Tipografija grafičnemu oblikovanju ponuja neskončne in vedno nove možnosti. Oblikovalčev karierni uspeh v postavljanju in preseganju intelektualnih in fizičnih meja tipografije je v največji meri odvisen od veščin, pridobljenih v najzgodnejših fazah študija oblikovanja vizualnih komunikacij. Kako uporabiti znanje o tipografiji, ki se je nabralo v zadnjih petsto letih? To je izziv tako za študentke in študente kot za učitelje. Zbirka vaj in nalog Črke in oblike je rezultat desetletja razvoja študijskih procesov pri rednih in izbirnih predmetih s področja tipografije in oblikovanja črkovnih vrst. Z njo želim ponuditi širok nabor vsebin, ki izhajajo iz tradicije kaligrafije in visokega tiska, modernističnih načel 20. stoletja, preprostih likovnih eksperimentov, aktualnih tehnoloških možnosti in, nenazadnje, izmenjave pedagoških izkušenj s kolegi. K formulaciji nekaterih nalog in vaj so znatno prispevali moj predhodnik – prof. Lucijan Bratuš, sodelavca asistenta Alja Herlah in Marin Šantić, ter gosti pri študijskem procesu Jan Charvát, Marko Drpić, Primož Fijavž, Emil Kozole, Nejc Prah in Zoran Pungerčar. Številne knjige in spletni viri, ki jih navajam na koncu zbirke, so mi bili v oporo pri zasnovah vaj in nalog. Vanje sem vtkal nekaj reda in discipline, h katerima sicer težim tudi v predavalnici. Prepričan, da je nujno potreben za samostojno izvedbo vaj, ki jih na predavanjih podpiram s teorijo, zgodovino in referencami iz oblikovalskih praks. Besedila vaj in nalog so sestavljena iz vodilne misli, ki kontekstualizira težavo in iz nje izhajajočo nalogo, navodila za izvedbo in nasveta. Učni izidi na koncu besedil služijo kot orientacija za evalvacijo rezultatov študija z mnogoterimi rešitvami. Vaje in naloge vedno izvajamo v ciklu »zasnova, konzultacija in evalvacija«. Trajajo lahko le nekaj šolskih ur na enem predavanju, nekaj tednov, ali pa jih razpnemo čez ves semester. Vsem pa je skupno, da preplet analognih tehnik in rabe digitalnih orodij spodbuja rast načrtovalskih spretnosti še v kasnejših letih študija, ko naloge postajajo zahtevnejše in kompleksnejše. Vaje in naloge so razvrščene po ustaljenem vrstnem redu izvedbe, ki omogoča pridobitev veščin s slojenjem povezanih znanj. A učitelj mora biti vedno pripravljen tudi na spremembe. Dobro je stopiti iz ustaljene rutine, kakšno vajo izpustiti ali zamenjati, jo predrugačiti ali preprosto zasnovati na novo. Le tako si lahko vedno zastavljamo aktualna vprašanja, na katera s tipografskimi prijemi iščemo možne odgovore ali rešitve. —Domen FrasČRKE IN OBLIKE KAZALO A ČRKA, BESEDA, VRSTICA IN ODSTAVEK. Črkovna kompozicija 10 Podoba besede/dejanja 12 Ritem/neritem ali ravnovesje/neravnovesje 14 Položaj besedila 16 Podoba odstavka 18 Mreža 20 Napovednik dogodkov 22 B FUNKCIJA IN FORMA. Predstavitev črkovne družine 28 Izbor pisave 30 Publikacija s tipografskimi vajami 32 Prelom eseja The Crystal Goblet 36 Izjava na plakatu a 40 Izjava na plakatu b 44 Mikrotipografija 46 C NADZOR POLOŽAJA. Delavnica visokega tiska 52 MrežE na kvadratu 54 Mreža na formatu 56 Sistem vzorca 58 D ČRKA V RISBI. Ilustracija po značilnostih pisave 62 Nalepka 66 Športni piktogrami 68 Naslovnica albuma Cocktail 72 E GLIF, ČRKA IN FONT. Modularne črke 76 Munarijev abecedni sistem 80 Piksel črke 82 F OBLIKOVANJE ČRKOVNIH VRST. Pisava s tipografskega sprehoda 86 Oživljena črkovna vrsta 88 Črkovna vrsta minuskule 90 Črkovna vrsta s seznamom pogojev 92 Črkovne vrste po meri 94 Tematske črkovne vrste 98 Šablonska črkovna vrsta 106 Normalna črkovna vrsta 108 G ŠOLSKE TIPOGRAFSKE DELAVNICE. Gestalt v tipografiji 112 Plakatne črke 114 Lego piksel pisava 116 Medčrkovni prostor 118 Programirana tipografija po Gerstnerju 128 ČRKA, BESEDA, VRSTICA IN ODSTAVEK. Študij tipografije v prvem letniku temelji na zaporedju vsebin temeljnega tipografskega besednjaka in slovnice. Tematski sklopi obravnavajo črko, besedo, vrstico in odstavek v likovnih odnosih potiskane in nepotiskane površine. S pomočjo usmerjenih vaj se začenja razvoj palete tipografskih sredstev, ki jo posameznik v nadaljevanju študija implementira v celovito oblikovalsko udejstvovanje. Kljub določenim omejitvam in izhodiščem vaje ne podlegajo dogmam. Nobena vaja ne narekuje točno določenih rezultatov. Prav zato študentkam in študentom nudijo izzive, da tipografske težave rešujejo izven pričakovanih okvirjev.A ČRKOVNA KOMPOZICIJA Črke so abstraktne likovne forme. Ko se naučimo brati in ko razumemo njihove dogovorjene pomene, večinoma zanemarjamo njihove likovne lastnosti. VAJA Izberi dve črkovni vrsti: eno brez serifov in eno s serifi. Iz njiju sestavi dve različni kompoziciji (pozitiv in negativ), tako da izpostaviš oblikovne značilnosti izbranih črk posamezne črkovne vrste. Za prvo – pozitivno kompozicijo uporabi poljubnih 13 abecednih znakov pisave s serifi in jih dopolni z manjkajočimi 13 abecednimi znaki iz pisave brez serifov, skupaj torej 26 črk. Za drugo – negativno kompozicijo zamenjaš znake; črke s serifi iz pozitivne kompozicije zamenjaj s črkami brez serifov. Seveda spremeni tudi kompozicijo. Uporabljaj samo minuskule (male črke) ali samo majuskule (velike črke). Črke smeš proporcionalno povečevati in obračati, druge transformacije niso dovoljene. Delaš v črno-beli tehniki, končni format vsake kompozicije naj bo 18 × 18 cm. IZVEDBA Pisavi izberi s spletne strani fontshare.com. Fonte naloži na svoj računalnik in jih aktiviraj. Obe kompoziciji natančno izreži in skrbno nalepi na črn karton, formata 3 : 2, dimenzij 42 × 28 cm. NASVET Ko izbiraš pisavi, črke opazuj kot abstraktne likovne forme. Izbereš lahko zelo različni pisavi. Ne odločaj se impulzivno, temveč dobro preuči likovne kakovosti posamezne črkovne vrste. Premišljeno načrtuj obe kompoziciji, izkoristi potenciale protioblik in detajlov. UČNI izidi Študent/ka: ☑ razloči in kombinira črkovne oblike, ☑ manipulira z vektorskimi elementi z risarskim programom, ☑ izvede dokument s tiskanjem in lepljenjem. 10 4. vaja: Prostor in pomen, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Aja Vogrinčič. 4. vaja: Prostor in pomen, Tipografija 1, 2019/2020, Gaja Lapajne Stanič 4. vaja: Beseda in dejanje, Tipografija I, 2020/2021, Jan Hostnik 4. vaja: Prostor in pomen, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Lučka Žnidaršič 4. vaja: Prostor in pomen, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Eva Nicoletti 4.vaja:Prostorinpomen,TipografijaI,2019/2020,PetjaMuck PODOBA BESEDE/ DEJANJA Tipografske manipulacije obstoječega črkovnega gradiva so pomembno sredstvo za doseganje različnih vizualnih učinkov. Drzno preseganje prednastavljenih odnosov vodi do dobrih rešitev. VAJA Iz vsake od spodnjih alinej izberi po eno besedo. → adicija, eliminacija, migracija, repeticija, ekspanzija → stiska, motnja, izguba, prehod, preboj Besedi vsako v svoji kompoziciji uredi/stavi tako, da izraziš njen pomen s prostorsko razporeditvijo, velikostjo ali orientacijo črk na kvadratu, dimenzij 18 × 18 cm. Črk ne smeš pačiti, lahko pa dodajaš ali odvzemaš, krajšaš ali podaljšuješ njihove sestavne dele, tudi protioblike. IZVEDBA V datoteki (na povezavi) so črke, pisave Futura Bold že v krivuljah. Uporabi zgolj te. Datoteko preneseš na računalnik in odpreš (ne uvoziš ali vstaviš!) v Adobe Ilustratorju ali Affinity Designerju, kjer jo tudi obdeluješ. Če delaš analogno (v tehniki kolaža), natisni in fotokopiraj. Obe kompoziciji natančno obreži in skrbno nalepi na črn karton, formata 3 : 2, dimenzij 42 × 28 cm. NASVET Premisli, s katerimi tipografskimi sredstvi je mogoče učinkovito prikazati pomene oziroma dejavnosti, ki jih opisujejo pojmi. Pri razumevanju pojmov si lahko pomagaš s portalom fran.si. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ kombinira črkovne forme, ☑ interpretira pomen besede s tipografskimi sredstvi, ☑ manipulira z vektorskimi elementi z risarskimi programi. 12 3. vaja: Ritem/neritem, Tipografija I, 2019/2020, Alen Berlotuni-lj.si 3. vaja: Ravnotežje/neravnotežje, Tipografija I, 2019/2020, Gaja Lapajne Stanič 3. vaja: Ritem in neritem, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Juš PustoslemšekRavnovesje/neravnovesje, Tipografija 1, 2020/2021, Borja Slami č LLLLL LLLLLLLLLLLL LLLLLLLLL LLLL LLLLLLLL LLLL LLLLLLLLL LL LLLL LLLLL L L LLLL LLLLL LLLLLLLL Ritem/neritem, Tipografija I, 2020/2021, Mark Majcen3. vaja: Ritem in neritem, Tipogra/f_ija 1, 2019?2020, Matej Pavšek RITEM/NERITEM ALI RAVNOVESJE/ NERAVNOVESJE »Črke so stvari, ne slike stvari.« – Eric Gill VAJA Z eno črko (dodeljena na predavanjih) latinske abecede postavi en par tipografskih kompozicij, ki sta na voljo pod likovnima odnosoma: a) ritem/neritem ali b) ravnovesje/neravnovesje. Pri tem lahko prosto izbiraš minuskulo ali majuskulo, količino uporabljenih črk, velikost, orientacijo, in sicer pod pogojem, da so vse črke na paru kompozicij iste pisave in reza. IZVEDBA Črke dobiš tako, da na seznamu Foundry Index ali Type Foundry Directory poiščeš založbo, ki ponuja demo/trial/test fonta. Izberi si enega, ga naloži na računalnik in uporabi pri vaji. Par kompozicij, velikosti 18 × 18 cm, natančno izreži in skrbno nalepi na črn karton, formata 3 : 2, dimenzij 42 × 28 cm. NASVET Skeletna razlika med minuskulami in majuskulami je pri nekaterih črkah večja, pri drugih manjša, v nekaterih primerih pa je ni. Ob izbiri črke se osredotoči na njeno podobo, ki je v ekstremnih rezih zunaj normalnih pričakovanj. Ali lahko podoba črke kot abstraktne likovne forme vpliva na tvoja načrtovalska izhodišča? UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ izbere in multiplicira črkovno obliko, ☑ ustvari kompozicijo po likovnem načelu, ☑ manipulira z vektorskimi elementi z risarskimi programi. 14 6. vaja: Položaj besedila, Tipografija I, 2019/2020, Lana PožlepT iskpo- stavljabesedev prostornepopustljivo, boljkotjepisanjetozmoglo storitikadarkoli.Pisanjeprenaša besedoizzvočnegasvetavsvetvidnega prostora.Todatiskzaklenepoložajbesedvtaprostor. Nadzorpoložajajebistvotiska.Tiskanabesedilasovideti izdelanastrojno,kartudiso.Prirokopisuskušabiti nadzortegaprostoradekorativen,okrašen, kotprikaligrafiji.Zatipografski nadzorsoznačilnesnažnost, urejenostinnevi- dnost:vrstice sopo- ol nomapr- avilne,vsepora- vnanenapravistrani, pravvsejevidetienakomerno, brezpomočičrtinzarisanih robov,kisepogosto pojavljajovroko- pisih.To je trajen svethla- da,nečloveške- ga,dejst-p v- z- ev.Ti- skpostav- ljabesedevprostornepo- pustljivo,boljkotjepisanjetozmo- glostoritikadarkoli.Pisanjeprenašabesedo izzvočnegasvetavsvetvidnegaprostora.Todatiskzaklenepoložajbesedvtaprostor.Nadzorpoložajajebistvo tiska.Tiskanabesedilasovidetiizdelanastrojno,kartudiso.Prirokopisuskušabitinadzortega prostoradekorativen,okrašen,kotprikaligrafiji.Zatipografskinadzorsoznačilne snažnost,urejenostinnevidnost:vrsticesopopolnomapravilne,vse poravnanenapravistrani,pravvsejevidetienakomerno,brez pomočičrtinzarisanihrobov,kisepogosto pojavljajovrokopisih.Tojevztrajen svethlada,nečloveške- ga,dejst- ev. 6. vaja: Položaj besedila, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Špela GučekTisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora, toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popolnoma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomerno, brez pomoči črt in zarisanih r obov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev.Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora, toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popolnoma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomerno, brez pomoči črt in z arisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev./gid00427/gid00473/gid00001/gid00049/gid00028/gid00037/gid00028/gid00475/gid00001/gid00017/gid00042/gid00039/gid00042/gid00406/gid00028/gid00037/gid00001/gid00029/gid00032/gid00046/gid00032/gid00031/gid00036/gid00039/gid00028/gid00474/gid00001/gid00021/gid00036/gid00043/gid00042/gid00034/gid00045/gid00028/gid00414/gid00037/gid00028/gid00001/gid00010/gid00474/gid00001/gid00423/gid00421/gid00423/gid00421/gid00527/gid00423/gid00421/gid00423/gid00422/gid00474/gid00001/gid00009/gid00028/gid00041/gid00028/gid00001/gid00011/gid00032/gid00039/gid00042/gid00049/gid00356/gid00032/gid000386. vaja: Položj besedila, Tipografija I, 2020/2021, Mark MajcenPisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora. Toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popolnoma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomerno, brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. Tisk postavlja besede v prostor nepopustlji- vo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora. Toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekora- tiven, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popol- noma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomerno, brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev.Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev.Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje SUHQDäDEHVHGRL]]YRÿQHJDVYHWDYVYHWYLGQHJD SURVWRUD7RGDWLVN]DNOHQHSRORæDMEHVHGYWDSURVWRU1DG]RU SRORæDMDMHELVWYRWLVND7LVNDQDEHVHGLODVRYLGHWLL]GHODQDVWURMQRNDUWXGL so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot SULNDOLJUDILML=DWLSRJUDIVNLQDG]RUVR]QDÿLOQHVQDæQRVWXUHMHQRVWLQ nevidnost: vrstice so popolnoma pravilne, vse poravnane na pravi VWUDQLSUDYYVHMHYLGHWLHQDNRPHUQREUH]SRPRÿLÿUW in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet KODGDQHÿORYHäNHJD dejstevTisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša ǀNjȐNjLJǽ৹ǡΝ৹ΝΑǽǃǷNj- ga sveta v svet vidnega prostora. T oda tisk zaklene ȊǽDZǽΟƲǬ৹ǀNjȐNjLJ৹Α৹ȗƲ৹ prostor. Nadzor ȊǽDZǽΟƲǬƲ৹ǬNj৹ǀǡȐȗΑǽ৹ tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekora- tiven, okrašen, ǯǽȗ৹Ȋȍǡ৹ǯƲDZǡǘȍƲϯǬǡा৹ Za tipografski nadzor so ΝǷƲǃǡDZǷNj৹ ȐǷƲΟǷǽȐȗष৹ urejenost in nevidnost: vrstice so popol- noma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomerno, ǀȍNjΝ৹ȊǽǶǽǃǡ৹ǃȍȗ৹ in zarisanih robov, ki se pogosto pojavlja- jo v rokopisih. T o je vztrajen svet hlada, ǷNjǃDZǽΑNjȒǯNjǘƲष৹ dejstev.Položaj besedila, Tipografija i, 2019/2020, Juš Pustoslemšek 6. vaja: Položaj besedila, Tipografija I, 2020/2021, Ema ŠirecTisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanjeprenašabesedoizzvočnegasvetavsvetvidnegaprostora, toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskanabesedilasovidetiizdelanastrojno,kartudiso. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrsticesopopolnomapravilne,vseporavnanenapravistrani, prav vse je videti enakomerno, brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev.prostora, toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor.To je vztrajensvet hlada, nečloveškega, dejstev.brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih.snažnost,urejenostinnevidnost:vrsticesopopolnomapravilne,vseporavnanenapravistrani,pravvsejevidetienakomerno,ZatipografskinadzorsoznačilnePri rokopisu skuša biti nadzortega prostora dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji.Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so.Nadzor položaja je bistvo tiska.Pisanjeprenašabesedoizzvočnegasvetavsvetvidnega Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. 6.vaja:Položajbesedila,TipografijaI,2020/2021, IrinaGoruppi 6. vaja: Položaj besedila, Tipografija I, 2020/2021, Jan Hostnik 6. vaja: Položaj besedila, Tipografija I, 2019/2020, Rok Ifko KrajncTisk postavlja besede v prostor nepopust - ljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti ka - darkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora. Toda tisk zakle - ne položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popolnoma pra - vilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomerno, brez pomoči črt in zarisa - nih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev.Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidne- ga prostora. Toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana stroj - no, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okra - šen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, ure- jenost in nevidnost: vrstice so po - polnoma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je vide - ti enakomerno, brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopi - sih. To je vztrajen svet hla - da, nečloveškega, dejstev. POLOŽAJ BESEDILA Tipografija je sistem za zapis in reprodukcijo jezika. Zanj veljajo številni kanoni, konvencije in pravopisna pravila. A kljub temu so pojavne oblike besedil neskončne. VAJA Stavi besedilo (na povezavi) na način, da interpretiraš njegov pomen. Poudari vsaj eno besedo (lahko tudi več) z manipulacijo poravnave, orientacijo, dolžino vrstice, prostora med črkami, besedami in vrsticami. Upoštevaj tudi kakovost belega, nepotiskanega prostora. Pripravi dve različici v pokončnem formatu 13 × 26 cm in ležečem formatu 26 × 13 cm. Za obe različici uporabi isto pisavo s serifi le v navadnem pokončnem rezu (regular 400). Velikost fonta je poljubna, a mora biti enotna za celotno besedilo na eni različici. IZVEDBA Pisavo s serifi izberi s spletne strani fonts.google. com. Font naloži na računalnik in preveri, če se v tvoji aplikaciji ustrezno odziva. Obe različici vaje natisni, natančno izreži in skrbno nalepi na črn karton, formata 3 : 2, dimenzij 42 × 28 cm. NASVET Ne plavaj! To se dogaja takrat, ko začneš brezglavo spreminjati velikost, rez, prostor, orientacijo črk in besed, ne da bi poznal ali razumel smisel ustroja, ki tako sestavo drži skupaj. Skiciraj zamisel, preden jo izvedeš z računalnikom. Preberi besedilo, razumi njegov pomen, razdelaj ga, premisli poudarke. Vprašaj se, kako lahko strukturiraš prelom vrstic, upoštevajoč do zdaj znana tipografska sredstva in zahteve vaje. Premisli, preden skočiš. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razlikuje in izbira med sorodnimi pisavami, ☑ manipulira s prostorom med črkami, besedami, vrsticami, ☑ razvija odnos format, količina besedila in velikost fonta. 16 8. vaja: Hierarhija, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Elizaveta Ryzhova 10. vaja: Odstavek, Tipogra/f_ija I, 2019/2020, Elizaveta Ryzhova 3RVODQHFJUHKDHYDQJHOLVWQHĀLVWRVWL²NGRWHMHNOLFDOYGROLQR åHQWÁRUMDQVNR".DNRUWDWVLSULåHONLVSOH]DYL]ERREJOXKHP SROQRĀQHP ĀDVX WHU SRJUDEL LQ RGQHVH NDU MH ELOR VSHĀHPX URGROMXEXQDMVYHWHMåH 1LNDPRUQDSURVWUDQHPVYHWXQHSRåLOMD%RJWROLNRL]NXåQMDYFHY NDNRUYGROLQRåHQWÁRUMDQVNR²EODJRUML9VYHWL-HUX]DOHPURPD SRKXMåDQMHSUHURåWYRSDY1LQLYHLQ%DELORQ²WDNRMHSRVWDYDLQ XND]'RNOHUEROHçDODGROLQDåHQWÁRUMDQVNDWDPNMHU]GDMOHçL ERĀXYDO%RJQDGQMRLQSUHGQRMRERREJORGDORVLERVNUXåLOR SRKXMåDQMHĀUQH]REH 2ĀHWMHVRELOLRJRUĀHQLPDWHUHVRELOHXçDOMHQHFHORQHĀHGQL GDFDUVHMHQDPUJRGLONRMHVOLåDOYNUĀPLRWDNLKUHĀHK3ULåHOMHY GROLQRĀORYHNQLNRPXUSR]QDQQHSRLPHQXQHSROLFX6DPR3HWHU MHUHNHOGDMHGUXJHJDQLĀ2GNRGSRĀHPXLQNDP²QLĀ3DQDM ELELOSULåHOSDQDMELELOåHO%RJ]QMLPLQGREUDEHVHGD$PSDN QLSULåHOVDP 8GRPLOVHMHYYHJDVWLNROLELVDPXMRĀLNUDMYDVLYSRWRN VWUPHĀLEUORJUD]ERMQLNRYLQQHĀLVWQLNRYYSRJDQVNLKĀDVLKGROLQH åHQWÁRUMDQVNH7DPMHVDPHYDOQLVHSULND]DOQLNDPRULQVHMHRJQLO ĀORYHNDĀHJDMHVUHĀDO/HPDORMLKMHELORNLVRYLGHOLQMHJRYREUD] LQåHWLVWLPQLELOSRJRGLGDFDUJDMHYLGHORGEOL]XSDMHSOMXQLOY VWUDQLQMHUD]RGHOYNUĀPLGDLPDçDEMRåRERLQPDĀMHRĀL ³,YDQ&DQNDU3RVODQHFJUHKDHYDQJHOLVWQHĀLVWRVWL²NGRWHMHNOLFDOYGROLQR åHQWÁRUMDQVNR".DNRUWDWVLSULåHONLVSOH]DYL]ERREJOXKHP SROQRĀQHPĀDVXWHUSRJUDELLQRGQHVHNDUMHELORVSHĀHPX URGROMXEXQDMVYHWHMåH 1LNDPRUQDSURVWUDQHPVYHWXQHSRåLOMD%RJWROLNRL]NXåQMDYFHY NDNRUYGROLQRåHQWÁRUMDQVNR²EODJRUML9VYHWL-HUX]DOHP URPDSRKXMåDQMHSUHURåWYRSDY1LQLYHLQ%DELORQ²WDNRMH SRVWDYDLQXND]'RNOHUEROHçDODGROLQDåHQWÁRUMDQVNDWDP NMHU]GDMOHçLERĀXYDO%RJQDGQMRLQSUHGQRMRERREJORGDOR VLERVNUXåLORSRKXMåDQMHĀUQH]REH 2ĀHWMHVRELOLRJRUĀHQLPDWHUHVRELOHXçDOMHQHFHORQHĀHGQLGDFDU VHMHQDPUJRGLONRMHVOLåDOYNUĀPLRWDNLKUHĀHK3ULåHOMHY GROLQRĀORYHNQLNRPXUSR]QDQQHSRLPHQXQHSROLFX6DPR 3HWHUMHUHNHOGDMHGUXJHJDQLĀ2GNRGSRĀHPXLQNDP²QLĀ 3DQDMELELOSULåHOSDQDMELELOåHO%RJ]QMLPLQGREUDEHVHGD $PSDNQLSULåHOVDP 8GRPLOVHMHYYHJDVWLNROLELVDPXMRĀLNUDMYDVLYSRWRNVWUPHĀL EUORJ UD]ERMQLNRY LQ QHĀLVWQLNRY Y SRJDQVNLK ĀDVLK GROLQH åHQWÁRUMDQVNH7DPMHVDPHYDOQLVHSULND]DOQLNDPRULQVHMH RJQLOĀORYHNDĀHJDMHVUHĀDO/HPDORMLKMHELORNLVRYLGHOL QMHJRYREUD]LQåHWLVWLPQLELOSRJRGLGDFDUJDMHYLGHORG EOL]XSDMHSOMXQLOYVWUDQLQMHUD]RGHOYNUĀPLGDLPDçDEMR åRERLQPDĀMHRĀL ³,YDQ&DQNDU 3RVODQHFJUHKDHYDQJHOLVWQHĀLVWRVWL²NGRWHMHNOLFDOYGROLQR åHQWÁRUMDQVNR".DNRUWDWVLSULåHONLVSOH]DYL]ERREJOXKHP SROQRĀQHP ĀDVX WHU SRJUDEL LQ RGQHVH NDU MH ELOR VSHĀHPX URGROMXEXQDMVYHWHMåH 1LNDPRUQDSURVWUDQHPVYHWXQHSRåLOMD%RJWROLNRL]NXåQMDYFHY NDNRUYGROLQRåHQWÁRUMDQVNR²EODJRUML9VYHWL-HUX]DOHPURPD SRKXMåDQMHSUHURåWYRSDY1LQLYHLQ%DELORQ²WDNRMHSRVWDYDLQ XND]'RNOHUEROHçDODGROLQDåHQWÁRUMDQVNDWDPNMHU]GDMOHçL ERĀXYDO%RJQDGQMRLQSUHGQRMRERREJORGDORVLERVNUXåLOR SRKXMåDQMHĀUQH]REH 2ĀHWMHVRELOLRJRUĀHQLPDWHUHVRELOHXçDOMHQHFHORQHĀHGQLGDFDU VHMHQDPUJRGLONRMHVOLåDOYNUĀPLRWDNLKUHĀHK3ULåHOMHYGROLQR ĀORYHNQLNRPXUSR]QDQQHSRLPHQXQHSROLFX6DPR3HWHUMH UHNHOGDMHGUXJHJDQLĀ2GNRGSRĀHPXLQNDP²QLĀ3DQDMEL ELOSULåHOSDQDMELELOåHO%RJ]QMLPLQGREUDEHVHGD$PSDNQL SULåHOVDP 8GRPLOVHMHYYHJDVWLNROLELVDPXMRĀLNUDMYDVLYSRWRNVWUPHĀLEUORJ UD]ERMQLNRYLQQHĀLVWQLNRYYSRJDQVNLKĀDVLKGROLQHåHQWÁRUMDQVNH 7DPMHVDPHYDOQLVHSULND]DOQLNDPRULQVHMHRJQLOĀORYHNDĀHJD MHVUHĀDO/HPDORMLKMHELORNLVRYLGHOLQMHJRYREUD]LQåHWLVWLP QLELOSRJRGLGDFDUJDMHYLGHORGEOL]XSDMHSOMXQLOYVWUDQLQMH UD]RGHOYNUĀPLGDLPDçDEMRåRERLQPDĀMHRĀL ³,YDQ&DQNDU3RVODQHFJUHKDHYDQJHOLVWQHĀLVWRVWL²NGRWHMHNOLFDOYGROLQR åHQWÁRUMDQVNR".DNRUWDWVLSULåHONLVSOH]DYL]ERREJOXKHP SROQRĀQHP ĀDVX WHU SRJUDEL LQ RGQHVH NDU MH ELOR VSHĀHPX URGROMXEXQDMVYHWHMåHˆ1LNDPRUQDSURVWUDQHPVYHWXQHSRåLOMD %RJWROLNRL]NXåQMDYFHYNDNRUYGROLQRåHQWÁRUMDQVNR²EODJRUML9 VYHWL-HUX]DOHPURPDSRKXMåDQMHSUHURåWYRSDY1LQLYHLQ%DELORQ² WDNRMHSRVWDYDLQXND]'RNOHUEROHçDODGROLQDåHQWÁRUMDQVNDWDP NMHU]GDMOHçLERĀXYDO%RJQDGQMRLQSUHGQRMRERREJORGDOR VLERVNUXåLORSRKXMåDQMHĀUQH]REHˆ2ĀHWMHVRELOLRJRUĀHQL PDWHUHVRELOHXçDOMHQHFHORQHĀHGQLGDFDUVHMHQDPUJRGLONRMH VOLåDOYNUĀPLRWDNLKUHĀHK3ULåHOMHYGROLQRĀORYHNQLNRPXUSR]QDQ QHSRLPHQXQHSROLFX6DPR3HWHUMHUHNHOGDMHGUXJHJDQLĀ 2GNRGSRĀHPXLQNDP²QLĀ3DQDMELELOSULåHOSDQDMELELO åHO%RJ]QMLPLQGREUDEHVHGD$PSDNQLSULåHOVDPˆ8GRPLO VHMHYYHJDVWLNROLELVDPXMRĀLNUDMYDVLYSRWRNVWUPHĀLEUORJ UD]ERMQLNRYLQQHĀLVWQLNRYYSRJDQVNLKĀDVLKGROLQHåHQWÁRUMDQVNH 7DPMHVDPHYDOQLVHSULND]DOQLNDPRULQVHMHRJQLOĀORYHNDĀHJD MHVUHĀDO/HPDORMLKMHELORNLVRYLGHOLQMHJRYREUD]LQåHWLVWLP QLELOSRJRGLGDFDUJDMHYLGHORGEOL]XSDMHSOMXQLOYVWUDQLQMH UD]RGHOYNUĀPLGDLPDçDEMRåRERLQPDĀMHRĀL ³,YDQ&DQNDU7. vaja: Odstavek, Tipogra/f_ija I, 2020/2021, Gal ŠnajderPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan Cankar Poslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! ¶ Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... ¶ Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. ¶ Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarvPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušn- javcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruza- lem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obgloda- lo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan Cankar Poslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodol- jubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodol- jubu najsvetejše!¶ Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babi- lon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflor- janska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... ¶ Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namr- godil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam.¶ Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan Cankar10. vaja: Odstavek, Tipografija I, 2019/2020, Jakob Golob Poslanecgreha,evangelistnečistosti–kdotejeklicalvdolinošentflorjansko? Kakortatsiprišel,kisplezavizboobgluhempolnočnem časuterpograbiin odnese,karjebilospečemurodoljubunajsvetejše! Nikamornaprostranem svetunepošiljaBogtolikoizkušnjavcev ,kakorv dolinošentflorjansko–blagorji!VsvetiJeruzalemromapohujšanje, preroštvo pavNinive inBabilon–tako jepostavainukaz.Doklerboležaladolina šentflorjanskatam,kjerzdajleži,bočuvalBognadnjo;inprednojobo obglodalo, siboskrušilopohujšanje črnezobe!... Očetjesobiliogorčeni,materesobileužaljene:celonečednidacarseje namrgodil, kojeslišalvkrčmiotakihrečeh.Prišeljevdolinočlovek,nikomur poznan,nepoimenu,nepolicu.SamoPeter,jerekel,daje;drugeganič. Odkod,počemuinkam–nič!Panajbibilprišel,panajbibilšel:Bogznjim indobrabeseda!Ampakniprišelsam. Udomilsejevvegasti kolibi,samujočikrajvasi,vpotok strmeči;brlog razbojnikov innečistnikovvpoganskih časihdolinešentflorjanske.Tamje sameval,niseprikazalnikamorinsejeognilčloveka,čegajesrečal.Lemalo jihjebilo,kisovidelinjegovobrazinšetistimnibilpogodi;dacargajevidel odblizu,pajepljunilvstraninjerazodelvkrčmi,daimažabjošoboinmačje oči. —IvanCankarPoslanecgreha,evangelistnečistosti–kdotejeklicalvdolinošentflorjansko? Kakortatsiprišel,kisplezavizboobgluhempolnočnem časuterpograbi inodnese,karjebilospečemurodoljubunajsvetejše! Nikamornaprostranem svetunepošiljaBogtolikoizkušnjavcev ,kakorv dolinošentflorjansko–blagor ji!VsvetiJeruzalem romapohujšanje, preroštvopavNiniveinBabilon–takojepostavainukaz.Doklerboležala dolinašentflorjanskatam,kjerzdajleži,bočuvalBognadnjo;inprednojo boobglodalo, siboskrušilopohujšanje črnezobe!... Očetjesobiliogorčeni,materesobileužaljene:celonečednidacarseje namrgodil, kojeslišalvkrčm iotakihrečeh.Prišeljevdolinočlovek, nikomurpoznan,nepoimenu,nepolicu.SamoPeter,jerekel,daje; drugeganič.Odkod,počemuinkam–nič!Panajbibilprišel,panajbibil šel:Bogznjimindobrabeseda!Ampakniprišelsam. Udomilsejevvegasti kolibi,samujočikrajvasi,vpotok strmeči;brlog razbojnikov innečistnikov vpoganskihčasihdolinešentflorjanske .Tamje sameval,niseprikazalnikamorinsejeognilčloveka,čegajesrečal.Le malojihjebilo,kisovidelinjegovobrazinšetistimnibilpogodi;dacarga jevidelodblizu,pajepljunilvstraninjerazodelvkrčmi,daimažabjo šoboinmačjeoči. —IvanCankarPoslanecgreha,evangelistnečistosti–kdotejeklicalvdolinošentflorjansko? Kakortatsiprišel,kisplezavizboobgluhempolnočnem časuterpograbiin odnese,karjebilospečemurodoljubunajsvetejše! Nikamornaprostranem svetunepošiljaBogtolikoizkušnjavcev ,kakorv dolinošentflorjansko–blagorji!VsvetiJeruzalemromapohujšanje, preroštvo pavNinive inBabilon–tako jepostavainukaz.Doklerboležaladolina šentflorjanskatam,kjerzdajleži,bočuvalBognadnjo;inprednojobo obglodalo, siboskrušilopohujšanje črnezobe!... Očetjesobiliogorčeni,materesobileužaljene:celonečednidacar sejenamrgodil, kojeslišalvkrčmiotakih rečeh.Prišeljevdolino človek, nikomurpoznan,nepoimenu,nepolicu.SamoPeter,jerekel,daje;drugega nič.Odkod,počemuinkam–nič!Panajbibilprišel,panajbibilšel:Bogz njimindobrabeseda!Ampakniprišelsam. Udomilsejevvegasti kolibi,samujočikrajvasi,vpotokstrmeči; brlograzbojnikov innečistnikov vpoganskihčasihdolinešentflorjanske.Tam jesameval,niseprikazalnikamorinsejeognilčloveka,čegajesrečal.Le malojihjebilo,kisovidelinjegovobrazinšetistimnibilpogodi;dacargaje videlodblizu,pajepljunilvstraninjerazodelvkrčmi,daimažabjošoboin mačjeoči. —IvanCankar Poslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko?Kakortatsiprišel,kisplezavizboobgluhempolnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! ¶Nikamornaprostranem svetunepošilja Bogtolikoizkušnjavcev, kakorv dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in prednojoboobglodalo,siboskrušilopohujšanječrnezobe!... ¶Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bilšel:Bogznjimindobra beseda!Ampakniprišelsam. ¶Udomilse jev vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikovvpoganskih časihdolinešentflorjanske. Tamjesameval, nise prikazalnikamorinsejeognilčloveka,čegaje srečal.Lemalojihjebilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu,pajepljunilvstraninjerazodelvkrčmi,daimažabjošoboinmačje oči.¶—IvanCankar 10. vaja: Odstavek, Tipografija I, 2019/2020, Oskar Kandare Poslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! ▲Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... ▲Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. ▲Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doli- ne šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan Cankar7. vaja: Odstavek, Tipografija I, 2020/2021, Jan HostnikPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ni- nive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o ta- kih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v po- ganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarPoslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan Cankar Poslanec greha, evangelist nečistosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe! ... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan Cankar PODOBA ODSTAVKA Za daljša tekoča besedila velja, da je dovolj, če bralcu odstavke nakažemo le z enim namigom. Nepotrebni razmiki zapravljajo prostor in besedilnemu bloku dajo ohlapno, nedoločeno obliko. VAJA Na kvadratnem formatu, dimenzij 125 × 125 mm, strukturiraj odstavke dela Cankarjevega besedila (na povezavi). Pripravi štiri različne rešitve, a pri vsaki uporabi le eno od možnosti izvedbe odstavka: → prelom vrstice in zamik, → prelom vrstice in izmik, → prelom vrstice z medvrstičnim razmikom, povečanim za polovico, → brez preloma vrstice in s simbolom za odstavek: ¶. Če želiš, lahko uporabiš tudi drug simbol, npr. ●, ⬛ ali vinjeto. Izberi pisavo za daljša besedila. Velikost fonta in medvrstični razmik naj bosta pri vseh štirih rešitvah enaka. Poravnavo, zamik, izmik, število stolpcev in njihovo širino izbiraš prosto. IZVEDBA V programu Adobe InDesign ali Ilustrator ustvari nov dokument, dimenzij 125 × 125 mm, s štirimi stranmi. Prelomi besedilo. Vse štiri kompozicije natisni, natančno izreži in skrbno nalepi na črn karton, formata 3 : 2, dimenzij 42 × 28 cm. NASVET Ne zaženi se brezglavo v izvedbo. Skiciraj možne rešitve in sočasno načrtuj vse štiri različice. Premisli dolžino vrstice in globino stolpca, delitve in presledke med besedami in tudi odnos potiskanega v razmerju do formata in robov. Uporabi znanja, pridobljena v prejšnjih vajah. Pazi na natančnost in doslednost! UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ izbere pisavo za daljša besedila, ☑ nadzira prelom vrstic, delitev besed, obravnavo odstavkov, ☑ razvija odnose med širino in globino stolpca. 18 Znane tipografske bolezniTipofilija TipofobijaNerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helveti - ca in Times New Roman. TipohondrijaTrajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami. TipotermijaPromiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posa- meznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predme- tov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni. Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave. 9. vaja: Mreža, Tipogra/f_ija I, 2020/2021, Nataša BrandtZnane tipografske bolezni Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave.TipofilijaČezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni.TipofobijaNerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helveti- ca in Times New Roman.TipohondrijaTrajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v poveza- vi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami.TipotermijaPromiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence. 9. vaja: Mreža (Kohinoor Bangle, Didot), Tipografija I, 2019/2020, Zala PerčičČezmerna na vezanost in na vdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena ponavadi umrejo re vni in osamljeni. Tipofobija Nerazumna nenaklonjenost črk ovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ik onah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Stra- hove tipof obov je moč pomiriti (v endar ne ozdra viti) s stalnimi odmerki pisa v Helv etica in Times Ne w Roman. Tipohondrija Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pis avo. To stanje je zelo pogosto v po vezavi z opd (optična prirezo valna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostor - ov med črkami. Tipotermija Promiskuitetno za vračanje vseživljenjsk e zavezanosti k eni sami črk ovni družini – morda petim ali celo šestim – k ot priporočajo nekateri zdra vniki. Tipotermik je v nenehni skušnja - vi preverjanja „vročih“ no vih fonto v, ki so pogosto brez ustrezne licence .Znane tipografsk e bolezni Med prebiv alst- vom, ki je dlje časa izposta vlje- pojavijo različne oblik e disfunk - cionalnosti. Tukaj so naštete na- jpogosteje opažene težave .Znane tipogr afske bolezni Med prebiv alstvom, ki je dlje časa izposta vljeno tipogr afiji, se poja vijo r azlične oblik e dis funk ciona - lnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene teža ve. Tipofilija Čezmerna na vezanost in na vdušenje nad oblikami in protiob- likami črk. P ogosto izražena skupaj s posameznik ovo izkl - jučit vijo v seh drugih intereso v in pred - meto v izbire. Tipofili pona vadi umrejo revni in osamljeni.Tipo fobija Nerazumna nenak- lonjenost črk ovnim oblikam, pogosto zaznamo vana z želja - mi po ik onah, ding- batih, piktogr amih – v primerih s smr tnim izidom – celo z afnami in po dčrtaji. Str ahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdr aviti) s stalnimi odmerki pisa v Hel - vetica in Times New Roman.Tipohondrija Trajna anksio znost, da je nek do izbr al napač - no pisa vo. To stanje je zelo pogosto v po v- ezavi z opd (optična prirezo valna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preure- janju prostoro v med črkami.Tipotermija Promiskuitetno zavračanje v seživl - jenjsk e za vezanosti k eni sami črk ovni družini – mor da petim ali celo šestim – k ot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnja vi preverjanja „vročih“ novih f onto v, ki so pogosto brez ustrezne licence.9. vaja, Mreža, Tipografija I, 2020/2021, Ana TuričnikČezmerna naveza - nost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posame- znikovo izključitvijo vseh drugih intere- sov in predmetov izbire. Tipofili pona - vadi umrejo revni in osamljeni.Nerazumna nena - klonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, pikto- gramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Hel- vetica in Times New Roman.Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogos- to v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno pot - rebo po prilagajanju in preurejanju pro- storov med črkami.Promiskuitetno zavračanje vseži- vljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravni- ki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustre- zne licence.Znane tipografske bolezni Tipofilija Tipofobija Tipotermija TipohondrijaMed prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunk - cionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave.Znane tipografske bolezni Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni. Nerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helvetica in Times New Roman. Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami.Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.Tipofilija Tipofobija Tipotermija TipohondrijaMed prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcio- nalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave. 9. vaja: Mreža, Tipografija I, 2020/202 1, Jan Hostnik Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave. Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipo- fili ponavadi umrejo revni in osamljeni.Tipofilija Nerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helvetica in Times New Roman.Tipofobija Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezoval- na motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami.Tipoondrija Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.TipotermijaZnane tipografske bolezni Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave.Znane tipografske bolezni Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protiob- likami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni.Tipofilija Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protiob- likami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni. Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami.Tipofobija Tipohondrija Tipotermija Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence. 9. vaja: Mreža, Tipografija 1, 2020/2021, Kaia GrobovšekZnane tipografske bolezni Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave. Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni.Tipofilija TipofobijaNerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helvetica in Times New Roman.Tipohondrija TipotermijaTrajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami. Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcionalnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave.Tipofilija Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni. Znane tipografske bolezniTipofobija Nerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helvetica in Times New Roman. Tipohondrija Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami.Tipotermija Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.Tipofilija Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in protioblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvi - jo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni.Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno tipografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcion - alnosti. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave. Tipofobija Nerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingbatih, pikto- gramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove tipofobov je moč pomiriti (vendar ne ozdraviti) s stalnimi odmerki pisav Helvetica in Times New Roman.Tipohondrija Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (optična prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami.Tipotermija Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanosti k eni sami črkovni družini – morda petim ali celo šestim – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi prever- janja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.Znane tipografske bolezni Tipofilija Čezmerna navezanost in navdušenje nad oblikami in pro�oblikami črk. Pogosto izražena skupaj s posameznikovo izključitvijo vseh drugih interesov in predmetov izbire. Tipofili ponavadi umrejo revni in osamljeni.Med prebivalstvom, ki je dlje časa izpostavljeno �pografiji, se pojavijo različne oblike disfunkcional - nos�. Tukaj so naštete najpogosteje opažene težave. Tipofobija Nerazumna nenaklonjenost črkovnim oblikam, pogosto zaznamovana z željami po ikonah, dingba�h, piktogramih – v primerih s smrtnim izidom – celo z afnami in podčrtaji. Strahove �pofobov je moč pomiri� (vendar ne ozdravi�) s stalnimi odmerki pisav Helve�ca in Times New Roman. Tipohondrija Trajna anksioznost, da je nekdo izbral napačno pisavo. To stanje je zelo pogosto v povezavi z opd (op�čna prirezovalna motnja); stalno potrebo po prilagajanju in preurejanju prostorov med črkami. Tipotermija Promiskuitetno zavračanje vseživljenjske zavezanos� k eni sami črkovni družini – morda pe�m ali celo šes�m – kot priporočajo nekateri zdravniki. Tipotermik je v nenehni skušnjavi preverjanja „vročih“ novih fontov, ki so pogosto brez ustrezne licence.Znane �pografske bolezni 9. vaja: Mreža, Tipografija I, 2020/2021, Mark Majcen MREŽA Mreža omogoča, da ustvarimo aktivne, asimetrične kompozicije na statičnih in likovno uravnovešenih ploskvah. Z delitvijo večje ploskve na manjše dele (module) nas mreža izzove, da pustimo nekaj površine raje odprte, namesto da bi zapolnili celotno stran. S tem izkoriščamo potencial mreže za vzpostavitev hierarhije s prostorsko razporeditvijo. VAJA Na Gerstnerjevi mreži z 58 enotami in enotnim intervalom dveh enot, ki omogočajo delitve na 4, 9, 16, 25 in 36 modulov, hierarhično strukturiraj besedilo (na povezavi). Pripravi dve različni rešitvi težave na dveh različnih mrežah z različnim številom modulov. Za eno uporabi pisavo s serifi, za drugo pisavo brez serifov. Prelom ustvari zgolj s prostorsko ureditvijo in poravnavanjem stolpcev na zgornje leve vogale modulov mreže. Pri tem uporabljaj za vsako rešitev eno samo velikost pisave, enoten medvrstični razmik in zgolj levo poravnavo. IZVEDBA V programu Adobe InDesign ali Ilustrator ustvari nov dokument, dimenzij 186 × 186 mm z robom (margino) 6 mm na vseh straneh. Znotraj zrcala, ki meri 174 × 174 mm, konstruiraj mrežo z 58 enotami (enota meri 3 × 3 mm). Na mreži razdeli svoji kompoziciji ustrezno število modulov. Med moduli odmeri vedno enak interval v vodoravni oziroma navpični smeri, tj. 2 enoti (6 mm). Module v ozadju nakaži s sivimi (50 %) linijami, debeline 0,5 pt. Obe kompoziciji natisni, natančno izreži in skrbno nalepi na črn karton, formata 3 : 2, dimenzij 42 × 28 cm. NASVET Razišči možnosti, ki jih ponuja mreža. Skiciraj različne situacije. Premisli velikost pisave in orientacijo besedil v odnosu na velikosti enote in modulov. V digitalnem okolju si pomagaj z ločenimi okviri za odstavke (text box), risbo mreže pa ohrani na ločenem layerju. Nadzoruj načrtovalski proces, uporabi znanja, pridobljena v prejšnjih vajah, ne pozabi na natančnost! UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ načrtuje tipografsko mrežo, ☑ izvede prelom z bloki besedila, ☑ razvija hierarhijo s prostorsko razporeditvijo. 20 ipografijapoletna 2017seminar TIPOGOVORI Alja HerlahVodnikova domačija Šiška Emil Kozole Irena Ristevska Uroš de GleriaAlja Herlah, magistrica Grafičnih in interak�vnih komunikacij, oblikovalka nela�ničnih črkovnih sistemov. Ak�vno sodeluje v društvu Tipo Brda in njegovih delavnicah. Od 2015 dela v Berlinu pri neodvisni založbi Atlas Font Foundry, arabščino izpopolnjuje v Jordaniji.OD DESNE PROTI LEVI PAMETNE ČRKOVNE VRSTE Emil Kozole, grafični oblikovalec in �pograf. Oba ustvarjalna izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu socialnih omrežij, internetne iden�tete in nadzora spletnih omrežij. Uporablja kodo in �pografijo ter ju manifes�ra skozi fizične inštalacije in performanse. Irena Ristevska, magistra Grafičnih in interak�vnih komunikacij. V magistrskem delu na podlagi raziskave makedonskih lingvistov, ki s kamna Rozeta dešifrirajo znake demotske pisave, digitalizira črke v pionirsko pisavo za zapis staromakedonskega jezika.DIGITALIZACIJA DEMOTSKE PISAVE Uroš de Gleria, študira �pografsko oblikovanje v Srbiji, Estoniji, in Sloveniji, kjer tudi diplomira. Sodeluje na številnih delavnicah Tipo Brda, Senjski rudnik in Tipoberba. V zadnjem času se intenzivno ukvarja s črkovnimi vrstami za zapis glasbene notacije v programu Sibelius.NOTACIJSKE ČRKOVNE VRSTEPONEDELJEK, 30. MAJ, ob 17. uri TOREK, 6. JUNIJ, ob 18. uri SREDA, 14. JULIJ, ob 19. uri ČETRTEK, 25. AVGUST, ob 20. uri*Vsa predavanja bodo pod krošnjo na dvorišču domačije. Vstop prost. 9. naloga: Plakat, Tipografija I, 2016/2017, Živa Slabanjap letna Alja Herlah Od desne proti levi ponedeljek, 30. maj, ob 17. uri Alja Herlah, magistrica Grafičnih in interaktivnih komunikacij, oblikovalka nelatiničnih črkovnih sistemov. Aktivno sodeluje v društvu Tipo Brda in njegovih delavnicah. Od 2015 dela v Berlinu pri neodvisni založbi Atlas Font Foundry, arabščino izpopolnjuje v Jordaniji. Emil Kozole Pametne črkovne vrste torek, 6. junij, ob 18. uri Emil Kozole, grafični oblikovalec in tipograf. Oba ustvarjalna izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu socialnih omrežij, internetne identitete in nadzora spletnih omrežij. Uporablja kodo in tipografijo ter ju manifestira skozi fizične inštalacije in performanse. Irena Ristevska Digitalizacija demotske pisave sreda, 14. julij, ob 19. uri Irena Ristevska, magistra Grafičnih in interaktivnih komunikacij. V magistrskem delu na podlagi raziskave makedonskih lingvistov, ki s kamna Rozeta dešifrirajo znake demotske pisave, digitalizira črke v pionirsko pisavo za zapis staromakedonskega jezika. Uroš de Gleria Notacijske črkovne vrste četrtek, 25. avgust, ob 20. uri Uroš de Gleria, študira tipografsko oblikovanje v Srbiji, Estoniji, in Sloveniji, kjer tudi diplomira. Sodeluje na številnih delavnicah T ipo Brda, Senjski rudnik in Tipoberba. V zadnjem času se intenzivno ukvarja s črkovnimi vrstami za zapis glasbene notacije v programu Sibelius.Alja HerlahEmil Kozole Irena RistevskaUroš de Gleriatipogovori 2017 *Vsa predavanja bodo pod krošnjo na dvorišču domačije. Vstop prost.Vodnikova domačija Šiška 2017 tipogovori 2017t i p o g r a f i j a 9. naloga: Plakat, Tipografija I 2016/2017, Jaka TeršekSEMINAR 2017 Alja Herlah Emil Kozole Irena Ristevska Uroš de Gleriaponedeljek, torek, sreda, četrtek,seminar poletna tipografijavodnikova domacija šiška *vsa predavanja bodo pod krošnjo na dvorišcu domacije vstop prost cet, 25. avgust, ob 20. uri uroš de gleria notacijske crkovne vrstesre, 14. julij, ob 19. uri irena ristevska digitalizacija demotske pisave Irena Ristevska, magistra Grafičnih in interaktivnih komunikacij. V magistrskem delu na podlagi raziskave makedonskih lingvistov, ki s kamna Rozeta dešifrirajo znake demotske pisave, digitalizira črke v pionirsko pisavo za zapis staromakedonskega jezika.tor, 6. junij, ob 18. uri emil kozole pametne crkovne vrste Emil Kozole, grafični oblikovalec in tipograf. Oba ustvarjalna izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu socialnih omrežij, internetne identitete in nadzora spletnih omrežij. Uporablja kodo in tipografijo ter ju manifestira skozi fizične inštalacije in performanse.pon, 30. maj, ob 17. uri alja herlah od desne proti levi Alja Herlah, magistrica Grafičnih in interaktivnih komunikacij, oblikovalka nelatiničnih črkovnih sistemov. Aktivno sodeluje v društvu Tipo Brda in njegovih delavnicah. Od 2015 dela v Berlinu pri neodvisni založbi Atlas Font Foundry, arabščino izpopolnjuje v Jordaniji.Uroš de Gleria, študira tipografsko oblikovanje v Srbiji, Estoniji in Sloveniji, kjer tudi diplomira. Sodeluje na številni delavnicah Tipo Brda, Senjski rudnik in Tipoberba. V zadnjem času se intenzivno ukvarja s črkovnimi vrstami za zapis glasbene notacije v programu Sibelius.ˇ ˇˇ ˇˇ ˇ9. naloga: Plakat, Tipogra/f_ija I, 2016/2017, Anamarija Pocrnjič NAPOVEDNIK DOGODKOV V resničnem svetu grafičnega oblikovanja je upravljanje z ogromnimi količinami besedila dnevna rutina. Oblikovalci uporabljajo načela hierarhije, poravnave, razporeditve in postavitve strani tako, da je vsebina preprosta za navigacijo in priročna za branje. VAJA Oblikuj plakat za serijo seminarskih predavanj Tipogovori. Bralec naj nedvoumno razume urnik predavanj in preprosto ugotovi, kdo so predavatelji in kaj so naslovi njihovih predavanj. A plakat mora posredovati tudi vznemirljivost dogodka za študente oblikovanja vizualnih komunikacij. Zato skrbno preuči hierarhijo predstavljenih informacij, ki jih oblikuješ tako, da same tvorijo ključne likovno-grafične elemente plakata. Delaj v črno-beli tehniki, format 1 : 2. Uporaba dodatnega slikovnega gradiva (ilustracije ali fotografije) ni dovoljena. IZVEDBA V programih Adobe InDesign ali Ilustrator ustvari nov dokument, dimenzij 420 × 840 mm. Prelomi besedilo. Natisnjen izdelek natančno poreži, še posebej pazi na elemente, ki segajo na živi rob. Na levi ali desni rob plakata zapiši kolofon, ki bo skladen s podobo plakata. NASVET Ne dovoli, da je tvoj plakat videti kot dopis, in ne postani suženj dokumenta (tipkopisa). Ni treba, da sta naslov in institucija nujno na vrhu. Namesto da delaš z enim velikim besedilom (text box), vsebino razdeli na manjše sestavne dele in jih smiselno razporedi po formatu. Dobro premisli uporabo tipografske palete, ki si jo razvil s preteklimi vajami: mreža, struktura, črkovne vrste, velikosti, rezi … Pazi na skladno pojavnost enakovrednih elementov in dosledno poskrbi za nedvoumno hierarhijo. Misli, načrtuj, skiciraj! UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ analizira besedilo, ☑ strukturira in vizualizira hierarhijo, ☑ oblikuje s tipografskimi sredstvi. 22 9. naloga: Plakat, Tipografija I, 2016/201 7 , Lara Orel Pogačar PONEDELJEK, 30. MAJ, OB 17h ALJA HERLAH OD DESNE PROTI LEVI MAGISTRICA GRAFIČNIH IN INTERAK - TIVNIH KOMUNIKACIJ, OBLIKOVALKA NELATINIČNIH ČRKOVNIH SISTEMOV. AKTIVNO SODELUJE V DRUŠTVU TIPO BRDA IN NJEGOVIH DELAVNICAH. OD 2018 DELA V LONDONU PRI ZALOŽBI DALTON MAAG, ARABŠČINO IZPOPOLNJUJE V JORDANIJI. TOREK, 6. JUNIJ, OB 18h EMIL KOZOLE PAMETNE ČRKOVNE VRSTE GRAFIČNI OBLIKOVALEC IN TIPOGRAF. OBA USTVARJALNA IZRAZA POVEZUJE Z NOVIMI MEDIJI V KONTEKSTU SOCIAL- NIH OMREŽIJ, INTERNETNE IDENTITETE IN NADZORA SPLETNIH OMREŽIJ. UPORABLJA KODO IN TIPOGRAFIJO TER JU MANIFESTIRA SKOZI FIZIČNE INŠTALACIJE IN PERFORMANSE. SREDA, 14. JULIJ, OB 19h SURYA DJALIL TIPOGRAFIJA V PROSTORU OBLIKOVALEC IN DJ. V MAGISTRSKEM DELU JE SPOJIL TEHNIKE ROČNEGA IZDELOVANJA PAPIRJA S 3D PISAVO TER Z MINIMALNO ITERVENCIJO V PROSTOR DOSEGEL, DA PREPROSTA LINIJSKA TIPOGRAFIJA ZAŽIVI, SVETLOBA IN SENCE PA JI DAJO MASO TER POMEN. ČETRTEK, 25. AVGUST, OB 20h UROŠ DE GLERIA NOTACIJSKE ČRKOVNE VRSTE ŠTUDIRA TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE V SRBIJI, ESTONIJI IN SLOVENIJI, KJER TUDI DIPLOMIRA. SODELUJE NA ŠTEVILNIH DELAVNICAH TIPO BRDA, SENJSKI RUDNIK IN TIPOBERBA. V ZADNJEM ČASU SE UKVARJA S ČRKOVNIMI VRSTAMI ZA ZAPIS GLASBENE NOTACIJE V PROGRAMU SIBELIUS. //Magistrica Grafi/uni010Dnih in interaktivnih komunikacij, oblikovalka nel- atini/uni010Dnih /uni010Drkovn ih sistemov . Aktivno sodelu je v društvu Tipo Brda in njegovih delavn icah. Od 2018 dela v Londonu pri založbi Dalton Maag, arabš /uni010Dino izpopolnju je v Jo rdaniji. Grafi/uni010Dni oblikov alec in tipogr af. Oba ustvarjalna izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu socialnih omrežij, internetne identitete in nadz ora spletn ih omrežij. Upor ablja kodo in tipografijo ter ju manife- stira s kozi fizi/uni010Dne in štalacije in performanse. Oblikovalec in DJ. V magistrsk em delu je spojil tehnike ro/uni010Dnega izdelovan ja papir ja s 3D pisavo ter z minim alno intervencijo v prostor dosegel, da preprosta linijska tipografija zaživi, svetloba in sence pa ji dajo maso ter pomen. Študira tipogr afsko oblikovanje v Srbiji, Estoniji, in Sloveniji, kjer tudi diplomira. Sodeluje na številn ih delavnicah Tipo Brda, Senjski rud- nik in Tipoberba. V zadnjem /uni010Dasu se ukvarja s /uni010Drkovnimi vrstami za zapis glas bene notacije v p rogramu Sibelius.Alja Herlah OD DES NE PROTI LE VI Emil Kozole PAMET NE /uni010CRKO VNE VRST E Surya Djalil TIPOGRAFIJA V PROSTORUUroš de Gleria NOTACIJSKE /uni010CRKO VNE VRST E seminar tipogovori 2018TOR 6.6. 18.00 SRE 14.7. 19.00 ČET 25.8. 20.00PON 30.5. 18.00 * Vsa pr edavanja bodo pod kr ošnjo na dvorišču domačije. Vstop pr ost.vodnikova doma/uni010Dija šiška 9. vaja: Plakat, Tipografija I, 2017/2018, Eva BevecSeminar PONEDELJEK, 30. MAJ, OB 17. URI ALJA HERLAH OD DESNE PROTI LEVI Magistrica Grafičnih in interaktivnih komunikacij, obliko- valka nelatiničnih črkovnih sistemov. Aktivno sodeluje v Adruštvu Tipo Brda in njegovih delavnicah. Od 2018 dela v Londonu pri založbi Dalton Maag, arabščino izpopolnju - je v Jordaniji. SURYA DJALIL TIPOGRAFIJA V PROSTORU Oblikovalec in DJ. V magistrskem delu je spojil te- hnike ročnega izdelovanja papirja s 3D pisavo ter z minimalno intervencijo v prostor dosegel, da preprosta linijska tipografija zaživi, svetloba in sence pa ji dajo maso ter pomen.Vodnikova domačija Šiška *Vsa predavanja bodo pod krošnjo na dvorišču domačije. 9. vaja: Plakat, Tipografija I, 2017/2018, Pika TerpinTIPO- GOVORI 2018 TOREK, 6. JUNIJ, OB 18. URI EMIL KOZOLE PAMETNE ČRKOVNE VRSTE Grafični oblikova- lec in tipograf. Oba ustvarjal- na izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu social - nih omrežij, inter - netne identitete in nadzora spletnih omrežij. Uporablja kodo in tipografijo ter ju manifestira skozi fizične inšta - lacije in performanse. ČETRTEK, 25. AVGUST, OB 20. URI UROŠ DE GLERIA NOTACIJ- SKE ČRKOVNE VRSTE Študira tipograf- sko obli - kovanje v Srbiji, Estoniji in Sloveniji, kjer tudi diplomi - ra. Sode- luje na številnih delavni - cah Tipo Brda, Senjski rudnik in Tipober- ba. V zadnjem času se ukvarja s črkovnimi vrstami za zapis glasbene notacije v progr amu Sibelius.SREDA, 14. JULIJ, OB 19. URI 14. 7. ob 19:00 Tipografija v prostoru SURYA DJALIL Oblikovalec in DJ. V magistrskem delu je spojil tehnike ročnega izdelovanja papirja s 3D pisavo ter z minimalno intervencijo v prostor dosegel, da preprosta linijska tipografija zaživi, svetloba in sence pa ji dajo maso ter pomen.2018 SEMINAR TIPOGOVORI Vsa predavanja bodo pod krošnjo na dvorišču Vodnikove domačije Šiška. Vstop prost. 6. 6. ob 18:00 Pametne črkovne vrste EMIL KOZOLE Grafični oblikovalec in tipograf. Oba ustvarjalna izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu socialnih omrežij, internetne identitete in nadzora splet - nih omrežij. Uporablja kodo in tipografijo ter ju man - ifestira skozi fizičn 9. vaja: Plakat, Tipografija I, 2017/2018, Lea Topolovec25. 8. ob 20:00 Notacijske črkovne vrste UROŠ DE GLERIA Študira tipografsko oblikovanje v Srbiji, Estoniji, in Sloveniji, kjer tudi diplomira. Sodeluje na številnih delavnicah Tipo Brda, Senjski rudnik in Tipoberba. V zadnjem času se ukvar - ja s črkovnimi vrstami za zapis glasbene notaci - je v programu Sibelius.30. 5. ob 17:00 Od leve proti desni ALJA HERLAH Magistrica Grafičnih in interaktivnih komunikacij, oblikovalka nelatiničnih črkovnih sistemov . Aktivno sodeluje v društvu Tipo Brda in njegovih delavnicah. Od 2018 dela v Londonu pri založbi Dalton Maag, arabščino izpopolnjuje v Jordaniji.tipografi - je prihod - nosti tipografije prihodnosti tipografije prihodnosti tipografije pri - hodnosri tipografije prihodnosti tipografije PRIHODNOSTIseminar Tipogovori 2018 Vodnikova domačija Šiška Magistrica Grafičnih in interaktivnih komunikacij, oblikovalka nelatiničnih črkovnih sistemov. Aktivno sodeluje v društvu Tipo Brda in njegovih delavnicah. Od 2018 dela v Londonu pri založbi Dalton Maag, arabščino izpopolnjuje v Jordaniji. Grafični oblikovalec in tipograf. Oba ustvarjalna izraza povezuje z novimi mediji v kontekstu socialnih omrežij, internetne identitete in nadzora spletnih omrežij. Uporablja kodo in tipografijo ter ju manifestira skozi fizične inštalacije in performanse. Oblikovalec in DJ. V magistrskem delu je spojil tehnike ročnega izdelovanja papirja s 3D pisavo ter z minimalno intervencijo v prostor dosegel, da preprosta linijska tipografija zaživi, svetloba in sence pa ji dajo maso ter pomen. Študira tipografsko oblikovanje v Srbiji, Estoniji, in Sloveniji, kjer tudi diplomira. Sodeluje na številnih delavnicah Tipo Brda, Senjski rudnik in Tipoberba. V zadnjem času se ukvarja s črkovnimi vrstami za zapis glasbene notacije v programu Sibelius.*Vsa predavanja bodo pod krošnjo na dvorišču domačije. Vstop prost.9. vaja: Plakat, Tipografija I, 2017/2018, Zala Križ ponedeljek, 30. maj ob 17. uriALJA HERLAH OD DESNE PROTI LEVI torek, 6. junij ob 18. uriEMIL KOZOLE PAMETNE ČRKOVNE VRSTE sreda, 14. julij ob 19. uriSURYA DJALIL TIPOGRAFIJA V PROSTORU četrtek, 25. avgust ob 20. uriUROŠ DE GLERIA NOTACIJSKE ČRKOVNE VRSTE FUNKCIJA IN FORMA. Študij tipografije v drugem letniku je usmerjen v aplikativno tipografijo. Učimo se razumevanja kriterijev za izbor pisav, načrtovanja in oblikovanja kompleksnih težav, kritičnega odziva na tipografske eseje in razvoja likovne govorice skozi interpretacijo citata. O tipografiji razmišljamo kot o nosilki besednega sporočila in elementu vizualne identitete.B akzidenz -grotesk Akzidenz-Grotesk ustvaril Hermann Berthold 1898 livarna Berthold spada med groteske namen uporabe raznolik dostopno na spletni strani BertholdtypesBerthold je Akzidenz-Grotesk prvič objavil leta 1898. Najprej znana pod imenom Accidenz-Grotesk , pisava izvira iz Royal Grotesk light, ki jo je oblikoval Ferdinand Theinhardt. Livarna Theinhardt se je kasneje združila z livarno Berthold in skupaj sta v kratkem lahko ponudili reze Regular, Medium in Bold. Slednji je bil v 19. stoletju največ v rabi, saj je bil primeren za večje oglaševalne tiskovine. V drugi polovici 20. stoletja je umetniški direktor pri Berthold Günter Ger - hard Lange začel širiti družino pisave z dodajanjem novih znakov , pri tem pa vselej ohranjal prvotne značilnosti pisave. Pod njegovim vodstvom je Berthold pridobil Akzidenz- Grotesk Medium Italic (1963), Akzidenz-Grotesk ExtraBold (1966), Akzidenz-Grotesk ExtraBold Italic in Condensed (1968) Akzidenz-Grotesk Italic (1967) in Akzidenz-Grotesk Super (1968). Leta 2001 je Lange Bertholdu pomagal dokončati Akzidenz-Grotesk serijo in dodal še reze Light, Light Italic, Light Condensed, Condensed, Medium Condensed, ExtraBold Italic, Light Extended Italic, Extended Italic in Medi - um Extended Italic. Rez ExtraLight je bil v 19. stoletju zaradi svojega ‘w’ s štirimi vrhovi namanj zaželjena. Akzidenz-Grotesk je prepoznavni znak Berthold Types Limited in vsesploš - no velja za mati neserifnih pisav. aeGgHJjMQqR s x višina enakomerno razmerje med višino in širino regular spodnja okroglina sega pod osnovnico zgornja okroglina presega x višino iztek oglato porezan pod blagim kotomiztek spodnje zanke se zaključi strogo horizontalno prelom poteka pod pravim kotom navpičen iztek se zaključi strogo vertikalnopravokotna pika z oglatimi robom osrednji del telesa raztegnjen do osnovnice repek ne sega v notranjost črke skrajšana spodnja zanka ravna noga ozka odprtina med notranjostjo in zunanjosto črke ovalno protitelo $YD7ULEXåRQ2YVHQLN7LSRJUDÀMD,,QDORJD3UHGVWDYLWHYĀUNRYQHGUXçLQH$N]LGHQ]*URWHVN oglati pravokotni spoji A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ! “ # $ % & ’ ( ) * + ‚ - . / : ; < = > ? @ [ \ ] ^ _ ‘ { | } ~ ‚ ƒ „ … † ‡ ˆ ‰ Š ‹ Œ Ž ’ ” • — ˜ ™ š › œ ž Ÿ ¡ ¢ £ ¤ ¥ ¦ § ¨ © ª « ¬ ® ¯ ° ± ² ³ ´ µ ¶ · ¸ ¹ º » ¼ ½ ¾ ¿ À Á Â Ã Ä Å Æ Ç È É Ê Ë Ì Í Î Ï Ð Ñ Ò Ó Ô Õ Ö × Ø Ù Ú Û Ü Ý Þ ß à á â ã ä å æ ç è é ê ë ì í î ï ð ñ ò ó ô õ ö ÷ ø ù ú û ü ý þ ÿregular Ljubo doma, kdor ga ima, kdor ga nima, pa za njim kima.regular italic Hajdmo pogumno v boj za naše brate, za svobodo domovine naše zlate!medium Ne beli si las, kje boš dobil uzdo, ko še nimaš konja. medium italic Nikdar ni bilo tako, da ni bilo kako in nikdar ne bo tako, da ne bo kako. bold italic Kdor ne ve, da je bedak, je dvakrat bedak.bold Poleti je treba imeti v glavi, pozimi pa v hlevu.AbAbAb AbAb Ab $YD7ULEXåRQ2YVHQLN7LSRJUDÀMD,,QDORJD3UHGVWDYLWHYĀUNRYQHGUXçLQH$N]LGHQ]*URWHVN spletna stran Quora Wikipedia Ava Tribušon Ovsenik, Tipografija II, 2018/2019, 1. naloga: Predstavitev črkovne družine: Akzidenz-Grotesk PREDSTAVITEV ČRKOVNE DRUŽINE Poznavanje značilnosti pisav je ključnega pomena za tipografsko ustvarjanje. Razumevanje likovnih specifik, namembnosti pisav in tehnoloških možnosti nam je v pomoč pri izboru ustreznega črkovnega gradiva za določeno oblikovalsko nalogo. NALOGA Na treh listih A4 (ležeči) objektivno predstavi družino pisav, ki ti je bila dodeljena na predavanju. Uporabljaj slovensko izrazoslovje. IZVEDBA 1. list: → oblikovne značilnosti, analiza razmerij, ključnih znakov in specifičnih detajlov, → podatki: ime črkovne družine, avtor, leto nastanka, zgodovinski kontekst, kategorija, žanr, uporabnost, založba, licenciranje, → kratek opis (do 30 besed). 2. list: → abecedni niz miniskul, majuskul, niz števk, ločil, neabecednih znakov in drugih znakov, če obstajajo, → obseg rezov. 3. list: → primeri ali simulacija uporabe pisave v stvarnosti. NASVET Dobro premisli organizacijo vsebin na listih. Hierarhija informacij naj bo jasno strukturirana, berljiva in razumljiva. Temu prilagodi tudi izbor pisave zanje. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ analizira in opiše družino pisav, ☑ predstavi obseg družine pisav, ☑ simulira uporabo pisave. 28 Naročnik: Eksperimentalno gledališče Funkcija: Označevanje gledališke stavbe in dvoran Ciljna publika: 18 dalje Jezikovne zahteve: Latinica, piktogrami Razpon Rezov: Navadna, krepka Proračun: Odprta licenca Pisava: P22 DADA regular Avtorji: Colin Kahn in Richard Kegler Založba: P22 Formati datotek: .otf Stroški licenciranja: En računalnik in spletna stran do 10.000 obiskov mesečno: 31,48 € Povzetek dovoljenj uporabe iz EULA : You can: use for client work, use for personal and small commercial projects, send to a printer with view and print rights, use font images on a website You can’t: share it/sell it or give it to another person/device, embed the font in docs, apps or web, modify font data, large scale commercial campaign Utemeljitev za izbor pisave: Pri izbiri pisave sem upoštevala dejstvo, da se je eksperimentalno gledališče razvilo v obdobju dadaizma, ki je z svojimi idejami mogčno zaznamoval njegov nastanek. V zavedanju te povezave in same vsebine, ki jih uprizarjajo v gledališču, sem izbrala font, ki je nastal po dadaističnih idejah in duhu tistega časa. Nia Gombač, Tipografija II, 2019/2020, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: P22 Dada Regular Parametri Naročnik: Tehnološko startup podjetje Ciljna publika: 18 do 30 let Proračun: Odprta licenca Razpon rezov: Variabilni Font Jezikovne zahteve: Angleščina Funkcija: Spletna stran za visokotehnološki produkt Poppins Licenca: Odprti font Dostopnost: GoogleFonts Ta font se lahko uporablja v kakršne koli namene, vendar se njegova modificirana oblika ali pa kot font sam, ne sme preprodajati naprej, kot avtorsko delo oz. do predhodnega dogovora z avtorjem, vendar se lahko uporablja, vstavlja in modificira za namene spletnih strani in komercialne rabe, brez navedbe avtorja. To pisavo sem izbral zaradi njene san serifne elegance in modernosti, ter variabilnosti, saj ima kar 18 različnih rezov, od thin, pa vse do black, in je kot nalašč za uporabo na spletnih straneh katere imajo intergrirane CSS stile. Rok Černezel, Tipografija II, 2019/2020, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: Poppins 11111111111 11111111111111 11111111111111122 222222222 2222 2222222222 22223333333 333333333 444444444444444444 44 4444444444444444 455 5555555555 555 666 6666666666777 7 777 777 77777 77 magyar vasútferrovie italiane magyar vasút ferrovie italiane Hana Jelovšek, Tipografija II, 2021/2022, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: ParisineOblikovne značilnosti: a/B.mdm2Cd/E.mdm1fghij Minuskule: /gid00028 /gid00029 /gid00030 /gid00031 /gid00032 /gid00033 /gid00034 /gid00035 /gid00036 /gid00037 /gid00038 /gid00039 /gid00040 /gid00041 /gid00042 /gid00043 /gid00045 /gid00046 /gid00047 /gid00048 /gid00049 /gid00053 /gid00050 /gid00051 /gid00052ab/C.lrgD/E.l_uc FGH/I.l_ucJ KL/M.l_ucNO PR/S.l_ucT/U.lrg VW/X.l_uc/Y.l_uc/Z.mdm2/gid00002 /gid00003 /gid00004 /gid00005 /gid00006 /gid00007 /gid00008 /gid00009 /gid00010 /gid00011 /gid00012 /gid00013 /gid00014 /gid00015 /gid00016 /gid00017 /gid00019 /gid00020 /gid00021 /gid00022 /gid00023 /gid00027 /gid00024 /gid00025 /gid00026Majuskule: A/B.mdm2C/D.mdm2/E.mdm1 /F.lrgGHI/J.lrg K/L.mdm1m/N.mdm2o /P.mdm2RS/T.lrg/U.lrgVwXYZNiz številk: ločila:/gid00132 /gid00133 /gid00134 /gid00135 /gid00136 /gid00137 /gid00138 /gid00139 /gid00140 /gid0013112345 67890 .,;:()/?!- “ #$%&+‘’*<>Nealfabetni znaki: ¼í‚∆² ‡½³¹ý123 Nia Gombač, Tipografija II, 2019/2020, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: P22 Dada RegularNia Gombač, Tipografija II, 2019/2020, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: P22 Dada Regular Licenca: Odprti font Dostopnost: GoogleFonts Ta font se lahko uporablja v kakršne koli namene, vendar se njegova modificirana oblika ali pa kot font sam, ne sme preprodajati naprej, kot avtorsko delo oz. do predhodnega dogovora z avtorjem, vendar se lahko uporablja, vstavlja in modificira za namene spletnih strani in komercialne rabe, brez navedbe avtorja. To pisavo sem izbral zaradi njene san serifne elegance in modernosti, ter variabilnosti, saj ima kar 18 različnih rezov, od thin, pa vse do black, in je kot nalašč za uporabo na spletnih straneh katere imajo intergrirane CSS stile. Aa Bb Cc Čč Dd Ee Ff Gg Hh Ii Jj Kk Ll Mm Nn Oo Pp Qq Rr Ss Šš Tt Uu Vv Ww Xx Yy Zz Žž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 . : , ; - _ ? ! * ( ) / & % $ # “ ” ¨ ¸ Thin Thin Italic Extra-Light Extra-Light Italic Light Light Italic Regular Regular Italic Medium Medium Italic Semi-Bold Semi-Bold Italic Bold Bold Italic Extra-Bold Extra-Bold Italic Black Black ItalicRok Černezel, Tipografija II, 2019/2020, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: Poppins Rok Černezel, Tipografija II, 2019/2020, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: PoppinsParisineHana Jelovšek, Tipografija II, 2021/2022, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: Parisine Hana Jelovšek, Tipografija II, 2021/2022, 1. naloga: Izbor ustrezne pisave: ParisinePARISINE /avtor • Jean François Porchez /založba • Typofonderie [https:/ /typofonderie.com] /cena • 1 rez 55€ • 4 rezi 146€ • celotna družina 993€ /utemeljitev izbora • Preprosta pisava brez serifov, ki je lahko berljiva, saj je zaradi svojega jasnega in čistega izgleda vidna tudi iz daljše razdalje. Te oblikovne karak- teristike so nujno potrebne za oblikovanje prometno označevalnih sistemov, saj mora oseba informacije prejeti hitro in brez zapletov prepoznavanja napisanega.PARAMETRI /tip narocnika • državno železniško podjetje /žanr • infrastruktura /funkcija • prometno označevalno usmerje- valni sistem /jezikovne zahteve • slovenščina, italijanščina, madžarščina, piktogrami mediji • tisk, splet, zasloni, aplikacija /razpon rezov • navadna, ozka, krepka, tabelar- ične števke /proračun za licenciranje • razširjena licencaTERN SYMBOLS /avtor • Stefan Egger /cena • 1 simbol 42€ /utemeljitev izbora • Piktogrami omogočajo najhitrejšo pridobitev informacije. Razumljivi so tudi nepismenim. IZBOR PISAVE V vidnih sporočilih imajo pisave več funkcij. Poleg podajanja besedilnih informacij so tudi pomembni elementi vizualne identitete. Ergonomske specifike pisav pomagajo pri branju, oblikovne lastnosti črk pa pri prepoznavanju žanrov, razumevanju kontekstov in razvrščanju vidnih sporočil. Različne oblikovalske naloge zahtevajo različne tipografske prijeme. Ob skrbnem načrtovanju preloma je pomemben dejavnik izbor pisave, saj mora zadovoljiti jezikovne in tehnološke standarde ter ustrezati pravopisu. Sočasno pa črkovne forme vplivajo na obliko besedila. Pisave so intelektualna lastnina. Za njihove nosilce – fonte – veljajo pravni okviri zaščite in uporabe programske opreme. Fonte licenciramo, s čimer pridobimo pravico do uporabe, ki jo izdajatelji fontov natančno opredeljujejo v svojih licenčnih pogodbah za končnega uporabnika (EULA – End User License Agreement). NALOGA Za potrebe male celostne grafične podobe izberi tipografijo, tj. družino pisav ali kombinacijo več različnih pisav, izbranih na podlagi projektnih izhodišč (žanr, panoga, proračun) in za naročnika specifičnih zahtev (jezik, funkcija, medij, obseg rezov, posebnosti …). Na treh listih, formata A3 ležeči, predstavi: IZVEDBA 1. list: → ime(na) izbranih pisav, avtor(ji) ime in URL- naslov ponudnika, → strošek licence, izvleček pravic uporabe iz EULA, → utemeljitev izbora z opisom (do 30 besed), upoštevajoč seznam projektnih izhodišč, → funkcionalnost in oblikovne karakteristike (vzorec besedila, primeri iz vzorčnika …). 