Lucien Tesnière, Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène, Paris: Champion, 1925. Tesnière 1925b = Lucien Tesnière, Les formes du duel en slovène, Paris: Champion, 1925. Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1964. Toporišič 1976 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 11976. Toporišič 1981 = Jože Toporišič, K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku, Slavistična revija 29.1 (1981), 79–94. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 (11976). TT 1557 = Primož Trubar, TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tvbingæ, 1557. Villanueva Svensson 2011 = Miguel Villanueva Svensson, Indo‑European long vowels in Balto‑Sla‑ vic, Baltistica 46.1 (2011), 5–38. Vondrák 1908 = Wenzel Vondrák, Vergleichende Slavische Grammatik II: Formenlehre und Syntax, Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1908. Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1990. Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: ZRC SAZU – Založba ZRC, 1998. Weiss 2013 = Peter Weiss, Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline, Jezikoslovni zapiski 19.2 (2013), 193–206. Zaliznjak 1964 = A. A. Zaliznjak, K voprosu o grammatičeskih kategorijah roda i oduševlennosti v sovremennom russkom jazyke, Voprosy jazykoznanija 13.4 (1964), 25–40. Zorko 1998 = Zinka Zorko, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Maribor: Slavistično društvo, 1998. summaRy The Development of Agreement Types of Neuter Nouns in Slovenian The theory of grammatical gender presented here is broadly equivalent to that of Corbett (1991). Grammatical gender is defined as an immanent property of the noun that can be securely determined only from the form of the agreement targets of the noun. The declen- sional pattern of a word as it appears when agreeing with a noun is called the agreement pattern of that word, and a combination of the agreement patterns of all words agreeing with a certain noun is called the general agreement pattern for that noun. Nouns sharing their general agreement pattern belong to the same agreement class; that is, they share the same gender. Diachronically, there are two main ways the relationship between a noun and the form of an agreeing word may change: the noun may change its agreement class, switching to a different general agreement pattern (a gender switch), or the general agreement pattern itself (in other words, the morphology of the agreement targets) may change while the agreement classes remain unchanged (an agreement pattern change). Both can eventually lead to gender merger. The terms masculinization and feminization were given more precise definitions with a distinction drawn between the masculinization of a noun (a gender switch) and the masculinization of an agreement pattern (an analogical agreement pattern change). Alongside the three substantival genders, the existence of a separate so-called non-substantival agreement pattern in some Slovenian dialect systems was emphasized. The synthetic account of the development of the neuter in Slovenian incorporates and builds upon previous research on this topic (Oblak 1888; 1890; Tesnière 47Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024) 1925b; Ramovš 1935; 1952; Stankiewicz 1965; 1986; Priestly 1984a; 1984b; Smole 2006; Dovjak 2011) while adding additional relevant data. The identified innovative agreement types in the singular are vélik msto, vélik jájc, velȋka čéla, and velȋka jájca. Whereas some cases of the types vélik msto and vélik jájc and the type velȋka čéla appeared as a consequence of the phonetic development of *‑o in Slovenian, other cases of the types vélik msto and vélik jájc as well as the type velȋka jájca require a morphological expla- nation, likely from the dual type dvȃ ókna and the plural type velíke mste. The dual type dvȃ ókna is explained as a further development of dvȃ kna, itself a development of dv kna, with the latter two being likened to West Slavic types such as Polish dwa wielkie miasta, Slovak dve veľké mestá, and Czech dvě velká města. The types dvȃ ltu/ltu stem from masculine nouns, whereas the type dv kni is a blend of dv ókni and kna. The type dv kne is in origin the plural from the type velíke mste. In the plural, the type velíke mste represents a further development of velíke msta, which may or may not be parallel to West Slavic types such as Polish te wielkie miasta, Slovak tie veľké mestá, and Czech dialect ty velké města. The types velíke okn, velíki msta, velíki msti, velíki msti, and velíke msti probably stem from innovative types in the singular and dual, such as dvȃ ókna and velȋka čéla.