2. list: → abcedni niz miniskul, majuskul, števk, ločil, neabecednih znakov in drugih znakov, če obstajajo, → obseg rezov. 3. list: → simulacija uporabe pisave v stvarnosti oziroma aplikacija na objektih ali besedilih. NASVET Premisli organizacijo vsebin na listih, še zlasti, če izbereš pisave različnih ponudnikov. Hierarhija informacij naj bo jasno strukturirana, berljiva in razumljiva. Za izvedbo naloge ni treba licencirati fontov. Uporabi testne fonte. Če ta možnost ne obstaja, napise simuliraj z zajemom slike typetesterjev ali kolažem iz vzorčnikov. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ izbere in opiše družino pisav na podlagi danih izhodišč. ☑ predstavi funkcionalnost družine pisav, ☑ simulira uporabo pisave. 30 TIPOGRAFIJA ¶ Tipografski dnevnik Črkovna kompozicija ¶ Ritem in Ravno- težje ¶ Prostor in pomen ¶ Zna- čaj pisave ¶ Položaj besela ¶ Pora - vnava vrstic ¶ Hirearhija ¶ Mreža ¶ Odstavek ¶ Seznam ¶ Spročilo na letaku ¶ Zbirka vaj na štud- ijskem programu Oblikovanje vizualnih komunikacij ¶ Domen FrasZA PRVI RAZRED2. ČRKOVNA KOMPOZICIJA Izberi dve črkovni vrsti: linearno (brez serifov) in s serifi. Iz njiju sestavi dve različni kompoziciji (pozitiv in neg- ativ) tako, da izpostaviš oblikovne značilnosti izbranih črk posamezne črkovne vrste. Za pozitivno kompozicijo uporabi poljubnih 13 znakov pisave s serifi, ki jih dopolniš z manjka- jočimi 13 znaki iz linearne pisave, skupaj torej 26 znakov. Za negativno kompozicijo zamenjaš znake; črke s serifi iz pozi- tivne kompozicije zamenjaš z linearnimi črkami. Seveda spre- meniš tudi kompozicijo. Uporabljaj samo minuskule (male čr ke) ali samo majuskule (velike črke). Črke smeš proporcional- no povečevati in obračati, druge transformacije niso dovoljene. Delaš analogno, digitalno ali kombinacijo obojega, a izključno v črnobeli tehniki, končni format vsake kompozicije meri 18 × 18 cm.¶ Nasvet ¶ Ko izbiraš pisavi, opazuj črke kot abstraktne likovne forme. Ne odločaj se subjektivno na podlagi všečno- sti, temveč prepoznaj celovito likovno kakovost posamezne črkovne vrste. Premišljeno načrtuj obe kompoziciji, izkoristi potenciale protioblik in detajlov. ¶ Izvedba ¶ Obe kompozici- ji natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 3:2; dimenzij 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 38 × 2 cm, s podpisom v pisavi velikosti 10 t.e.: 2. vaja: Črkovna kompozicija (ime linearne pisave, ime pisave s serifi), Ime in Priimek. 4 Značaj pisaveV črnobeli tehniki fotografiraj: stavbo, psa, osebo. K vsako fotografiji premišljeno dodaj smiselno besedo v pisavi, ki jo povezuješ z značajem objekta/osebe na fotki. Izhodišča 1. Poišči stavbo z zanimivo arhitekturo. Fotografiraj jo (ČB), nato pa na fotografijo dodaj smiselno besedilo v pis - avi, ki tipografsko odgovarja slogu izbrane stavbe. Besedo stavi jasno, in dovolj veliko, da izpostaviš značaj pisave v povezavi z objektom. 2. Na sprehodu fotografiraj psa (ČB). Najdi pisavo, ki ustreza karakterju ter pasmi izbranega psa. Najdi smiselno besedo, ter jo stavi jasno, in dovolj veliko, da izpostaviš značaj pisave v povezavi s psom. 3. Fotografiraj (ČB) svojo sošolko, prijatelja, sorodnico … Katera črkovna vrsta je tvoj portretiranec? Nasvet Črkovne vrste, do katerih nimaš legalnega dostopa, lahko črpaš s spletnih „type testerjev“ s pomočjo zajemanja zaslona, ali pa uporabiš demo/testne/ trial fonte s strani digitalnih založb.Izvedba Izdelaj tri kompozicije, vsako na formatu dimenzij 12 × 21 cm. Delaš s fotokopiranjem, računalnikom ali kombinacijo obeh metod. V kolofon obvezno dopiši imena izbranih pisav. Kompozicije natančno izreži in higienično nalepi na črn kar - ton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimen - zij 36 × 2 cm, s kolofonom v pisavi velikosti 10 t. e.: 5. vaja: Značaj pisave (imena in viri izbranih pisav), Ime in Priimek. Učni izidi – spozna različne žanre pisav, – locira in uporabi ustrezne fonte, – vzpostavi vizualno retoriko prezentacije.Položaj besedila Besedilo Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora. Toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopisu skuša biti nadzor tega prostora dekorativen, okrašen, kot pri ka - ligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popolnoma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je vi - deti enakomerno, brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hlada, nečloveškega, dejstev. vir: Walter Ong, Orality and Literacy: The Technologizing of the Word (London and New York: Methuen, 1982).Stavi spodnje besedilo na način, da interpretiraš njegov pomen. Poudari vsaj eno besedo (lahko tudi več) tako, da manipuliraš poravnavo, orientacijo, dolžino vrstice, prostor med črkami, besedami in vrsticami. Upoštevaj tudi kakovost belega, nepotiskanega prostora. Pripravi dve različici v formatih pokončni 12 × 24 cm in ležeči 24 × 12 cm. Za obe različici uporabi isto pisavo le v navadnem pokončnem rezu (regular 400). Velikost pisave je poljubna, a mora biti enotna za celotno besedilo. Vsaka različica lahko ima svojo velikost pisave. Obvezno moraš izbrati in uporabiti eno od pisav s seznama: EB Garamond, Baskervville, Libre Caslon Text, Bodoni Moda.Opozorilo Ne plavaj! To se dogaja takrat, ko začneš brezglavo spreminjati velikost, rez, prostor, orientacijo črk in besed, ne da bi poznal ali razumel smisel ustroja, ki drži tako sestavo sk - upaj. Plavanju se izogneš tako, da skiciraš zamisel, preden jo izvršiš z raču - nalnikom. Najprej preberi besedilo, razumi njegov pomen, razdelaj ga, premisli poudarke. Vprašaj se, kako lahko strukturiraš prelom vrstic upoštevajoč do sedaj znana tipografska sredstva in parametre vaje? Premisli, preden skočiš.Izvedba Fonte naložiš na računalnik in preveriš, če se ustrez - no odzivajo v tvoji aplik - aciji. Obe različici naloge sprintaj, natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega pa - pirja dimenzij 24 × 2 cm, s kolofonom v pisavi velikosti 10 t. e.: 6. vaja: Položaj besedila, Ime in Priimek. Učni izidi – naloži fonte na računalnik in jih uprabi, – manipulira prostor med črkami, besedami, vrsticami, – razvija odnos med po - tiskano in nepotiskano površino, odnose velikosti pisav in količine besedila. 18Štirje odstavki publikacija.indd 18publikacija.indd 18 8. 01. 2024 18:59:058. 01. 2024 18:59:0519Za daljša tekoča besedila velja, da je dovolj, če so bralcu odstav- ki nakazani le z enim namigom. Nepotrebni med- vrstični razmiki zapravljajo pros- tor in besedilne- mu bloku dode- lijo ohlapno, nedoločeno obliko. Na kvadratnem formatu dimenzij 124 × 124 mm struktu - riraj odstavke dela Cankarjevega besedila. Pripravi štiri različne rešitve, pri vsaki uporabi le eno od možnosti izvedbe odstavka: –prelom vrstice in zamik,prelom vrstice in izmik, –prelom vrstice z dodatnim ½ medvrstič - nim razmikom, –brez preloma vrstice in s simbolom za odstavek (simbol za odstavek je ¶. Če želiš, lahko uporabiš tudi kaj drugega, npr.: ●, ◼︎ ali vinjetirano različico ❡) Pisavo namenjeno za daljša be- sedila obvezno izbereš na sple - tni strani Fontshare. Jo preto - čiš in naložiš na računalnik. Pisavo, velikost fonta in medvrstični razmik dolo- čiš sam. Te tri postavke morajo biti enake pri vseh štirih rešitvah. Poravnavo, število stolpcev in njiho- vo širino prosto izbiraš.Nasvet Ne zaženi se bre - zglavo v izved - bo. Skiciraj možne rešitve in sočasno načrtuj vse štiri raz - ličice. Premisli dolžino vrstice in globino stolp- ca, delitve in presledke med besedami, kakor tudi odnos potiskanega v razmerju do formata in robov. Uporabi iz preteklih vaj pridobljena znanja. Bodi natančen in dosleden! Izvedba V programu Adobe Indesign/ Illustrator ustvari nov dokument dimenzij 124 × 124 mm s štirimi stranmi. Prelomi besedilo. Vse šti - ri kompozicije sprintaj, natančno izreži in higienično nalepi na črn karton ležečega formata dimenzij 420 × 280 mm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 124 × 64 mm s kolo - fonom v pisavi velikosti 10 t. e.: 7. vaja: Štirje odstavki, (ime izbrane pisave), Ime in Priimek. Učni izidi –izbere pisavo, fonte naloži na računalnik in jih uprabi, –nadzira prelom vrstic, delitev besed, obravnavo odstavka, –prepoznava odnos med širino in globino stolpca. publikacija.indd 19publikacija.indd 19 8. 01. 2024 18:59:058. 01. 2024 18:59:05PROSTOR IN POMEN Iz vsake od spodnjih alinej izberi po eno besedo:¶ – eliminacija, migracija, repeti- cija, ekspanzija. ¶ – stiska, motnja, izguba, prehod. ¶ Besedi vsako v svoji kompoziciji uredi/ stavi tako, da izraziš njen pomen s prostorom, ve - likostjo, razporeditvijo ali orientacijo črk na listu dimenzij 18 × 18 cm. Črk ne smeš pačiti, lahko pa dodajaš ali odvzemaš, krajšaš ali podaljšuješ njihove sestavne dele, tudi protioblike. Uporabi zgolj v priloženi datoteki določeno pisavo Futura Bold (črke so že v krivuljah). ¶ Nasvet ¶ Premisli, s katerimi tipografskimi sredstvi je mogoče učinkovi- to prikazati pomen besed. Pri razumevanju si lahko pomagaš s portalom fran.si. ¶ Izvedba ¶ Datoteko preneseš na računalnik in odpreš (ne uvoziš ali vstaviš!) v Adobe Illustrator ali Affinity Designer, kjer jo tudi obdeluješ. Če delaš analogno, sprintaj in fotokopiraj. Obe kompoziciji natančno obreži in hi- gienično nalepi na črn karton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 38 × 2 cm, s podpisom v pisavi velikosti 10 t.e.: 4. vaja: Prostor in pomen, Ime in Priimek. 64.POLOŽAJ BESEDILA Stavi spodnje besedilo na način, ki bo izra- zil njegov pomen. Uporabi pisavo EB Gar - amond, navadni (regular) pokončni rez. Delaj z variacijami poravnave, dolžine vrstice, ori- entacije, prostora med besedami in vrsticami. Upoštevaj tudi kakovost belega, nepotiskanega prostora. Pripravi dve različici naloge v formatih pokončni 12 × 24 cm in ležeči 24 × 12 cm s črnim besedilo na belem papirju. Velikost pisave je pol- jubna, a enotna za celotno besedilo. Vsaka različi- ca lahko ima svojo velikost pisave. ¶ (null)vir: Wal- ter Ong, Orality and Literacy: The Technologizing of the Word (London and New York: Methuen, 1982). ¶ Izvedba ¶ Obe različici naloge sprintaj, natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 24 × 2 cm, pisava Garamond regular, 10 t.e., leva poravnava s podpisom: 6. vaja:Položaj besedila, Ime in Priimek. ¶ Opozorilo ¶ Ne plavaj! To se dogaja takrat, ko začneš brezglavo spremin- jati velikost, rez, prostor, orientacijo črk in besed, ne da bi poznal ali razumel smisel ustroja, ki drži tako sestavo skupaj. Plavanju se izogneš tako, da skiciraš zamisel, preden jo izvršiš z računalnikom. Najprej preberi besedilo, razumi njegov pomen, razdelaj ga. Vprašaj se, kakšen je odnos njegovih delov napram tipografskim strukturam? Premisli, preden skočiš. 8 6.TIPOG. HIREARHIJA Na kvadratnem formatu uredi spodnje bes- edilo tako, da namige za bralca izvedeš s sredstvi tipografske hierarhije. Pripravi dve ra- zlični rešitvi , na dveh različnih formatih, pri vsaki uporabi zgolj eno črkovno družino: ¶ – pri prvi rešitvi strukturiraš hierarhijo kakovostno: z eno samo velikostjo pisave, a z alternacijami rezov (krepka, kurziva, kapitelke, verzalke …). ¶ – pri drugi rešitvi strukturiraš hierarhijo količins- ko: z enim samim rezom pisave, a z alternacija- mi velikosti.¶ Seveda pri obeh različicah smiselno uporabljaš tipografsko paleto in izkušnje, prido- bljene s preteklimi vajami.¶ Misli s čustvi, čuti z mislijo ¶ Umetnost v sodobnosti ¶ Globalni bienale • mednarodni festival ustvarjalnih praks• maj–14. november¶ Nacionalni in regionalni paviljoni širom mesta ¶ Sočasne razstave, projekti, delavnice, pred- stavitve in razprave. ¶ Nasvet ¶ Besedilo preberi in razumi njegovo sporočilo. Vprašaj se, kaj in v ka- kšnem slogu sporoča. Analiziraj pomene: moto, naslov, podnaslov, tip, čas, kraj in vsebino. Iz- postavi eno bistveno informacijo, premišljeno načrtuj razpored podrejenih. Enakovredne ele- mente obravnavaj enakovredno. ¶ Izvedba ¶ Obe kompoziciji dimenzij: 1) 124 × 124 mm in 2) 248 × 248 mm sprintaj, natančno izreži in higienič- no nalepi na črn karton ležečega formata dimen- zij 420 × 280 mm. Dodaj trak iz belega papirja di- menzij 124 × 62 mm s podpisom v pisavi velikosti 10 t.e.: 8. vaja: Hierarhija, Ime in Priimek.8. 10 Učni izidi – izbere pisavo, fonte naloži na računalnik in jih uprabi, – nadzira prelom vrstic, delitev besed, obravnavo odstavka, – prepoznava odnos med širi - no in globino stolpca.Izvedba V programu Adobe Indesign/ Illustrator ustvari nov do - kument dimenzij 124 × 124 mm s štirimi stranmi. Prelomi besedilo. Vse štiri kom - pozicije sprintaj, natančno izreži in higienično nalepi na črn karton ležečega for - mata dimenzij 420 × 280 mm. Dodaj trak iz belega papir - ja dimenzij 124 × 64 mm s kolofonom v pisavi velikosti 10 t. e.: 7. vaja: Štirje odstavki, (ime izbrane pis - ave), Ime in Priimek. Nasvet Ne zaženi se brezglavo v izvedbo. Skiciraj možne rešitve in sočasno načrtuj vse štiri različice. Premisli dolžino vrstice in globino stolpca, delitve in presledke med besedami, kakor tudi odnos potiskanega v razmerju do formata in robov. Uporabi iz preteklih vaj pridobljena znanja. Bodi natančen in dosleden! Besedilo Poslanec greha, evangelist nečis - tosti – kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše! Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko izkušnjavcev, ka - kor v dolino šentflorjansko – blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšan - je, preroštvo pa v Ninive in Babilon – tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šentflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, si bo skrušilo pohujšanje črne zobe!... Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, počemu in kam – nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam. Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjan - ske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tis - tim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči. — Ivan CankarZa daljša tekoča besedila velja, da je dovolj, če so bral - cu odstavki nakazani le z enim namigom. Nepotrebni med - vrstični razmiki zapravljajo prostor in besedilnemu bloku dodelijo ohlapno, nedoločeno obliko. Na kvadratnem formatu dimenzij 124 × 124 mm strukturiraj odstavke dela Cankarjeve - ga besedila. Pripravi štiri različne rešitve, pri vsaki uporabi le eno od možnosti izvedbe odstavka: – prelom vrstice in zamik, – prelom vrstice in izmik, – prelom vrstice z dodatnim ½ medvrstičnim razmikom, – brez preloma vrstice in s simbolom za odstavek (simbol za odstavek je ¶. Če želiš, lahko uporabiš tudi kaj drugega, npr.: ●, ◼◼ ali vinjetirano različico ◼) Pisavo namenjeno za daljša besedila obvezno izbereš na spletni strani Fontshare. Jo pretočiš in naložiš na računal - nik. Pisavo, velikost fonta in medvrstični razmik določiš sam. Te tri postavke morajo biti enake pri vseh štirih rešitvah. Poravnavo, število stolpcev in njihovo širino prosto izbiraš.Štirje odstavki Učni izidi – načrtuje in izvede pisavo na mreži, – prezentira pisavo na različnih ravneh, – razvija sistematične pristope k oblikovanju.Izvedba Font naloži na računalnik in ga predstavi na vse tri načine: – pangram, ali tu ali napišeš svojega (besedilo) – poljubna beseda (beseda) – največ 4 značilne črke (oblike) Sprintaj črno/belo, in list obreži na dimenzije 420 × 280 mm. Dodaj kolofon v pisavi velikosti 10 t.e.: 8. vaja: Pixel pisava: Ime fonta, Ime in Priimek.Nasvet Zamisel pisave najprej skiciraj na karo papir, bodi pozoren na razmerja črkovnih pasov, potez in njihovih anatomskih delov. Začni sistematično s črkami /nolpa in njihove značil - nosti prenesi na znake, ki imajo podobne skeletne lastnosti npr.:/ nmhru, /oec, /pbdq, /lijtf, /kvwxyz, /asg.Izvedba S pomočjo spletne aplikaci - je Fontstruct oblikuj in realiziraj pixel pisavo, ki vsebuje vseh 26 malih črk (minuskul) latinice in 3 slovenske šumnike: čšž. Višina srednjega črkovnega pasu x-height naj bo 7 enot (pixlov), vratovi ascender in repi descender pa so pol - jubne dolžine. Manipulirati smeš le z eno od osnovnih form v aplikaciji: to sta kvadrat ali krog.Črke, osnovane na modularnih mrežah, so stalni oblikovalski izziv, ki zahteva celovit premislek, kako spojiti ortogonalno načelo pixel elementov z organskimi potezami (krivulje, diagonale). Pixel pisava Poravnava vrsticVse elemente besedila, ki jih zaradi njihove različne funkcije (naslov, podnaslov, paginacija, opombe, mar - ginalije …) manifestiramo z različno velikostjo pisave in stopnjo medvrstičnega razmika (leadinga), določamo sorazmer - no tako, da njihovi medvrstični razmiki sovpadajo z ritmom (baseline) glavnega besedila. Besedilo Tisk postavlja besede v prostor nepopustljivo, bolj kot je pisanje to zmoglo storiti kadarkoli. Pisanje prenaša besedo iz zvočnega sveta v svet vidnega prostora. Toda tisk zaklene položaj besed v ta prostor. Nadzor položaja je bistvo tiska. Tiskana besedila so videti izdelana strojno, kar tudi so. Pri rokopi - su skuša biti nadzor tega prosto - ra dekorativen, okrašen, kot pri kaligrafiji. Za tipografski nadzor so značilne snažnost, urejenost in nevidnost: vrstice so popolno - ma pravilne, vse poravnane na pravi strani, prav vse je videti enakomer - no, brez pomoči črt in zarisanih robov, ki se pogosto pojavljajo v rokopisih. To je vztrajen svet hla - da, nečloveškega, dejstev. vir: Walter Ong, Orality and Liter - acy: The Technologizing of the Word (London and New York: Methuen, 1982).Učni izidi – nadzira navpični prostor in poravnavo vrstic, – razvija hierarhične odnose delov besedila, – manipulira besedilne bloke s stavskimi programi.Izvedba Vajo sprintaj, natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja di - menzij 24 × 2 cm, s kolofonom v pisavi velikosti 10 t.e.: 9. vaja: Poravnava vrstic, Ime in PriimekPripravi dve različici vaje na dveh formatih: pokončni 16 × 24 cm in ležeči 24 × 16 cm. Pri eni uporabiš 12 t.e. pri drugi 15 t.e. osnovnega medvrstičnega razmika. Razmik in format izbereš sam, pravtako pisavo in njene velikosti. V enoten stolpec (Text box) stavi celotno spodnje besedilo z osnovnim medvrstičnim razmikom. Ostale dele besedila uporabi še v 4 stolpcih na dveh manjših in dveh večjih medvrstičnih razmikih, kot je opisano v primeru zgoraj. Pomisli, da lahko s spremembo navpičnega prostora proporcionalno spreminjaš tudi velikosti pisave. Stolpce lahko ravnaš (levo, desno, blok, sredinsko) in razporejaš poljubno, a z osnovnim ritmom se morajo ujemati vse vrstice na formatu, kar prikažeš tako, da v programu Indesign: – v preferencah določiš barvo baseline grid na sivo (Gray) – nastaviš Baseline grid na 12 ali 15 pt – na izvozu v pdf pa vključiš Visible Guides and Grids. 22Poravnanva vrstic publikacija.indd 22publikacija.indd 22 8. 01. 2024 18:59:058. 01. 2024 18:59:0523Indesign: –v preferencah določiš bar - vo baseline grid na sivo (Gray) –nastaviš Baseline grid na 12 ali 15 pt –na izvozu v pdf pa vključiš Visible Guides and Grids. Izvedba Vajo sprintaj, na - tančno izreži in higienično na- lepi na črn kar - ton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimen- zij 24 × 2 cm, s kolofonom v pisavi veli- kosti 10 t.e.: 9. vaja: Poravnava vrstic, Ime in Priimek Učni izidi –nadzira navpični prostor in porav- navo vrstic, –razvija hierarhič- ne odnose delov besedila, –manipulira besedilne blo- ke s stavskimi programi.Vse elemente besedila, ki jih zaradi njihove različne funkcije (naslov, podnaslov, paginacija, opom- be, marginalije …) manifesti - ramo z različno velikostjo pisave in stopnjo med - vrstičnega razmika (leadinga), določa- mo sorazmerno tako, da njihovi medvrstični raz- miki sovpadajo z ritmom (base- line) glavnega besedila. Pripravi dve različici vaje na dveh formatih: pokončni 16 × 24 cm in leže - či 24 × 16 cm. Pri eni uporabiš 12 t.e. pri drugi 15 t.e. osnovnega medvrstičnega razmika. Razmik in format iz- bereš sam, pravtako pisavo in njene velikosti. V enoten stolpec (Text box) stavi celotno spodnje besedilo z osnovnim med - vrstičnim razmikom. Ostale dele besedila uporabi še v 4 stolpcih na dveh manjših in dveh večjih med- vrstičnih razmikih, kot je opisano v primeru zgoraj. Pomisli, da lahko s spremembo navpičnega prostora proporcio - nalno spreminjaš tudi velikosti pisave. Stolpce lahko rav - naš (levo, desno, blok, sredinsko) in razpore - jaš poljubno, a z osnov - nim ritmom se morajo uje - mati vse vrstice na formatu, kar prikažeš tako, da v programu publikacija.indd 23publikacija.indd 23 8. 01. 2024 18:59:058. 01. 2024 18:59:0526Hierarhija publikacija.indd 26publikacija.indd 26 8. 01. 2024 18:59:058. 01. 2024 18:59:05 PUBLIKACIJA S TIPOGRAFSKIMI VAJAMI Organizacija in nadzor vsebin sta med najpomembnejšimi oblikovalskimi veščinami. S kompozicijskimi pristopi ustvarjamo ritem, ravnovesje, harmonijo ali njihova nasprotja. Govorimo o razporedu grafičnih elementov po površini formata. To so lahko plakat, znak, zaslon spletne strani, usmerjevalni sistem ali, kot v našem primeru, publikacija. Posamezna stran v publikaciji se odraža zgolj kot sekvenca, saj je sestavni del celote, v katero jo ritmično povezujejo skupni elementi. Ob takih nalogah načrtujemo prelom na osnovi mrež, ker omogoča racionalizacijo, sistematizacijo in optimizacijo oblikovalskih postopkov. NALOGA Načrtuj, oblikuj in izdelaj publikacijo (knjižico, zvezek) z naslovom Tipografija za prvi razred oblikovanja vizualnih komunikacij. Besedilo interpretiraj z znanimi tipografskimi prijemi. Upoštevaj ustaljen knjižni ustroj: ovitek, notranja naslovnica, kazalo, poglavja, kolofon … Skrbno načrtuj mrežo, da ti bo v pomoč pri prelomu besedila z dosledno hierarhijo. IZVEDBA Publikacija naj obsega najmanj 16 strani knjižnega bloka, ovitek/platnice štejejo posebej. Delaj v črno-beli tehniki brez uporabe slikovnega gradiva. Pripravi svoj nabor izhodišč. Materiale, format in dimenzije publikacije določi samostojno, a površina knjižne strani ne sme biti manjša od 216 cm². Liste natisni obojestransko v smiselnem zaporedju, pole prepogni in zloži drugo v drugo, preluknjaj, zašij s pamfletno vezavo s petimi luknjami in natančno poreži. Uporabiš lahko tudi druge vezave. NASVET Premisli pozicije in velikosti grafičnih elementov, ki segajo na živi rob ali hrbet. Delo v digitalni aplikaciji si olajšaj z nastavitvami slogov odstavkov in besedilnih sklopov (paragraph & character styles). Za lažje razumevanje knjižne strukture in pravopisnih pravil je na voljo e-skripta prof. Lucijana Bratuša Oblikujem knjigo. Izberi družine ali kombinacije pisav, ki imajo dovolj rezov (pokončna, kurzivna, krepka, kapitelke …), da jih uporabiš za naslove, tekoče besedilo, opise, opombe, poudarke. Ob izboru pisav ne zanemari jezikovne podpore in zakonitega dostopa do fontov. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ analizira in organizira kompleksno besedilo, ☑ načrtuje prelom besedila, ☑ odtisne in zveže publikacijo. 32 27Tipografska hierarhija izraža organizacij - ski sistem za vsebino, pri čemer ne - katere podatke poudari, druge pa zmanjša. Bralcem poma - ga zaobjeti besedilo, da bi vedeli, kje vstopiti in izstopiti, ter kako izbrati med po- nujenim. Na kvadratnem formatu uredi spo- dnje besedilo tako, da namige za bral- ca izvedeš s sred - stvi tipografske hierarhije. Pripravi dve različici vaje, pri vsaki uporabi zgolj eno črkovno družino: –prvič struktu- riraš hierarhijo kakovostno: z eno samo ve- likostjo pisave, a z različicami (krepka, kurziva, kapitelke, verzal- ke … ). –drugič struktu- riraš hierarhijo količinsko: z eno samo različico pi - save, a z različni- mi velikostmi.Seveda pri obeh različicah smiselno uporabljaš paleto tipografskih sredstev in izkušnje, pri- dobljene s preteklimi vajami. Nasvet Besedilo preberi in razumi nje - govo sporočilo. Vprašaj se, kaj in v kakšnem slogu in komu sporoča. Analiziraj pomene: moto, naslov, podnaslov, čas, kraj in vse- bino dogodka. Izpostavi eno bistveno informacijo, premišljeno načrtuj razpo- red podrejenih, da realiziraš učinkovito vizualno komuni- kacijo. Enakovredne elemen- te obravnavaj enakovredno. Izvedba Obe kompoziciji dimen- zij: 1080 × 1080 px .jpg (Best Quality) pripravi za objavo na Instagramu. Priloži kolofon .txt za objavo: Tipografija I, @aca - demy_aluo, 2022/2023, Ime in Priimek (in tvoj instagram handle ) typeface/pisava: (Ime pisave) Učni izidi –strukturira hierarhijo, –izvede razliko v aplikaciji hierarhije, –razvija velikostne odnose be - sedil za specifični formatu in medij. publikacija.indd 27publikacija.indd 27 8. 01. 2024 18:59:058. 01. 2024 18:59:05 11 2. Izberi dve črkovni vrsti: eno linearno (brez serifov) in eno s serifi. Iz njiju sestavi dve različni kompoziciji (pozitiv in negativ) tako, da iz - postaviš oblikovne značilnosti izbranih črk posamezne črkovne vrste. Za pozitivno kompozicijo uporabi poljubnih 13 abe- cednih znakov pisave s serifi, ki jih dopolniš z manjkajočimi 13 abecednimi znaki linearne pisave, skupaj torej 26 znakov. Za negativno kompozicijo zamenjaš znake; črke s se- rifi iz pozitivne kompozicije zamenjaš z linearnimi črkami. Seveda spremeniš tudi kompozicijo. Uporabljaj samo minuskule (male črke) ali samo maju- skule (velike črke). Črke smeš proporcionalno povečevati in obračati, druge transformacije niso dovoljene. Delaš analogno, digitalno ali kombinacijo obojega, a izključno v črnobeli tehniki, končni format vsake kompozicije meri 18 × 18 cm. nasvet Ko izbiraš pisavi, opazuj črke kot abstraktne likovne forme. Izbereš lahko zelo raznoliki pisavi. Ne odločaj se impulzivno, temveč spoznaj celovito likov - no kakovost posamezne črkovne vrste. Premišljeno načrtuj obe kompoziciji, izkoristi potenciale protioblik in detajlov.izvedba Obe kompoziciji natančno izreži in higienič - no nalepi na črn karton formata 3:2; dimenzij 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 38 × 2 cm, s podpisom v pisavi velikosti 10 t.e.: 2. vaja: Črkovna kompozicija (ime linearne pisave, ime pisave s serifi), Ime in Priimek.učni izidi razloči in kombinira črkovne oblike ‡ mani- pulira vektorske elemente z risarskimi programi ‡ izve- de dokument s printanjem in lepljenjem. 13 3. Z izbrano črko latinske abecede postavi par tipograf - skih kompozicij, ki sta na voljo pod likovnima odnosoma: ritem/neritem, ali ravnovesje/neravnovesje. Pri tem lahko prosto izbiraš pisavo, minuskulo ali majuskulo, količino uporabljenih črk, velikost, orientacijo, pod pogojem, da so vse črke na paru kompozicij iste pisave in reza. premislek Skeletna razlika med minuskulami in maju- skulami je pri nekaterih črkah večja, pri drugih manj- ša, v nekaterih primerih je ni. Ob izbiri črke se osre- dotoči na njeno podobo, ki je v ekstremnih rezih izven normalnih pričakovanj. Ali lahko podoba črke kot ab- straktne likovne forme vpliva na tvoja načrtovalska izhodišča?izvedba Par kompozicij natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 3:2; dimenzij 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 38 × 2 cm, s podpisom v pisavi velikosti 10 t.e.: 3. vaja: Ritem in Ravnovesje, Ime in Priimek.učni izidi prepozna oblikotvorne potenciale črkovnih form ‡ ustvari kompozicijo po likovnem načelu ‡ mani- pulira vektorske elemente z risarskimi programi. Beatrice Warde Imagine that you have before you a flagon of wine. You may choose your own favourite vintage for this imag- inary demonstration, so that it be a deep shimmering crimson in colour. You have two goblets before you. One is of solid gold, wrought in the most exquisite patterns. The other is of crystal-clear glass, thin as a bubble, and as transparent. Pour and drink; and according to your choice of goblet, I shall know whether or not you are a connoisseur of wine. For if you have no feelings about wine one way or the other, you will want the sensation of drinking the stuff out of a vessel that may have cost thousands of pounds; but if you are a member of that vanishing tribe, the amateurs of fine vintages, you will choose the crystal, because everything about it is calcu- lated to reveal rather than hide the beautiful thing which it was meant to contain. Bear with me in this long-winded and fragrant metaphor; for you will find that almost all the virtues of the perfect wine-glass have a parallel in typography. There is the long, thin stem that obviates fingerprints on the bowl. Why? Because no cloud must come between your eyes and the fiery heart of the liquid. Are not the margins on book pages similarly meant to obviate the necessity of fingering the type-page? Again: the glass is colourless or at the most only faintly tinged in the bowl, because the connoisseur judges wine partly by its colour and is im- patient of anything that alters it. There are a thousand mannerisms in typography that are as impudent and ar- bitrary as putting port in tumblers of red or green glass! When a goblet has a base that looks too small for securi- ty, it does not matter how cleverly it is weighted; you feel nervous lest it should tip over. There are ways of setting lines of type which may work well enough, and yet keep the reader subconscious- Now the man who first chose glass instead of clay or met- al to hold his wine was a “modernist” in the sense in which I am going to use that term. That is, the first thing he asked of his particular object was not “How should Wine is so strange and potent a thing that it has been used in the central ritual of religion in one place and time, and attacked by a virago with a hatchet in anoth- er. There is only one thing in the world that is capable of stirring and altering men’s minds to the same extent, and that is the coherent expression of thought. That is man’s chief miracle, unique to man. There is no “explanation” whatever of the fact that I can make arbitrary sounds which will lead a total stranger to think my own thought. It is sheer magic that I should be able to hold a one-sid- ed conversation by means of black marks on paper with an unknown person half-way across the world. Talking, broadcasting, writing, and printing are all quite literally forms of thought transference, and it is the ability and eagerness to transfer and re- If you agree with this, you will agree with my one main idea, i.e. that the most important thing about printing is that it con- veys thought, ideas, images, from one mind to other minds. This statement is what you might call the front door of the science of typography. Within lie hundreds of rooms; but unless you start by assuming that printing is meant to convey specific and coherent ideas, it is very easy to find yourself in the wrong house altogether. Before asking what this statement leads to, let us see what it does not necessarily lead to. If books are printed in order to be read, we must distin - guish readability from what the optician would call legibil - ity. A page set in 14-pt Bold Sans is, according to the labo - ratory tests, more “legible” than one set in 11-pt Baskerville. A public speaker is more “audible” in that sense when he bellows. But a good speaking voice is one which is inaudi - ble as a voice. It is the transparent goblet again! I need not warn you that if you begin listening to the inflections and speaking rhythms of a voice from a platform, you are fall - ing asleep. When you listen to a song in a language you do not understand, part of your mind actually does fall asleep, leaving your quite separate aesthetic sensibilities to enjoy themselves unimpeded by your reasoning faculties. The fine arts do that; but that is not the purpose of printing. Type well used is invisible as type, just as the perfect talking voice is the unnoticed vehicle for the transmission of words, ideas. We may say, therefore, that printing may be delightful for many reasons, but that it is important, first and foremost, as a means of doing some- thing. That is why it is mischievous to call any printed piece a work of art, especially fine art: because that would imply that its first purpose was to exist as an expression of beauty for its own sake and for the delectation of the senses. Cal- ligraphy can almost be considered a fine art nowadays, be- cause its primary economic and educational purpose has been taken away; but printing in English will not qualify as an art until the present English language no longer con- veys ideas to future generations, and until printing itself hands its usefulness to some yet unimagined successor. There is no end to the maze of practices in typography, and this idea of printing as a conveyor is, at least in the minds of all the great typogra- phers with whom I have had the privilege of talking, the one clue that can guide you through the maze. Without this essential humility of mind, I have seen ardent designers go more hopelessly wrong, make more ludicrous mistakes out of an excessive enthusiasm, than I could have thought possible. And with this clue, this purposiveness in the back of your mind, it is possible to do the most unheard-of things, and find that they justify you triumphantly. It is not a waste of time to go to the simple fundamentals and rea- son from them. In the flurry of your individual problems, I think you will not mind spending half an hour on one broad and simple set of ideas involving abstract principles. I once was talking to a man who designed a very pleasing advertising type which un- doubtedly all of you have used. I said something about what artists think about a certain problem, and he replied with a beautiful gesture: “Ah, madam, we artists do not think — we feel!” That same day I quoted that remark to another de- signer of my acquaintance, and he, being less poetically in- clined, murmured: “I’m not feeling very well today, I think!” He was right, he did think; he was the thinking sort; and that is why he is not so good a painter, and to my mind ten times better as a typographer and type designer than the man who instinctively avoided anything as coherent as a reason. I always suspect the typographic enthusiast who takes a 1 2 Before asking what this statement leads to, let us see what it does not necessarily lead to. If books are printed in order to be read, we must distinguish readability from what the optician would call legibility. A page set in 14- pt Bold Sans is, according to the laboratory tests, more “legible” than one set in 11-pt Baskerville. A public speaker is more “audible” in that sense when he bellows. But a good speaking voice is one which is inaudible as a voice. It is the transparent goblet again! I need not warn you that if you begin listening to the inflections and speaking rhythms of a voice from a platform, you are falling asleep. When you listen to a song in a language you do not understand, part of your mind actually does fall asleep, leaving your quite separate aesthetic sensibilities to enjoy themselves unimpeded by your reasoning faculties. The fine arts do that; but that is not the purpose of printing. Type well used is invisible as type, just as the perfect talking voice is the unnoticed vehicle for the transmission of words, ideas.Bear with me in this long-winded and fragrant metaphor; for you will find that almost all the virtues of the perfect wine-glass have a parallel in typography. There is the long, thin stem that obviates fingerprints on the bowl. Why? Because no cloud must come between your eyes and the fiery heart of the liquid. Are not the margins on book pages similarly meant to obviate the necessity of fingering the type-page? Again: the glass is colourless or at the most only faintly tinged in the bowl, because the connoisseur judges wine partly by its colour and is impatient of anything that alters it. There are a thousand mannerisms in typography that are as impudent and arbitrary as putting port in tumblers of red or green glass! When a goblet has a base that looks too small for security, it does not matter how cleverly it is weighted; you feel nervous lest it should tip over. There are ways of setting lines of type which may work well enough, and yet keep the reader subconsciously worried by the fear of “doubling” lines, reading three words as one, and so forth. Zala Tiran, Tipografija II, 2021/2022, 3. naloga: The Crystal Goblet, Californian FB, 10/12 pt 1 2 PRELOM ESEJA The Crystal Goblet The Crystal Goblet je esej Beatrice Warde, ki ga je prvič javno predstavila z naslovom Printing Should Be Invisible na dogodku v Londonu leta 1932. Esej je poziv k čistosti v tisku. Je dogma o »nevidni« tipografiji. Večkrat je bil ponatisnjen in še vedno predstavlja koncept jasne tipografije in neposredne predstavitve vsebine. Kot študijsko gradivo – sicer brez resne teoretske podlage – pa naj bi ves ta čas pojasnjeval delovanje tipografije, kot da je hkrati samoumevna in nezmotljiva. Warde poudarja, da je na natisnjeni strani besedilo kot dobro vino, tipografija pa je prozoren kristalen kelih, ki ga vsebuje. Trdi, da je idealna posoda za vino tista, ki razkriva njegove vrline. Od tod tudi naslov eseja, v katerem zagovarja disciplino in ponižnost, ki sta potrebni za ustvarjanje »tiho« postavljenih, »preglednih« knjižnih strani. Po skoraj stoletju sklicevanja na metaforo kristalne čaše se med kritičnimi tipografi pojavljajo utemeljeni pomisleki, da ta ideja nesmiselno in po nepotrebnem ločuje vsebino in njeno predstavitev. Če je tipografija vizualna sestavina reproducirane besede, namreč velja tudi obratno: besedilo brez tipografske komponente nima nobenih vizualnih značilnosti. NALOGA Preberi esej in ga stavi/prelomi tako, da videz besedila predstavlja tvoj odziv na esej ali tvojo interpretacijo ideje eseja. IZVEDBA Sredstva iz tipografske palete (pisave, format, dimenzije, material, število strani, vezava …) izbiraj in uporabljaj po lastni presoji, a pod pogoji, da: → vzpostaviš osnovno hierarhijo dokumenta glede na svoj prelom (avtorica, naslov, podnaslov, glavno besedilo z odstavki, opomba, pagina); → besedilo staviš v zadostnem kontrastnem odnosu (podoba/ozadje); → z besedilom ne ilustriraš, kakršnekoli »čaše« so prepovedane. NASVET Uporabi že pridobljena tipografska znanja. Premisli, kaj pomeni odstopanje od norm ali kršenje »pravil«. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ se seznani z idejo »nevidne« tipografije, ☑ kritično reflektira vsebino eseja, ☑ manifestira svoj odziv zgolj s tipografskimi sredstvi. 36 Imagine that you have before you a flagon of wine. You may choose your own favourite vintage for this imaginary demonstration, so that it be a deep shimmering crimson in colour. You have two goblets before you. One is of solid gold, wrought in the most exquisite pat terns. The other is of crystal-clear glass, thin as a bubble, and as transparent. Pour and drink; and according to your choice of goblet, I shall know whether or not you are a connoisseur of wine. For if you have no feelings about wine one way or the other, you will want the sensation of drinking the stuff out of a vessel that may have cost thousands of pounds; but if you are a member of that vanishing tribe, the amateurs of fine vintages, you will choose the crystal, because everything about it is calculated to reveal rather than hide the beautiful thing which it was meant to contain. Bear with me in this long-winded and fragrant metaphor; for you will find that almost all the virtues of the perfect wine- glass have a parallel in typography. There is the long, thin stem that obviates fingerprints on the bowl. Why? Because no cloud must come between your eyes and the fiery heart of the liquid. Are not the margins on book pages similarly meant to obviate the necessity of fingering the type-page? Again: the glass is colourless or at the most only faintly tinged in the bowl, because the connoisseur judges wine partly by its colour and is impatient of anything that alters it. There are a thousand mannerisms in typography that are as impudent and arbitrary as put ting port in tumblers of red or green glass! When a goblet has a base that looks too small for security, it does not mat ter how cleverly it is weighted; you feel nervous lest it should tip over. There are ways of set ting lines of type which may work well enough, and yet keep the reader subconsciously worried by the fear of “doubling” lines, reading three words as one, and so forth. Now the man who first chose glass instead of clay or metal to hold his wine was a “modernist” in the sense in which I am going to use that term. That is, the first thing he asked of his particular object was not “How should it look?” but “What must it do?” and to that extent all good typography is modernist. Wine is so strange and potent a thing that it has been used in the central ritual of religion in one place and time, and at tacked by a virago with a hatchet in another. There is only one thing in the world that is capable of stirring and altering men’s minds to the same extent, and that is the coherent expression of thought. That is man’s chief miracle, unique to man. There is no “explanation” whatever of the fact that I can make arbitrary sounds which will lead a total stranger to think my own thought. It is sheer magic that I should be able to hold a one-sided conversation by means of black marks on paper with an unknown person half-way across the world. Talking, broadcasting, writing, and printing are all quite literally forms of thought transference, and it is the ability and eagerness to transfer and receive the contents of the mind that is almost alone responsible for human civilization. If you agree with this, you will agree with my one main idea, i.e. that the most important thing about printing is that it conveys thought, ideas, images, from one mind to other minds. This statement is what you might call the front door of the science of typography. Within lie hundreds of rooms; but unless you start by assuming that printing is meant to convey specific and coherent ideas, it is very easy to find yourself in the wrong house altogether. Before asking what this statement leads to, let us see what it does not necessarily lead to. If books are printed in order to be read, we must distinguish readability from what the optician would call legibility. A page set in 14-pt Bold Sans is, according to the laboratory tests, more “legible” than one set in 11-pt Baskerville. A public speaker is more “audible” in that sense when he bellows. But a good speaking voice is one which is inaudible as a voice. It is the transparent goblet again! I need not warn you that if you begin listening to the inflections and speaking rhythms of a voice from a platform, you are falling asleep. When you listen to a song in a language you do not understand, part of your mind actually does fall asleep, leaving your quite separate aesthetic sensibilities to enjoy themselves unimpeded by your reasoning faculties. The fine arts do that; but that is not the purpose of printing. Type well used is invisible as type, just as the perfect talking voice is the unnoticed vehicle for the transmission of words, ideas. We may say, therefore, that printing may be delightful for many reasons, but that it is important, first and foremost, as a means of doing something. That is why it is mischievous to call any printed piece a work of art, especially fine art: because that would imply that its first purpose was to exist as an expression of beauty for its own sake and for the delectation of the senses. Calligraphy can almost be considered a fine art nowadays, because its primary economic and educational purpose has been taken away; but printing in English will not qualify as an art until the present English language no longer conveys ideas to future generations, and until printing itself hands its usefulness to some yet unimagined successor. There is no end to the maze of practices in typography, and this idea of printing as a conveyor is, at least in the minds of all the great typographers with whom I have had the privilege of talking, the one clue that can guide you through the maze. Without this essential humility of mind, I have seen ardent designers go more hopelessly wrong, make more ludicrous mistakes out of an excessive enthusiasm, than I could have thought possible. And with this clue, this purposiveness in the back of your mind, it is possible to do the most unheard-of things, and find that they justify you triumphantly. It is not a waste of time to go to the simple fundamentals and reason from them. In the flurry of your individual problems, I think you will not mind spending half an hour on one broad and simple set of ideas involving abstract principles. I once was talking to a man who designed a very pleasing advertising type which undoubtedly all of you have used. I said something about what artists think about a certain problem, and he replied with a beautiful gesture: “Ah, madam, we artists do not think — we feel!” That same day I quoted that remark to another designer of my acquaintance, and he, being less poetically inclined, murmured: “I’m not feeling very well today, I think!” He was right, he did think; he was the thinking sort; and that is why he is not so good a painter, and to my mind ten times bet ter as a typographer and type designer than the man who instinctively avoided anything as coherent as a reason. I always suspect the typographic enthusiast who takes a printed page from a book and frames it to hang on the wall, for I believe that in order to gratify a sensory delight he has mutilated something infinitely more important. I remember that T.M. Cleland, the famous American typographer, once showed me a very beautiful layout for a Cadillac booklet involving decorations in colour. He did not have the actual text to work with in drawing up his specimen pages, so he had set the lines in Latin. This was not only for the reason that you will all think of; if you have seen the old typefoundries’ famous Quousque Tandem copy (i.e. that Latin has few descenders and thus gives a remarkably even line). No, he told me that originally he had set up the dullest “wording” that he could find (I dare say it was from Hansard), and yet he discovered that the man to whom he submit ted it would start reading and making comments on the text. I made some remark on the mentality of Boards of Directors, but Mr Cleland said, “No: you’re wrong; if the reader had not been practically forced to read — if he had not seen those words suddenly imbued with glamour and significance — then the layout would have been a failure. Set ting it in Italian or Latin is only an easy way of saying ‘This is not the text as it will appear.’” Let me start my specific conclusions with book typography, because that contains all the fundamentals, and then go on to a few points about advertising. The book typographer has the job of erecting a window between the reader inside the room and that landscape which is the author’s words. He may put up a stained-glass window of marvellous beauty, but a failure as a window; that is, he may use some rich superb type like text gothic that is something to be looked at, not through. Or he may work in what I call transparent or invisible typography. I have a book at home, of which I have no visual recollection whatever as far as its typography goes; when I think of it, all I see is the Three Musketeers and their comrades swaggering up and down the streets of Paris. The third type of window is one in which the glass is broken into relatively small leaded panes; and this corresponds to what is called “fine printing” today, in that you are at least conscious that there is a window there, and that someone has enjoyed building it. That is not objectionable, because of a very important fact which has to do with the psychology of the subconscious mind. That is that the mental eye focuses through type and not upon it. The type which, through any arbitrary warping of design or excess of “colour,” gets in the way of the mental picture to be conveyed, is a bad type. Our subconsciousness is always afraid of blunders (which illogical set ting, tight spacing and too-wide unleaded lines can trick us into), of boredom, and of officiousness. The running headline that keeps shouting at us, the line that looks like one long word, the capitals jammed together without hair-spaces — these mean subconscious squinting and loss of mental focus. And if what I have said is true of book printing, even of the most exquisite limited editions, it is fifty times more obvious in advertising, where the one and only justification for the purchase of space is that you are conveying a message — that you are implanting a desire, straight into the mind of the reader. It is tragically easy to throw away half the reader- interest of an advertisement by set ting the simple and compelling argument in a face which is uncomfortably alien to the classic reasonableness of the book-face. Get at tention as you will by your headline, and make any pret ty type pictures you like if you are sure that the copy is useless as a means of selling goods; but if you are happy enough to have really good copy to work with, I beg you to remember that thousands of people pay hard-earned money for the privilege of reading quietly set book-pages, and that only your wildest ingenuity can stop people from reading a really interesting text. Printing demands a humility of mind, for the lack of which many of the fine arts are even now floundering in self-conscious and maudlin experiments. There is nothing simple or dull in achieving the transparent page. Vulgar ostentation is twice as easy as discipline. When you realise that ugly typography never effaces itself; you will be able to capture beauty as the wise men capture happiness by aiming at something else. The ‘stunt typographer’ learns the fickleness of rich men who hate to read. Not for them are long breaths held over serif and kern, they will not appreciate your split ting of hair- spaces. Nobody (save the other craftsmen) will appreciate half your skill. But you may spend endless years of happy experiment in devising that crystalline goblet which is worthy to hold the vintage of the human mind. Originally printed in London in 1932, under the pseudonym Paul Beaujon. Beatrice Lamberton Warde (September 20, 1900 – September 16, 1969, née Beatrice Becker) was a twentieth century writer and scholar of typography. As a marketing manager for the British Monotype Corporation, she was influential in the development of printing tastes in Britain and elsewhere in the mid-twentieth century and was recognized at the time as “[o]ne of the few women typographers in the world”. Her writing advocated higher standards in printing, and championed intelligent use of historic typefaces from the past, which Monotype specialised in reviving, and the work of contemporary typeface designers.[ht tps://en.wikipedia.org/wiki/Beatrice_Warde]Originally printed in London in 1932, under the pseudonym Paul Beaujon. This version printed in London 1955. [ht tp://veryinteractive.net/content/2-library/52-the-crystal-goblet/warde- thecrystalgoblet.pdf]or Printing Should Be InvisibleThe Crystal GobletBeatrice Warde Imagine that you have before you a flagon of wine. You may choose your own favourite vintage for this imagin ary demo nstration , so that it be a deep shimme r- ing crimson in colour. You have two goblets before you. One is of solid gold, wrought in the most exquisit e patterns. The other is of crystal-clear glass, thin as a bubble, and as transpar ent. Pour and drink; and accord- ing to your choice of goble t, I shall know whether or not you are a con- noisse ur of wine. For if you have no feelin gs about wine one way or the other, you will want the sensat ion of drinking the stuff out of a vessel that may have cost thousan ds of pounds; but if you are a membe r of that vanishing tribe , the amat eurs of fine vintages, you will choo se the crystal, because everything about it is calcu lated to reveal rather than hide the beaut iful thing which it was mean t to contain. Bear with me in this long-winded and fragrant metaphor; for you will find that almo st all the virtues of the perfect wine-glass have a parallel in typography. There is the long, thin stem that obviates fingerprints on the bowl. Why? Because no cloud must come between your eyes and the fiery hear t of the liquid. Are not the margins on book page s similarly meant to obviate the necessity of finge ring the type-page ? Again: the glass is colourless or at the most only faintly tinged in the bowl, because the connoisseur judge s wine partly by its colour and is impat ient of anything that alters it. There are a thousan d man nerisms in typography that are as impuden t and arbitrary as puttin g port in tumble rs of red or green glass! When a goble t has a base that looks too small for security, it does not matt er how cleverly it is weighted; you feel nervous lest it should tip over. There are ways of setting lines of type which may work well enough, and yet keep the reade r subconsc iously worried by the fear of “doublin g” lines, reading three words as one, and so forth. Now the man who first chose glass instead of clay or metal to hold his wine was a “modernis t” in the sense in which I am going to use that term. That is, the first thing he asked of his particular object was not “How should it look?” but “What mus t it do?” and to that extent all good typography is mo derni st. Wine is so strange and potent a thing that it has been used in the central ritual of religion in one place and time, and attacked by a virago with a hatchet in another. There is only one thing in the world that is capable of stirring and altering men ’s minds to the same extent, and that is the coherent expression of though t. That is man ’s chief miracle, uniqu e to man . There is no “explanation” whatever of the fact that I can make arbit rary sounds which will lead a total stranger to think my own thought. It is sheer magic that I should be able to hold a one-sided conversatio n by mean s of black marks on pape r with an unknown person half-way across the world. Talkin g, broadc asting, writing, and printing are all quite literally forms of thought transference, and it is the abilit y and eagern ess to transfer and receiv e the contents of the mind that is almo st alone respon sible for hu- man civilization.If you agree with this, you will agree with my one main idea, i.e. that the most impor tant thing about printing is that it conveys thought, ideas, image s, from one mind to other minds. This statemen t is what you migh t call the front door of the science of typography. Within lie hundr eds of rooms; but unless you start by assuming that printing is mean t to convey specific and coherent ideas, it is very easy to find yourself in the wrong house altogether. Before asking what this statement leads to, let us see what it does not necessarily lead to. If books are printed in order to be read, we mus t distinguish readabilit y from what the optician would call legibilit y. A page set in 14-pt Bold Sans is, according to the labor atory tests, more “legible ” than one set in 11-pt Bask erville. A public speaker is more “audible ” in that sense when he bellows. But a good speak ing voice is one whic h is inaudible as a voice. It is the transpar ent goble t again ! I need not warn you that if you begin listening to the inflections and speaking rhythms of a voice from a plat- form, you are falling asleep. Whe n you listen to a song in a language you do not understand, part of your mind actually does fall aslee p, leaving your quite separ ate aesthetic sensibilitie s to enjoy themse lves unim- peded by your reasonin g facult ies. The fine arts do that; but that is not the purpose of printing. Type well used is invisible as type, just as the perfect talking voice is the unnoticed vehicle for the transmission of words, ideas. We may say, therefore, that printing may be deligh t- ful for man y reasons, but that it is impor tant, first and foremo st, as a mean s of doing something. That is why it is misc hievous to call any printed piece a work of art, espec ially fine art: because that would im- ply that its first purpose was to exist as an expression of beauty for its own sake and for the delectation of the senses. Calligr aphy can almo st be conside red a fine art nowaday s, because its primar y economic and educ ational purpose has been taken away; but printing in English will not qualify as an art until the present English language no longer con- veys ideas to future gener ations, and until printing itself hands its use- fulness to some yet unimagined succe ssor. There is no end to the maze of practices in typogr aphy, and this idea of printing as a conveyor is, at least in the minds of all the great typogr aphers with whom I have had the privilege of talking, the one clue that can guide you through the maze. Without this essen tial humility of mind, I have seen ardent designers go more hopelessly wrong, make more ludicrous mis- takes out of an excessive enthusiasm, than I could have thought possi- ble. And with this clue, this purposiveness in the back of your mind, it is possible to do the most unhear d-of things, and find that they justify you triumph antly. It is not a waste of time to go to the simple fundamen tals and reason from them. In the flurry of your indiv idual problems, I think you will not mind spending half an hour on one broad and simple set of ideas in volving abstract principle s.I once was talking to a man who designed a very pleasing advertising type which undoub t- edly all of you have used. I said some thing about what artists think about a certain problem, and he replied with a beautiful gesture: “Ah, madam, we artists do not think — we feel!” That same day I quoted that remar k to another designer of my acquain tance, and he, being less po- etically inclined, murmur ed: “I’m not feeling very well today , I think!” He was right, he did think; he was the thinking sort; and that is why he is not so good a painter, and to my mind ten times better as a typogr apher and type designer than the man who instinctively avoided anything as coherent as a reason . I always suspec t the typogr aphic enthusi- ast who takes a printed page from a book and frame s it to hang on the wall, for I believe that in order to gratify a sensory deligh t he has mutilated some thing infinitely more impo rtant. I remember that T.M. Cleland, the famous Amer ican typographer , once showed me a very beautifu l layout for a Cadillac booklet involvin g decorations in colour. He did not have the actual text to work with in drawing up his spec imen page s, so he had set the lines in Latin. This was not only for the reason that you will all think of; if you have seen the old type foundries’ famou s Quousque Tande m copy (i.e. that Latin has few descender s and thus gives a remark ably even line). No, he told me that originally he had set up the dulle st “wording” that he could find (I dare say it was from Han- sard), and yet he discovered that the man to whom he submit ted it would start readin g and makin g commen ts on the text. I made some remar k on the men tality of Boar ds of Directors, but Mr Cleland said, “No: you’re wrong; if the reader had not been practically forced to read — if he had not seen those words suddenly imbu ed with glamo ur and signific ance — then the layout would have been a failure. Setting it in Italian or Latin is only an eas y way of saying ‘This is not the text as it will appear .’” Let me start my specific conclusions with book typogr aphy, because that contains all the fundamen tals, and then go on to a few points about advertising. The book typographer has the job of erecting a windo w between the reade r inside the room and that landscape which is the author’s words. He may put up a stained- glass windo w of marvellous beaut y, but a failure as a window; that is, he may use some rich superb type like text gothic that is some thing to be looked at, not through. Or he may work in what I call transpar ent or invisible typography. I have a book at home , of which I have no visual recollection what ever as far as its typogr aphy goes; when I think of it, all I see is the Three Musketeers and their comrades swagger ing up and down the streets of Paris. The third type of window is one in whic h the glass is broken into relatively small leade d panes; and this corre- sponds to what is called “fine printing” today , in that you are at least consc ious that there is a windo w there, and that someon e has en- joyed buildin g it. That is not objec tionable, because of a very impo rtant fact which has to do with the psychology of the subc onsc ious min d.That is that the men tal eye focuses through type and not upon it. The type which, through any arbitrary warping of design or excess of “colour ,” gets in the way of the men tal picture to be conveyed, is a bad type. Our subc onscio usne ss is always afraid of blunder s (which illogical setting, tight spacing and too-wide unleaded lines can trick us into), of boredom, and of officio usne ss. The runnin g headline that keeps shou ting at us, the line that looks like one long word, the cap- itals jammed together witho ut hair-space s — these mean subcon- scious squ inting and lo ss of men tal focus. And if what I have said is true of book printing, even of the most exquisit e limited editions, it is fifty times more obvious in advertising, where the one and only justification for the purchase of space is that you are conveying a message — that you are implan ting a desire, straight into the mind of the reader . It is tragically easy to throw away half the reader -interest of an advertisemen t by setting the simple and compelling argumen t in a face which is unco mfortably alien to the classic reason ablene ss of the book-face. Get attention as you will by your headline , and make any pretty type pictures you like if you are sure that the copy is useless as a means of selling goods; but if you are happ y enough to have really good copy to work with, I beg you to reme mber that thousan ds of people pay hard-earned mone y for the privilege of reading quietly set book-page s, and that only your wilde st ingenuity can stop people from readin g a really interesting text. Printing demands a humilit y of mind, for the lack of which man y of the fine arts are even now flounder ing in self-conscious and mau dlin exper imen ts. There is no thing simple or dull in achie ving the transpar ent page. Vulgar ostentation is twice as easy as disciplin e. Whe n you realise that ugly typography never effaces itself; you will be able to capture beaut y as the wise men capture happine ss by aiming at some thing else. The ‘stunt typographer ’ learns the fickle- ness of rich men who hate to read. Not for them are long breaths held over serif and kern, they will not appr eciat e your splitt ing of hair- spac es. Nobody (save the other craftsme n) will appr eciat e half your skill. But you may spen d endle ss years of happ y experimen t in devising that crystalline goble t which is worthy to hold the vintage of the human mind . - atrice Becker) was a twentieth century writer and scholar of typography. As a mark eting manager for the British Mono type Corpor ation , she was influen tial in the developmen t of printing tastes in Britain and elsewhere in the mid-twentieth century and was recogniz ed at the time as “[o]ne of the few women typographer s in the world”. Her writing advocat ed higher standards in printing, and champi oned intellige nt use of historic typefaces from the past, whic h Monotype spec ialised in reviving, and the work of contempo rary typeface designer s.[https://en.wikipedia. org/wiki/Beat rice_Warde] Hana Besjedica, Tipogra�ija II, 2021/2022, 3. naloga: The Crystal Gobletpisava: Bodoni TM Regular 8 pt pisava: Bodoni TM Black 8 pt pisava: Bodoni TM Italic 8 pt Tajda Hladnik, Tipografija II, 2019/2020, 4. naloga: Izjava na plakatu (,,No man is an island’’) IZJAVA NA PLAKATU a Za umetniške in oblikovalske prakse sta značilni intelektualna brezmejnost in kritična odzivnost. V zgodovini so umetniki s svojimi stvaritvami pogosto pomembno reflektirali družbene težave in pomagali pri njihovem razumevanju. Primer, ki v najširšem smislu opozarja človeštvo na izčrpavanje planeta, na katerem živimo in migriramo, je izjava slovite performerke Marine Abramović: »We’re all in the same boat.« Z njo je leta 2018 na plakatu obeležila 50. tržaško regato Barcolana in razvnela politične strasti. Na eni strani so izjavo v avantgardnem likovnem jeziku prepoznali kot politično propagando in jo označili za nesprejemljivo. Na drugi strani so naročniki izjavo trdno zagovarjali kot univerzalno sporočilo, ki vse opozarja na okoljsko problematiko, in jo uporabili za namene promocije regate. Umetnica ni odstopila od svoje ideje in je ostala nedosegljiva za komentarje. Pozimi leta 1623 je takrat hudo bolni angleški pesnik John Donne svojo Meditacijo 17 začel z besedami »No man is an island«. V eseju razpravlja o naši univerzalni medsebojni povezanosti. Po stoletjih različnih interpretacij je njegova metafora že zdavnaj ponarodela. Danes pa odslikava svoje nasprotje v srhljivem paradoksu globalnega – na vseh mogočih ravneh prepletenega – sveta: njegovi selektivni prepustnosti. Sprega agresivnega kapitala in tendencioznih informacij nam s pomočjo prefinjenih tehnoloških vzvodov na eni strani vliva vero v našo neskončno medsebojno povezanost, na drugi strani pa nas individualizira, atomizira in razporeja v majcene ideološke otoke, polne predsodkov, iz katerih se napajajo izolacionistične težnje po planetu. NALOGA Na listu pokončnega formata A2 (420 × 596 mm) oblikuj tipografski plakat z izjavo: »We’re all in the same boat.« NALOGA Na listu pokončnega formata A2 (420 × 596 mm) oblikuj tipografski plakat z izjavo: »No man is an island.« IZVEDBA Plakat oblikuj analogno ali digitalno, črno-belo ali v barvah. Uporabljal le sredstva s tipografske palete. Uporaba konkretnih podob (ilustracije ali fotografije) ni dovoljena, lahko pa s tema tehnikama narediš svoje napise/črke/ pisavo. NASVET Dobro se seznani z družbenim kontekstom izjave. Premisli o mnogih plasteh njenega sporočila in se odzovi z lastnim vizualnim jezikom. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ skozi provokativno izjavo spoznava družbeno stvarnost; ☑ s tipografskimi prijemi interpretira idejo; ☑ razvija lasten vizualni jezik. 40 IZJAVA NA PLAKATU b Pravimo, da slika pove več kot tisoč besed. Določene ideje lažje opišemo s sliko. Recimo: zelena, šilček, Mondrian, Bled. Nekatere pojme pa s sliko težje orišemo: mogoče, naprej, kajne, brezbrižnež. Če ste se kdaj igrali pantomimo, Activity ali Pictionary, vam je ta izkušnja verjetno znana. Kot oblikovalci imamo možnost, da opis in oris združimo. Naše primarno orodje – tipografija – je orodje za sestavljanje besed, poleg tega pa komunicira tudi vizualno. Lahko je moderna, agresivna, žaljiva, amaterska, aktivna, zabavna, srednjeveška … Ton sporočila razumemo, še preden ga preberemo. Če je likovni pristop napačen, je lahko vidno sporočilo razumljeno napačno. NALOGA Na listu pokončnega formata A2 (420 × 596 mm) izbran citat preoblikuj v tipografski plakat. Likovni jezik plakata naj odraža vsebino sporočila oziroma tvoje razumevanje. IZVEDBA Plakat izvedi v prosti tehniki, analogno ali digitalno, črno-belo ali v barvah. Uporabljal le sredstva s tipografske palete. Uporaba konkretnih podob (ilustracije ali fotografije) ni dovoljena, lahko pa s tema tehnikama narediš svoje napise/ črke/pisavo. NASVET Preberi esej Michaela Rocka Fuck Content (2009), ki nam ga je predlagal gostujoči mentor Nejc Prah in ga označil za klasiko. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ reflektira provokativen citat, ☑ interpretira idejo s tipografskimi sredstvi, ☑ razvija lasten vizualni jezik. CITATI The future is certain, it is the past which is unpredictable. (2021) Everything happens so much. (2022) Too busy having no ideas. (2023) 44 ¼þǛĩƪĩŦŎĢþűþŦŎrþƷŎĝĩţƪĩǮĩűŎ: Ena komedija v 5 aktih űƷŻű¼ŻůþǮhŎűʼnþƢƷ Spisano 1790 njegova gospa ǛƢƷűþƢłƢþƮĝŎűƪţŎ  ʼnŎƮűþ ƮƷƿĢĩűƷűþǛþţþűěþʼn þĢǛŻţþƷűþĢĩǮĩŦŎ  ţþűěĩŦŎƢłƢþƮĝŎűƪţŎ  űŠĩłŻǛƮƢŎĚþƢ  ǮƿƟþűŻǛþʼnĝŎ  ŦþţþŠ  ĢĩŦþǛĩě  ƢŎʼnƷűŎʼnŦþƟĩě  GŻĢěŎ  fůĩƷŎƮţŎŁþűƷŠĩŎűĢĩţŦŎĝŎ Igrá se na gradu na Gorenjskem blizu vasi. PERŠONE BARON NALETEL ROZALA r¼S"/f t/òf ¼t"/f ZMEŠNJAVA òÃò/f Ã'h JERCA df GAŠPER r¦f PRVI AKT   ŎůĩƢűþƟŻŦƪƟƢþǛŦŠĩűܘtþ ƪƢĩĢŎƪƷŻŠŎǛĩŦŎţƪƷŻŦǬþűþƪŦŻűŎƷܘrþƷŎĝĩţ   űĩţþŠůĩƢŎƟŻƷŦĩʼnܘtĩǮţþ ƪƷŻŠŎƟƢĩĢƮƟĩłŦŻůܒƪŦþůűŎţŎűƢŻǮŻűþűŠĩů popravlja. Prvi nastop rþƷŎĝĩţܒtĩǮţþ 'ĩǛĩƷűþŠƪƷĝĩǛŦŠĩǛŠĩĢŻŦłŻƪƷ܌ƮŎƢŻţŻƪƷƟþţƮĩƪƷŎűĢǛþŠƪĩƷܒ £ŻłŦĩŠ܌rþƷŎĝĩţ܌ůŻŠƪŦþůűŎţܗƷþţŻĚŻŦĩƟƮŎƪƷþŦ܌ţþŠűĩܓ £ƢþǛŦĩƟżܗƷþƢŻǮþƷƿĢŎŦĩƟŻƪƷŻŠŎ܌þŦŦĩƟƮŎěǛĩĢĸƷǛŻŠŎʼnŦŎěƢŻǮþǛ ůŻŠŎʼnŻĝĩʼn܎ malo nazaj stopifþŠƟþţůĩƢŎƮ܌ŦŠƿĚŎůŻŠܓ GŦĩĢþů܌ĝĩĚŻƟŻƪƷĩŦŠþ܌ţþƷĩƢŻűþůþŠĩĚþƢŻűŻĚŦŠƿĚŎŦ܌ĢŻƪƷŎ ƟƢŻƪƷŻƢþŎůĩŦþܒ fþŠƷƿţþŠĚŻƪƷþŦþܓ ¼ƿţþŠĚŻűþŠƿƟƢĩĚŎǛÿŦŎƮĝĩܒ ¼þűĩĚŻƟĪŦþ܌ƟŻűŻĚĩűŎěĪűŎܒ ðþţþŠűĩܓ ðþĢŻƪƷŎ܌ĢþŠþǬűĩĝĩůܒ ŦƪĩǛĩűĢþƢƟŻǛĪ܌ǬþţþŠűĩܒ ¼ƿĢŎƷŻƪĩűĩƟŻǛĪܒ ¼þţŻŠĩŦĩ܌ţþĢþƢűþƪǮĩűĪĩűţƢþƷǛƪǛŻŠŻůƢĩǮŻƿŠþůĩŠŻܒ ¼ŎʼnŻĚŻĢŎ܎ ŦǛĩƮ܌tĩǮţþ܌ĢþŠþǬǬþűþƟƢĩŠűĩĚŻůǛĩĝţƢƷŻǛŦŻǛŎŦĢŻŦŎƟŻ ǛƢƷƿܓ¼ŎĚŻƮůŻƢþŦþǬůþűŻĢƢƿłþĝĩƢþǛűþƷŎܒĢĢþűĩƪƷĩłþ ĢűĩǛþƪĩůƟƢǛŎʼnŎƮűŎƪŦƿǮþĚűŎţŎűƷþţŻƢĩţŻĝƟƢŎŠþƷĩŦŠĚþƢŻűŻǛܒ £ŻƷĩů܌ůĪűŎů܌ĚŻƮǛĩűĢþƢƪƟŻǬűþŦþ܌ĢþǛěĩŦĩůłƢþĢƿűŎ ĚŻŦŠƮĩłþţƢþŠþǬþűþŠƿĢǛþţþţŻƢƷƿţþŠǛƪƢĩĢŎůĩĢĚþƢŻűŻůŎű łűÿĢŦŠŎǛŻłŻƪƟżܒfþĢþƢłŻƪƟżƟŻűŻĝŎ܌ƟŻƪƷþǛŎů܌ƷƢĩĚƿʼnĚŻŦŎŎű ǬǛŻűĝĩţǬþƟŻŠĩ܌ƷƢŎƪƷŻƟŎűŠŎěĩƪƷŻƢŎƮܮŁƢţܮ܎ŎűűŻƷƢŎĚŻƮܒfþĢþƢ  łŻƪƟŻĢůĩűĩʼnŻĝĩŎűǬǛŻűĝĩţǬþƟŻŠĩ܌ĢǛþţƢþƷƪţŻĝŎůܮŁƢţܮ܎Ŏű ƟƢŎűŠĩůĚŻůܒ £ƢþǛŎůþƮ܎fþĢþƢƟþţǬŠƿƷƢþŠǬǛŻűĝĩţǬþƟŻŠĩŎűłŻƪƟŻĢƷĩĚŎţþţŻ  ĢŻŦłŻĢŻŦłŻŻƟƢþǛŎŦŻĢÿ܌ŻűƷƿĢŎƷƢŎƪƷŻƟŎűŠŎěĩƪƷŻƢŎܮŁƢţܮ܎ŎűŠĩ ƟƢŎůŻŠŎʼnǛƢþƷŎʼn܌ƷƢŎţƢþƷƪţŻĝŎ܌ŁƢţܮ܎ fþţŻůĩűŎƮܓ £ŻƪŦƿƮþŠ܎ GŻǛſƢŎǬþĚŻǮŠŻǛŻŦŠŻ܎ tþƮĚþƢŻűtþŦĮƷĩŦƪĩŠĩŦĩƟŎʼnƟƿűěƷƿţþŠŻţŻŦŎǮĩűþǛĩŦŎĝþŦܗŻűĚŎr¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf3 2 òƿǮĩţ܎¼þƟƢĩţŦĩƷŎòƿǮĩţ"܎ĩůƿƢĩĚĩƢűĩƟŻŦŻůŎůܮ ŦŎƪŎţĢþŠůŎƪŦŎŦ܌ĢþĚŻŻűůĩűŎĢŻƷŻĢþŦǬþǛŻŦŠŻƷǛŻŠĩƪŦƿǮĚĩܓ ðþţþŠűĩܓrĩűŎƪĩǬĢŎ܌ĢþƪĩůǛĩűĢþƢܮ Ãʼn܌ţþţŻƪŻƷŎƿĝĩűŎŦŠƿĢŠĩűĩƿůűŎ܎ £ƢþǛŎŠŻƷþţŻܒ ŦƷþƪǛĩƷǛĩűĢþƢűĩǛĩƢŠþůĩܒ ¼þƪǛĩƷŠĩűĩƿůĩűܒ £ŻƪŦƿƮþŠƷĩĢþŠܒtþƮĚþƢŻűʼnŻĝĩůĩűĩűþƪţƢŎǛűĩůǬþƪĩţƿƟŎƷŎŎű ƷŎĚŎǛĩƪĩŦŠĩŎůĩŦƟŦþƮĝĢƢǮþƷŎܮ܎¼þůŎƪĩŦűŎƷþţŻűþƟþĝűþ܌ţþŠ ůĩűŎƮܓ òĩůŎĚŻŠĩǬþĝĩŦŻƢþǬĢĩŠþŦþܮ tŎĝƪĩűĩƟƢþƪţþŠƟŻĝĩŦƿܒ ðþţþŠűĩܓ ŎƿƷĩłűŎŦţþţƮĩűĚĩĢĮűĩěǛĩűǬĚŻƪƷŎܒ ¼ŎƪŎǛĩűĢþƢƟŻƢĩĢűþܮ܎fþţŻĚŎƟþţĚŎŦŻ܌ţŻĚŎůŎĢǛþƷŻƢĩĝ ĢƢƿłþĝĩǬǛŎŦþܒdþǬłþʼnŻĝĩůƪƟĩŦŠþƷŎ܌ĢþĚŎŻűƮĩƷþţŻǬĚƢŎƪþűĚŎŦܗ þŦĢŻƷþůŻƢþƟƢĪĢǛþƢǮþƷƿĚŎƷŎܒ ¼ŻŠĩŦĩ'܎ĩűþƢŎűłŻŦŠƿȀŠþƷĩĚĩǛţƿƟĢƢǮŎܒ þƢŻűʼnŻĝĩůĩűĩłŻŦŠƿŁþƷŎ܌ƢþŠƮŎĚŻůŠþǬűŠĩłþܒ ŦŎƪĩűŎĝűĩĚŻŠŎƮܓ fŻłÿƪĩĚŻůĚþŦܓfĢŻƢűĩǛþłþ܌ŠĩĚƢĩǬĚŦþłþܒ ðǛŻűĝĩţƪĩƪŦŎƮŎܒ GŻƪƟþŠĩǮĩűþűŻłþʼnܗƪŎűŻĝŎůŎŠĩƟƢŎƟŻǛĩĢŻǛþŦþ܌ĢþʼnŻĝĩĢþűĩƪ ǬůþűŻűþƢƟƢǛŎĝłŻǛŻƢŎƷŎܒ ¼ŻƟþţǮĩţþŠƟŻůĩűŎܒ rŻƢþůŎƷŎܗůŻŠĚŻĢŎ܌rþƷŎĝĩţܒrŎƪŦŎűþƷŻ܌ţþƢŎůþƮƪƷŻƢŎƷŎܒ fþŠƷþţŻţůþŦƿłƢĩƮܓ¼ŎűŎĝƟƢþǛűĩƪƟŻǬűþƮ܌ţþţŻłƢŻǬűŻƷĩ ŦŠƿĚŎůܒ fĢþŠĚŻƮĩűţƢþƷŠĩűŠþŦůĩűŎŦĩܮƷżŻĢŠƿƷƢþĢŻǛĩĝĩƢþƟƢþǛŎƷŎܓ fþţŻƢʼnŎƷƢŻƷŎĚŻůŦĩܮƷżŻĢŠƿƷƢþĢŻǛĩĝĩƢþƪţþǬþƷŎůŻłĩŦܒ  ƪƷĩĝĩܘ *** r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf r¼S"/f t/òf¼ŻŠĩƢĩƪ'܎ĩţŦŎěþŠĩƷþ܌ĢþŠŎűŎƟþƢþ܎ţƢŻłŦþţþţŻƢŎłƢþĝŎěþ܌ ƟƢŎƟƢþǛűþ܌ƟƢŎŦŠƿĢűþ܎¼ŻŠĩǛƪĩǮŎǛż܌ǛƪĩƟŻŦűŻŦŠƿĚĩǬűŎŎűŻłűŠþ܎ ܮSűǬƢþǛĩűƷƿĢŎţþţŻƟþůĩƷűþܮ܎GƢĩłŻƢŎűĢŻŦŎűƢŻţĩƢŎĚŦŠĩܒ ܮNþ܌ʼnþ܌ŦŠƿĚŎůŻŠĚþƢŻű܌ƪǛþǛţƿƟܓðĢþŠƮĩŦĩǬþƪƷŻƟŎů܌ǬþţþŠ ůĩűĩƷþţŻǛŎƪŻţŻƟŻǛǬĢŎłűŎƷŎʼnŻĝĩŠŻܒdþǬĚŎűŠŎůƪŦƿǮŎŦ܌ŻűŐƟþţ ůŻŠŎǮĩűŎܗŠþǬĚŎűŠŎʼnłŦþǛżţƢŎƮƟþŦ܌ŻűŐƟþţůŻŠŻ܌ŠþǬĚŎƪĩǬþűŠŎʼn ǮŦþʼnƷŻƷƢƿĢŎŦ܌ŻűŐĚŎƟþţǬþůŻŠŻƪţƢĚĩŦŎܒrþƷŎĝĩţ܌ƷþţŻĢþŦĩĝ ƪĩűĩĚŻƮǬłƿĚŎŦܮܒ¼ŎƟþţ܌ƪƷþƢþŦþǮűŎǛþĚĩƮƷŎŠþ܌ƟƢŎŦŎǬűŠĩűŎòƿǮĩţ܎ ¼ĩĚĩĚŻůŠþǬܮţŻłÿܮܓrþƷŎĝĩţ܌ĢŻĚƢŻƟƢĩůŎƪŦŎ܎¼ƿţþŠƪĩűĩƪůĩƮ ƟƢĩűþłŦŎƷŎܒ¼ŎŠŎʼnůŻƢþƮƷþţŻǛţƿƟƪƟƢþǛŎƷŎ܌ĢþƪŎĚŻĢŻĩĢĩű ĢƢƿłĩůƿƢŻłĪŻĢĚŎŦŎܒtþƢƟƢǛŎĝůŻƢþƮĢĩűþƢŎűtĩǮţŻŎůĩƷŎܗ ĚþƢŻűƿţþţŻĢƢƿłŻţŻƪƷƟŻĢŦŻǮŎƮ܌òƿǮţþƟþţĢŻĚƢŻűþůþǮĩƮܒ  ðůĩƮűŠþǛþܒrþƷŎĝĩţ NŻ܌ʼnŻ܎GŻƪƟŻĢðůĩƮűŠþǛþ܌ƟƢŎƪƢĝűŎłŻƪƟŻĢ܎®ŻǛƪǛþƷĩƟƢŎƮŦŎܓ ßĩĢż܌ĢþƪĩĚŻůǮĩűŎŦܮܒtŻ܌űŻ܌ůĩƟƢþǛǛĩƪĩŦŎܒ £ƢŎŠþƷĩŦŠ܌ŠĩƪŎěĩƢłŻǛŻƢŠĩűŠĩŻűĩţŎǮĩűŎƷǛŎ܌ƢĩƪŠĩܗþŦűĩěĩŦżƷþţŻ܌ ţþţŻƢƷŎůŎƪŦŎƮܒ ¼þŦĩܫűþűŻƪƟŻţþǮĩܮűþŠłþƟŻłŦĩĢþŠŻ܌ƪĩĚŻǮĩűŎŦܒűŐƟþţǬűþŠŻ ůŎƪŦŎƷŎŎűłŻǛŻƢŎƷŎ܌ţŻŦŎţŻƢƪĩŠŎůƟŻŦŠƿĚŎܒ ®ǛþƪþůþܓtþŠƿűŻĚĩĢĩűűĩƪŦŎƮŎܓ 'þĚŻĢŻěĩŦżƪþůŐ܌łƢĩůƷƿĢŎŠþǬܒ "þţþŠ܌ƟƢŎŠþƷĩŦŠ܎rŎĢǛþŎůþǛþűĩţþŠƟŻƪĩĚűĩłþłŻǛŻƢŎƷŎܮ܎¼ŎƪŎ ƟƢĩĢƷƢĩůŎŦĩƷŎĢŻŦŎƟŻĢtŻǛŎůůĩƪƷŻůűþGŻĚŻǛĩůłƢþĢƿ ƪŦƿǮŎŦܒdĩƢĩƪþŦűĩܓ ¦ĩƪܒ ¼þţƟŻǬűþƮţŦŠǀĝþƢŎěŻűþƷŎƪƷĩůłƢþĢƿ܌ŎůĩűŻǛþűŻrþƢŎŠþ ®ůƢĩţþƢŎěþܓ ßƷƢĩʼnŦĩƷŎʼnƪĩůƷŻŦŎţþűŠǮĩűƪţŎʼnŻĚƢþǬŻǛǛŎĢĩŦܗĢŻĚƢŻǛĩĢż܌ĢþűŎ ůŻłŻĝĩǛƪĩʼnǛłŦþǛŎŻĚĢƢǮþƷŎܒ ¼ĪűŎƪŎƟŻǬþĚŎŦܒŦůŻƢĩĚŎƷŎƪĩĚŻƮǛƪþŠƷŎƪƷŎʼnĢǛĩƪƷŻţƢŻű ƪƟŻůűŎŦ܌ţþƷĩƢĩƷŎŠĩƟŻƪŻĢŎŦþܒ "ĩůŎŠŎʼnŠĩƟŻƪŻĢŎŦþ܌ƪĩůŠŎʼnƷƿĢŎǬþƟƢþǛŎŦܒtŎĝƪĩŦþǮĩűĩƟŻǬþĚŎ ţþţŻƢǬþƟƢþǛŦŠĩűŎĢĩűþƢܒ £ŻƪŻĢŎŦþƪƿĚěŻűĢŎƷŎŻűĩĩǡƟƢĩƪƪþܫ tŎţþƢ܌ƟŻŦþƷŎűƪţŻůŎŠŎʼnűŎƟŻƪŻĢŎŦþܒ ¼ŻƪĩƢĩĝĩ܋ƪƷĩůƟƢŎƪƷþǛţŻů܌ƪƷŻǬþǛĪǬŻܫĢþŠŎʼnĚŻƮűþǬþŠƟŦþĝþŦ ŎűĢþŠŻĚŻƮǛǬĩŦܒ ¼þţŻ܎¼ŎƪƷþŠĩƟþţĢƢƿłþܒŦŠĩŦĩƟþܓ ®ĩǬÿŠĢĩܒDrugi nastop rþƷŎĝĩţƪþů r¼S"/f Tretji nastop r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA r¼S"/f ZMEŠNJAVA4 590% Julija Brudar, Tipografija II, 2018/2019, 3. naloga: Mikrotipografija a), b), c)Zala Kriz, Tipografija II, 2018/2019, 3. naloga: Mikrotipografija b)1790Ta veseli dan ali Matiček se ženi Ena komedija v 5 aktihAnton Tomaž Linhart3 peršone BARON NALETEL ROZALA, njegova gospa MATIČEK, vrtnar graščinski NEŽKA, hišna TONČEK, študent na vakancah ZMEŠNJAVA, advokat na deželi ŽUŽEK, kancelir graščinski BUDALO, njegov šribar JERCA, županova hči JAKA, lakaj GAŠPER, delavec MARKA, rihtni hlapec GODCI KMETIŠKI f ANTJE IN DEKLIČI Igrá se na gradu na Gorenjskem blizu vasi. Zala Kriz, Tipografija II, 2018/2019, 3. naloga: Mikrotipografija b)21 TONČEK Matiček, ti si pozabil, da moram skoraj iti. MATIČEK Res je, in ti bi rad tukaj ostal? TONČEK In kako rad! MATIČEK Ostal boš, nič ne maraj. Vzemi slovó od vseh; plašč na ramo obesi, svoje bukve, gvante, perilo in kar imaš, vkup spravi, da bodo vsi videli. Jaz bom pustil kobilo napreženo doli pred vrati stati. Ti si daj opraviti, nôsi, véži, popravljaj! Potem se gor usedi in dirjaj doli do boršta; tam kobilo na prvi hrast priveži in ti pak k nôgam skozi vrt nazaj pridi. Baron bo menil, da si že blizu Ljubljane. Al skriti se boš moral, dokler ga ne potolažimo. TONČEK To bi bilo že dobro, al jaz se bojim – MATIČEK Nič se ne boj. Matiček je glava! Le njega ubogaj! Vsi gredo.4 prvi akt Cimer na pol spravljen. Na sredi stoji velik stol za naslonit. Matiček nekaj meri po tleh. Nežka stoji pred špeglom, slamnik in rožo na njem popravlja. prvi nastop MATIČEK, NEŽKA MATIČEK Devetnajst čevljev je dolgost, širokost pak šestindvajset. NEŽKA Poglej, Matiček, moj slamnik; tako bo lepši stal, kajne? MATIČEK Prav lepó; ta roža tudi lepo stoji, al lepši cvedè tvojih lic roža v mojih očeh! NEŽKA malo nazaj stopi Kaj pak meriš, ljubi moj? MATIČEK Gledam, če bo postelja, katero nama je baron obljubil, dosti prostora imela. NEŽKA Kaj tukaj bo stala? MATIČEK Tukaj bo naju prebiválišče. NEŽKA Ta ne bo péla, po nobeni céni. MATIČEK Zakaj ne? NEŽKA Zadosti, da jaz nečem. MIKROTIPOGRAFIJA Kakovost tipografske stvaritve je mogoče prepoznati ne glede na osebne preference. Občutek za harmonijo, skladen stavek in ravnovesje tipografskih elementov je poklicna veščina, ki jo grafični oblikovalec razvija skozi vso svojo kariero. NALOGA Na 3 listih formata A3 (pokončnega ali ležečega) načrtuj in oblikuj prelome dveh različnih besedil, znanstvenega in dramskega. IZVEDBA 1. list: Znanstveno besedilo; naslov, uvod, tekoče besedilo s poudarki in opombami; 6 do 8 stolpcev. 2. list: Dramsko besedilo; besedilo v dialogih; 4 strani. 3. list: Tehnični podatki za vsako prelomljeno besedilo in posamični slog; uporabljene pisave, velikosti fontov, medvrstični razmik, širina in globina stolpcev, nastavitve delitev, poravnave, debeline in sivine linij. Besedili postavi v Adobe InDesignu, ju izvozi kot pdf in pozicioniraj na liste tako, da bo jasno razviden rob dokumenta. V primeru pomanjšave dokumenta (največ na 80 %) njegovo velikost ustrezno označi. NASVET Dobro se seznani z vsebino in žanrom. Skrbno strukturiraj dokumente in vzpostavi nedvoumno hierarhijo. Enake elemente obravnavaj enakovredno. Pazi na pravopisna in mikrotipografska pravila. Ne tlači in ne stiskaj besedila. V prelomu prikaži njegove tipične oblikovne značilnosti. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ prepozna razliko v žanru besedila, ☑ načrtuje in oblikuje ustrezen prelom, ☑ opiše rezultat z ustreznimi podatki. 46 2ȒȖȅșȠȅȖǩǦǩǿȒȅǦǩțȠΚȅȒƺșȅǩΦǏǓǹȅΚƺǹǩǿƺǴȣǠǹǓǏ- ǿǓǴțǩ ǟȖƺǿljȅșǷǩॹ ǿǓǾțǷǩॹ LjǓǹǠǩǴșǷǩ ǩǿ ǩȠƺǹǩǴƺǿșǷǩ ȅLjȖȠǿǩǷǩঀ FǓȅLjƺȖȅNjǿǩșǹȅǠॹǷǩǠƺǴǓ@ƺțNjƺǷȣȒȅȖƺLjǹǴƺǹΦƺ ǩǾȒȅΦƺǿȠǿǓȒƺǹƺNjǓॹǴǓșǓΚǓǏƺȒȅȣǏƺȖǴƺǹȒȖǓǏΚșǓǾ ǩǏǓǴǓǓǠǩȒNjƺǿșǷǓǠƺȒǹǓǾșȠΚƺॹǷǩșǓǴǓΦǠǹǓǏȅΚƺǹȅȒȅ ǓΚȖȅȒșǷǩƺȖǩșȠȅǷȖƺljǩǴǩॹǾǓǏȠǓǾǷȅșǓǴǓΦΦƺșǿȅΚȅ ȠȖǠȅΚșǷǩǦșȠƺΚLjȒȖǩLjǹǩΨƺǹǾȅǏǓȖǿǩǏȣǿƺǴșǷǩƺȖ- ǦǩȠǓǷȠȣȖǩvƺǠǿǓȖǴǓΚǓțȅǹǓঀ࣯࣯eƺǷțǿƺǴǓǿƺȒȖǩǾǓȖ ǟƺșƺǏƺΚǓǹǓLjǹƺǠȅΚǿǩljǓ^ȠǓǩǿΚ?ƺǩȖȣশࢵࢱࢺࢲষॹǷǩǴǓ ȖǓǏȣljǩȖƺǿƺǿƺΚǓǹǩǷǓșȠǓǷǹǓǿǓǩΦǹȅΨLjǓǿǓȒȅΚȖțǩǿǓॹ ȖƺΦNjǹǓǿǴǓǿǓΦǠȅǹǴșȒǹǩȠǷǩǾǩȒǩǹƺșȠȖǩঀ XȅȒȖǓΚΦǓǾȣǟȣǿǷljǩǴǓΚȅǏǩǹǿǓǠƺƺȖǦǩȠǓǷȠƺǷȖƺǹ- ǴǓΚǩǦȒƺǹƺNjΚ@ƺțNjƺǷȅΚǓǾșǹȅǠȣșȒǓȠǹƺǦǷȅȅȒƺΦǩ- ǾȅșȒȖǓǾǓǾLjȅॹǷǩșǓǷƺΨǓȒȖǓǏΚșǓǾΚȅLjȣǴƺǿǴȣ ǩșǹƺǾșǷǓǠƺșǹȅǠƺঀ[ƺΦΚǩǹǴǓȒȖƺΚΦƺȒȖƺΚȅșǓLjǿǩƺȖ- ǦǩȠǓǷȠȣȖǿǩǴǓΦǩǷॹǷǩǴǓȠǓǾǓǹǴǩǹǿƺǓǷǹǓǷȠǩNjǿǓǾșȒƺ- ǴƺǿǴȣǦǩșȠȅȖǩNjǿǩǦșǹȅǠȅΚॹǩșǹƺǾșǷǩǦƺȖǦǩȠǓǷȠȅǿșǷǩǦ ȅLjǹǩǷǩǿȅǷȖƺșǴƺশƺȖƺLjǓșǷॹǾƺΚȖǓșǷॹǷƺǹǩǠȖƺǟșǷǓǠƺ ȅȖǿƺǾǓǿȠƺষȠǓȖșǓljǓșǩǴșǷǩǦǓǹǓǾǓǿȠȅΚঀƺΚǓǏƺǹșǓ ǴǓǿƺǾȖǓNjॹǏƺǴǓǩǾǓǹȠƺǷțǓǿșǹȅǠॹșǷƺȠǓȖǩǾșȅșǓ ǹǴȣǏǴǓǹƺǦǷȅǩǏǓǿȠǩЙljǩȖƺǹǩॹȒȅǾǓǾLjǿȅΚǹȅǠȅȒȖǩ ȅLjǹǩǷȅΚƺǿǴȣǿƺljǩȅǿƺǹǿǓǩǏǓǿȠǩȠǓȠǓঀࣰ࣯ƺLjȅǠƺȠǓ ǿƺȖȅNjǿǩǷǓǷƺǩȖșǷǓƺȖǩșȠȅǷȖƺljǩǴǓॹǷǩșȅșǓțȅǹƺǹǩΚǓΚ- ȖȅȒșǷǩǦȒȖǓșȠȅǹǿǩljƺǦॹǴǓșǩljǓȖțǓΚǓǏǿȅȒȖȅǴǓǷȠǩȖƺǹ ǩǾȒȅΦƺǿȠǿǓȒƺǹƺNjǓΚǦǩșȠȅȖǩNjǿǩǦșǹȅǠǩǦȒȅΦǠǹǓǏȣ ǩȠƺǹǩǴƺǿșǷǓƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǓࢷࢲঀșȠȅǹǓȠǴƺঀࣱ࣯EǓǏȠǓǾǷȅ șȅȒȅșǹȅΚǿǓșȠƺΚLjǓǩΦȠǓǠƺȅLjǏȅLjǴƺॹǷȅȠǴǓȒƺǹƺNjƺ ȠȖΨƺțǷǓƺΚƺȖȅΚƺǹǿǩljǓ(ǓǿǓȖƺǹǩΚ?ƺǩȖȣশࢲࢲࢺࢲষॹ ȖǓΦȣǹȠƺȠȒȖǓȒǹǓȠƺǿǴƺǓΚȖȅȒșǷǩǦșǹȅǠȅΚșȠȖƺǏǩljǩȅ- ǿƺǹǿǩǾǩǾȅȠǩΚǩǩΦǩșǹƺǾșǷǓȠȖƺǏǩljǩǴǓঀ tǿǓȅǩșǹƺǾșǷǓǾșǹȅǠȣǴǓΦƺșǿȅΚƺǹȠȣǏǩșΚȅǴȅ Κǩǹȅǿƺ[ƺǟȣȠȣॹȅLjȖȅǾƺȖșǷǩȒȅȠǩǿƺ?ȅșȠƺǿǴǓΚǩ- ljȅॹǷǩǴȅǴǓΦƺNjǓǹǠȖƺǏǩȠǩǹǓȠƺࢺࢱࢺࢲǩǿǏȅǷȅǿNjƺǹȠǩǷ ȒȖǓǏΦƺNjǓȠǷȅǾ2ঀșΚǓȠȅΚǿǓΚȅǴǿǓঀFƺȠȖǩǿƺǴșȠǩǦ ȅǦȖƺǿǴǓǿǩǦǿƺNjȖȠǩǦॹǏƺȠǩȖƺǿǩǦșȠȖǓǾǩȖƺΦǹǩNjǿǩǾǩ ǏƺȠȣǾǩশࢴࢲঀǿȅΚǓǾLjǓȖࢹࢱࢺࢲॹࢸࢲঀǾƺǴࢺࢱࢺࢲॹࢱࢳঀ ǿȅΚǓǾLjǓȖࢱࢲࢺࢲষॹǷǩǴǩǦǦȖƺǿǩǴȅʁǠȅǏȅΚǩǿșǷǓǾ ƺȖǦǩΚȣKLjNjǩǿǓ(ȅȖǩljƺশȖljǦǩΚǩȅ^ȠȅȖǩljȅǏǓǹȅ- ǾȣǿǓǏǩ(ȅȖǩΦǩƺষॹȅȒƺΦǩǾȅॹǏƺǴǓșǩljǓȖǷȅȠΚȅǏǴƺ ǠȖƺǏLjǓǿǩǦǏǓǹȒȅǏȒǩșƺǿƺȖǦǩȠǓǷȠ(ǩȖȅǹƺǾȅ@ȣΦ- ΦƺȠȅॹǷƺȖǿƺǴLjǩLjǩǹƺȠǓǏƺǴșȠƺǹǿƺȒȖƺǷșƺॸǿƺȒȖȅǴǓǷ- ȠǿǩǦȖǩșLjƺǦǿƺǾȖǓNjǿǩLjǩǹȒȅǏȒǩșƺǿȒȖȅǴǓǷȠƺǿȠॹȒƺNj Ȓƺ ȅǏǠȅΚȅȖǿƺ ȅșǓLjƺ Φƺ ǿƺǏΦȅȖ ǠȖƺǏǿǴǓঀࣲ࣯ [ǩșLjƺȒƺǴǓǿǓǏΚȅǾǿȅ@ƺțNjƺǷȅΚƺॹșƺǴșȅǿƺǿƺNjȖ- ȠȣǟƺșƺǏǓΚǩǹǓǩǿΚȖƺȠƺȖǿǩljǓǏǓȠƺǴǹǿȅǩΦȖǩșƺǿǩȠƺǷȅ ȒȅșƺǾǓΦǿǩ ǠȖƺǏLjǓǿǩ ǓǹǓǾǓǿȠǩ শȅȒǓǷƺॹ ǷƺǾǓǿॹ șȠǓLjȖǩষǷȅȠȠȣǏǩȅȖǿƺǾǓǿȠƺǹǿȅșȠƺΚLjǿȅȅǷȖƺșǴǓ৅ ǏǓȠƺǴǹǩॹǷǩǴǩǦΦƺșǹǓǏǩǾȅȠȣǏǩǿƺȅǦȖƺǿǴǓǿǩǦȖǩșLjƺǦ ΦƺǷƺǩȖșǷǓȒƺǹƺNjǓǩǿǿƺǠȖȅLjǿǓǷƺȒǓǹǓঀXȅșǓLjǿȅ ΦƺǿǩǾǩΚƺǴǓȠȣǏǩǷȅǹȅȖǩȖƺǿƺȖǩșLjƺΦƺșǿȅΚǓljǓǹȅΚǩȠǓ ȣȖǓǏǩȠΚǓȒȅșǓșȠΚƺșȒƺȖǷȅǾǩǿǏȅΚȅΦǿȅȒȅȠǴȅॹǷǩ ȒȅȠȖǴȣǴǓॹǏƺǴǓLjǩǹ@ƺțNjƺǷǩΦǴǓǾǿȅǿƺǏƺȖǴǓǿȖǩșƺȖঀ tǩǹƺǿƺ[ƺǟȣȠȣǴǓLjǩǹƺȖƺΚǿȅΚșΚȅǴǩȅȖǩǠǩǿƺǹ- ǿǩȒȅǏȅLjǩॹȅǷƺȠǓȖǩȒȖǩNjƺǴȅǹǓȖǓǏǷǓǟȅȠȅǠȖƺЙǴǓॹ ΦǠǹǓǏǓǿ ȒȖǩǾǓȖ @ƺțNjƺǷȅΚǓǠƺ șƺǾȅșΚȅǴǓǠƺ ƺȖ- ǦǩȠǓǷȠȣȖǿǓǠƺșǹȅǠƺॹǷǩǠƺǹƺǦǷȅȅȒȖǓǏǓǹǩǾȅǷȅȠ ǓǷǹǓǷȠǩNjǿǩșȒȅǴΦƺǦȅǏǿǓȠȖƺǏǩljǩǴǓΚǩǹǓǩǿȅȖǩǓǿȠƺǹ- șǷǩǦƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǿǩǦǏǓȠƺǴǹȅΚǩǿǏǓǷȅȖƺljǩǴॹȒȅΚΦǓȠǩǦ ΦǹƺșȠǩȒȅǾƺǾǓǹȣțǷǓǾșǹȅǠȣঀFƺǴLjȅǹǴȖǓȒȖǓΦǓǿȠƺ- ȠǩΚǿǩǏǓǹșȠƺΚLjǓॹΦǠȖƺǴǓǿǓǩΦƺȖǾǩȖƺǿǓǠƺLjǓȠȅǿƺॹǴǓ ΦƺǠȅȠȅΚȅȅșǾǓȖȅǷȅȠǿǩșȠȅǹȒșȒȅǷȖǩȠǩǾǹǓșǓǿǩǾ ǦȅǏǿǩǷȅǾǩǿȒȅǹǷȖȅΨǿȅLjǓȠȅǿșǷȅǷȣȒȅǹȅΚȅLj- ǹǩǷǩǾǩǿƺȖǓȠƺǿƺΦƺǦȅǏǿǩǟƺșƺǏǩঀ࣯ࣳtǦȅǏΚΚǩǹȅ ǷȖƺșǩǷƺǾǿǩȠǩǾƺΚȖșǷǩȒȅȖȠƺǹΦΚǓǹǩNjƺșȠǿǩǾșȠƺǹ- ƺǷȠǩȠǿǩǾȅLjȅǷȅǾঀEǓǏȅǷǿǩΚΦLjȣǴƺǴȅǿƺǴΚǓNjȒȅ- ΦȅȖǿȅșȠǩLjǩǟȅȖǓșȒȅǏǷΚƺșȠǩǾǩǹȅǷǩॹΦƺșǹǓǏǩǾȅȒƺ ȠȣǏǩȠȖǩǟȅȖȅΦȖƺΦȒȅǹȅΚǹǴǓǿǩǾƺΦȣǿƺǿǴǩǾƺȅǏȒȖ- ȠǩǿƺǾƺঀƺǹǷȅǿƺǿƺΚΦǦȅǏǿǩǩǿǴȣΨǿǩǟƺșƺǏǩॹǷǩ șǹȅǿǩȠƺǿƺǷȅǿΦȅǹƺǦॹșȠƺশLjǩǹƺষȒȅƺȖƺLjșǷǓǾΚΦȅ- ȖȣǏǓǹǿȅȒȖǓǷȖǩȠƺșȒǓȖǟȅȖǩȖƺǿǩǾǩǹǓșǓǿǩǾǩȅȒƺΨǩঀ XȅΚșǓǾƺȖƺLjșǷǩΚǩǏǓΦǏƺǴǓΚǩǹǩȠȣǏǩǹǓșǓǿǏǓǷȅ- ȖƺȠǩΚǿǩșȠȖǓțǿǩǿƺȒȣțNjǩǿLjȅǠƺȠȅȅȖǿƺǾǓǿȠƺǹǿȅ ȅǷȖƺșǴǓॹȒȅΚΦǓȠȅȒȅǷȖƺǴǓΚǿǩǓǠǩȒNjƺǿșǷǩȠȖƺǏǩljǩǴǩॸ ǏǩǾǿǩǷǩΦǾȅȠǩΚǩǩΦǾƺǾǓǹȣțǷǩǦǠȖȅLjǿǩljȠǓȖƺȖƺ- LjǓșǷǓǿƺLjǓȠȅǿșǷǩǦȅǠȖƺǴƺǦLjƺǹǷȅǿȅΚॹƺȖǦǩȠȖƺΚǩǦॹ ȅǷǓǿșǷǩǦȒȖǓǷǹƺǏƺǦǩǿǷȣȒȅǹǩঀKȒȅΦȅȖǩȠǩȒƺΚǓǹǴƺ ȠȣǏǩǿƺǾƺșǩΚǓǿǷȅȠǿǩșȠǓLjǓȖॹǷǩǴǓǿǓǷȅNjȒȅǏȒǩ- ȖƺǹǏΚȅǿƺǏșȠȖȅȒǿǩLjƺǹǷȅǿΦǹǓșǓǿȅȅǠȖƺǴȅǿƺΚȅ- ǠƺǹȣșȠƺΚLjǓঀ XȅǏȅLjǿǓǩșǹƺǾșǷǓǓǹǓǾǓǿȠǓΦƺșǹǓǏǩǾȅǿƺ ΚȖƺȠƺȖǿǩljǩ৅ȅȒǓNjǿƺȠǩșȠƺΚLjǩΦǾƺΚȖșǷǩǾǹȅǷȅǾॹ ǷǩǏǓǹǿȅȒȅΚΦǓǾƺșȠȖȣǷȠȣȖȅ salamlika࣯ࣴȒƺǹƺNjǓ KǾƺȖǴƺ ^ȣǹȠƺǿƺ Κ ?ƺǩȖȣ শࢸࢱࢺࢲেࢹࢱࢺࢲষ ৅ ȒȖΚǓ șȠƺΚLjǓॹǿƺǷƺȠǓȖǩǴǓǓǷșȒǓȖǩǾǓǿȠǩȖƺǹΦǾǓțƺǿǴǓǾ ƺȖƺLjșǷǓ ƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǓ ǩǿ ǾȅǏǓȖǿǩǦ ǓǹǓǾǓǿȠȅΚঀtȖƺȠƺȖǿǩljƺॹǷǩǴǓȒȖƺΚȠƺǷȅȅǷȖƺțǓǿƺΦȅȖǿƺǾǓǿ- ȠƺǹǿǩǾǩǾȅȠǩΚǩॹǾǓǏǷƺȠǓȖǩǾǩțǓȒȅșǓLjǓǴǩΦșȠȅ- ȒƺȠƺǩǾǓǿǩ@ƺțNjƺǷƺǩǿǿǴǓǠȅΚǓΨǓǿǓॹΦƺȒǩșƺǿǩΚ ǷȣǟșǷǩȒǩșƺΚǩॹǿƺǾȖǓNjȅLjǹǩǷȣǴǓΦΚǩǹȅǩǿȒƺȖǷȅǾॹ ΚǷƺȠǓȖǓǾǴǓΦƺșƺǏǩǹΚȖșȠȅǓǷșȅȠǩNjǿǩǦȖƺșȠǹǩǿǩǿ ǠƺȅȒȖǓǾǩǹΦǠȖƺǴǓǿǩǾǩǓǹǓǾǓǿȠǩॹΚljǓǹȅΚǩȠȅǩǿ șǹȅǠȅΚǿȅȒȅΚǓΦƺǿȅȣȖǓǏǩȠǓΚঀ tǩǹƺǴǓLjǩǹƺǾǓǏ2ঀșΚǓȠȅΚǿȅΚȅǴǿȅǾȅNjǿȅ ȒȅțǷȅǏȅΚƺǿƺঀ2ǿǷǓȖǴǓȅǏLjȅȖΦƺȅLjǿȅΚȅ(ȅȖǩljǓ ǩǿ(ȅȖǩțǷǓ@ƺțNjƺǷȣΦƺȖǓǷȅǿșȠȖȣǷljǩǴȅǿƺǾǓǿǩǹǹǓ ȒǩNjǹȅȅǏțǷȅǏǿǩǿȅॹNjǓțǏƺǠȖǓΦƺǹȣǷșȣΦǿȅΦǠȖƺǏ- LjȅॹǿǩΚǩǹƺǿǩǷȅǹǩΚǓNjΦƺșǩǴƺǹƺΚȒȖΚȅȠǿǩȒȅǏȅLjǩ ৅NjǓȒȖƺΚǴǓLjǩǹƺॹǷȅȠȒȖǩNjƺƺȖǦǩΚșǷƺǟȅȠȅǠȖƺЙǴƺǩΦ ǹǓȠƺࢵࢴࢺࢲॹȅLjǿȅΚǹǴǓǿƺȒȅȒȖΚȅȠǿǩǦǿƺNjȖȠǩǦঀFǓ- ǷƺǴȅǦȖƺǿǴǓǿǩǦȅȖǩǠǩǿƺǹǿǩǦƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǿǩǦǷȅșȅΚΦ ȅȖǿƺǾǓǿȠƺǹǿȅǏǓǷȅȖƺljǩǴȅॹǷǩǴǩǦȒȖǩȅLjǿȅΚǩǿǩșȅ ȣȒȅȖƺLjǩǹǩॹΚǷǹǴȣNjǿȅșǷƺǹȅȠȅǷȣȒȅǹǓॹǹǓΨǩțǓǏƺǿǓș ΚȒƺȖǷȣঀ KLjǩΦLjȖȣǦȣ2ঀșΚǓȠȅΚǿǓΚȅǴǿǓॹǷȅșȅǷȖƺǹǴƺ Ljƺșƺ/ǩǹǾǩǴƺ22ঀȅǏșȠƺΚǩǹǩॹșǓǴǓ@ƺțNjƺǷॹșǩljǓȖΦƺ- ǠȖǩΦǓǿ2ȠƺǹǩǴƺǿॹƺΚǓǿǏƺȖƺΚșȠȖǩǴșǷǩǏȖΨƺΚǹǴƺǿॹΦǿƺțǓǹ ΚǿǓΦƺΚǩǏǹǴǩΚǓǾȒȅǹȅΨƺǴȣঀǿǠǹǓΨǩșȅǠƺǩΦǠǿƺǹǩǿƺ EƺǹȠȅॹȅǏǷȅǏǓȖȒƺșǓǴǓǷǾƺǹȣΦƺȠǓǷǓǹΚ[ǩǾॹ ǷǴǓȖǴǓȒȅǷȅǿNjƺǿǩΚȅǴǿǩǩǿȠǓǿΦǩΚǿȅȖƺΦǾǩțǹǴƺǹȅ ȖǓǷȅǿșȠȖȣǷljǩǴǩǾȅNjǿȅȒȅȖȣțǓǿǓ(ȅȖǩljǓঀKǦȖƺǿ- ǴǓǿǩǿƺNjȖȠǩșǩljǓȖȒȖǩNjƺǴȅॹǏƺǴǓȒȅșƺǾǓΦǿǓƺȖǦǩȠǓǷ- ȠȣȖǿǓǿƺǹȅǠǓȖǓțǓΚƺǹΨǓǾǓǏLjǩΚƺǿǴǓǾΚǠǩȒȠȣঀ XȖǓǏȅǏǦȅǏȅǾΚǹǓǷșƺǿǏȖǩǴȅǴǓǏǓǿǩǾȅΦƺș- ǿȅΚƺǹȖǓǷȅǿșȠȖȣǷljǩǴȅljǓȖǷΚǓ^ΚǓȠǓǠƺ^ȖljƺॹǷǩșȅǴȅ ΦƺNjǓǹǩǠȖƺǏǩȠǩȒȅǿǴǓǠȅΚǩǦǿƺNjȖȠǩǦॹǏȅǷȅǿNjƺǹȒƺǴȅ ǴǓEƺǷș'ƺLjǩƺǿǩঀFƺNjȖȠȅΚƺǹǴǓȒȖǓǿȅΚȅǿƺǴșȠƺȖǓ- ǴțǓǠƺșȖǓǏǿǴǓΚǓțǷǓǠƺǏǓǹƺ(ȅȖǩljǓশȅȖǠȅ^ƺǿ[ȅlj- ljȅষॹǷǩǹǓΨǩȠǩǷȒȅǠȖƺǏȅǾॹƺșȅljǓǹȅȠǿȅȅLjǾȅNjǴǓ ΚȠȖǩǏǓșǓȠǩǦǹǓȠǩǦࢱࢳঀșȠȅǹǓȠǴƺȒȅȖȣțǩǹǩঀXȖǓǏΚǩǏǓǹ ǴǓƺǏƺȒȠƺljǩǴȅǟƺșƺǏǓljǓȖǷΚǓșΚঀ[ȅǷƺॹȒȖǓǏǷƺȠǓȖȅ ǴǓȒȅșȠƺΚǩǹΚȅǏǿǴƺǷ৅ȒȖǓЙǿǴǓǿȒȖǓȒǹǓȠǷǹƺșǩNjǿǓ ΦƺșǿȅΚǓॹșȠƺȖȅǓǠǩȒNjƺǿșǷǓǠƺǓǹǓǾǓǿȠƺশȅLjǓǹǩșǷƺষ ǩǿȖƺșȠǹǩǿșǷǩǦșǓljǓșǩǴșǷǩǦǏǓȠƺǴǹȅΚॹǷǩȒȖǓǏșȠƺΚǹǴƺ ǓǿȅǩΦǾǓǏȖǓǏǷǩǦȖǓƺǹǩΦǩȖƺǿǩǦǏǓǹΚ(ȅȖǩljǩȒȖǓǏ 2ঀșΚǓȠȅΚǿȅΚȅǴǿȅঀXȖǩȒȖƺΚǩǹǴǓΚǓNjȣȖLjƺǿǩșȠǩNjǿǩǦ ǿƺNjȖȠȅΚΦƺȣȖǓǏǩȠǓΚȒȅșƺǾǓΦǿǩǦȒȖǓǏǓǹȅΚ(ȅȖǩljǓॹ ǷȅȠǴǓȒȖǓȣȖǓǏǩȠǓΚȅLjǾȅNjǴƺȅLjΨǓǹǓΦǿǩțǷǩȒȅșȠƺǴǩ eȖƺǿșƺǹȒǩǿƺশࢶࢱࢺࢲষঀ@ǓȠƺࢸࢲࢺࢲǴǓǩΦǏǓǹƺǹȠȣǏǩȖǓǠ-ȣǹƺljǩǴșǷǩǿƺNjȖȠΦƺȒȅΚȅǴǿȅȣȖǓǏǩȠǓΚǾǓșȠƺॹΚǓǿǏƺȖ ǠƺǴǓȅǏLjȅȖΦƺȅLjǿȅΚȅ(ȅȖǩljǓǩǿ(ȅȖǩțǷǓΦƺΚȖǿǩǹॹ ȅșǿȅΚǿȅșǦǓǾȅȒƺǴǓǹǓȠƺࢲࢳࢺࢲȒȖǓΚΦǓǹǿǴǓǠȅΚ ǾǹƺǴțǩșȅǏȅLjǿǩǷEƺǷș'ƺLjǩƺǿǩঀ XȅΦƺΚȖǿǩȠΚǩȣȖLjƺǿǩșȠǩNjǿǓǠƺǿƺNjȖȠƺȅLjǿȅΚǓ (ȅȖǩljǓșȅ@ƺțNjƺǷƺǿƺȖȅNjǩǹƺǏΚȅȖǴƺǿȅΚȒȅǿȅΚǿȅ ΚȅǏǩǹƺΚ?ƺǩȖȅॹǷǴǓȖǴǓΚȠȖǩǏǓșǓȠǩǦǹǓȠǩǦࢱࢳঀșȠȅ- ǹǓȠǴƺȣșȠΚƺȖǩǹǿǓǷƺǴLjȅǹǴțǩǦȒȖȅǴǓǷȠȅΚঀEǓǏșǹǓǏ- ǿǴǩǾǩǩΦșȠȅȒƺșȠƺΚLjƺƺǿǷǓEǩșȖশࢳࢳࢺࢲেࢸࢳࢺࢲষॹ ǷǩǴǓǾȅȖǏƺǿƺǴǹǓȒțǩȒȖǩǾǓȖǿǴǓǠȅΚǓǠƺȅǏǹǩNjǿǓǠƺ ȒȅΦǿƺΚƺǿǴƺǩșǹƺǾșǷǓǏǓǷȅȖƺȠǩΚǿǓȣǾǓȠǿȅșȠǩǩǿ ǾȅǴșȠȖșȠΚƺΚΦǏȖȣΨǓΚƺǿǴȣȖƺΦǹǩNjǿǩǦȅȖǿƺǾǓǿȠƺǹ- ǿǩǦșȠǩǹȅΚॹǷƺȖǏȅǷƺΦȣǴǓǴȅȠƺǷȅǏǓǷȅȖƺȠǩΚǿǩΚΦȅȖljǩ ǿƺǾƺȖǾȅȖǿƺȠǩǦȠǹǓǦǷȅȠȠȣǏǩΚȖǦȣǿșǷȅǩΦǏǓǹƺǿǩ ǹǓșǓǿǩșȠȖȅȒȅΚǩঀ @ƺțNjƺǷȅΚȅΨǩΚǹǴǓǿǴǓǩǿǏǓǹȅॹΦƺǷƺȠǓȖǓǠƺǴǓǹǓȠƺ ࢸࢳࢺࢲȒȖǓǴǓǹȒȖǓșȠǩΨǿȅǿƺǠȖƺǏȅȖǩǾșǷǓǷƺǏǓǾǩǴǓ ^Κঀ@ȣǷǓॹǴǓLjǩǹȅȠȣǏǩΚȒȅΦǿǩǦǹǓȠǩǦȖƺΦȒǓȠȅǾǓǏ ǠǩȒȠȅǾǩǿ(ȅȖǩljȅॸΚǹǓǷșƺǿǏȖǩǴǩǴǓΦǾƺǠƺǹǿƺ ǿƺȠǓNjƺǴȣΦƺΨǓǹǓΦǿǩțǷȅȒȅșȠƺǴȅশࢷࢵࢺࢲষॹΚ(ȅȖǩljǩ ȒƺǴǓǿƺNjȖȠȅΚƺǹȣȖǓǏǩȠǓΚǠǹƺΚǿǓǠƺǾǓșȠǿǓǠƺȠȖǠƺ eȖƺΚǿǩǷইXǩƺΦΦƺtǩȠȠȅȖǩƺশࢹࢴࢺࢲষঀ2ǿNjǓȒȖƺΚǴǓȒȅ- ǹǓȠǴƺȒȖǓΨǩΚǹǴƺǹΚ(ȅȖǩljǩॹΚșΚȅǴǩΚǩǹǩǿǩǿǩǷǏƺȖΨǩΚǓǹঀ `ǓΚǓNjॹǹǓȠƺࢺࢴࢺࢲǴȅǴǓȒȖǩƺΚƺȖȅΚƺǹǿǩljǩ(ǓǿǓȖƺǹǩ ǩΦeȖșȠƺΦƺșȠƺΚǩǹΚΦƺǾǓǿȅΦƺΨǩΚǹǴǓǿǴșǷȅȖǓǿȠȅঀ hǾȖǹǴǓΚ?ƺǩȖȣǹǓȠƺࢷࢵࢺࢲॹǷǴǓȖǴǓȠȣǏǩȒȅǷȅȒƺǿঀ ǓȒȖƺΚΚ@ƺțNjƺǷȅΚǓǾǩΦǴǓǾǿȅȅLjșǓΨǿǓǾȅȒȣ- șȣ ȅȒƺΦǩǾȅ ȠȣǏǩ șǹǓǏȅΚǓ ǾȅǏǓȖǿǩǦ ǓΚȖȅȒșǷǩǦ ƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǿǩǦȠȅǷȅΚॹǷǩǴǩǦǴǓǿǓǏΚȅǾǿȅǏȅLjȖȅ ȒȅΦǿƺǹॹșǓǿǴǓǠȅΚȅǏǓǹȅǿǩǿǩǷǏƺȖǩΦΚǩǹȅǩΦȅǷΚǩȖȅΚ ΦǠȅǏȅΚǩǿșǷǓǠƺ ǓǷǹǓǷȠǩljǩΦǾƺঀ ȖǦǩȠǓǷȠȅΚȅ Ǿȅ- ǴșȠȖșȠΚȅȅLjΚǹƺǏȅΚƺǿǴƺǾǓȠǴǓǴƺșǓǷƺΨǓȒȖǓǏΚșǓǾΚ ǏȅLjȖǩȠǓǦǿǩNjǿǩȒȅǏǷȅΚƺǿȅșȠǩǩǿǏȅǠǿƺǿǓǾșȒƺ- ǴƺǿǴȣȖƺΦǹǩNjǿǩǦƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǿǩǦșǹȅǠȅΚΦƺǦȅǏǿǩǦǩǿ ΚΦǦȅǏǿǩǦȠȖƺǏǩljǩǴΚșǷǹƺǏǿȅljǓǹȅȠȅঀKǦȖƺǿǴǓǿƺ ǏǓǹƺॹȠƺǷȅȅȖǩǠǩǿƺǹǿǓȖǩșLjǓǷȅȠȠȣǏǩșȠƺΚLjǿǩǩǿǏǓ- ǷȅȖƺȠǩΚǿǩǓǹǓǾǓǿȠǩǿƺΚǩǹǩ[ƺǟȣȠॹȒƺȒȖǩNjƺǴȅȠȣǏǩȅ ǩΦǴǓǾǿǩȒȅΦȅȖǿȅșȠǩǏȅȅLjȖƺΚǿƺΚǓǏǓȠƺǴǹȅΚঀ 2LjǩǏঀॹșȠȖঀࢷࢲঀ EƺȖljȅǦǩȅΦΦƺॹ^ǩǹΚǩƺǩƺǿljȅॹ৖ȖljǦǩȠǓȠȠȣȖƺǓǩǏǓǿȠǩȠƿইȖljǦǩȠǓljȠȣȖǓƺǿǏǩǏǓǿȠǩȠΡ৕ঀtॸƺ(ȅȖǩΦǩƺƺǹǹঢ়ǩǾȒǓȖȅȅȠȠȅǾƺǿȅঀǿȠȅǿǩȅ@ƺșljǩƺlj৅ƺȖljǦǩȠǓȠȠȅঀ'ȅȠȅǠȖƺЙǓ ǏƺǹǹǓljȅǹǹǓΦǩȅǿǩǹǩǿƺȖǩঀ'ǩȖǓǿΦǓॸ'ȖƺȠǓǹǹǩǹǹǩǿƺȖǩॹࢷࢱࢱࢳॹșȠȖঀࢳࢳঀ @ǓȒȒȖǩǾǓȖșȠƺȖǓǷȅǿșȠȖȣǷljǩǴƺΚǹƺǏǿǓȒƺǹƺNjǓLjǏǩǿশࢲࢲࢺࢲষǩǿΚǩǹƺȒȖǩǿljǓșǓǾǩǿǓশࢱࢲࢺࢲেࢶࢲࢺࢲষঀ ?ȣΦǾǩǿॹࢵࢲࢱࢳॹșȠȖঀࢸࢳঀ ^ȠƺΚLjǿǩǓǹǓǾǓǿȠॹǷǩǴǓșǓșȠƺΚǿǩǏǓǹșƺǷȖƺǹǿǩǦșȠƺΚLjΚǩșǹƺǾșǷǩƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǩॹșǓǴǓΚΚȖȅȒǩȒȅǴƺΚǩǹȒȅFƺȒȅǹǓȅǿȅΚǩΦƺșǓǏLjǩǠǩȒȠƺǷȅȠȖǓȒȖǓΦǓǿȠƺǿNjǿǩǏȅǏƺȠǓǷ ǾǓțNjƺǿșǷǩǦΚǩǹঀ ^ȒȖǓǴǓǾǿǩȒȖȅșȠȅȖΚȒƺǹƺNjƺǦǩǿǦǩțƺǦॹǷǴǓȖșȅșǓΦLjǩȖƺǹǩǾȅțǷǩঀtࢺࢲঀșȠȅǹǓȠǴȣǴǓLjǩǹΚȒǹǓǾǩțǷǩǦȖǓΦǩǏǓǿljƺǦǹȅNjǓǿƺșȠƺΚLjƺঀ࣯࣯ ࣰ࣯ ࣱ࣯ ࣲ࣯ ࣯ࣳ ࣯ࣴMed Gorico, Aleksandrijo in Kairom Nataša Kovšca ȞȿȤȞ@ǙȺǪǙȖ࣓ǙȵȅȈȿDzȖȿȸȘȤ͠DzȞȸȖDzǿǙȵȤǮɂ࣓ȓDzɂȸȿ͠ǙȵȈȘȱȵDzȿDzͮȞȈǮDzȘȸ͠ȤȓDzǿǙȤǧȸDzͮȞDzǿǙǙȵȅȈȿDzȖȿɂȵȞDzǿǙȤȱɂȸǙ͠ȘDzȖȸǙȞǮȵȈȓȈȈȞ?ǙȈȵɂࣚǮȈȞǙȞȓDzǿȤ͠ǙȵDzǙȘȈͬȈȵǙȞǙȸȿǙ͠ǧǙ ͠^ȘȤ͠DzȞȈȓȈȓDz͠ȈȘǙ[ǙǾɂȿ͠FȤ͠Ȉ(ȤȵȈǨȈऒͬǿȵǙȓDzȞǙࠍࠌࠔࠌफ࣓ࠏࠌࠔࠌȤǧȞȤ͠ȘȓDzȞǙࠓࠍࠔࠌफࠔࠍࠔࠌओ࣓DzȞǙȵDzǮȖȈȅȞDzȤȈȸȘǙȝȸȖȈȅǙȵȅȈȿDzȖȿɂȵ͠͠ȵȤȱȈࣚ 1 ǿȠȅǿ @ƺțNjƺǷ (1856–1946) je veljal do ΦƺNjǓȠǷƺǿȅΚǓǠƺȠǩșȅNjǹǓȠǴƺΚ^ǹȅΚǓǿǩǴǩΦƺȒȖǓΦȖ- ȠǓǠƺƺȖǦǩȠǓǷȠƺॸǿǴǓǠȅΚȅǩǾǓșǓǴǓǿƺǾȖǓNjȒȖΚǩNj ȒȅǴƺΚǩǹȅțǓǹǓΚǏȅǏƺȠǷȣǿljǩǷǹȅȒǓǏǩǴǓ^ǹȅΚǓǿǩ- ǴǓ ǹǓȠƺ ࢳࢱࢱࢳঀ eȣǏǩ ΦƺȒǩșȅΚ ȅ ǿǴǓǠȅΚǓǾ ǏǓǹȣ Κ șȠȖȅǷȅΚǿǩ ǹǩȠǓȖƺȠȣȖǩ șǷȅȖƺǴ ǿǓ ΦƺșǹǓǏǩǾȅॹ ȖƺΦǓǿ Κ ȖƺΦșȠƺΚǿǓǾ ǷƺȠƺǹȅǠȣ ȒȖǓǠǹǓǏǿǓ ȖƺΦ- șȠƺΚǓȖǦǩȠǓǷȠȣȖƺΚ^ǹȅΚǓǿǩǴǩ৅EȅǴșȠȖǩǩǿƺȖ- ǦǩȠǓǷȠȣȖǿƺșljǓǿƺॹǷǩșȅǴȅǹǓȠƺࢹࢱࢱࢳȒȖǩȒȖƺΚǩǹǩΚ ǠƺǹǓȖǩǴǩȒȅșǹȅΚǿǓșȠƺΚLjǓΦƺΚƺȖȅΚƺǹǿǓșǷȣȒǩǿǓtǩ- Ǔǿǿƺ2ǿșȣȖƺǿljǓ(ȖȅȣȒǿƺȣǿƺǴȣঀ࣯FƺșȒȖȅȠ- ǿȅȒƺșȅǿƺǩȠƺǹǩǴƺǿșǷǩșȠȖƺǿǩǾǓǴǓΦƺǿǩǾƺǿǴǓΦƺ ȒȖǓȣNjǓΚƺǿǴǓ @ƺțNjƺǷȅΚǓ ΦƺȒȣțNjǩǿǓ șȒȅǏLjȣǏǩǹǓ ΨǓȖƺΦǩșǷƺΚǓǿƺȒȅǏȖȅNjǴȣȅȖǩǓǿȠƺǹǩΦǾƺΚȅșǓǾ- ǏǓșǓȠǩǦǹǓȠǩǦࢱࢳঀșȠȅǹǓȠǴƺ৅NjǓȒȖƺΚΦǠȅǹǴȠǩșȠǩǦ ƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖॹǷǩǷƺΨǓǴȅƺȖƺLjșǷǓΚȒǹǩΚǓঀࣰFǴǓǠȅΚǓ ǩȠƺǹǩǴƺǿșǷǓȒȖȅǴǓǷȠǓǴǓȒȅǏȖȅLjǿǓǴǓȅșΚǓȠǹǩǹƺțǓǹǓ ȒȖΚƺǾȅǿȅǠȖƺǟșǷƺțȠȣǏǩǴƺEƺȖljƺǦǩȅΦΦǓǿ- Ƞȅǿǩȅ@ƺșljǩƺlj৅eȖƺǓljǦǩșǓljǓșșǩȅǿǩșȠǩǓșȣǠǠǓș- ȠǩȅǿǩȅȖǩǓǿȠƺǹǩॹǷǩǴǓǩΦțǹƺǹǓȠƺࢷࢱࢱࢳঀ2șȠǓǠƺǹǓȠƺșȅ ΚȒƺǹƺNjǩȠȠǓǾșXǓȠΦǓǿșȠǓǩǿॹǷǩșȅǏǩȒȅǏȅǷȖǩǹǴǓ XȅǷȖƺǴǩǿșǷǩǦǾȣΦǓǴǓΚΚ(ȅȖǩljǩॹȒȖǩȒȖƺΚǩǹǩȖƺΦ- șȠƺΚȅǟȅȠȅǠȖƺЙǴǩǿȖǩșLjǿǴǓǠȅΚǩǦƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǿǩǦ ǏǓǹǩΦȖǩǾșǷǓǠƺEȣΦǓǴƺǟȅȠȅǠȖƺЙǴǓǹǩǿƺȖǩঀt ΦƺǏǿǴǩǦǹǓȠǩǦȒƺǩǿȠǓǿΦǩΚǿȅȖƺΦǩșǷȣǴǓǴȅǿǴǓǠȅΚ ǾǹƺǏȅșȠǿǩȅȒȣșঀࣱ [ƺΦǹȅǠȅΚॹǏƺșǓșǹȅΚǓǿșǷƺșȠȖȅǷƺΦ@ƺțNjƺ- ǷȅΚȅΦƺȒȣțNjǩǿȅΚǓNjǷȅȠȒȅǹșȠȅǹǓȠǴƺǿǩȣǷΚƺȖǴƺǹƺॹ ǴǓșǓΚǓǏƺΚǓNjॹǾǓǏǏȖȣǠǩǾȠȣǏǩȒȅǾƺǿǴǷƺǿǴǓ ǏȅǷȣǾǓǿȠƺȖǿǓǠƺǠȖƺǏǩΚƺॹǷǩǴǓȖƺΦȒȖțǓǿȅΚțȠǓ- ΚǩǹǿǩǦȠȣǴǩǦǴƺΚǿǩǦǩǿΦƺșǓLjǿǩǦƺȖǦǩΚǩǦশǷȅȠǴǓ ΦLjǩȖǷƺȒƺȖǩțǷǓȒȖȅǟǓșȅȖǩljǓEǓȖljǓǏǓștȅǹƺǩȠষȠǓȖ ȠȣǴǩǦǷǿǴǩΨǿǩljƺǦॹȒȖǓǏΚșǓǾΚ[ǩǾȣǩǿȒƺ?ƺǩȖȣঀFƺǴȒȅǾǓǾLjǿǓǴțǩȖƺΦǹȅǠȒƺǴǓǿǓǏΚȅǾǿȅ@ƺțNjƺ- ǷȅΚȅ ǩΦȖƺΨƺǿǴǓ ǿƺljǩȅǿƺǹǿǓ ȒȖǩȒƺǏǿȅșȠǩঀ Ȗ- ǦǩȠǓǷȠșǓǴǓǿƺǾȖǓNjȖȅǏǩǹΚ(ȅȖǩljǩॹΚǾȣǹȠǩǓȠǿǩNj- ǿǓǾȅǷȅǹǴȣॹǷǴǓȖșȅΨǩΚǓǹǓȖƺΦǹǩNjǿǓǿƺȖȅǏǿȅșȠǿǓ șǷȣȒǩǿǓॸ2ȠƺǹǩǴƺǿǩॹ^ǹȅΚǓǿljǩॹ'ȣȖǹƺǿǩǩǿΚșȠȖǩǴljǩঀ tșǩǿǴǓǠȅΚǩȒȖǓǏǿǩǷǩșȅLjǩǹǩ^ǹȅΚǓǿljǩǩΦ^ȅțǷǓ ǏȅǹǩǿǓࣲॹΚǓǿǏƺȖșǓǴǓǷǹǴȣLjșǹȅΚǓǿșǷǓǾȣȒȅȖǓǷǹȣ șȠƺȖțǓΚȖƺΦǠǹƺțƺǹΦƺ'ȣȖǹƺǿƺঀƒǓǾǓǏțȠȣǏǩǴǓǾǿƺ ǏȣǿƺǴșǷǩXȅǹǩȠǓǦǿǩǷǩǴǓΚǷȖȅǠȣǾǹƺǏǩǦǩǿȠǓǹǓǷ- ȠȣƺǹljǓΚǴƺșǿȅǩΦȖƺΨƺǹșΚȅǴǓǩȖǓǏǓǿȠǩșȠǩNjǿǓȠǓΨǿǴǓॹ șǓΚǓǏƺȒȖȅȠǩǦƺLjșLjȣȖțǷǩǾȅǿƺȖǦǩǴǩॹΦƺȖƺǏǩNjǓșƺȖ ǿƺǴLjǩșǩǿƺǷȅȒƺǹȠȣǏǩǴǓΦȅǠȅȖǩțǷǩǦǿƺȖȅNjǿǩǷȅΚॹ ǷǩșȅLjǩǹǩΦΚǓșȠǩƺΚșȠȖǩǴșǷǩljǓșƺȖșǷǩǷȖȅǿǩঀࣳȅ ΦƺǏǿǴǓǠƺ șǩșȠǓǾƺȠǩNjǿǓǠƺ ȒȖǓǠǹǓǏƺ ƺȖǦǩΚșǷǓǠƺ ǠȖƺǏǩΚƺǩΦ'ȅǿǏƺǠȅȖǩțǷǓȅLjNjǩǿǓȅǏǹǓȠƺࢷࢸࢹࢲǏȅ ࢴࢹࢹࢲǴǓLjǩǹȅȒȖƺΚΦƺȒȖƺΚȣΚǓǹǴƺΚǹǴǓǿȅǾǿǓǿǴǓॹǏƺ ǴǓ@ƺțNjƺǷΦƺȖƺǏǩǿǓșȅǠǹƺșǩǴΚǏǓǹȅΚǿǓǾȅǷȅǹǴȣ ȠȣǏǩǓǾǩǠȖǩȖƺǹΚǠǩȒȠঀࣴFȅΚƺȖƺΦǩșǷƺΚƺॹΚǷƺȠ- ǓȖǩșȅȅǏǷȖǩǹǩǷƺȖȒǓȠǩǿǏΚƺǴșǓȠǠȖƺǏLjǓǿǩǦǏǓǹॹ ȒȅǏȒǩșƺǿǩǦΦ@ƺțNjƺǷȅΚǩǾǩǾǓǿȅǾॹȒƺȒȅȠȖǴȣ- ǴǓॹǏƺǴǓLjǩǹǓǏǓǿǿƺǴƺǷȠǩΚǿǓǴțǩǦǾǹƺǏǩǦƺȖǦǩȠǓǷ- ȠȅΚΚ(ȅȖǩljǩॹNjǓȒȖƺΚǴǓțǹȅΚΚǓNjǩǿǩȒȖǩǾǓȖȅΚΦƺ ǾƺǿǴțǓƺǏƺȒȠƺljǩǴǓॹȒȖǩǷƺȠǓȖǩǦǴǓǩǾǓǹǟȣǿǷljǩǴȅ ǿƺǏΦȅȖƺƺǹǩΚȅǏǴǓǠȖƺǏLjǓǿǩǦǏǓǹঀࣵ[ƺΦǹȅǠ@ƺțNjƺ- ǷȅΚǓșǓǹǩȠΚǓΚǠǩȒȠǿƺǴȠȅȖǓǴǿǓLjǩLjǩǹȅΦǠȅǹǴ ǿǴǓǠȅΚȅșΚǓȠȅΚǿȅǿƺΦȅȖșǷȅȒȖǓȒȖǩNjƺǿǴǓॹȒƺNjȒƺ ȒȖǓǏΚșǓǾƺǾLjǩljǩȅΦǿȅșȠǾǹƺǏǓǠƺȣșȠΚƺȖǴƺǹljƺॹǷǩ șǓǴǓΦƺΚǓǏƺǹșΚȅǴǓȒȅǷǹǩljǿǓǩΦǷȣțǓǿȅșȠǩঀࣶ @ƺțNjƺǷșǓǴǓȒȅȒȖƺǷșǩǿƺǠȅȖǩțǷǓǾǠȖƺǏLjǓǿ- ǓǾȣȖƺǏȣশࢷࢸࢹࢲষǩǿǿǓǷƺǴǹǓȠǿǓǾșƺǾȅșȠȅǴǿǓǾ ǏǓǹȣΚșȠȖȅǷǩǹǓȠƺࢴࢹࢹࢲȒȖǓșǓǹǩǹΚǹǓǷșƺǿǏȖǩǴȅॹ ǷǴǓȖǴǓșȅǏǓǹȅΚƺǹΚȅLjǿȅΚǩǾǓșȠƺॹǷǩșȅǠƺǹǓȠȅ ȒȅȒȖǓǴ ǾȅNjǿȅ ȒȅțǷȅǏȅΚƺǹǩ ƺǿǠǹǓțǷǩ ȠȅȒȅΚǩȅLjȣȒȅȖȣǓǠǩȒNjƺǿșǷǩǦǿƺljǩȅǿƺǹǩșȠȅΚঀǓǹȅΚǩȠƺ ȒȖǓǿȅΚƺǾǓșȠƺǴǓȒȖƺΚΦƺȒȖƺΚȒȖǩȠǓǠǿǩǹƺƺȖǦǩȠǓǷ- ȠǓॹǠȖƺǏLjǓǿǩǷǓǩǿȒȅǏǴǓȠǿǩǷǓǩΦΚșǓΚȖȅȒǓॹǷǩ șȅȒȅǾǓǾLjǿȅșȖǓǏȅΦǓǾșǷȅȒȖǩșȠƺǿǩțNjǓȒȖǓȅLj- ǹǩǷȅΚƺǹǩΚǾǓșȠȅΦǓΚȖȅȒșǷȅƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖȅΚǦǩș- ȠȅȖǩNjǿǩǦșǹȅǠǩǦঀ tǹǓǷșƺǿǏȖǩǴǩșǓǴǓ@ƺțNjƺǷΚǿǓǷƺǴǹǓȠǩǦ ȣΚǓǹǴƺΚǩǹǷȅȠǓǏǓǿǿƺǴLjȅǹǴȒǓȖșȒǓǷȠǩΚǿǩǦǾǹƺ- ǏǩǦƺȖǦǩȠǓǷȠȅΚঀȅǹǓȠƺࢹࢹࢹࢲǴǓǿƺNjȖȠȅΚƺǹΚȖș- Ƞȅ ȖǓȒȖǓΦǓǿȠƺȠǩΚǿǩǦ ƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖॹ ǾǓǏ ǷƺȠǓȖǩǾǩ ΚǓǹǴƺȅǾǓǿǩȠǩǿƺǴǓǾǿǩțǷƺșȠƺǿȅΚƺǿǴƺǿƺǠǹƺΚǿǩ ǾǓșȠǿǩ ȣǹǩljǩ ^ǦǓȖǩǟƺ XƺșǦǓ শࢴࢹࢹࢲ৅ࢹࢹࢹࢲষࣷॹ ΨǓǹǓΦǿǩțǷȅ ȒȅșȠƺǴȅ [ƺǾǹǓǦ শࢴࢹࢹࢲষॹ Ƿǩ șȅ Ǵȅ ȒȅΦǿǓǴǓ ȒȖǓΦǩǏƺǹǩॹ ȠȖǠȅΚșǷȅ ǠƺǹǓȖǩǴȅ EǓǿƺșljǓ শࢶࢹࢹࢲ৅ࢸࢹࢹࢲষǩǿǾȅǿȣǾǓǿȠƺǹǿǓȒƺǹƺNjǓΦƺLjȅ- ǠƺȠǓǾǓțNjƺǿșǷǓǏȖȣΨǩǿǓঀKȖǩǠǩǿƺǹǿǓǟȅȠȅǠȖƺЙ- ǴǓॹǷǩǴǩǦǦȖƺǿǩǴȅΚEȣΦǓǴȣǟȅȠȅǠȖƺЙǴǓǹǩǿƺȖǩ Κ[ǩǾȣॹǷƺΨǓǴȅॹǏƺșǓǴǓ@ƺțNjƺǷșȒȖΚƺǩΦȖƺΨƺǹΚ ǓǷǹǓǷȠǩNjǿǓǾǿǓȅȖǓǿǓșƺǿNjǿǓǾșǹȅǠȣॹΚǷƺȠǓȖǓǾ ǴǓ țǓ NjȣȠǩȠǩ ΚȒǹǩΚ ǏȣǿƺǴșǷǓ țȅǹǓ ǩǿ ȒȖȅǟǓșȅȖǴƺ /ǓǩǿȖǩljǦƺΚȅǿ'ǓȖșȠǓǹƺঀ࣮࣯FƺșȠƺΚLjƺǦǩΦǏȖȣǠǓ ȒȅǹȅΚǩljǓȅșǓǾǏǓșǓȠǩǦǹǓȠॹǷȅȠǴǓȒƺǹƺNjƺǠǦǩȅǿ শࢸࢹࢹࢲষॹȒƺșȅșǓǿǓȅȖǓǿǓșƺǿNjǿǓƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖǿǓ ȒȖΚǩǿǓΦƺNjǓǹǓȒȅșȠȅȒȅǾƺȣǾǩǷƺȠǩǿǓȅLjƺȖȅǷȣ৅ ΚǩΦȣƺǹǿȅLjȅǹǴȖǓȒȖǓΦǓǿȠƺȠǩΚǿǓǾȣșǹȅǠȣॹǷǩǴǓLjǩǹ ΦǿƺNjǩǹǓǿΦƺǿǴǓǠȅΚȅȒȅΦǿǓǴțǓǷƺǩȖșǷȅȅLjǏȅLjǴǓঀ XȅțǓșȠǹǓȠǿǓǾLjǩΚƺǿǴȣΚǹǓǷșƺǿǏȖǩǴǩșǓǴǓ @ƺțNjƺǷΚȖǿǩǹΚ[ǩǾঀ@ǓȠƺࢶࢺࢹࢲȒƺșǓǴǓȣșȠƺǹǩǹΚ ?ƺǩȖȣॹǷǴǓȖǴǓǾǓǏǿǴǓǠȅΚȅȅǏșȅȠǿȅșȠǴȅশࢳࢺࢹࢲষ ȒȖǓΚΦǓǹȒȖǓșȠȅǹLjLjƺș/ǩǹǾǩ22ঀॹǏȣǿƺǴșǷȅțȅǹƺ- ǿǩǷǓǏǩΚॹǷǩșǓǴǓΚƺΚșȠȖǩǴșǷǩȒȖǓșȠȅǹǿǩljǩǏȅLjȖȅ șǓΦǿƺǿǩǹΦǓΚȖȅȒșǷȅǷȣǹȠȣȖȅঀFȅΚǩΚǹƺǏƺȖșǓǴǓ ΨǓǹǓǹΦǿǓLjǩȠǩΚȒǹǩΚƺtǓǹǩǷǓȖǩȠƺǿǩǴǓশǷǩǴǓǾǓǏǏȖȣǠǩǾǿƺǏΦȅȖȅΚƺǹƺȠȣǏǩ^ȣǓțǷǩȒȖǓǷȅȒষॹΦƺȠȅ ǴǓΦƺǾǓǿǴƺǹΚșǓƺǿǠǹǓțǷǓșΚǓȠȅΚƺǹljǓΦǿǓǾțǷǩǾǩ ǩǿƺΚșȠȖǩǴșǷǩǾǩșȠȖȅǷȅΚǿǴƺǷǩঀ EǓǏǿǴǩǾǩǴǓLjǩǹȠȣǏǩǿȠȅǿ@ƺțNjƺǷॹǷǩǠƺǴǓ ǹǓȠƺࢸࢱࢺࢲǩǾǓǿȅΚƺǹΦƺΚȅǏǩǹǿǓǠƺƺȖǦǩȠǓǷȠƺǷȖƺǹ- ǴǓΚǩǦȒƺǹƺNjǩǿǾȣȒȅǏǓǹǩǹNjƺșȠǿǩǿƺΦǩΚLjǓǠশǠȅș- ȒȅǏষঀ?ȅȠǏΚȅȖǿǩƺȖǦǩȠǓǷȠȒƺǴǓșȅǏǓǹȅΚƺǹȠȣǏǩ Κ KǏLjȅȖȣ Φƺ ΚƺȖȅΚƺǿǴǓ șȒȅǾǓǿǩǷȅΚ ƺȖƺLjșǷǓ ȣǾǓȠǿȅșȠǩॹǷƺȖǾȣǴǓȅǾȅǠȅNjǩǹȅॹǏƺșǓǴǓȠǓǾǓǹ- ǴǩȠȅșǓΦǿƺǿǩǹΦǩșǹƺǾșǷȅƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖȅঀ @ƺțNjƺǷșǩǴǓșǹȅΚǓșȅǏǹǩNjǿǓǠƺƺȖǦǩȠǓǷȠƺΚ?ƺǩ- ȖȣȒȖǩǏȅLjǩǹΦΚȖșȠȅΚǓǹǩNjƺșȠǿǩǦΚǩǹǩǿȒǹǓǾǩțǷǩǦ ȒƺǹƺNjॹΦǠȖƺǴǓǿǩǦǿƺȒȖǓǹȅǾȣșȠȅǹǓȠǴƺॹǷǩȒȖǓǏ- șȠƺΚǹǴƺǴȅ ǿȅΚȅșȠ ȠȣǏǩ Κ șǹȅǠȅΚǿǓǾ ȒȖǩșȠȅȒȣঀ ƺșǿȅΚƺ ƺȖǩșȠȅǷȖƺȠșǷǩǦ ȖǓΦǩǏǓǿlj ȠǓǾǓǹǴǩ ΦǹƺșȠǩ ǿƺȒȖǓȒǹǓȠȣশǓΚȖȅȒșǷǓǠƺষǿǓȅLjƺȖȅNjǿǓǠƺșǹȅǠƺΚ ǷȅǾLjǩǿƺljǩǴǩΦǾȅǏǓȖǿǩǾǩșǓljǓșǩǴșǷǩǾǩǓǹǓǾǓǿȠǩॹ ǷǩșȅLjǩǹǩΚΚǓNjǩǿǩȒȖǩǾǓȖȅΚΚǓΦƺǿǩΦǠȅǹǴǿƺȅȖǿƺ- ǾǓǿȠƺǹǿȅȅǷȖƺșǴǓȅǷǓǿșǷǩǦǩǿΚȖƺȠǿǩǦȅǏȒȖȠǩǿ ȠǓȖǿȅȠȖƺǿǴȅȅȒȖǓǾȅশȒȅǦǩțȠΚƺǩǿșȠȅȒǿǩțNjষঀ^ șǓljǓșǩǴșǷǩǾȒȅǦǩțȠΚȅǾǴǓǏǓǿǩǾȅȅȒȖǓǾǩǹșƺǹȅǿ ȖǓΦǩǏǓǿljǓȒȖǩǿljƺ^ƺǩǏƺ/ƺǹǩǾƺশࢷࢺࢹࢲ৅ࢺࢺࢹࢲষॹ ǏǓǷȅȖƺȠǩΚǿǩșǓljǓșǩǴșǷǩǓǹǓǾǓǿȠǩȒƺșȅțǓȒȅșǓLjǓǴ ǩΦȖƺΦǩȠǩǿƺΦȣǿƺǿǴțNjǩǿǩȒƺǹƺNjǓƺǟƺȖƽǿΚ?ƺǩȖȣ শࢲࢱࢺࢲ৅ࢳࢱࢺࢲষǩǿȒȖȅNjǓǹǴȣǿǓǏƺΚǿȅȅLjǿȅΚǹǴǓǿǓ ȒȅǹǓȠǿǓȖǓΦǩǏǓǿljǓǷȖƺǹǴǓΚǓǾƺȠǓȖǓΚ2șȠƺǿLjȣǹȣ শࢱࢱࢺࢲ৅ࢲࢱࢺࢲষॹǷǩșǓǾǓǏǏȖȣǠǩǾȅǏǹǩǷȣǴǓȠȣǏǩ ȒȅǓǹǓǠƺǿȠǿǓǾǿȅȠȖƺǿǴǓǾșȠȅȒǿǩțNjȣΦǩΦΚǩȖǿǩǾ ȖƺșȠǹǩǿșǷǩǾΚǩȠǩNjǓΚǴǓǾঀƺǠȖƺǏǿǴȅǴǓȣȒȅȖƺLjǹǴƺǹ ǿƺǴǿƺȒȖǓǏǿǓǴțǓȠǓǦǿǩǷǓॹǷȅȠșȅΨǓǹǓΦȅLjǓȠȅǿ- șǷǓǷȅǿșȠȖȣǷljǩǴǓশȒȅșǩșȠǓǾȣ/ǓǿǿǓLjǩȕȣǓষॹǷǩ șȅǾȣȅǾȅǠȅNjƺǹǓǿƺNjȖȠȅΚƺǿǴǓΚǓǹǩǷǩǦșƺǹȅǿȅΚঀ [ƺЙǿǩȖƺǿǓțȠȣǷƺȠȣȖǿǓǏǓǷȅȖƺljǩǴǓΚǿȅȠȖƺǿǴǩǦ ȖঀȅǠȅȣȒƺǿNjǩNjȅǾǓǿǴƺǿȠȅǿƺ@ƺțNjƺǷƺΚȒȖǩșȒǓΚǷȣ৖ǩǓȖljǦǩȠǓǷȠȣȖǏǓȖǓȖșȠǓǿǦƾǹǟȠǓǏǓșࢱࢳঀ=ƺǦȖǦȣǿǏǓȖȠșǩǾ^ǹȅΛǓǿǩșljǦǓǿȖƺȣǾॸΚȅǾȖljǦǩȠǓǷȠǓǿǿ - Ƞȅǿ@ƺțNjƺǷLjǩșΦȣǏǓǿ^ljǦȧǹǓȖǿXǹǓNjǿǩǷșLjǓǩ@ǓȅȖLjȣșǩǓȖইȖljǦǩȠǓljȣȖǓȅǿ^ǹȅΚǓǿǩƺǿƺȖǓƺǏȣȖǩǿǠȠǦǓЙȖșȠǦƺǹǟȅǟȠǦǓࢱࢳȠǦljǓǿȠȣȖΡॸǟȖȅǾȠǦǓƺȖljǦǩȠǓljȠǿȠȅǿ @ƺțNjƺǷȠȅȠǦǓșȠȣǏǓǿȠșȅǟXǹǓNjǿǩǷΛǩȠǦ@ǓȅȖLjȣșǩǓȖ৕ঀtॸ^ǹȅΛǓǿǩǓǿॸȖljǦǩȠǓǷȠȣȖॹEǓǩșȠǓȖ૭^ΦǓǿǓই^ǹȅΚǓǿǩƺॸƺȖljǦǩȠǓljȠȣȖǓॹȠǦǓǾƺșȠǓȖș૭ȠǦǓșljǓǿǓঀ?ƺȠƺǹȅǠ ȖƺΦșȠƺΚǓॹȣǿƺǴॸ(ƺǹǓȖǩǴƺȒȅșǹȅΚǿǓșȠƺΚLjǓΦƺΚƺȖȅΚƺǹǿǓșǷȣȒǩǿǓtǩǓǿǿƺ2ǿșȣȖƺǿljǓ(ȖȅȣȒॹࢹࢱࢱࢳॹșȠȖঀࢵࢳেࢶࢳঀ Φǩȅ(ȅǏȅǹǩॹ৖ǿȠȅǿǩȅ@ƺșljǩƺljǩǿǠǩȠȠȅইǿȠȅǿǩȅ@ƺșljǩƺljǩǿǠΡȒȠ৕ঀtॸƺ(ȅȖǩΦǩƺƺǹǹঢ়ǩǾȒǓȖȅȅȠȠȅǾƺǿȅঀǿȠȅǿǩȅ@ƺșljǩƺlj৅ƺȖljǦǩȠǓȠȠȅঀ'ȅȠȅǠȖƺЙǓǏƺǹǹǓ ljȅǹǹǓΦǩȅǿǩǹǩǿƺȖǩঀ'ǩȖǓǿΦǓॸ'ȖƺȠǓǹǹǩǹǹǩǿƺȖǩॹࢷࢱࢱࢳॹșȠȖঀࢲࢲঀ [ƺΦǩșǷƺΚǓșȒȅǏLjȣǴƺKǏǏǓǹǓǷΦƺǩǿΨǓǿǩȖșȠΚȅǩǿƺȖǦǩȠǓǷȠȣȖȅhǿǩΚǓȖΦǓΚeȖșȠȣইǩȒƺȖȠǩǾǓǿȠȅǏǩ2ǿǠǓǠǿǓȖǩƺǓȖljǦǩȠǓȠȠȣȖƺǏǓǹǹঢ়hǿǩΚǓȖșǩȠƿǏǩeȖǩǓșȠǓঀ XȖǩǩǾǓǷǴǓΚǷȖșȠǿǩǦǷǿǴǩǠƺǦΦƺȒǩșƺǿΚȖƺΦǹǩNjǿǩǦȅLjǹǩǷƺǦॹǷǩșȅLjǩǹǓȒȅșǹǓǏǩljƺΚǓNjșȠȅǹǓȠǿǓǠƺǾǓțƺǿǴƺǿƺȖȅǏȅΚǿƺȠǓǾȅLjǾȅNjǴȣॸ@ƺțΦǦƺǷশΚǷȖșȠǿǩǷǿǴǩǠǩΚ[ȅNjǩǿǴȣ ΦƺǿȠȅǿȅΚǓǠƺȅNjǓȠƺষॹ@ƺșǦΦǦƺǷশΚǷȖșȠǿǩǷǿǴǩǠǩΦƺǿȠȅǿȅΚǓǠƺǏǓǏƺষॹ@ƺșljǩƺljǷশΚǷȖșȠǿǩǷǿǴǩǠǩΦƺǿȠȅǿƺΚljǓȖǷΚǩ^Κঀ[ȅǷƺΚ(ȅȖǩljǩষॹΚǟȣȖǹƺǿșǷǩǹǩȠǓȖƺȠȣȖǩȒƺ ΦƺșǹǓǏǩǾȅȒȖǩǩǾǓǷ@ƺșljǦƺljǦঀeȣǏǩ@ƺțNjƺǷȅΚƺΨǓǿƺEƺȖǩǴƺǹȅǴΦǩǴƺXǹǓșǿǩNjƺȖǴǓLjǩǹƺǦNjǩșǹȅΚǓǿșǷǓǠƺȠȖǠȅΚljƺǩΦ(ȅȖǩljǓঀ ǩǓǠȅ?ȣΦǾǩǿ@ƺșljǩƺljॹǩșǓǠǿǩǠȅȖǩΦǩƺǿǩই(ȅȖǩțǷǓȖǩșLjǓই(ȅȖǩȠǩƺǿǏȖƺΛǩǿǠșঀ?ƺȠƺǹȅǠȖƺΦșȠƺΚǓॹ(ȅȖǩΦǩƺॸǩLjǹǩȅȠǓljƺșȠƺȠƺǹǓ2șȅǿȠǩǿƺ৅(ƺǹǹǓȖǩƺǏǩ2ȅȖǩȅॹࢵࢲࢱࢳ 2LjǩǏঀ 2LjǩǏঀॹșȠȖঀࢸࢳঀ 2LjǩǏঀॹșȠȖঀࢹࢳঀFƺǴǓǾǿǩțǷƺșȠƺǿȅΚƺǿǴƺǴǓǿƺȖȅNjƺǹƺǩǿЙǿƺǿljǩȖƺǹƺǏȖȣΨLjƺLjȅǠƺȠǩǦƺǹǓǷșƺǿǏȖǩǴșǷǩǦǏȖȣΨǩǿ^ȅljǩǔȠǔǿȅǿΡǾǓǏǓș2ǾǾǓȣLjǹǓșǏঢ়ǠΡȒȠǓॹǷǩǴǓLjǩǹƺȠȣǏǩǿƺȖȅNjǿǩǷ ǠƺǹǓȖǩǴǓEǓǿƺșljǓঀ (ȅǏȅǹǩॹࢷࢱࢱࢳॹșȠȖঀࢲࢲঀ࣯ ࣰ ࣱ ࣲ ࣳ ࣴ ࣵ ࣶࣷ ࣮࣯90% Julija Brudar, Tipografija II, 2018/2019, 3. naloga: Mikrotipografija a), b), c)3notranjo opremo (pohištva in stopnišč). S secesijskim pohištvom je denimo opremil salon rezidence princa Saida Halima (1896–1899), dekorativni secesijski ele- menti pa so še posebej izraziti na zunanjščini palače Zafarân v Kairu (1901–1902) in pročelju nedavno obno- vljene poletne rezidence kraljeve matere v Istanbulu (1900–1901), ki se med drugim odlikuje tudi po elegan- tnem notranjem stopnišču z izvirnim rastlinskim viti- čevjem. Za gradnjo je uporabljal najnaprednejše teh- nike, kot so železobetonske konstrukcije (po sistemu Hennebique), ki so mu omogočale načrtovanje velikih salonov. Rafinirane štukaturne dekoracije v notranjih prostorih in pohištvo pa so izdelovali najuglednejši francoski, nemški, belgijski in italijanski obrtniki. Neobaročni slog, ki ga je Laščak uporabljal za impo- zantne palače, je seveda poudarjal predvsem ideje egipčanskega plemstva, ki se je zgledovalo po evrop- ski aristokraciji, medtem ko se je z zasnovo trgo- vskih stavb približal moderni dunajski arhitekturi Wagnerjeve šole.11 Takšna je na primer fasada veleblagovnice Stein v Kairu (1904), ki je reducirana na velike steklene izložbene površine, razčlenjene zgolj s plitkimi pilastri. Po prevzemu funkcije vodilnega arhitekta kraljevih palač v Laščakovem slogu spet lahko opazimo spre- membo, ki se kaže predvsem v obujanju islamskega sloga. Razvil je pravzaprav osebni arhitekturni jezik, ki je temeljil na eklektičnem spajanju historičnih slogov, islamskih arhitektonskih oblik in okrasja (arabesk, mavresk, kaligrafskega ornamenta) ter se- cesijskih elementov. Zavedal se je namreč, da je imel takšen slog, s katerim so se ljudje lahko identificirali, pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne iden- titete.12 Za bogate naročnike kairske aristokracije, ki so se šolali v evropskih prestolnicah, je sicer še vedno projektiral impozantne palače v historičnih slogih po zgledu italijanske arhitekture 16. stoletja.13 Medtem ko so poslovne stavbe iz tega obdobja, kot je palača tržaške Zavarovalnice Generali v Kairu (1911), rezultat prepletanja evropskih slogov s tradicionalnimi motivi iz islamske tradicije. 11 Ibid., str. 16. 12 Marco Chiozza, Silvia Bianco, »Architettura e identità / Architecture and identity«. V: Da Gorizia all’impero ottomano. Antonio Lasciac – architetto. Fotografie dalle collezioni Alinari. Firenze: Fratelli Allinari, 2006, str. 22. 13 Lep primer sta rekonstrukcija vladne palače Abdin (1911) in vila princese Amine (1910–1915). 14 Kuzmin, 2014, str. 27. 15 Stavbni element, ki je sestavni del sakralnih stavb v islamski arhitekturi, se je v Evropi pojavil po Napoleonovi zasedbi Egipta kot reprezentančni dodatek meščanskih vil.V neoislamskem slogu je zasnoval tudi svojo vilo na Rafutu, ob romarski poti na Kostanjevico, ki jo je za- čel graditi leta 1909 in dokončal tik pred začetkom I. svetovne vojne. Na trinajstih ohranjenih načrtih, da- tiranih s tremi različnimi datumi (13. november 1908, 17. maj 1909, 20. november 1910), ki jih hranijo v Zgo- dovinskem arhivu Občine Gorica (Archivio Storico del Comune di Gorizia), opazimo, da je sicer kot vodja gradbenih del podpisan arhitekt Girolamo Luzzato, kar naj bi bila tedaj stalna praksa: na projektnih risbah namreč ni bil podpisan projektant, pač pa odgovor - na oseba za nadzor gradnje.14 Risba pa je nedvomno Laščakova, saj so na načrtu fasade vile in vratarnice detajlno izrisani tako posamezni gradbeni elementi (opeka, kamen, stebri) kot tudi ornamentalno stavbno okrasje – detajli, ki jih zasledimo tudi na ohranjenih risbah za kairske palače in nagrobne kapele. Posebno zanimiva je tudi kolorirana risba zasnove celovite ure- ditve posestva s parkom in dovozno potjo, ki potrjuje, da je bil Laščak izjemno nadarjen risar. Vila na Rafutu je bila v svoji originalni podobi, o kateri pričajo le redke fotografije, zgleden primer Laščako- vega samosvojega arhitekturnega sloga, ki ga lahko opredelimo kot eklektični spoj zahodne tradicije vile in orientalskih arhitekturnih detajlov in dekoracij, povzetih zlasti po mameluškem slogu. Najbolj repre- zentativni del stavbe, zgrajene iz armiranega betona, je zagotovo osmerokotni stolp s pokritim lesenim hod- nikom in polkrožno betonsko kupolo v obliki minareta na zahodni fasadi.15 Vhod v vilo krasi kamniti mavrski portal z veličastnim stalaktitnim obokom. Med okni vzbujajo največ pozornosti bifore s podkvastimi loki, zasledimo pa tudi triforo z razpolovljenima zunanji- ma odprtinama. Balkona na vzhodni in južni fasadi, ki slonita na konzolah, sta (bila) po arabskem vzoru delno prekrita s perforiranimi lesenimi opaži. Povsem arabski videz daje vili tudi lesen dekorativni strešni napušč in bogato ornamentalno okrasje, povzeto po krajevni egipčanski tradiciji: dimniki z motivi iz ma- meluških grobnic ter arabeske na betonskih ograjah balkonov, arhitravih, okenskih prekladah in kupoli. Opozoriti pa velja tudi na masiven kotni steber, ki je 4nekoč podpiral dvonadstropni balkon z leseno ograjo na vogalu stavbe. Podobne islamske elemente zasledimo na vratarnici – opečnati stavbi z mavrskim lokom, ki delno povzema strukturo salamlika16 palače Omarja Sultana v Kairu (1907–1908) – prve stavbe, na kateri je eksperimentiral z mešanjem arabske arhitekture in modernih elemen- tov. Vratarnica, ki je prav tako okrašena z ornamental- nimi motivi, med katerimi še posebej izstopata imeni Laščaka in njegove žene, zapisani v kufski pisavi, na- mreč oblikuje z vilo in parkom, v katerem je zasadil vrsto eksotičnih rastlin in ga opremil z grajenimi ele- menti, v celovito in slogovno povezano ureditev. Vila je bila med I. svetovno vojno močno poškodovana. In ker je odbor za obnovo Gorice in Goriške Laščaku za rekonstrukcijo namenil le pičlo odškodnino, češ da gre za luksuzno zgradbo, ni vila nikoli več zasijala v prvotni podobi – čeprav je bila, kot priča arhivska fo- tografija iz leta 1934, obnovljena po prvotnih načrtih. Nekaj ohranjenih originalnih arhitekturnih kosov z ornamentalno dekoracijo, ki jih pri obnovi niso upo- rabili, vključno s kaloto kupole, leži še danes v parku. Ob izbruhu I. svetovne vojne, ko so kralja Abasa Hil- mija II. odstavili, se je Laščak, sicer zagrizen Italijan, a vendar avstrijski državljan, znašel v nezavidljivem položaju. Angleži so ga izgnali na Malto, od koder pa se je kmalu zatekel v Rim, kjer je po končani vojni inten- zivno razmišljal o rekonstrukciji močno porušene Go- rice. Ohranjeni načrti sicer pričajo, da je posamezne arhitekturne naloge reševal že med bivanjem v Egiptu. Pred odhodom v Aleksandrijo je denimo zasnoval re- konstrukcijo cerkve Svetega Srca, ki so jo začeli graditi po njegovih načrtih, dokončal pa jo je Maks Fabiani. Načrtoval je prenovo najstarejšega srednjeveškega dela Gorice (Borgo San Rocco), ki leži tik po gradom, a so celotno območje v tridesetih letih 20. stoletja po- rušili. Predvidel je adaptacijo fasade cerkve sv. Roka, pred katero je postavil vodnjak – prefinjen preplet kla- sične zasnove, staroegipčanskega elementa (obeliska) in rastlinskih secesijskih detajlov, ki predstavlja eno 16 Sprejemni prostor v palačah in hišah, kjer so se zbirali moški. V 19. stoletju je bil v plemiških rezidencah ločena stavba. izmed redkih realiziranih del v Gorici pred I. svetovno vojno. Pripravil je več urbanističnih načrtov za ure- ditev posameznih predelov Gorice, kot je preureditev območja ob železniški postaji Transalpina (1905). Leta 1917 je izdelal tudi regulacijski načrt za povojno ure- ditev mesta, vendar ga je odbor za obnovo Gorice in Goriške zavrnil, osnovno shemo pa je leta 1921 prevzel njegov mlajši sodobnik Maks Fabiani. Po zavrnitvi urbanističnega načrta obnove Gorice so Laščaka naročila dvorjanov ponovno vodila v Kairo, kjer je v tridesetih letih 20. stoletja ustvaril nekaj bolj- ših projektov. Med slednjimi izstopa stavba Banke Misr (1922–1927), ki je morda najlepši primer njegovega odličnega poznavanja islamske dekorativne umetno- sti in mojstrstva v združevanju različnih ornamental- nih stilov, kar dokazujejo tako dekorativni vzorci na marmornatih tleh kot tudi vrhunsko izdelani leseni stropovi. Laščakovo življenje in delo, za katerega je leta 1927 prejel prestižno nagrado rimske Akademije Sv. Luke, je bilo tudi v poznih letih razpeto med Egiptom in Go- rico: v Aleksandriji je zmagal na natečaju za železniško postajo (1946), v Gorici pa je načrtoval ureditev glav - nega mestnega trga Travnik/Piazza Vittoria (1938). In čeprav je poletja preživljal v Gorici, v svoji vili ni nikdar živel. Še več, leta 1939 jo je pri Zavarovalnici Generali iz Trsta zastavil v zameno za življenjsko rento. Umrl je v Kairu leta 1946, kjer je tudi pokopan. Čeprav v Laščakovem izjemno obsežnem opusu opa- zimo tudi sledove modernih evropskih arhitekturnih tokov, ki jih je nedvomno dobro poznal, se njegovo delo ni nikdar izvilo iz okvirov zgodovinskega eklek - ticizma. Arhitektovo mojstrstvo obvladovanja metjeja se kaže predvsem v dobri tehnični podkovanosti in dognanem spajanju različnih arhitekturnih slogov zahodnih in vzhodnih tradicij v skladno celoto. Oh- ranjena dela, tako originalne risbe kot tudi stavbni in dekorativni elementi na vili Rafut, pa pričajo tudi o izjemni pozornosti do obravnave detajlov. Eva Bevec, Tipografija II, 2018/2019, 3. naloga: Mikrotipografija a (80%)1Anton Laščak (1856–1946) je veljal do začetka novega tisočletja v Sloveniji za prezrtega arhitekta: njegovo ime se je namreč prvič pojavilo šele v dodatku Enci- klopedije Slovenije leta 2002. Tudi zapisov o njegovem delu v strokovni literaturi skoraj ne zasledimo, razen v razstavnem katalogu pregledne razstave Arhitektura v Sloveniji – Mojstri in arhitekturna scena, ki so jo leta 2008 pripravili v galeriji poslovne stavbe zavarovalne sku- pine Vienna Insurance Group na Dunaju.1 Nasprotno pa so na italijanski strani meje zanimanje za preuče- vanje Laščakove zapuščine spodbudile že raziskave na področju orientalizma v osemdesetih letih 20. stole- tja – čeprav zgolj tistih arhitektur, ki kažejo arabske vplive.2 Njegove italijanske projekte je podrobneje osvetlila šele prva monografska študija Marca Chiozze Antonio Lasciac – Tra echi secessionisti e suggestioni orien- tali, ki je izšla leta 2006. Istega leta so v palači Attems Petzenstein, ki sodi pod okrilje Pokrajinskih muzejev v Gorici, pripravili razstavo fotografij in risb njegovih arhitekturnih del iz rimskega Muzeja fotografije Ali- nari. V zadnjih letih pa intenzivno raziskujejo njegov mladostni opus.3 1 Dr. Bogo Zupančič omenja Antona Laščaka v prispevku »Die Architektur der ersten hälfte des 20. Jahrhunderts im Slowenischen raum: vom Architekten Anton Laščak bis zu den Schülern Plečniks bei Le Corbusier / Architecure on Slovenian area during the first half of the 20th century: from the architect Anton Laščak to the students of Plečnik with Le Corbusier«. V: Slowenien: Architektur, Meister & Szene / Slovenia: architecture, the masters & the scene. Katalog razstave, Dunaj: Galerija poslovne stavbe zavarovaAlne skupine Vienna Insurance Group, 2008, str. 24–25. 2 Ezio Godoli, »Antonio Lasciac in Egitto / Antonio Lasciac in Egypt«. V: Da Gorizia all’impero ottomano. Antonio Lasciac – architetto. Fotografie dalle collezioni Alinari . Firenze: Fratelli Allinari, 2006, str. 11. 3 Raziskave spodbuja Oddelek za inwženirstvo in arhitekturo Univerze v Trstu / Dipartimento di Ingegneria e Architettura dell’Università di Trieste.Med Gori co, Aleksandrijo in Kairom Anton Laščak, arhitekt slovenskega rodu, je ustvaril pretežni del svojega obsežnega arhitekturnega opusa v Aleksandriji in Kairu. Edina njegova realizirana stavba v Sloveniji je vila Rafut v Novi Gorici (zgrajena 1912–1914, obnovljena 1928–1929), ena redkih neoislamskih arhitektur v Evropi.Nataša Kovšca 2Razlogov, da se slovenska stroka z Laščakovo zapuščino več kot pol stoletja ni ukvarjala, je seveda več, med dru- gim tudi pomanjkanje dokumentarnega gradiva, ki je razpršeno v številnih tujih javnih in zasebnih arhivih (kot je zbirka pariške profesorice Mercedes Volait) ter knjižnicah, zlasti v Rimu in Kairu. Najpomembnejši razlog pa je nedvomno Laščakovo izražanje nacional- ne pripadnosti. Arhitekt se je namreč rodil v Gorici, v multietničnem okolju, kjer so živele različne narodno- stne skupine: Italijani, Slovenci, Furlani in Avstrijci. Vsi njegovi predniki so bili Slovenci iz Soške doline,4 vendar se je kljub slovenskemu poreklu staršev razgla- šal za Furlana. Že med študijem na dunajski Politehni- ki je v krogu mladih intelektualcev jasno izražal svoje iredentistične težnje, seveda proti habsburški monar - hiji, zaradi česar naj bi si nakopal tudi jezo goriških naročnikov, ki so bili zvesti avstrijski cesarski kroni.5 Do zadnjega sistematičnega pregleda arhivskega gra- diva iz Fonda goriške občine od leta 1876 do 1883 je bilo pravzaprav uveljavljeno mnenje, da je Laščak zaradi nesoglasij v delovnem okolju tudi emigriral v Egipt.6 Nova raziskava, v kateri so odkrili kar petindvajset gradbenih del, podpisanih z Laščakovim imenom, pa potrjuje, da je bil eden najaktivnejših mladih arhitek - tov v Gorici, čeprav je šlo v večini primerov za manjše adaptacije, pri katerih je imel funkcijo nadzora ali vod- je gradbenih del.7 Razlog Laščakove selitve v Egipt naj torej ne bi bilo zgolj njegovo svetovnonazorsko prepri- čanje, pač pa predvsem ambicioznost mladega ustvar - jalca, ki se je zavedal svoje poklicne izkušenosti.8 Laščak se je po praksi na goriškem gradbenem ura- du (1876) in nekajletnem samostojnem delu v stroki leta 1883 preselil v Aleksandrijo, kjer je sodeloval v obnovi mesta, ki so ga leto poprej močno poškodovali angleški topovi ob uporu egipčanskih nacionalistov. Celovita prenova mesta je pravzaprav pritegnila ar - hitekte, gradbenike in podjetnike iz vse Evrope, ki so pomembno sredozemsko pristanišče preoblikovali v mesto z evropsko arhitekturo v historičnih slogih. 4 Priimek je v krstnih knjigah zapisan v različnih oblikah, ki so bile posledica večstoletnega mešanja narodov na tem območju: Lašzhak (v krstni knjigi v Ročinju za Antonovega očeta), Lashzhak (v krstni knjigi za Antonovega deda), Lasciack (v krstni knjigi za Antona v cerkvi Sv. Roka v Gorici), v furlanski literaturi pa zasledimo priimek Laschach. Tudi Laščakova žena Marija Alojzija Plesničar je bila hči slovenskega trgovca iz Gorice. 5 Diego Kuzmin, Antonio Lasciac, Disegni goriziani / Goriške risbe / Goritian drawings. Katalog razstave, Gorizia: Biblioteca statale Isontina – Galleria Mario di Iorio, 2014, str. 28. 6 Ibid. 7 Ibid., str. 27. 8 Ibid., str. 28. 9 Najemniška stanovanja je naročala in financirala družba bogatih aleksandrijskih družin Société Anonyme des Immeubles d’Égypte,ki je bila tudi naročnik galerije Menasce. 10 Godoli, 2006, str. 11.V Aleksandriji se je Laščak v nekaj letih uveljavil kot eden najbolj perspektivnih mladih arhitektov. Do leta 1888 je načrtoval vrsto reprezentativnih arhitektur, med katerimi velja omeniti najemniška stanovanja na glavni mestni ulici Sherifa Pashe (1883–1888)9, železniško postajo Ramleh (1883), ki so jo pozneje prezidali, trgovsko galerijo Menasce (1885–1887) in monumentalne palače za bogate meščanske družine. Originalne fotografije, ki jih hranijo v Muzeju fotogra- fije Alinari v Rimu, kažejo, da se je Laščak sprva izražal v eklektičnem neorenesančnem slogu, v katerem je še čutiti vpliv dunajske šole in profesorja Heinricha von Ferstela.10 Na stavbah iz druge polovice osemdesetih let, kot je palača Aghion (1887), pa so se neorenesančne arhitekturne prvine začele postopoma umikati neoba- roku – vizualno bolj reprezentativnemu slogu, ki je bil značilen za njegovo poznejše kairsko obdobje. Po šestletnem bivanju v Aleksandriji se je Laščak vrnil v Rim. Leta 1895 pa se je ustalil v Kairu, kjer je med nje- govo odsotnostjo (1892) prevzel prestol Abbas Hilmi II., dunajsko šolani kediv, ki se je v avstrijski prestolni- ci dobro seznanil z evropsko kulturo. Novi vladar se je želel znebiti vpliva Velike Britanije (ki je med drugim nadzorovala tudi Sueški prekop), zato je zamenjal vse angleške svetovalce z nemškimi in avstrijskimi stro- kovnjaki. Med njimi je bil tudi Anton Laščak, ki ga je leta 1907 imenoval za vodilnega arhitekta kraljevih pa- lač in mu podelil častni naziv beg (gospod). Kot dvorni arhitekt pa je sodeloval tudi v Odboru za varovanje spomenikov arabske umetnosti, kar mu je omogočilo, da se je temeljito seznanil z islamsko arhitekturo. Laščak si je sloves odličnega arhitekta v Kairu prido- bil z vrsto veličastnih vil in plemiških palač, zgrajenih na prelomu stoletja, ki predstavljajo novost tudi v slogovnem pristopu. Zasnova aristokratskih rezidenc temelji zlasti na prepletu (evropskega) neobaročnega sloga v kombinaciji z modernimi secesijskimi ele- menti, ki so bili v večini primerov vezani zgolj na or - namentalno okrasje okenskih in vratnih odprtin ter Eva Bevec, Tipografija II, 2018/2019, 3. naloga: Mikrotipografija a (80%) NADZOR POLOŽAJA. Habitat tipografije je ravnina. Stavljenje besedil poteka v vodoravni in navpični smeri, branje latinice pa le od leve proti desni in od zgoraj navzdol. Nadzor koordinatnega sistema, v katerem ustvarjamo, je pomembna veščina tipografov.C DELAVNICA VISOKEGA TISKA Tisk s premičnimi črkami je Gutenbergova iznajdba, ki jo uvrščamo med najpomembnejše civilizacijske mejnike. Čeprav le kratka delavnica je izkušnja visokega tiska izjemnega pomena za vsakega oblikovalca vizualnih komunikacij. Zlaganje vrstic, priprava tiskovnih form, tiskanje in pospravljanje črk v predale pod mentorstvom mojstra Marka Drpića je nepozabno doživetje. NALOGA Za delavnico visokega tiska v tiskarni tipoRenesansa izberi citat na temo tipografije. IZVEDBA Citat stavi s svinčenimi črkami in odtisni na papir skupaj s kolegi v skupini. NASVET Stavljenje je optimiziran postopek znotraj določenih industrijskih standardov, a vseeno ponuja dovolj možnosti za kakšno inovacijo. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ stavi vrstice s tiskarskimi črkami in pripravi tiskovno formo, ☑ izvede odtise v tehniki visokega tiska, ☑ pospravi tiskarske črke. 52 Itatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturibus reperep ererae lam harum con - serunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facernaturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonse - qui si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet om - nimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nul - landel mo dolent molupta tatestis esequi occum sinihilique ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptaturio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comni - hiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture expeliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis voluptata arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit Itatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturibus reperep ererae lam harum con- serunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facernaturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonse- qui si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet om- nimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nul- landel mo dolent molupta tatestis esequi occum sinihilique ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptaturio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comni- hiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture expeliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis voluptata arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit Itatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturi- bus reperep ererae lam harum conserunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facer - naturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonsequi si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet omnimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nul- landel mo dolent molupta tatestis esequi occum sinihiliq- ue ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptat - urio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comnihiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture ex - peliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis volupta- ta arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit maxim voloruptati arum res conetur? Tur? Emporro voluptatem quiam, voloribus, vendelectemo molluptatur magname nimi, quost officae volorem. OlluptaeOfficimos con nim quo mo dolectur aspient ape nessenda poruptis imporios rat omnihil lautas atassedis eos nobis et qui omnisse rspelitate enissequos reptatem quam sed quisqui il ex excerum qui occabore volorpor restis sant omnihil iquodist doluptaque abores pla sum Itatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturi- bus reperep ererae lam harum conserunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facer - naturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonsequi si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet omnimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nul- landel mo dolent molupta tatestis esequi occum sinihiliq- ue ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptat - urio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comnihiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture ex - peliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis volupta- ta arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit maxim voloruptati arum res conetur? Tur? Emporro voluptatem quiam, voloribus, vendelectemo molluptatur magname nimi, quost officae volorem. OlluptaeLorepudipid moluptatis ent libus iliqui omnim qui samus num ipsus pos si ut omnis quam suntis ut et, ullaut alit fuga. Officias sunt lab is si untis et doluptum conseditatis event rest officitium ipsum quunt ut aspedis asperiamus et preium solesto min pro dus et harum ut Itatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturibus reperep ererae lam harum conserunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facernaturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonsequi si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet omnimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nullandel mo dolent mo- lupta tatestis esequi occum sinihilique ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptaturio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comnihiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture expeliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis voluptata arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit maxim voloruptati arum res conetur? Tur? Emporro voluptatem quiam, voloribus, vendelectemo molluptatur magname nimi, quost officae volorem. OlluptaeLorepudipid moluptatis ent libus iliqui omnim qui samus num ipsus pos si ut omnis quam suntis ut et, ullaut alit fuga. Officias sunt lab is si untis et doluptum conseditatis event rest officitium ipsum quunt ut aspedis asperiamus et preium solesto min pro dus et harum utEctianditate eatiis endandis reptaeseque que que raecto eatur? Ihicipsam fugia pellupt asimperit, odit, utemquo dignis as nis aboreria velit et et eatis qui accate nis nobit quis dolorum conesed eosam simet quodi conse et et, simus, simusae. Olorepr ovitioria corumquisi odite cusaperae quisciam ipsusanto blatium inis et laut quianit omnimil eniatus re, autem hilit que nobissi tiorpossit atiatem ius vitasit, ut evendan dipsumquam ni aut omnia sim ex enducimet, nobisimusam lam que sitis mod mint eos is et alicatem vendicae plandit inctis dolorempero vid excea endente vel inciend eliqui de volorat. Dit autet ide pro officiis est ut et mo eossimi llande et et aut qui quatet et quidel maxima vid mossimi nvelest, quam faceperit, ent quam veribus ut aliquatet as elessit inctem quiItatum lat Aperi odis illorpora Itatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturi- bus reperep ererae lam harum conserunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facer - naturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonsequi si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet omnimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nul- landel mo dolent molupta tatestis esequi occum sinihiliq- ue ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptat - urio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comnihiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture ex - peliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis volupta- ta arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit maxim voloruptati arum res conetur? Tur? Emporro voluptatem quiam, voloribus, vendelectemo molluptatur magname nimi, quost officae volorem. Ollup- taeMe nimus quam que nis eossimp oreicipid quisquas reicias earum facessum que pliqui quas ma cullibea san- demque ressite nonsecest moluptas arum, soluptur? Tas enimintio volut rerionetur autecum voluptatum que cus aliqui dolupta tibusaepro eat volorectae eici rehenihilias debitis di quundant. To ma non ped molorio nsequi ut voluptas quam, odis du- cil eictem explabore lab ipsum ipsandam elitiis evelitatum que autasperum que ventem adigeniet qui blaborat offi- ciatum que et aut unt lis que por aditiaturit et harum rem faciur si dolupta tionem facerecti ra venia nonem sectur? Boriati atendelici ressit ad qui apidess imilitas qui blatece pedios dero blam non niscimpore eum hillupit, occupta peribus aped et eos is ea ipsamus adit ratecte ndigene officae. Ut audisinis aceatum quiandit veles a dolum vo- lore, sitatus eriore, sustrunt fugiaepere exceprem ullupti buscia non pro te porio. Uciandanda debis magnihi ciiscii sitinvellis molorum restotas iderum faciet res asimus, to dolut eossita quas ratese nobisto tatisci assundiaerit aspitio nsequam doluptat restia qui ut od quibus. Ugia est, cusam et assin pre nobita nossequo eos il mi, eum fugiam voluptur, que explaut as arum nectur aut rempori animin nonsend essite labo. Uciisinciis quidellor - em fugiandae liciae voluptas a dem enis aut que sumque persperro dolorio nseniam volupta dipsam ipieniet volup- ta volorerro erchillabori aceaque estiunt quat. Nus remperent quis quatus nimusae versperia nobitaeItatum lat. Lumquam, coreiur itatur sundandem volupturibus reperep ererae lam harum con- serunt, arcias dolendis eAdisinciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facernaturis modUrecus, conempo ssimporeped ullantisciat audae nonse- qui si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duciisit volorit atatur ma cum vollupictor ad molor sit laturion nos alit aut volorita voloreperi doluptam sernatet om- nimusandia nis alit incid modi necae re lati nata iur aritibus, sed quae sus, sed esed que eturia nul- landel mo dolent molupta tatestis esequi occum sinihilique ne quasped quod que quid eaquatum quae velitiat et est dolorat post officiis cus. Eptas poressi maiossus voluptate pa ventiistem reptaturio maximiliquo magnihici officto rissum doluptatur, con re, ipit adis pro eum, qui comni- hiliae. Neque volumquae lab ist, velessit is escipie ntiorro omnihil igenecture expeliquis dollor remo doluptaspero modis nume aut acere et que sitiis ent harchitium sus, consed est fuga. Inverio. Corest, ullenis apedit ut acia quostru mquodis voluptata arisimp orerio blaceru mentess inctur adist, que id moluptas moluptiatur apisti tem ipsam illuptur, coreperia volut everiorat facero essimet dolo est quatur as quidi aperci dolo volo quat latum volorpor arum atiunti umquam repedit Itatum lat. Lum- quam, coreiur itat - ur sundandem vo- lupturibus reperep ererae lam harum conserunt, arcias dolendis eAdisin- ciuntur aut autem ut ullaut optat adi ducim facernat - uris modUrecus, conempo ssimpo- reped ullantisciat audae nonsequi si anditLiatin rersped minverume cusam que nonsedi duci- isit volorit atatur aut alit molupta Mreža z osnovno enoto 3, 75 x 3, 75 mm je umeščena v ležeč format razmerij 8:9. Edina margina se nahaja na notranjem robu (tam je obvezna zaradi prepogiba). Polja mreže so zasnovana 6 × 9 + 2. Mreža z osnovno enoto 1/3 × 1/3 cm je umeščena v pokončen format razmerij 1:1,618 (zlati rez). Polja mreže so zasnovana 4 × 13 + 3. Mreža temelji na praštevilih. Spodaj levo je kvadrat s stranico 1, diagonalno se nadaljuje kvadrat s stranico 2, nato 3, 5, 7, 11 itd. Zadnji rdeč kvadrat preskoči nekaj praštevil in ima stranico 101.Mreža temelji na številu 7. Vsi pravokotniki imajo stranici v razmerju 1:7. Sekvence so sestavljene iz pravokotnikov, kjer je vsak naslednji zarotiran za 7°. Temnih vrstic je 7. Rdečih pravokotnikov je 7.Mreža je enostavna. Temeljno število je 2, ki se ponavlja kot faktor pomanjševanja v naslednji vrstici. Mreža je matematično gledano iracionalna, saj nikoli ne doseže spodnjega roba.Mreža temelji na številu 5. Dve različni mreži, sestavljeni iz istih elementov v razmerju 1:5, sta med sabo zasukani za kot arcsin1/5.Gabriel Klančar Tipografija III GO 2022/2023 vaja: Konstrukcijske mreže mentor: prof. Domen FrasS kompozicijo sem raziskoval, kako v ortogonalni mreži delujejo krožne oblike. Obravnavan format in mreža bi bila primerna za vsebino z veliko tekočega teksta, na primer časopise, publikacije itd.Pisava ki sem jo uporabil za vzorčnik, je Franklin Gothic. Kvadratna mreža 121 x 121 kvadratov, ki se povezuje v vzorec, inspiriran po nordijskih vzorcih.Mreža z osnovno enoto 12pt je umeščena v pokončni format razmerji 42:42. Margine na zunanjem robu so 60pt, znotraj 62,5pt; 504pt zgoraj in 482,5pt spodaj. Mreža z osnovno enoto 9pt je umeščena v pokončni format razmerji 24:36. Margine na zunanjem robu so 72pt, znotraj 857,5pt; 27pt zgoraj in 14,3pt spodaj. Mreža z osnovno enoto 26pt je umeščena v pokončni format razmerji 18:32. Margine na zunanjem robu so 10,4pt, znotraj 5,8pt; 78pt zgoraj in 23,2pt spodaj.Format je na mreži razdeljen v kombinaciji 4 in 5-ih stolpcev ter 3, 4 in 6-imi vrsticami. Format je na mreži razdeljen v kombinaciji 2, 3, 4, in 6-ih stolpcev ter 2 in 5-imi vrsticami. Format je na mreži razdeljen v kombinaciji 2 in 4 stolpcev z 2, 4 in 8-imi vrsticami. Format je na mreži razdeljen v kombinaciji 2 in 3-mi stolpci ter 3 in 6-imi vrsticami. Mreža z osnovno enoto 17pt je umeščena v pokončni format razmerji 24:30. Margine na zunanjem robu so 8,5pt, znotraj 8,8pt; 25,5pt zgoraj in 25,5pt spodaj. Gaja Bumbar TIPOGRAFIJA iii GO ul aluo, 2023/2024 vaja: Konstrukcijske mreže mentor: prof. Domen Fras Kvadratna mreža 49 x 49 kvadratov, ki se povezuje v vzorec, inspiriran po korejskih ornamentih. Kvadratna mreža 125 x 125 kvadratov, ki se povezuje v vzorec, inspiriran po grških ornamentih. Kvadratna mreža 27 x 27 kvadratov, ki se povezuje v vzorec, inspiriran po kitajskih vratnih vzorcih. Med raziskovanjem tipografskih mrež, navdahnjen z Mondrijanovimi slikami, sem mrežo opazoval kot ključni likovni element. Vsaka potencialna beseda je postala del mozaika, ki se je vklapljal v širšo kompozicijo, ustvarjal harmonijo med tipografijo in sliko. Format v razmerju 3:4 Osnovna enota 20pt Margine merijo: zunaj 45pt, notri 55pt, zgoraj 22 pt in spodaj pt - izbira intervala omogoća 2 al 3 stolpcev in 2 vrstici. Format v razmerju 5:8 Osnovna enota 12pt Margine merijo: zunaj 18 pt, notri 26 pt, zgoraj 16 pt in spodaj 16 pt - izbira intervala omogoća 2 al 3 stolpcev in 2 vrstici.Format v razmerju 8:15 Osnovna enota 15pt Margine merijo: zunaj 35pt, notri 40pt, zgoraj 25pt in spodaj 34 pt - izbira intervala omogoća 4 al 6 stolpcev in 2 ali 3 vrstice. Format v razmerju 9:16 Osnovna enota 10pt Margine merijo: zunaj 60 pt, notri 78 pt, zgoraj 32 pt in spodaj 30 pt - izbira intervala omogoća 2,4 al 8 stolpcev in 2 vrstici. Đorđe Božić TIPOGRAFIJA iii GO ul aluo, 2023/2024 vaja: Konstrukcijske mreže mentor: prof. Domen Fras 11 5 7 3 MREŽA NA KVADRATU Mrežni sistemi so nam v pomoč in ponujajo številne možnosti uporabe. Vsak oblikovalec lahko poišče rešitev, ki ustreza njegovemu osebnemu slogu. Vendar se je treba naučiti, kako zasnovati in uporabljati mrežo. NALOGA Zasnuj 4 različne konstrukcijske mreže, ki so podrejene večkratnikom (3, 5, 7, 11), pri čemer sta osnovna enota in končna kompozicija kvadrat (1 : 1). Na vsaki mreži: → z multiplikacijo ali notranjo delitvijo razvij svoj sistem modularnosti: enota, intervali, moduli, → vzpostavi grafični besednjak s tankimi/krepkimi linijami ter s svetlimi/temnimi ploskvami, → določi pravila grafičnega jezika, na podlagi katerega izvedeš kompozicijo na mreži. IZVEDBA Delaj s stavskim programom Adobe InDesign. Vključi layerje, nadzoruj datoteke. NASVET K rešitvi naloge pristopi neobremenjeno. Dosledno raziskuj različne možnosti uporabe. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije sistem mrežne modularnosti, ☑ vzpostavi grafični besednjak in vizualni jezik, ☑ izvede povezane kompozicije na več mrežah. 54 tipografska mreža 850 x 1130 pt(3:4) 55: 4 x 13 + 3 gutter: 13,5 pt document grid: 13,5 x 13,5 pt osnovna enota baseline grid: 27 pt 1:1 300 mm x 300 mm Mreža na formatu 1:1 s osnovno enoto 5 mm je horizontalno ter vertikalno razdeljena na 55 enot. Zunanje ter notranje margine merijo 12,5 mm, spodnje margine 45mm, zgornje margine pa 80 mm. Konstrukcijske mreže na formatu, Pia Prebil KONSTRUKCIJA MREŽE na formatu 24 : 30 cm delitev formata z marginami: zgoraj: 25,5 pt spodaj: 25,9 pt zunaj: 8,5 pt znotraj: 8,8 pt s kominacijami 2, 4 in 5-ih stolpcev ter 2, 3, 4 in 6-imi vrsticami. osnovna enota predstavlja kvadrat s stranico 17 pt Gaja Bumbar, Tipografija III, 2. naloga: Konstrukcija mreže na formatu 1 Format v razmerju 8:15 Osnovna enota 15pt Margine merijo: zunaj 35pt notri 40pt zgoraj 25pt spodaj 34 pt izbira intervala omogoća 4 al 6 stolpcev in 2 ali 3 vrstice. MREŽA NA FORMATU Tipografske mreže so načrtovana kombinacija navpičnih ali vodoravnih linij v ozadju, ki stran razdelijo na module, povezane v vrste ali stolpce. Z mrežami si pomagamo organizirati vsebino in komponirati prelome. NALOGA Izberi si 4 formate iz razmerij kromatične lestvice (1 : 2, 8 : 15, 9 : 16, 3 : 5, 5 : 8, 2 : 3, 1 : √2, 3 : 4, 4 : 5, 5 : 6, 8 : 9, 15 : 16 ali 1 : 1) in na vsakem načrtaj tipografsko mrežo, ki ti bo služila kot podlaga za dvostranski prelom. IZVEDBA Delaj s programom Adobe InDesign. Na vsaki mreži: → določi število in velikost osnovnih enot po širini in dolžini formata, → določi ujemanje stolpec/vrstica/ interval tako, da bodo dimenzije modulov večkratnik osnovne enote, → določi robove (zgoraj, spodaj, zunaj, notri), → uskladi intervale z document in baseline grid ter guidelines. NASVET Absolutno pravilo, kako razviti konstrukcijsko mrežo, ne obstaja. A neodvisno od formata moraš vedno določiti osnovno enoto. Zato se načrtovanja loti premišljeno s skiciranjem in računanjem. Sprememba enot v InDesignu iz milimetrov v pointe (pt) ti lahko olajša delo. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije tipografsko mrežo na osnovi izbranega formata, ☑ določi notranja razmerja in odnose elementov mreže, ☑ izvede mrežo kot tipično osnovo preloma v aplikaciji. 56 2 1 6 3 2 1 6 363 211212 36366 36 3 2 1 6 3 2 1 6 3 2 12 11 1 2 2 3 6 1 2 3 3 6 6 84 3576 1 2 3 6 1842 57 48 75 5847 8574 12126 2 6 2 8 4 163632 2121 6363 328486 5 7 8 4 163632 2121 6363 328486 5 7 8 4 163632 2121 6363 328486 5 7 8 4 163632 2121 6363 328486 5 7 5 2 37 2 5 2 37 2 5 2 37 2 5 2 37 2 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 123612361236 1236123612361236 1236 123612361236 1236 123612361236 1236 36 2121 363636 32 2 1 16 21636 36321 36321 14 21636 12163 56 63212 63212 12163 16 6 3 32 121282 6363 12 636363 1 48 2 6 7575 3 145782 378456 2 4848 1 3 75 6 212121 Tipogra/f_ija III, Anamarija Pocrnjič, 2017/2018 77777777777777777777777777 44444444444444444444444444 7575 36 7575 36 7575 36 7575 36 7575 36 7575 36 7575 145782 145782 145782 145782 145782 145782 145782 654873 654873 654873 654873 654873 654873 654873 4848 12 4848 12 4848 12 4848 12 4848 12 4848 12 4848 571257 571257 571257 571257 571257 571257 571257 2 1 2 12 1 2 12 1 2 12 1 2 12 1 2 12 1 2 12 1 2 1 6 3 6 36 3 6 36 3 6 36 3 6 36 3 6 36 3 6 36 3 6 3 843684 843684 843684 843684 843684 843684 843684 121212121212121212121212121212121212121212121212121 2 3636 3636 3636 3636 3636 3636 3636 3636 363 6 1212 1212 1212 1212 1212 1212 1212 1212 121 2 121212121212121212121212121212121212121212121212121 2 Tipogra/f_ija III, Anamarija Pocrnjič, 2017/2018 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 1632 3216 43236168 571257 2 1 2 1 6 3 6 3 843684 71612325 16328787878787878 7878787878787 8787878787878 7878787878787 8787878787878 7878787878787 8787878787878 7878787878787 8787878787878 7878787878787 8787878787878 7878787878787 8787878787878 Tipogra/f_ija III, Anamarija Pocrnjič, 2017/2018 6172 1 48 7 47 18 63 52 5 62 3 4538 6482 5 17 7 36 25 74 81 1 53 7 4628 6482 5 71 7 34 85 76 21 1 35 7 4628 2266 1 53 7 52 63 18 47 5 17 3 8844 6122 124312 143 437 12 12 43 43 512 123 431243 4438 1 6122 124312 143 437 612 12 43 438 512 123 431243 4438 3 41 4321 3412 32 41 413241 323232 41123441 32214332 414141 324132 32 1 Tipografija III, Dora Rupčić, 2017/2018 62 6352 62 6352 62 62 6352 62 6352 62 6352 63523 563523 5635263523 563523 563523 5 7 147187 147187 17 147187 147187 14718 4718 48 4718 48 47184718 48 4718 48 4718 48 67 67 67 67 67 6743 6743 6743 6743 6743 675243 675243675243675243675243 675812 67581267581267581267581243 6758586358586358586358586358586358 568767 56876756876756876756876758 568758 568758568758568758568758 5658 5658 5658 5658 5658 58 58 58 58 58 1 Tipografija III, Dora Rupčić, 2017/2018673467346734673467346734673467346734673467 215821582158215821582158215821582158215821 673467346734673467346734673467346734673467 215821582158215821582158215821582158215821 173517351735173517351735173517351735173517 482648264826482648264826482648264826482648 173517351735173517351735173517351735173517 482648264826482648264826482648264826482648 268426842684268426842684268426842684268426 846284628462846284628462846284628462846284 268426842684268426842684268426842684268426 846284628462846284628462846284628462846284 31 43 41 43 41 43 41 43 41 43 41 43 41 43 31 4231 4231 4231 4231 4231 4231 3142 3142 3142 3142 3142 3142 31 12 32 12 32 12 32 12 32 12 32 12 32 12 314 Tipografija III, Dora Rupčić, 2017/2018 7 1 Tipogra/f_ija III, Trina Čuček Meršol, 2017/20181 Tipogra/f_ija III, Trina Čuček Meršol, 2017/20181 Tipogra/f_ija III, Trina Čuček Meršol, 2017/2018 SISTEM VZORCA Nizozemski tipograf in oblikovalec črkovnih vrst Bram de Does je 30 let raziskoval in razvijal skorajda neskončne kombinacije vinjet, ornamentov in bordur. Za osnovo je vzel abstraktno asimetrično formo. Vzpostavil je sistem, ki mu je le z zrcaljenjem, vrtenjem in ponavljanjem pozicij omogočal razvoj kompleksnih ornamentnih struktur, ki ga je poimenoval Kaba. NALOGA Razišči sistem vzorcev po načelu Kaba s kombiniranjem abstraktnega asimetričnega tipografskega elementa na osnovi kvadrata. Vrtenje elementa na pravokotni mreži da 4 pozicije, zrcaljenje dodatne 4, kar znese skupaj 8 pozicij. IZVEDBA Element oblikuj in pozicioniraj še 7 njegovih različic v spletni aplikaciji fontstruct.com. Izvozi kot font in s tipografsko natančnostjo realiziraj vzorec v programu za stavljenje (Adobe InDesign ali Illustrator). Velikost mreže prilagodi sistemu vzorca, a enota naj ne bo manjša od 5 mm. Na treh A3-listih predstavi študije: → vinjeta (4 črno-bele, 4 barvne), → bordura (2 črno-beli, 2 barvni), → neskončen vzorec (1 črno-bel, 1 barven). NASVET Asimetrični osnovni element ponuja večjo raznolikost protioblik. Izkoristi potencial kombinatorike, s katero iz preproste forme gradiš kompleksno ponovljivost. V knjižnici ALUO je na voljo knjiga Does, Bram de, Kaba-ornament. Amsterdam: Uitgeverij de Buitenkant, 2006. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ spozna racionalne sisteme vzorcev, ☑ oblikuje svojo formo in z njo razvija vzorce, ☑ izvede vzorce z digitalnimi orodji. 58 ČRKA V RISBI Čeprav galaksija pisav raste iz dneva v dan, se nam dogaja, da nikakor ne moremo izbrati ali določiti ustreznih črk za svojo nalogo. Takrat je čas, da jih narišemo sami. Ali da namesto pisav, ki slabo posnemajo rokopis, besedilo izpišemo kar s svojim rokopisom. D ILUSTRACIJA PO ZNAČILNOSTIH PISAVE Od leta 1984 do leta 2005 je oblikovalski studio Emigre izdajal legendarno revijo Emigre, četrtletno publikacijo, posvečeno vizualnim komunikacijam. Rudy VanderLans je revijo oblikoval s pisavami Zuzane Licko, kar je sprožilo mešane in burne odzive, a kasneje prineslo tudi svetovno priznanje. Uporaba pisav v reviji je privedla do ustanovitve Emigre Fonts, ene od prvih neodvisnih založb, ki je za oblikovanje in distribucijo pisav uporabljala osebne računalnike. Tako so ustvarili model za stotine majhnih založb, ki so sledile njihovim stopinjam. Pisave Emigre še danes predstavljajo neusahljiv vir drznih pristopov in inovativnih tipografskih rešitev. NALOGA Izberi si pisavo iz kataloga založbe Emigre. Analiziraj značilnosti pisave (ritem, spoji, zaključki, razmerja). Na podlagi značilnosti izbrane pisave nariši štiri poljubna transportna sredstva. Riši ploskovno, v dveh dimenzijah in črno-belo. V ilustracije prenesi natančnost tipografske risbe. IZVEDBA Na dveh ležečih formatih A3 predstavi: 1. končne ilustracije, 2. izbrano pisavo (kopija vzorčnika) z analizo značilnosti in kratkim opisom pisave. NASVET Riši dovolj veliko, da lahko izvedeš vse podrobnosti. Uporabljaj tehniko kopiranja, prerisovanja in fotokopiranja. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ spozna tipografsko dediščino založbe Emigre, ☑ analizira značilnosti izbrane pisave, ☑ iz obstoječih tipografskih form izvede črno-belo ilustracijo. 62 nalepka prilagodi na svoje dimenzije NALEPKA Nalepka (sticker) je vrsta oznake, kos papirja, folije, ki ima samolepilni nanos na hrbtni strani. Nalepke so mnogoterih oblik, velikosti in barv. V kontekstih vizualnega sporočanja je zanje značilno, da poleg označevanja oziroma identifikacije dobrin zelo dobro nosijo tudi politična, ideološka ali subkulturna sporočila. NALOGA S seznama besednih zvez si izberi eno in zanjo oblikuj nalepko. IZVEDBA Določi obliko in dimenzije nalepke. Obliko nalepke zapolni s črkami ali črkovnimi formami. Upoštevaj dinamiko, ritem, ligature, izkoristi negativni prostor … NASVET Premisli, kaj in komu sporočaš in kako na podlagi sporočila razviješ vizualni jezik nalepke. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ pretvori besedno zvezo v vidno sporočilo, ☑ manipulira z elementi na majhni in omejeni površini, ☑ izkorišča formalne lastnosti črk za tvorbo podobe. Seznam besednih zvez svoboda je glagol mrzli burek mehurček prepovedano zbiranje zeleni prehod ne vojni podnebni štrajk ni planeta B za javno RTV digitalna država samo ja pomeni ja predvolilna bonboniera lockdown binge-watch fake news cyber war take away zoom meeting single use climate strike rising star 66 ŠPORTNI PIKTOGRAMI Piktogram je grafični simbol, ki predstavlja besedo, besedno zvezo ali idejo. Pomen prenaša z vizualno podobnostjo fizičnemu predmetu. Piktograme danes pogosto uporabljamo v sistemih vidnega sporočanja, sicer pa jih opredeljujemo kot najzgodnejše znane oblike pisav. NALOGA Razvij najmanj 12 piktogramov, ki predstavljajo olimpijske športne discipline. Upoštevaj dogovorjene pomene, univerzalno sporočilnost znakov in predvsem medsebojno likovno ujemanje na osnovi grafičnega jezika, ki ga vzpostaviš sam. IZVEDBA Delaj črno-belo brez tonskih prehodov. Pripravi vektorske risbe piktogramov za CNC izrez tiskovnih form. NASVET Premisli besednjak grafičnih elementov in slovnico, s katero bodo povezani. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ analizira dogovorjene pomene; ☑ vzpostavi likovni jezik oblik in protioblik; ☑ razvije konsistenten niz grafičnih simbolov. 68 NASLOVNICA ALBUMA Cocktail Marko Brecelj je bil slovenski pesnik, kantavtor, glasbenik, performer in umetniški aktivist – mehki terorist. Svoje umetniško življenje je živel brez razlike med zasebnim in javnim. NALOGA Oblikuj naslovnico enega od glasbenih albumov Marka Breclja ali skupin, v katerih je glasbeno deloval: Buldožer, Javna (D)vaja, Duo zlatni zubi, Marjanov čudni zajec, Strelnikoff … IZVEDBA Ilustriraj zgolj s tipografijo ali črkami, ki jih ustvariš sam. Delaj analogno ali digitalno. Glasbeni albumi (LP- vinilke) so kvadratnega formata, dimenzij 31,5 × 31,5 cm. Oblikuj v merilu 1 : 1. NASVET Poslušaj Brecljevo glasbo, obišči galerijo Vžigalica in se seznani z razstavo Prešerna posprava (februar, 2022). UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ spozna glasbeni in likovni jezik Marka Breclja, ☑ interpretira glasbo s tipografskimi sredstvi, ☑ oblikuje ovitek LP-albuma. 72 GLIF, ČRKA IN FONT. Številni pristopi k oblikovanju črkovnih vrst širijo tipografska obzorja in krepijo risarske veščine. Čeprav vsaka naloga izpostavlja enega od pristopov, pa skupaj tvorijo nastavek za razumevanje sistemskega načrtovanja s povezovanjem različnih oblikovalskih metod, od katerih vsaka na svoj način formira oblikovalca in njegov avtorski izraz. E atari commodore nintendo one player two player new game load game option mode high scores passwordsonic the hedgehog super mario land prince of persia space invaders street fighter the legend of zelda oddworld prehistoric pokemon ice climers mega man the smurfs bomberman the smurfs duck hunt crystalis duke nukem alien vs predator battleship beetlejuice beavus and butthead the flinstones the jungle book tarzanCOFFE BEANS COLOMBIAETHIOPIAN YIRGACHEFFE COFFEE FROM THE SPECIES ARABICA HAS MANY DIFFERENT VARIETIES KOPI LUWAKPLANTS CAN LIVE UP TO 100 YEARSRUIRU 11 GEISHA T2822THE COFFEE TREE AVERAGES 10 METERS IN HEIGHTBRASILIA IS A WORLD LEADER OF COFFEE PRODUCTION FOR MORE THAN 100 YEARS FINLND IS THE BIGGEST CONSUMERMACCHIATOROASTING Nejc Urankar, Nejc_modular, ALUO, IP Tipogra/f_ija B, 2016/2017, mentorji: prof. Lucijan Bratuš, doc. Domen Fras, asist. Marin Šantić Monik a Zobec , ALUO, IP Tipog raja A, 2017/2018, ment or: izr. prof. Domen F ras, asist. M arin Šantić MODULARNE ČRKE Črke, osnovane na modularnih mrežah, so stalen oblikovalski izziv, ki zahteva celovit premislek, kako spajati končno število elementov. NALOGA Razvij končno (čim manjše) število elementov na osnovi evklidske geometrije (kvadrat, pravokotnik, krog, polkrog, četrtkrog, enakokraki trikotnik), ki jih s pomočjo preprostih pravil sestaviš v nedvoumen tipografski sistem. IZVEDBA Iz črnega kartona si pripravi elemente, ki jih zlagaš na mrežo. Mreža z različno širokimi intervali in polji ti ponuja več manevrskega prostora, a zahteva tudi dodatna pravila kombinatorike. Končni izdelek predstavi na listu, ležečega formata A3. NASVET Skiciraj si idejo ključnih elementov, njihovo uporabnost in določi pravila realizacije, ključnih za delo (spoji, iztek, protioblika …). UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ oblikuje črkovne forme s spajanjem končnega števila elementov, ☑ vzpostavlja lastna pravila kombinatorike, ☑ tvori konsistenten tipografski niz. 76 Arcade Globina in širina visokega tiska Projekt Arcade je svojo značilno obliko dobil predvsem po vzoru arkadnih računalniških iger iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. S tem zgledom se je hkrati pojavilo vprašanje, koliko elementov je potrebnih za oblikovanje črkovne vrste, ki temelji na izredno omejenem številu gradnikov katerih osnovni element predstavlja geometrijski lik - kvadrat. Gradniki Primer uporabe pisave Nabor znakov pisave Eva Popit, ime vzorca, Idejni predlog vzorca za visoki tisk; mentor: izr. prof. Domen Fras; strokovni sodelavec: Marko Drpić; Tipografija III, 2. letnik OVK, 2019/2020 PACK MY BOX WITH FIVE DOZEN LIQUOR JUGSosnovni gradnikiČrnica Črnica temelji na preprostih oblikah, ki z obračanjem v različnih kombinacijah ustvarijo kompleksnejše forme. Ponavljajo se trije elementi, ki so si kontrastni – dve krivulji in pravokotnik. Povezujejo se na mreži 4×4, na kateri je ključen tudi negativen prostor ustvarjenih črk. Lucija Zucchiati, Črnica, Idejni predlog vzorca za visoki tisk; mentor: izr. prof. Domen Fras; strokovni sodelavec: Marko Drpić; Tipografija III, 2. letnik OVK, 2019/2020 GLOBINA IN ŠIRINA VISOKEGA TISKA0001 PROCES VEKTORIZACIJE, IZDELAVA FONTA IN SESTAVLJIVOST NABOR VSEH ELEMENTOV VZORCA UPORABA VZORCAPREZENTACIJA PROTOTIPA V procesu dela na nalogi Globina in širina visokega tiska sem ustvaril font 0001. Naloga je bila zasnovana kot kreiranje gradnikov z možnostjo povezovanja med sabo, na mreži kvadratov velikosti 10 cicerov. Za osnovni gradnik sem vzel četrtinko kroga, ki se nato na večji mreži povezuje z ostalimi četrtinami. Nato sem ustvaril načrt povezovanja teh elementov med sabo, te pa se povezujejo na mreži, ki jo sestavlja 9 osnovnih enot (3 x 3). Gradniki se na tej mreži povežejo v črke, ki nato tvorijo font 0001. OSNOVNI GRADNIK DODATNI GRADNIK PRIMER NAČRTA POVEZLJIVOSTI NA MREŽI NEKJE ZUNEJ ----- 30/05/20 ZA PIT IN ZA JEST BO ŽE NEKI ------ VI SAM PRIDTE MA FUL BO FAJN ZIHR! MUSKO BO ROLAL ------- NAJVEČJI HIT SLOVENSKE ESTRADNE SCENE POLETNE POSTKORONA SEZONE 2020 ŽURKICA VE NC Matic Brinc, 0001, Idejni predlog vzorca za visoki tisk mentor: izr. prof. Domen Fras; strokovni sodelavec: Marko Drpić; Tipografija III, 2. letnik OVK, 2019/2020 Orthoments je projekt, ki je nastal kot odgovor na vprašanje tradicionalne verske kulture na Balkanskem polotoku, pravoslavnih cerkvenih ornamentov in njihovih oblikovnih možnosti. Njihova kompleksnost je bila osnovni navdih za ustvarjanje novih ornamentov, ki bodo s svojim videzom komunicirali tako s tradicionalnim kot s sodobnim časom, v katerem trenutno živimo. Njihov oblikovni potencijal, uporaba pozitivnih in negativnih prostorov govorijo o široki uporabi ornamentov tako v dvodimenzionalnem in trodimenzionalnem prostoru. proces vektorizacije in izdelave ornamentov prikaz kombinatorike ornamentov sqwe qcsze asss[ asssF asssF jwpt6 asssF asssf asssf asssf asssfqpy asvy assf assf assf jwp6 assvy asssh asssh asssf zpttnr]wpy 'sssf ass ass ass d as asss asss [sssf v]wpnszic r],py 'sssf ass ass ass d as asss asss [sssf v]wpnssqc r],py 'sssf ass ass ass d as asss asss [sssf v]wpnqpty assvy asssf asssf asssf asssf asssf asssf asssf asssf zwpbnqwptt asss asss ass assss jwptt assss a assss assss zwpttqwptt asss asss ass assss jwptt assss a assss assss ar]wpy 'sssf asss asss asss dssty asssf asssf asssf [sssf v]wpnasssh asssh asssh asssf asssf jxpt6 asssh asssh asssh asssh asssh ssa ssa ssa ss[ ssf ssf ssf ss' ssa ssa ssassssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssa asss[ zwwpnassf assf assf assf assf jp8n asvy assf assvy asssf asssfa a a a a a a a a [sss v]wwcqesssqe azesqca asdsas[ asdsdsf asdsasf aszxcsf asssssf asssssf asssssf asssssf asssssfqessa a[ssa afssa afssa avysa asfsa asfsa asvya assfa ass'a asszcr]xpy 'sss' asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa [sss[ v]xpnqwwpy asssf asssf asssf asssf jwwpn a a a a aqwwpy asssf asssf asssf asssf jiwpn aze asze assze asss[ asssfr]wwe fsssa f ' a zxxxe ssssa ssssa ssssa asssa zxxxcszi. r];we fsssa f ' a zxxxe ssss[ ssssf ssssf asss' zxxxcqpty assvy asssf asssf asssf jpbsf asssf asssf asssf asssf zwpbn qwwwwwe zwwiwwc sssa sss[ sssf sssf sssf sssf sssf sss' sssaasssa asssa asssa [sss[ fsssf fsssf fsssf 'sss' asssa asssa zxxxcasssa asssa asssa [sss[ fsssf fsssf fsssf 'sss' asssa zesqc szxcwwwwe sssqc ssqc ss[ ssf ssf ss' sqc qc a zxxxxszic ww,we sssqc ssqc ss[ ssf ssf ss' sqc qc a zxxxxr]xpy 'sss' asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa [ssql v]x,l sssszp qesssqe azesqca asdsasa asdsdsa as•s•sa as‡bˆsa asssssa asssssa asssssa asssssa asssssaasssa asssa asssa asssa zesqc szic ss[ ssf ssf ss' ssaGlobina in širina visokega tiska r]wpy 'sssf asss asss asss dssty asssf asssf asssf [sssf v]wpnr]wpy 'sssf asss asss asss dssty asssf asssf asssf [sssf v]wpnr]wpy 'sssf asss asss asss dssty asssf asssf asssf [sssf v]wpn sssssssqpt]e ssssssqcsssze sssssqcsssssze sssss[sssssss[ sssss'sssssss' sssqwcssssssszxes ssqcsssssssssssze sqcsssssssssssssze s[sssssssssssssss[ sfsssssssssssssssf s'sssssssssssssss' szesssssssssssssqc sszesssssssssssqc ssszwesssssssqxc sssssasssssss[ sssssasssssssf sssssasssssss' sssssasssssssa sssssasssssssd sssssasssssssd sssssasssssss[s sssssasssssssf sssssasssssss' sssssdsssssssa sssqwcssssssszwe sss[sssssssssss[ sssfsssssssssssf sss'sssssssssss' ssszwwesssssqwwc sssssszwwwwwcsssssssqpt]e ssssssqcsssze sssssqcsssssze sssss[sssssss[ sssss'sssssss' sssqwcssssssszxes ssqcsssssssssssze sqcsssssssssssssze s[sssssssssssssss[ sfsssssssssssssssf s'sssssssssssssss' szesssssssssssssqc sszesssssssssssqc ssszwesssssssqxc sssssasssssss[ sssssasssssssf sssssasssssss' sssssasssssssa sssssasssssssd sssssasssssssd sssssasssssss[s sssssasssssssf sssssasssssss' sssssdsssssssa sssqwcssssssszwe sss[sssssssssss[ sssfsssssssssssf sss'sssssssssss' ssszwwesssssqwwc sssssszwwwwwcssssss ssssssssqwe sssssssqcsze ssssssqcsssze ssssssdsssssd ssssssasssssa ssssqwcssssszxe sssqcsssssssssze ssqcsssssssssssze ssasssssssssssssa sszesssssssssssqc ssszesssssssssqc sssszwesssssqwc ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssssdsssssd ssssqwcssssszwe ssssasssssssssa sssszxxesssqwwc ssssssszxxxcssssss sssssssss ssssssssqwe sssssssqcsze ssssssadsssd sssssssdsssd sssssqwcssszwe ssssqcsssssssze ssssdsssssssssd sssszesssssssqc ssssszwesssqwc sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa sssssssdsssa ssssssszesqc sssssssszwcssssss sssssssss ssssssssqxe sssssssqcsze ssssssqcsssze sssssqcsssssze sssssdsssssssa ssssszesssssqc sssssszesssqc ssssssszesqc sssssssszwcsssssss sssssssss ssssssssqwe sssssssqcsze sssssssdsssa ssssssszesqc sssssssszwcPisava - Latinica Prikaz barvne tipografske kombinatorikeMetaBold Transbold Bold Pisava - Kirilica Prostorna uporaba ornamentovqwww a a a aptt9 asssf asssf asssf asssf asssf ,pbbnr]wpy 'sss' asssa asssa apb]a asssd asssd asssd asssd asssd asssdiptty asssh asssh asssf attt6 akkkh akkkh akkkh akkkh akkkh ,pttniwwww a a a a a a a a a asrttty sfgggh sfgggh sfgggh sfgggh sfgggh sfgggh sfgggh sfgggh s'ggg' qwwwwwe asssssdiwww a a a aptty agggh agggh agggh agggh agggh agggh ssstnipttt a a a abttt a a a a a ,ptttsfsfgh sfsfgh sfsfgh s'sfg' q,wxw,e assfssd assfssd assfssa assfssa assfssa assfssdtttty ggggh ggggh gggg' wwwwl ssss[ ssssf ssssf ssssf ssssf ttttn ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd ssssd asssd zpt]cdsssf asssf dsssf dsss' d]wwl asss[ asssf asssf asssf asssf asssfsiptty sasssf sasssf sasssf sasssf sasssf sasssf sasssf sasssf sasssf wcsssfsiptty sasssf sasssf sasssf sasssf sasssf sasss' sasssje sasssaa sasssaa wcssszcipysr]i asfsfsd asfsfsd asfsfsd asv8nsd asssssd asssssd asssssd asssssd asssssd asssssdasssa asssa asssa asssa apb]a asssa asssa asssa asssa asssa asssaqpb]e asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa zpb]cipb]i asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssaipbty asssf asssf asssf apttn a a a a a a qpt]e asssa asss asss a a a a a asssa zpt]cwwiww ss[ ssf ssf ssf ssf ssf ssf ssf ssf ssfiwww a a a aptty agggh agggh agggh agggh agggh aggghfsssd fsssd fsssd fsssd vtt]l ssssd ssssd ssssd ssssd asssd zpb]csssf sssf rtyfrty fs'f'sf fsjxlsf fs[f[sf vbnfvbn sssf sssf sssf sssfesssq asssa asssa [sss[ 4]wp6 'sss' asssd asssd asssd asssd cssszasssh asssh asssh asssh asssh asssh asssh asssh asssh asss' zxxx,e sssssdasssf asssf asssf asssf jpttn a a a a a aasssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa zxiwc ss[assfssa assfssa assfssa assfssa assfssa assfssa assfssa assfssa assfssa assfssa zwp2]wcasssa asssa asssa asssa apb]a asssa asssa asssje asssad asssad assszcasr]i asfsd asfsd asfsd asfsd asfsd asfsd asfsd asfsd asfsd ,pnsd ssssss sssssssss ssssssssqxe sssssssqcsze ssssssqcsssze sssssqcsssssze sssssdsssssssa ssssszesssssqc sssssszesssqc ssssssszesqc sssssssszwcsssssss sssssssss ssssssssqwe sssssssqcsze sssssssdsssa ssssssszesqc sssssssszwcqwptt asss asss ass assss jwptt assss a assss assss zwpttasssh asssh asssh asssf asssf jxpt6 asssh asssh asssh asssh assshqesssqe azesqca asdsas[ asdsdsf asdsasf aszxcsf asssssf asssssf asssssf asssssf asssssfqessa a[ssa afssa afssa avysa asfsa asfsa asvya assfa ass'a asszcr]xpy 'sss' asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa [sss[ v]xpnr]xpy 'sss' asssa asssa asssa asssa asssa asssa asssa [sss[ v]xpnqwwpy asssf asssf asssf asssf jiwpn aze asze assze asss[ asssfr]wwe fsssa f ' a zxxxe ssssa ssssa ssssa asssa zxxxcqwwwwwe zwwiwwc sssa sss[ sssf sssf sssf sssf sssf sss' sssaqwwwwwe zwwiwwc sssa sss[ sssf sssf sssf sssf sssf sss' sssa prikaz različnih vrsta prekrivanj ornamentov qwww a a a aptt9 asssf asssf asssf asssf asssf ,pbbnqwww a a a aptt9 asssf asssf asssf asssf asssf ,pbbnr]wpy 'sss' asssa asssa apb]a asssd asssd asssd asssd asssd asssdr]wpy 'sss' asssa asssa apb]a asssd asssd asssd asssd asssd asssdiptty asssh asssh asssf attt6 akkkh akkkh akkkh akkkh akkkh ,pttniptty asssh asssh asssf attt6 akkkh akkkh akkkh akkkh akkkh ,pttn Strahinja Jovanović, Pavle Komatina, Orthoments, Idejni predlog vzorca za visoki tisk; mentor: izr. prof. Domen Fras; strokovni sodelavec: Marko Drpić; Tipogra/f_ija III, 2. letnik OVK, 2019/2020 MUNARIJEV ABECEDNI SISTEM Leta 1960 je Bruno Munari na podlagi svojih raziskav multiplikacij oblikoval otroško igro ABC con fantasia. Linearni in krožni sestavni elementi igre lahko dejansko tvorijo katerokoli črko abecede ali kakorkoli si jo zamislimo. Elementi so prožni in modularni tako, da jih lahko približujemo, oddaljujemo ali nadgrajujemo. To je kreativen način pristopa k branju in pisanju, obenem pa tudi zabava z mešanjem pravil, oblik in nenazadnje izumljanja svoje abecede. NALOGA S sistemom Munarijevih elementov ABC con fantasia oblikuj 26 latiničnih črk (minuskule ali majuskule) po lastni zamisli. Elemente, ki jih izrežeš iz predloge, lahko sestavljaš na poljubne načine in uporabljaš različne barve. Če ti elementov zmanjka, jih preprosto dopolni. IZVEDBA Na formatu A2 predstavi pangram the quick brown fox jumps over the lazy dog ali pangram po lastni izbiri. Elemente, ki naj ne bodo manjši od 60 mm, po predlogi natančno izreži iz penaste gume ali kartona. NASVET Pazi na skladnost in atraktivnost kombinatorike elementov, ki ti omogoča tvorjenje konsistentnih skupin črk. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ oblikuje črkovne forme s spajanjem niza elementov, ☑ vzpostavlja lastna pravila kombinatorike, ☑ tvori konsistenten tipografski niz. 80 PIKSEL ČRKE Črke, osnovane na pravokotnih mrežah, so stalen oblikovalski izziv, ki zahteva celovit premislek, kako pri nizkih resolucijah spojiti ortogonalno načelo točkovnih elementov z organskimi potezami, kot so krivulje ali diagonale. NALOGA S pomočjo spletne aplikacije fontstruct.com oblikuj piksel pisavo in realiziraj font, ki vsebuje vseh 26 malih črk (minuskul ali majuskul) latinice, tri slovenske šumnike: č, š, ž in presledek. Po želji lahko dodaš števke, ločila, majuskule, neabecedne znake … Manipuliraš lahko le z eno od osnovnih form v aplikaciji: to sta kvadrat ali krog. Pisavo poimenuj. IZVEDBA Font naloži na računalnik in oblikuj privlačen vzorčnik tako, da vsebuje najmanj pangram, eno poljubno besedo in vsaj štiri značilne črke. NASVET Zamisel pisave najprej skiciraj na karo papir, pri čemer pazi na razmerja črkovnih pasov, črk in njihovih anatomskih delov, premisli kontrast in njegovo distribucijo. Delaj sistematično in začni s črkami, ki so ključne za: → minuskule /nolpa, njihove značilnosti prenesi na znake, ki imajo podobno skeletno strukturo: /nmhru, /oec, /pbdq, /lijtf, /asg in /kvwxyz; → majuskule /HODV, njihove značilnosti prenesi na znake, ki imajo podobno skeletno strukturo: /HEFILT, /OCGJUSQ, /DBPR, / NANMVWXYKZ. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ načrtuje in izvede pisavo na mreži, ☑ predstavi pisavo na različnih ravneh, ☑ razvija sistematične pristope k oblikovanju. 82 OBLIKOVANJE ČRKOVNIH VRST. Za vstop v oblikovanje črkovnih vrst obstajajo različni motivi, a najmočnejši je zagotovo študentovo zanimanje za tipografijo. Naloge so lahko osebno hotenje, raziskava ali pa izhajajo iz konkretnih projektnih zahtev, če črkovno vrsto razvijamo vzporedno s projektom, katerega del je. Risanje znakov vedno začnemo pri konceptualnih in funkcionalnih izhodiščih, zavedajoč se, da so črkovne forme medsebojno povezane. Uspeh črkovne vrste je namreč odvisen od njene uporabnosti, zato se moramo oblikovalci črkovnih vrst znati vživeti v dve vlogi: v vlogo uporabnika pisave (grafičnega oblikovalca) in uporabnika sporočila (bralca).F RIBJA PISAVA ABCČDĐ EeFgGH IJKLMN OPqRSŠ TUuVWX xYyZŽ Q()\.,:; PRAŠIČJA CESTAPOLŽEVA HIŠARIBJA ULICA ČeBeLJI MOSTOVI • OSJI KRAJI meDVeDJA HITRA CESTA PELJE PROTI LISIČJI STRUgITRg ()HROŠČEVA PLOŠČAD JELENOV KLANEC • POLHOV gRADEC • PTIČJE SELO MAČJI VRH • ŠAKALOVO KROŽIŠČE • PASJE BREZNO • MIŠJA POLICA • PETELINJEVO KRIŽIŠČE • ŠOJINA POTNAD NOJEVO gORO KONJSKA VAS KRAVJI NEBOTIČNIK LEVJA VRATAMIŠJI KOTKRTOV TRg MuŠIČJI PREHOD Domen Dimovski, ALUO, IP Tipografija A, 2015/2016, mentorji: prof. Lucijan Bratuš, doc. Domen Fras, asist. Marin ŠantićBBQ SANS GOVEJA REBRA ČEVAPČIČI 3,142,085 KILOGRAMOV SABCDEFG HIJKLMN OPQRSTU VWXYZab cdefghi jklmnop qrstuvw xyz 012 3456789& AKCIJSKA PONUDBA SVINJINE domači izdelki brez konzervansov biftek perutničkeSVEŽE! KAKOVOST Jan Gortnar, ALUO, IP Tipogra/f_ija B, 2015/2016, mentorji: prof. Lucijan Bratuš, doc. Domen Fras, asist. Marin ŠantićDarja Remc, Mozaik, ALUO, IP Tipogra/f_ija B, 2016/2017, mentorji: prof. Lucijan Bratuš, doc. Domen Fras, asist. Marin Šantić PISAVA S TIPOGRAFSKEGA SPREHODA Naključno opažena pisava privlačnih oblik je eden od načinov, kako vstopamo v svet oblikovanja digitalnih črkovnih vrst skozi podobo tipografije v urbanem okolju. NALOGA Pojdi na tipografski sprehod skozi svoje mesto. Na sprehodu fotografiraj zanimive napise, črke in številke, ki jih najdeš na stavbah in urbani opremi. Osredotoči se na pisave in črkovne oblike, ki nimajo osnove v digitalnih fontih. Izberi en napis – motiv. Iz njega do konca razvij črkovno vrsto z nizom 26 znakov latinske abecede in še tri šumnike (č, š, ž). IZVEDBA Rišeš lahko analogno ali digitalno. Oživljeno pisavo predstavi tako, da odraža slog in predvideno rabo. V kompozicijo ne pozabi vnesti izvornega napisa (fotografija ali skica). NASVET V črkah, ki jih izbereš za izvedbo, išči bistveno – spoje vertikala/okroglina, vertikala/ horizontala, vertikala/diagonala, načine zaključkov, smer kontrasta in sorazmerje – in si iz oblikotvornih načel pripravi nabor oblikovalskih izhodišč za črkovno vrsto. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije abecedni niz na podlagi izbranega motiva, ☑ analizira obstoječe znake in riše nove, ☑ predstavi proces nastanka črkovne vrste. 86 OŽIVLJENA ČRKOVNA VRSTA Neznana pisava znanih oblik je eden od načinov, kako vstopamo v svet oblikovanja digitalnih črkovnih vrst skozi analogno podobo tipografije. NALOGA Predstavi primer analogne tiskovine, iz katere črpaš pisavo za razvoj nove. Analogno odtisnjeno pisavo digitaliziraj in dopolni z dodatnim rezom. Oblikuj pisavo, katere nabor obsega vseh 26 znakov latinske abecede in vse tri slovenske šumnike. Lahko izbereš minuskule ali majuskule. Števke, ločila, nealfabetne znake lahko dodaš v nabor po lastni želji. IZVEDBA Črkovno vrsto izvedi z urejevalnikom fontov. Na voljo so a) odprtokodni in brezplačni: Font Forge, Birdfont, Glyphr in b) licenčni: Fontlab Studio, Glyphs in RoboFont (slednja le za Mac OS). Dokončan font generiraj v formatu otf, naloži na računalnik in uporabi za predstavitev. NASVET Ne glede na izbor naloge se v urejevalniku fontov srečaš s prenosom analognega v digitalno, optimizacijo krivulj, usklajevanjem znakov, določitvijo metrike (spacing) in številnimi iteracijami. Premisli tudi, kaj vse se izgubi in vznikne med prevodom iz enega v drug medij. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ pretvori analogne risbe v digitalne vektorske obrise na avtorski način, ☑ manipulira in oblikuje glife v urejevalniku fontov, ☑ izvozi in namesti fonte za predstavitev. 88 aBbBc čBdBeBfBg hBiBjBkBlBmBnBoBpBqBrBs šBtBuBvBwBxByBz ž aBbBc čBdBeBfBg hBiBjBkBlBmBnBoBpBqBrBs šBtBuBvBwBxByBz ž Tim Winkler, Vrabček; mentor: izr. prof. Domen Fras; asistent: Marin Šantič; Tipografija IP C, 3. letnik, grafično oblikovanje, 2019/2020užaljeni vrabček s copati šofira hudega zmajaužaljeni vrabček s copati šofira hudega zmaja užaljeni vrabček s copati šofira hudega zmajaužaljeni vrabček s copati šofira hudega zmajaužaljeni vrabček s copati šofira hudega zmaja a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž - ć đ q w x y fb fh fk fl . , ! ? : ; " ' » « “ – ” → ← ↔ • ( ) _ / \ pri predmetu tipografija c oblikujemo osnovnih petindvajset abecednih znakov na računalniku – male črke abecede. zelo je pomembna izkušnja iz kaligrafije ter poznavanje kontrasta, kot osnovnega vizualnega elementa. /// pri tipografiji c uporabljamo orodje primerno za oblikovanje črkovnih vrst, kot so font lab, glyphs ali font creator. pri risanju je zelo pomembno razumeti orodje in tehnološke možnosti. /// kontrast je posledica pisanja s kaligrafskim orodjem. risanje črk temu poskuša slediti, zaradi lažje prepoznavnosti znakov. vendar risba ponuja večjo natančnost in dodatno optično prilagajanje, kar pomeni odstopanje od zakonitosti kaligrafskega kontrasta. tukaj se začne umetnost risanja črk na računalniku in razvijanje občutek za digitalno risbo. zaradi tega je dobro v začetni fazi posnemati enostavne in "klasične" oblike črk. /// poleg risbe je potrebno biti pozoren na prostor katerega vsaka črka zavzema (spacing). prazen prostor med črkami ki je pri pisanju "naraven" ga je potrebno pri risanih črkah določiti matematično in optično. kerning se dela šele na koncu, ko so vsi znaki narisani in spacionirani. /// risanje vedno začnemo s črkami "n" in " o". /// končni izdelek je predstavitveni plakat katerega bomo oddali dva tedna pred razstavo! /// za podrobnosti se bomo še dogovorili. /// oddaja plakatov je do petnajstega maja! /// predstavitveni plakat /// dimenzija sedemdeset krat sto centimetrov /// vsak ima določene detajle kateri naredijo črko posebnom in je potrebno premisliti kaj bi bilo najbolj zanimivo pokazati, da se prepozna narejena črkovna vrsta. /// običajno se črkovna vrsta prikazuje v različnih velikostih, da se pokaže uporabnost in obstojnost, kako ene črke, tako tudi besed, stavkov in daljših besedil. prikazuje se na beli in na črni podlagi, oziroma v negativu. /// naš plakat mora biti v črno-beli tehniki, ker se bomo osredotočili na elementarno problematiko in šolsko analizo črkovne vrste. torej, barva ni dovoljena. /// lahko se tudi pokaže delovni proces – skice, verzije, napake... /// svetujem da velikosti črk za besedila izbirate previdno, ker je plakat velik, in je na ekranih teško oceniti željen učinek. /// v fajlih imate nekaj zanimivih primerov za inspiracijo. /// pa ne pozabite kolofon - spodajbor cvetko, talina; mentor: izr. prof. domen fras; asistent: marin šantić; tipografija ip c, tretji letnik, fotografija, dva tisoč devetnajst/dva tisoč dvajset, aluo, ljubljana, februar–maj dva tisoč dvajset(plakat)<---------------------> sedemdeset centimetrov <----------------------------> sto centimetrov talina regular (verzija triindvajset) nkftjstaljena kovina, ob robovih že ostra na polju sem lih vidla kopico podlasic, ki so pokončno stale in ble obrnjene proti zahodu.(povečan a štiri, ker mamo digitalno razstavo z jpgji)milena naa j šb k tc l u izvor imena ime milena je izpeljano iz zloženih slovanskih imen,od katerih je ena sestavina mil na primer vojmil ljudmila.možna pa je tudi izpeljava iz pridevnika mila in sicer s sufiksi ena ica ka. ime milena spada med najstarejša slovanska imena dokazano zapisana že v najstarejši češčini različice imena ženske različice imena mila milada miladinka milana milanca, milanda milanija milanja milanka milenca milenija milenka, mileva mili milica milija milijanka miljana miljanka milika milina milinka milislava milivoja milivojka milja miljana miljanka miljena milka milkica milojka milodraga milomira milomirka, milorada milosava miloslavka miloša miloška milovana milovanka milunka miluša miluška milislava moške različice imena milan milen milenko miloslav pogostost imena po podatkih statističnega urada republike slovenije je bilo na dan enaintridesetega decembra dva tisoč sedem v sloveniji število ženskih oseb z imenom milena osem tisoč tristo sedeminosemdeset med vsemi ženskimi imeni pa je ime milena po pogostosti uporabe uvrščeno na devetnajsto mesto osebni praznik v koledarju je ime milena uvrščeno k imenu emilijana ki goduje petega januarja in tridesetega junijač m vd n we o xf p yg q zhmilena inktrap matic brinc tipografija c ip aluo go dva tisoč dvajset sleš enaindvajset mentor izr prof domen fras in asist marin šantić r ži s my mistress eyes are nothing like the sun coral is far more red than her lips red if snow be white why then her breasts are dun if hairs be wires black wires grow on her head i have seen roses damasked red and white but no such roses see i in her cheeks and in some perfumes is there more delight than in the breath that from my mistress reeksmy mistress eyes are nothing like the sun coral is far more red than her lips red if snow be white why then her breasts are dun if hairs be wires black wires grow on her head i have seen roses damasked red and white but no such roses see i in her cheeks and in some perfumes is there more delight than in the breath that from my mistress reeksmy mistress eyes are nothing like the sun coral is far more red than her lips red if snow be white why then her breasts are dun if hairs be wires black wires grow on her head i have seen roses damasked red and white but no such roses see i in her cheeks and in some perfumes is there more delight than in the breath that from my mistress reeks my mistress eyes are nothing like the sun coral is far more red than her lips red if snow be white why then her breasts are dun if hairs be wires black wires grow on her head i have seen roses damasked red and white but no such roses see i in her cheeks and in some perfumes is there more delight than in the breath that from my mistress reeks sonnet kukuruz? kukuruz!polkrožno vdolbljeni zaključkivertikalna os pri črki okapljičasti zaključki, okrogle pikepolkrožni, pravokotni serifi poudarjen polkrožni zaključek polkrožni zaključki ob diagonalahbinokularna črka azožen zaključekbinokularna črka gpolkrožni serif na sdvodebelinski zaključki na p, d, b, q times new roman in neimenovani slab serif imata otroka! rad ima tako dolge tekste kot naslove. zato se tukaj nahaja ta odstavek. njegov edini življenjski cilj je, da pokaže berljivost in uporabnost dotične črkovne vrste pri majhnih velikostih. uau, kakšen čudovit oksimoron; majhne velikosti. pa vzemimo vmes še kakšen pangram za zabavo: šerif bo za domačo vajo spet kuhal žgance. ta bo okej, čeprav smo ga po vsej verjetnosti vsi že slišali. na žalost pa nimam dovolj časa ali volje, da bi si izmislila kar svojega. gremo naprej, se da še kaj povedati? aha, pa še pangram na črni podlagi: pack my box with five dozen liquor jugs.poimenujeta ga kukuruz. eva bevec mentor: marin šantić iii. letnik tipografija c aluo mmxx ČRKOVNA VRSTA MINUSKULE Minuskule so male črke. Njihove forme temeljijo na karolinški minuskuli, rokopisni pisavi s prehoda iz 8. v 9. stoletje. Za te črke je značilen standardiziran omejen nabor potez in pravil spajanja. Ideja optimizacije črkovnih form za učinkovitejšo reprodukcijo in enoten videz abecede je temelj oblikovanja črkovnih vrst. NALOGA Po oblikotvornih načelih minuskule oblikuj nabor malih črk latinske abecede. Žanr, razmerja in oblike potez lahko prosto izbiraš. Vzorčnik z različnimi velikostmi črkovne vrste predstavi v črno- beli tehniki, pozitivu in negativu. Po želji prikaži svoj študijski proces, skice in iteracije. IZVEDBA Črkovno vrsto izvedi z urejevalnikom fontov. Na voljo so a) odprtokodni in brezplačni: Font Forge, Birdfont, Glyphr in b) licenčni: Fontlab Studio, Glyphs in RoboFont (slednja le za Mac OS). Dokončan font generiraj v formatu otf, naloži na računalnik in uporabi za predstavitev. NASVET Ne glede na izbor naloge se v urejevalniku fontov srečaš s prenosom analognega v digitalno, optimizacijo krivulj, usklajevanjem znakov, določitvijo metrike (spacing) in številnimi iteracijami. Premisli tudi, kaj vse se izgubi in vznikne med prevodom iz enega v drug medij. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ spozna oblikotvorna načela malih črk (minuskule), ☑ manipulira in oblikuje glife v urejevalniku fontov, ☑ izvozi in namesti fonte za predstavitev. 90 THE FIVE BOXING WIZARDS JUMP QUICKLY? pack my box with five dozen liquor jugs! 123456879Global Positioning System (TRIGONOMETRY) sudo apt-get install build essential curl mysql ruby techinfo libbz-dev {CRYPTOGRAPHY} Visual Rendering with 4-Core Gpu Enabled App Made to Exploit Human Vulnerability ‹Meltdown and Spectre› mkdir PATH= “$SYSTEM/.encrypt/bin: $COMPRESS ” chmod EXECUTE = “$DIR/.portable/computerdevice:VALUE” export COMPILE= “$ETC/.rewrite/cloudspace/info:$REWRITE” UNIX TERMINAL Xankar Serif, Kristjan Dekleva ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst zim. sem. 2017/2018, mentor: izr. prof. Domen Fras, asistent: Marin Šantić Xankar Serif je sodobna serifna črkovna vrsta, pri kateri se prepletajo lastnosti poteze kaligrafskega peresa z odrezavostjo skalpelskega noža. Njeno začetno izhodišče je bilo oblikovati hibridno serifno črnovno vrsto za osebno rabo, ki združuje vizualne karakteristike večih obdobij, ob enem pa ohranja sodoben izgled. Njen primarni namen je za prikaz na spletu - naslovi, ter krajša besedila, najbolj pa se izkaže pri velikostih večjih od 30pt. Aa Bb Cc Čč Dd Ee Ff Gg Hh Ii Jj Kk Ll Mm Nn Oo Pp Qq Rr Ss Šš Tt Uu Vv Ww Yy Xx Zz ŽžAa Bb Cc Čč Dd Ee Ff Gg Hh Ii Jj Kk Ll Mm Nn Oo Pp Qq Rr Ss Šš Tt Uu Vv Ww Yy Xx Zz Žž 1234567890 -–—·:;%«»‹›()[]{}!?Cement » Regular Bold « Miha Jarm, ALUO, MA IP Tipografija 1, 2015/2016, mentorji: prof. Lucijan Bratuš, doc. Domen Fras, asist. Marin Šantić The letter form of Cement were engineered from scratch to achieve a color, riddim and texture that reflects gothic letters in more delicate shapes.SOLID AND STABLE High contrast typeface inspired by Didone and gothic style of letters! Hamburgekxyascender H - height x - height baseline descenderSame metric different weightHigh x-height, 81% Do not panic! Do not panic! ČRKOVNA VRSTA S SEZNAMOM POGOJEV Reševanje oblikovalske težave s seznamom ustvarjenih pogojev – parametrov – je pomembna metoda, saj z njo skozi celoten proces preverjamo upoštevanje zastavljenih izhodišč. NALOGA Načrtuj, oblikuj in razvij črkovno vrsto na podlagi vsaj osmih parametrov: → pet obveznih: širina črke, količina in tip kontrasta, debelina poteze, zaključki (serifi), konstrukcija (pokončna/ kurzivna); → tri izberi po svoji zamisli: dolžina vratov/repov, oblika debla, predvidena raba, predvidena velikost; → po želji dodaj: tip orodja, obravnava krivulj/diagonal, videz potez, s čimer okrepiš značaj črkovne vrste. IZVEDBA Z urejevalnikom fontov izdelaj črkovno vrsto tako, da njen nabor obsega vseh 26 znakov latinske abecede, tri slovenske šumnike, 10 števk in osnovna ločila. Lahko izbereš minuskule ali majuskule. Neabecedne znake dodaj po potrebi. Poudarek je na kakovosti, ne na količini glifov. NASVET Pri snovanju črkovne vrste pazi na specifikacijo ključnih elementov, razmerja obrisov in protiprostorov, odnos med potezo in orodjem, os podebelitve, horizontalni ritem in metriko, konvencije in skladnost oblik. Začni z manjšim naborom znakov (npr.: /n/o/a/š/p/d/i/e/k in /H /O /A /B /Š), da čim bolje razviješ osnovno idejo, ki jo preverjaš v skicah skozi proces iteracije. Šele kasneje razširiš nabor in znake digitaliziraš s programom Glyphs ali Fontlab Studio. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije pisavo na podlagi lastnih stališč, ☑ manipulira glife in izvede font v urejevalniku fontov, ☑ črkovno vrsto predstavi z vzorčnikom. 92 Annelida, Ivana VUjošević ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2016/2017, mentorja: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić Annelida je bezserifni font nastao iz geometrijske osnove, bez kontrasta. Ona je display font koji se sastoji od 30 majuskula. Njena specifičnost proizilazi iz šeme, koju čini kružnica podijeljena manjim kružnicama i pravim linijama na pravilne koncentrične i radijalne djelove. Iz segmenata koji su dobijeni presjecima linija, nastali su svi nepravi oblici u fontu. Rađen je sa mišlju o tome kako bi se mogao upotebljavati uz element (mrežu) već izgrađenog ALUO identiteta. Njeno ime referira na člankaste životinje jer sam pokušala da se kroz dinamizam oblina, odnosno variranje njihovih uglova, ostvari doživljaj kretanja, kroz koji bi svako slovo pronašlo svoj specifičan izraz. FOTOGRAFIJA GRAFIČNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJA IINTERAKTIVNO OBLIKOVANJEGRAFIKA SLIKARSTVO VIDEO IN NOVI MEDIJI KIPARSTVOKONZERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE STENSKIH SLIK IN KAMNA KONZERVIRANJE IN RESTAVRAVRIRANJE SLIK IN POLIKROMIRANE PLASTIKEUNIKATNO OBLIKOVANJE INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJEINFORMATIVNI DANI FEBRUAR APRIL JUN OVKSKIU BEUHEUS process HAHAHAHAHA AKADEMIJAA SEZNAM PAPIR LEPILO OLFAIMAM IMAM NIMAMRAZSTAVANA KVADRAT SEMESTEROPRAVLJEN NEOPRAVLJEN BEUHEUS, Jure Brglez ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2016/2017, mentorja: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić Pisava BEUHEUS je nastala iz enostavne ideje oblikovanja črkovne vrste iz osnovnih geometričnih likov. Skozi ves proces je postalo jasno, da brez alternacij samih elementov ne bo šlo, zato se je pisava razbila na več sestavnih delov. Ker je zelo krepke in ilustrativne narave, je BEUHEUS namenjena naslovom v velikih dimenzijah. Zaradi svoje likovnosti, jo avtor poljubno lahko sestavlja in obraža, ter s tem pridobiva ilustrativen element k črkovni vrsti na mediju, ki ga načrtuje. Ime namenoma izhaja iz že obsteječe črkovne vrste s podobnim imenom: načrtovanje in sam izraz sta dokaj tehnična, vendar je namen dokaj ne- strog in sproščen, tako da obvelja kot parodija sam sebi. Prav tako je vključen element ironije, saj smo v tem semestru načrtovali črkovno vrsto, ki bi v prihodnosti lahko predstavljala našo akademijo. Tunel, Klara Jan ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2016/2017, mentorja: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić TUNEL je geometrična modularna pisava, ki je bila narejena za uporabo pri celostni podobi ALUO. Njena največja posebnost so visoki ekstremi debeline črt in nenadni prehodi iz enega v drug ekstrem. Na translacijski kontrast je apliciran ekspanzijski, kar ustvarja nenadne prehode. Zaradi razlik v debelinah deluje nekoliko mehansko. Pisava ima tudi nenavadne serife, v treh različnih debelinah, ki ustvarjajo veliko dinamiko. Nabor znakov sestavljajo majuskule, osnovna ločila in števila, skupno 42 znakov. ABCDEFGHIJKL MNOPQRSTUVW XYZ 123456 7890, ; : TUNELVABLJENI VSTOP PROST? MARMELADA PREDSTAVA O PROJEKTU VODENJE ZDAJ IZPOSOJA OVK IPOPEN SPREJEMANJE JUTRI SAMO! PRIJAVA AVGUSTA OSEBA PRIPRAVE ALUO ZA SPREJEMNE SOBA KNJIZNICAB K X J ALUO! ? Skicirka, Tibor Tekavec ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2016/2017, mentorja: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić Skicirka je pisava oblikovana po navdihu skic oziroma skicoznih ročnih pisav, kot element ustvarjanja, ki povezuje vse smeri študija akademije. Vsi oddelki namreč uporabljamo različne metode skiciranja, prav tako pa lahko za osebno rabo nehote razvijemo skicozno pisavo za karseda hitro pisanje raznih opomb in pripisov, ki pa velikokrat vsebuje veliko značaja. Pooseblja torej skelete majuskul različnih posameznikov, ki nastanejo ob pisanju v naglici in nepravilnem izrisu črk. Pisalo lahko ponavlja pot, ohranja kontakt s pisalno površino, ter ubira zanimive bližnjice. V Skicirki so ti elementi poenostavljeni in abstrahirani s pomočjo osnovnih geometričnih oblik, brez serifov in brez kontrastov. akademija za likovno umetnost in oblikovanje abcčdefghij klmnopqrsš tuvwxyzžABCČDEFGHJ KLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽrazstava 2017 0123456789 ALUO .,!? IfonlyIhadadaymore, Jelka Kaker ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2016/2017, mentorja: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić IfonlyIhadadaymore je sodobna geometrijska sans serif display črkovna vrsta oblikovana za Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Črkovna vrsta je oblikovana po mreži, sestavljeni iz kvadratov in krogov, je modularna in zaradi svoje oblike daje občutek futurističnosti. Tipografija je namenjena za uporabo pisanja kratkih besedil, naslovov na spletu in v tiskanih medijih. ČRKOVNE VRSTE PO MERI Z razmahom digitalne produkcije pisav je črkovna vrsta po meri postala pomemben funkcionalni in razlikovalni del vizualnih identitet. NALOGA Simuliraj oblikovalsko težavo, ki zahteva črkovno vrsto po meri. V fazi zasnove pripravi študijo podobnih primerov, pripravi skice svoje rešitve in koncept uporabe. Primarno črkovno vrsto kasneje nadgradi z dopolnilnim tipografskim nizom (sekundarna črkovna vrsta), ki ni nujno abecedni, npr. bodytext/display, body text/ vinjete, info sans/piktogrami, script/swash zaključki, ekstremni masterji ipd. (2017) Akademija za likovno umetnost in oblikovanje išče tipografsko dopolnitev elementov vizualne identitete, še posebej pravokotne mreže, da v kombinaciji z njo vzpostavi močnejšo hierarhično stopnjo komunikacije. Za potrebe promocijskih dogodkov ALUO ob zaključku akademskega leta načrtuj in oblikuj črkovno vrsto za naslove v polkrepkem/krepkem rezu. Pričakujemo črke na geometrijskih osnovah in modularni sestavljivosti elementov. (2023) Za potrebe promocijskih dogodkov MGLC Švicarije načrtuj in oblikuj črkovno vrsto za naslove (display). Pisava bo tipografska dopolnitev elementov vizualne identitete Švicarije, namenjena večji diferenciaciji hierarhičnih stopenj grafične komunikacije. Pričakujemo črkovne forme, koncipirane na arhitekturnih prvinah, ornamentiki, konstrukcijski logiki, umeščenosti v urbano- naravni prostor in kulturno-umetniški dejavnosti Švicarije. Moto je: hiša/ arhitektura: skupnost + umetnost + narava. IZVEDBA Z urejevalnikom fontov izdelaj črkovno vrsto tako, da njen nabor obsega vseh 26 znakov latinske abecede, tri slovenske šumnike, 10 števk in osnovna ločila. Lahko izbereš minuskule ali majuskule. Neabecedne znake dodaj po potrebi. Poudarek je na kakovosti, ne na količini glifov. Sekundarna črkovna vrsta naj bo razvita tako daleč, da brez težav podpira koncept. NASVET Seznani se s konteksti vizualnih identitet. Formalna izhodišča lahko raziščeš v različnih že obstoječih formah, ki jih pretvoriš v črkovne. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije pisavo na podlagi lastnih stališč; ☑ manipulira glife in izvede font v urejevalniku fontov, ☑ črkovno vrsto predstavi z vzorčnikom. 94 MGLC MEDNAR ODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTAR NARAVNA VODA Nagib, projekt Švicarka za MGLC; Magdalena Štibohar, 1. letnik MA OVK GO, UL ALUO, 2022/2023; mentor: prof. Domen Fras, asistentka: mag. Alja HerlahRazvoj (prvotne skice) KLJUČNE BESEDE: geometrija, nagib, sinergijaNabor vsih znakovrez 1rez 2 ABCČDEFGHIJKLM� NOPQRSŠTU� VWXYZABCČDEFGHIJKLM� NOPQRSŠTU� VWXYZŠvicarija kot ustanova je prešla skozi mnoge preobrazbe, vendar so nekateri elementi ostali nespremenjeni že od samega začetka in bili prenovljeni. Pisava Nagib predstavlja transformacijo starega v novo, pri čemer so skupni elementi uporabljeni za podrobnosti na sami zgradbi, vratih in tleh. Navdihnjena je prav z geometrijskim vzorcem romba, ki se prepleta skozi celotno zgradbo. Hisha, projekt Švicarka za MGLC; Diana Dimitrijević, 1. letnik MA OVK IL, UL ALUO, 2022/2023; mentor: prof. Domen Fras, asistentka: mag. Alja Herlah. HISHA — stencil — geometrija — modularnost — ornamentika — kontrast ostrih in zaobljenih potez ABCČĆDEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ abcčćdefghijklmnopqrsštuvwxyzž 12345 67890 ŠVICARIJ AMGLC International Centre of Graphic Arts Pod turnom 3, 1000 Ljubljana +386 1 2413 800 info@mglc-lj.siPOZIV ZA KRITIŠKO REZIDENCO 2023. Transforma GX //////////////////////////////////////// /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////oqcčd pbsšgju ilthefnmr zžkxavwy 1234567890 (/)-.,:;!?@•…‹›oqcčd pbsšgju ilthefnmr zžkxavwy 1234567890 (/)-.,:;!?@•…‹›Medijuskula Medijuskula Transformirana oqcčd pbsšgju ilthefnmr zžkxavwy 1234567890 (/)-.,:;!?@•…‹›oqcčd pbsšgju ilthefnmr zžkxavwy 1234567890 (/)-.,:;!?@•…‹›Majuskula Majuskula Transformiranaaesšilftj ocčdbpqg hnmur zžkxvwy 1234567890 (/)-.,:;!?@•…‹›aesšilftj ocčdbpqg hnmur zžkxvwy 1234567890 (/)-.,:;!?@•…‹›Minuskula Minuskula Transformiranafragmentacija videnja novi mediji teoretični diskurz mitologija nevidna struktura hibridnost institucionalni proces dihotomija demstifikacija ideologija kombinatorika rezov transfer S tem je VINO odprtO; vabljeni NA RAZSTAVO!!! InterdisciplinarnY projektY? Yes, please. 17. 6. 2013 sta se odvila performansa in-situ. MlAdOsTnA IgRiVoSt and feeling of dread. ‹info@big-ass-art-gallery-abroad.com› ATELIER availible for rent, 20 sq m, no dogs. Transforma GX, Črt Mate ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2018/2019, mentor: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić Transforma GX je plod združenega dela pri predmetih TIP MA IP in GO MA III. Pisava je glavni element v predlagani vizualni identiteti mednarodne razstave Transform: Action. Želeli pa smo, da je pisava zanimiva tudi sama po sebi. Ujeti smo skušali ustrezen vizualni jezik dinamike, sodobnosti. Sama sestava črkovnih form je ideološka, saj te ne vsebujejo krivulj, le ravne segmente. Pisava je zasnovana primarno kot variabilna, kar omogoča uporabo vmesnih stopenj med zgoraj naštetimi rezi in odpira široke možnosti animacije. Pri snovanju je bilo treba imeti variabilnost ves čas v mislih. Rezi minuskul in majuskul so združljivi, zato je možno postopno prehajati med njimi. Tip animacije je zato zelo drugačen kot pri večini variabilnih pisav. Gre za iskreno digitalen produkt.whistlejacket reading helps to overcome anxietyis a painting made by an artist obsessed with horses which is almost as weird as reading contemporary japanese novels which are often violent and sexual. asan serif humanistic font with soft curves and translational contrast five quacking zephyrs jolt my wax bed. cozy sphinx waves quart jug of bad milk. blowzy red vixens fight for a quick jump. wizards job is to vex chumps quickly in fog. woven silk pyjamas exchanged for blue quartz. cwm fjord veg balks nth pyx quiz. cozy lummox gives smart squid who asks for job pen.a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y za Sensa, Sanja Zamuda ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2018/2019, mentor: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić 2Sensa je brez serifna humanistična pisava s translacijskim kontrastom in poševno osjo podebelitve. Primerna je za oblikovanje naslovov in podnaslovov, prenese tudi uporabo v telesu besedila. O procesu nastanka Sprva so bili narisani skeleti črk, ki so bili skonstruirani po principu modularnosti. V naslednjem koraku so skeleti bili narisani s širokim peresom; tako so črke dobile translacijski kontrast. Sledila je digitalizacija črk. 1 21 2 3Pisava, Ime in priimek ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2018/2019, mentor: izr. prof Domen Fras, asist. Marin Šantić 12/01/2019, 22(29 Cecilia - 96 ptCecilia je črkovna vrsta s karakterjem. Nastajala je skozi raziskovanje, kako lahko klasično kaligrafsko gotico, spremenimo v sodobno črkovno vrsto. Uporablja se lahko tako v besedilu, kot za naslove ali le krajše odstavke. Njena posebnost je, da kljub temu, da osnovna oblika črke temelji na gotici, osnovni proporci ostajajo humanistični. Vsebuje minuskule in majuskule ter ločila. Primerna je tudi za uporabo v slovenskem jeziku, saj so v naboru tudi šumniki. Pisava je sicer zavezna funkciji in je bilo pri oblikovanju pomembno, da ostane berjiva tudi pri manjših velikostih. Kot dodatna estetska vredost, so oblikovane majuskule, ki so tiste, ki pritegnejo pozornost, predvsem v daljših besedilih, kjer iztopajo in tako že na pogled ločujejo stavke. Cecilia ABCDE F G H IJ K LMNOP RSTUV WX Y Z abcde fghijk lmnop rstuv wxyzBlind but very beautifulNo one like her aroundMore that meets your eyes It was an incredible sight. A chandelier overhead blazed midnight-blue. around a crowded dance floor to the dreadful, quavering sound of thirty musical saws, you played by an orchestra on a raised, black-draped platform. A chandelier overhead blazed. A chandelier overhead blazed midnight-blue like never...waltzing 12/01/2019, 22(24 New Font - 96 pt12/01/2019, 22(26 New Font - 96 pt 12/01/2019, 22(24 New Font - 96 pt TEMATSKE ČRKOVNE VRSTE Oblikotvorje črkovnih vrst lahko raziskujemo na podlagi številnih izhodišč: formalnih, konceptualnih, zgodovinskih, tehnoloških. NALOGA 1 Oblikuj črkovno vrsto, ki ima za izhodišče kaligrafsko pisavo foundation hand. Načrtuj korakoma s študijem oblik potez in nadaljuj s seznamom zahtev ter ponavljaj osnovne črkovne forme. NALOGA 2 Oblikuj črkovno vrsto, ki ima za izhodišče idejo protesta, nasprotovanja, želje po spremembi. Razišči primere iz prakse, pripravi seznam zahtev in ponavljaj osnovne črkovne forme. NALOGA 3 Oblikuj črkovno vrsto, ki ima za izhodišče tranzicijsko pisavo tipa caslon. Seznani se z likovnimi značilnostmi tranzicijskih pisav in tehnologijo visokega tiska ter pripravi seznam zahtev za razvoj črkovnih form. IZVEDBA Z urejevalnikom fontov izdelaj črkovno vrsto tako, da njen nabor obsega vseh 26 znakov latinske abecede, tri slovenske šumnike, 10 števk in osnovna ločila. Lahko izbereš minuskule ali majuskule. Neabecedne znake dodaj po potrebi. Poudarek je na kakovosti, ne na količini glifov. NASVET Pri snovanju črkovne vrste pazi na specifikacijo ključnih elementov, razmerja obrisov in protiprostorov, odnos med potezo in orodjem, os podebelitve, horizontalni ritem in metriko, konvencije in skladnost oblik. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije pisavo na podlagi lastnih stališč, ☑ manipulira glife in izvede font v urejevalniku fontov, ☑ črkovno vrsto predstavi z vzorčnikom. 98 yČrkovna vrsta Kultur izhaja iz problema neenakosti, s katerim se srečujemo na vseh področjih v življenju. T a se kaže v neenaki porazdelitvi materialnih dobrin, ugleda in moči. Sploh v času epidemije se je pokazalo kako družba dojema pomen različnih gospodarskih panong, v katerem je kultura eno izmed najbolj prizadetih področij in tudi največkrat spregledano področje v gospodarstvu. Želela sem oblikovat črkovno vrsto s katero lahko ozaveščamo družbo na pomen in doprinos kulture. Oblikovana črkovna vrsta Kultur je pokončna kontrastna črka. Prepoznamo jo po okroglih potezah s krepkimi serifi. Normalna širina črke in visok kontrast dajeta črki stabilnost in elegantnost. Primerna je za uporabo na naslovih tiskovin in plakatov. Uporablja se lahko tudi pri oblikovanju spletnih strani, in na profilih družbenih omrežjih. Dijana Šmigoc Naslov dela; Kultur mentor: izr. prof. Domen Fras; asistentka: mag. Alja Herlah; Tipografija MA IP Oblikovanje črkovnih vrst, 2.letnik, Grafično oblikovanje, 2020/2021 Pri pisavi Chunk sem v nasprotju z drugačnim koncep - tom pri prvi vaji semestra želela ustvariti nevtralen, čitljiv font brez posebne simbolike, saj mi je to prav tako predstavljalo izziv. Želela sem, da ima pisava nek prijazen podton, da ne deluje preveč strogo. T a podton naj bi bil podan s krep - kostjo črk, ki naj bi povečale kontrast in tako nekoliko omehčale pisavo, hkrati pa jo naredile stabilno, čokato. Chunk je serifna pisava. Ima zmeren kontrast in je nekoliko podebeljena, širina črk pa je običajna. Serifi so togi, ravno odrezani. abcčdefgh ijklmnopqr sštuvwxyzž .,:;!?- Pika T erpin Naslov dela: Črkovna vrsta Chunk Mentor: izr. prof. Domen Fras Asistentka: mag. Alja Herlah Tipografija MA IP Oblikovanje črkovnih vrst, 1. letnik, smer ilustracija, 2020/2021pravokoten serifkontrast okrogla kapljafor extra dry skin KONS 9 Črkovna vrsta KONS9 izraža dinamiko in vpadljivost. Te parametre pokaže s svojo nagnjenostjo in velikimi kontrasi. Namenjen je ljudem alternativne narave, predvsem poslušalcem techno glasbe in vsem, ki se imajo za “undergrond”. Slog cirilice je bil izbran zaradi trenutnih svetovnih razmer in zaradi pomanjkanja eksperimentalnih črkovnih vrst v tem stilu.F Eva Štupnik, KONS9, Mentor: prof. Domen Fras, Asistentka: mag. Alja Herlah, Tipografija MA IP Oblikovanje črkovnih vrst, 1. letnik, smer grafično oblikovanje, 2021/2022 Forma in sistem črkovne vrste popolnoma izhajata iz medija na katerem se uporabljata. Vertikalne linije enake debeline simbolizirajo ceste, hkrati pa se med odrezanimi konci črk in prostori med njimi pojavljajo negativni prostori, v katerih lahko vidimo navadna in krožna križišča. Tipografija ni namenjena apliciranju le na večje površine, kot so platna tovornjakov, temveč je zasnovana tako, da dobro deluje tudi kot grafični element sam po sebi.ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTQUVWZYXŽ?!,.:+ TOVORNJAK Tovornjak typeface, Žiga Anderlič, Mentor: prof. Domen Fras, Asistentka: mag. Alja Herlah, Tipografija MA IP Oblikovanje črkovnih vrst, 1. letnik, smer grafično oblikovanje, 2021/2022 ABCČDEFGH IJKLMNOPRS ŠTUVZŽXYQ 1234567890 <>BEŽIGRAD FONT Autor: Andrija Mihailović IMentor: prof. Domen Fras, asist. Alja Herlah Predmet: MA Tipografija / oblikovanje črkovnih vrst IP IALUOI2024 [1] [4] [5] [6] [7] [8][2] [3]While conduits transmit fluids or electricity, this stencil typeface transmits digital into the physical world. Consisting of only eight different shapes rotated in intervals of 45°, conduit turns limitations into identity. Inspired equally by the NOMA 5 ruler, science fiction movies and industrial zones, this typeface is an economical experiment in type composition. It is characterised by sharp corners and straight lines which always stick to the angles that are multiples of 45°, which ensure a coherent and futuristic look despite its primitive, forced construction.Initially, this typeface started as a more classic (but technical) serif adjusted for a stencil. Wanting to shift the focus on the stencil aspect, it had a big revamp to make it more modular and stick to a limited number of shapes. These were further simplified, reduced and stylized in the final version. Nik Leban, Tipografija MA OČV IP, mentor: prof. Domen Fras, asist.: mag. Alja Herlah, UL ALUO, 2023/2024A Alpha *glyphs made into stencil separately *ink traps *no rounded strokes*stroke weight increase *unified shape construction*changed line heights *shapes stylized and reducedBeta_1 Beta_2 FinalC X B D900 795 600 909045 0 -300Development Application Cutting ŠABLONSKA ČRKOVNA VRSTA Črke za šabloniranje se uporabljajo že več kot pet stoletij. Čez čas so bile izrezane na različnih materialih z različnimi orodji, ki so ustvarjala zanje zelo značilne oblike s prekinitvami. Prav načrtovanje prekinitev je eden največjih izzivov pri izhodiščih za oblikovanje šablonske črkovne vrste. NALOGA Oblikuj šablonsko črkovno vrsto, katere nabor obsega vseh 26 znakov latinske abecede, tri slovenske šumnike, 10 števk in osnovna ločila. Lahko izbereš minuskule ali majuskule. IZVEDBA Z urejevalnikom fontov črkovno vrsto izdelaj tako, da jo lahko z laserskim rezalnikom CNC realiziraš kot niz šablon ali šablono, s katerimi preneseš napis na izbrano podlago. NASVET O šablonskih črkah razmišljaj pragmatično. Obvladljiv in ponavljajoč se nabor črkovnih form ti lahko pomaga pri optimizaciji končnih oblik. Pri prekinitvah pazi na minimalne zahtevane debeline materiala, da črke ob izdelavi in uporabi ne razpadejo. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ spozna ustroj šablonskih pisav, ☑ razvije niz črk za šabloniranje, ☑ izdela šablone in z njimi aplicira napis. 106 Normaliza, Luka Grčar ALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst zim. sem. 2017/2018, mentor: izr. prof. Domen Fras, asistent: Marin Šantić Normaliza je poskus ustvarjanja pisave, ki je brez vseh konotacij ali povezav, katere bi lahko bralca odvrnile od napisanega besedila. Med načrtovanjem sem se spraševalkaj je zame normalna pisava, ki se ne dotika nobenega značaja oblikovanja tipografije. Pisava je sestavljena iz osnovnega nabora znakov v enem rezu - normal. črke so kolikor se da nekontrastne in groteskne, brez serifov. Tako imajo črke minimalno karakterja. Pri samem načrtvoanju sem upošteval lastnost grotesknih pisav, ki je po mojem mnenju najbolj nevtralna: Normalna proporcionalnost, sorazmerno statične forme, bazirano na ovalnih formah z minimalnimi ravno odrezanimi terminali. Natural B c y � P e s Q M inimalni kontrast Ravno zaključeni zgornji terminal Odprti spodnji terminalSvojstveni zaključki ABCČDEFGH IJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ 0123456789abcčdefgh ijklmnopqr sštuvwxyzž !?()[]'+=-: ; , .Natural B is a nutritionally balanced formula of seven essential B-vitamins, plus Inositol and PABA (para-amino-benzoic-acid) derived from naturally cultivated yeast. [NATURAL B] helps you get energized as it helps support energy production and meet nutritional needs brought on by stressful living! Minuskule Majuskulebut today I decided I'm gonna be Quirky It feels so natural to me.USUALLY NORMAL Natural B, Miha JarmALUO/OVK; MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst, 2016/2017 mentorja: izr. prof Domen Fras, asist. Marin ŠantićNatural B, je brez serifna črkovna vrsta, ki predstavlja avtorjevo interpretacijo navadne pisave. Gre za kombinacijo humanističnega proporca in neo-groteskne oblike črk. Je “navadna” pisava, ki je oblikovana z namenom uporabe v naslovih in daljših besedilih. Primerna tako za uporabo na zaslonu kot v tisku. Z jasno konstrukcijo zagotavlja čitljivost pri manjših velikosti in prepoznavnost pri uporabi v naslovih. Svojstvene poteze nekaterih črk dajejo črkovni vrsti atribute prepoznavnosti in se loči od ostalih “navadnih” pisav. RAZVOJ Črkova vrsta Natural B je nastala v okviru MA IP Tipografija/oblikovanje črkovnih vrst na ALOU. Izhodišče za načrtovanje črkovne vrste je bila projektna naloga “navadna pisava”. Tekom celotnega procesa načrtovanja in digitalizacije smo se spraševali kakšna je po našem mnenju navadna oblika črke. Kakšena je proti oblika, detajli, itd ... . Začetni parameti so bil: brez serifna humanistična pisava, uporaba v daljšem besedilu, uporaba na ekranu. NORMALNA ČRKOVNA VRSTA Praktična tipografija je disciplina, ki jo opredeljujejo konvencije, kanoni, pravila in norme. Ampak kaj je norma v tipografskem oblikovanju? Če obstaja, kako jo tolmačimo in kako jo predstavimo? NALOGA Oblikuj pisavo, ki je po tvojih merilih normalna. Merila vzpostavi na podlagi lastnih stališč, izkušenj, refleksije, preferenc, načel … in jih pretvori v izhodiščne parametre. IZVEDBA Z urejevalnikom fontov izdelaj črkovno vrsto tako, da njen nabor obsega vseh 26 znakov latinske abecede, tri slovenske šumnike, 10 števk in osnovna ločila. Lahko izbereš minuskule ali majuskule. Neabecedne znake dodaj po potrebi. Poudarek je na kakovosti, ne na količini glifov. NASVET Ne glede na to, kako se lotiš iskanja odgovora, kaj je tipografska norma, vedno naletiš na vprašanje konteksta. Umestitev tvojih stališč bo vplivala na videz črkovne vrste. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ razvije pisavo na podlagi lastnih stališč, ☑ manipulira glife in izvede font v urejevalniku fontov, ☑ črkovno vrsto predstavi z vzorčnikom. 108 ŠOLSKE TIPOGRAFSKE DELAVNICE. Šolske delavnice so seminarska dopolnitev predavanj in uvod v samostojen študij. Študentke in študenti v manjših skupinah obravnavajo teme in iščejo rešitve zastavljenih težav. Delo poteka brez vmesnika, z rokami. Glavni medij je papir, tehnika kolažiranje. Premikanje izrezanih kosov po papirju povezuje člane skupin, rezultati njihovega dela so hipni in primerljivi. Zaključek posamezne delavnice predstavlja predstavitev vseh rešitev in diskusija vseh udeležencev.G GESTALT V TIPOGRAFIJI Temeljno načelo gestalta je, da ljudje zaznavamo in razlagamo dvoumne ali zapletene podobe v najpreprostejši obliki. Načela gestalta je mogoče preprosto izvesti in preveriti. DELO poteka v skupinah (3–4 študenti), delo skupine traja do 30 minut, sledi predstavitev z debato. VAJA Iz A3-listov urežite 3 liste kvadratnega formata, iz kartonov izrežite preproste geometrijske oblike, s katerimi boste manipulirali (pravokotniki, trikotniki, linije, krogi, polkrogi …). Vsaka skupina izvede tri različne primere načel gestalta. Skupina A 1. bližina 2. podoba/ozadje 3. barva Skupina B 1. skupna usoda 2. sklenjenost/simetrija 3. orientacija Skupina C 1. podobnost 2. nadaljevanje 3. velikost UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ manipulira z elementi po slikovnem polju, ☑ argumentira možne rešitve težave, ☑ prepozna razliko med načeli gestalta. 112 PLAKATNE ČRKE Obrise črk prepoznavamo kot skupek temnih potez, ki ga dosežemo z dodajanjem. A črkovne forme je možno oblikovati tudi z odvzemanjem temnih delov oziroma v našem primeru z dodajanjem svetlih protioblik. DELO poteka v skupinah (3 do 4 študenti), delo skupine traja do 30 minut, sledi predstavitev z debato. VAJA S prekrivanjem temnih tekstur s svetlimi protioblikami oblikujte 26 črk latinske abecede. Temne teksture si izrežite na trakove enake višine (15 do 20 cm). Prekrivajte jih s protioblikami iz belega papirja. Bodite pozorni na skladnost elementov, da ustvarite koordinirano skupino črk. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ oblikuje črkovne forme s prekrivanjem, ☑ manipulira obris, pozicijo in orientacijo protioblik, ☑ tvori skladen tipografski niz. 114 LEGO PIKSEL PISAVA Pravokotna mreža predstavlja omejitve, a ponuja tudi priložnosti, kako na igriv način priti do nenavadnih črkovnih oblik, ki so lahko osnova za razvoj piksel pisav. DELO poteka v parih, delo para traja do 30 minut, sledi do predstavitev z debato. VAJA Z lego kockami, velikosti 1 × 1, na način pikslov stavita najmanj tri različne besede ali besedne zveze. Vsako kombinacijo fotografirajta in naložita v spletno učilnico. Delajta skupaj, razmišljajta o enotni obravnavi podobnih oblik in besedi kot skupini črk. UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ stavi črke na pravokotni mreži, ☑ preverja in evalvira kombinatoriko, ☑ dokumentira in predstavi nastale besede. 116 MEDČRKOVNI PROSTOR Horizontalni prostor med črkami ima močan vpliv na podobo besede. Tovrstna tipografska manipulacija je ena od preprostejših, a je zelo učinkovita, zlasti v skrajnih pozicijah. DELO poteka v skupinah (3 do 4 študenti), delo skupine traja do 30 minut, sledi predstavitev z debato. VAJA A3-liste razpolovite po daljši simetrali. Iz priloženega črkovnega gradiva stavite besede na tri načine, da ustrezajo naslednjim pogojem: Skupini A: lumparija in D: hojladirja 1. normalno 2. tesno (dotikajoče) 3. naraščajoče/pojemajoče Skupini B: svinjarija in E: traparija 1. normalno 2. prekrivajoče 3. izmenjaje Skupini C: peripetija in F: kozlarija 1. normalno 2. razprto 3. poljubno UČNI IZIDI Študent/ka: ☑ manipulira s horizontalnim prostorom, ☑ argumentira možne rešitve težave, ☑ izvede in opiše tipografsko podobo. 118 Bratuš, L. Oblikujem knjigo : navodila za prelom https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSNSQ3HD Milčinski, F. Butalci https://sl.wikisource.org/wiki/Butalci Rock, M. Fuck Content https://2x4.org/ideas/2009/fuck-content/ Emigre emigre.com TypeCooker http://typecooker.com Fontstruct https://fontstruct.com Explorations in typography https://explorationsintypography.com/diyFONTI: Google Fonts fonts.google Fontshare fontshare.com DIREKTORIJI: Atlas of Type https://type-atlas.xyz The Foundry directory https://typefoundry.directory Foundry index https://www.type.lolSPLETIŠČA UREJEVALNIKI FONTOV: Brezplačni BirdFont https://birdfont.org FontForge https://fontforge.org/en-US/ Glyphr studio https://www.glyphrstudio.com Plačljivi DTL Fontmaster https://www.fontmaster.nl/index.html FontCreator https://www.glyphrstudio.com FontLab https://www.fontlab.com/font-editor/fontlab/ Fontographer https://www.fontlab.com/font-editor/fontographer/ Glyphs https://glyphsapp.com Robofont https://robofont.com Ambrose, Gavin, in Paul Arthur Harris, Design thinking for visual communication. Second edition. London [etc.]: Fairchild Books; Bloomsbury Publishihng, 2015.  Baines, Phil, in Andrew Haslam, Type & typography. 2nd ed. New York: Watson-Guptill Publications, 2005.  Balius, Andreu, Type at work: the use of type in editorial design. Amsterdam: BIS, 2003.  Beier, Sofie, Reading letters: designing for legibility. Amsterdam: BIS, 2012.  Beier, Sofie, Type tricks: your personal guide to type design. Amsterdam: BIS Publishers, 2017.  Bringhurst, Robert, The elements of typographic style. 2nd ed., Revised&Enlarged. Point Roberts (WA): Hartley & Marks, 1999.  Broos, Kees, Wim Crouwel alphabets. Amsterdam; Enfield: BIS; Airlift, 2003.  Cheng, Karen, Designing type. New Haven: Yale University Press, 2005.  Coles, Stephen, The anatomy of type: a graphic guide to 100 typefaces. New York: Harper Design, 2012.  Crow, David, Visible signs: an introduction to semiotics in the visual arts. Lausanne: AVA, 2010. De Bartolo, Carolina, in Erik Spiekermann, Explorations in typography, mastering the art of fine typesetting: a visual textbook for intermediate to advanced typography. San Anselmo: 101 Editions, 2011.  Does, Bram de, Kaba-ornament: experimenten met een typografisch ornamentje en zijn spiegelbeeld in vignetten, randen en patronen: = experiments with a typographical ornament and its mirror image in vignettes, borders and patterns. Amsterdam: Uitgeverij de Buitenkant, 2006. Donaldson, Timothy, Shapes for sounds: (cowhouse). 1st ed. New York: Mark Batty, 2008.  Elam, Kimberly, Typographic systems. New York: Princeton Architectural Press, 2007. Fella, Edward, Ed Fella: a life in images. London: Unit Editions, 2021.  Felton, John, The ten commandments of typography. London; New York: Merrell, 2006. Fletcher, Alan, The art of looking sideways. London; New York: Phaidon, 2001.  FontBook: digital typeface compendium. [S. l.]: FontShop International, 2006. Forssman, Friedrich, Detailtypografie: [Nachschlagwerk für alle Fragen zu Schrift und Satz]: 2. Auflage. Mainz: Schmidt, 2004.  Franz, Laura, Typographic web design: how to think like a typographer in HTML and CSS. Chichester, West Sussex: Wiley, 2012.  Gerstner, Karl, Kompendium für Alphabeten. 4. Aufl. Teufen: A. Niggli, 2000.  Gill, Eric, An essay on typography: with a new introduction by Christopher Skelton. Second hardcover printing. Boston: David R. Godine, 1993.  Haley, Allan, Typography referenced: a comprehensive visual guide to the language, history, and practice of typography. Beverly: Rockport Publishers, 2012. Henestrosa, Christóbal, Laura Meseguer, in José Scaglione, How to create typefaces: from sketch to screen. Madrid: Tipo e, 2017.  Highsmith, Cyrus, Inside paragraphs: typographic fundamentals. Boston: Font Bureau, 2012.  Hochuli, Jost, Detail in typography: letters, letterspacing, words, wordspacing, lines, linespacing, columns. New ed. London: Hyphen Press, 2008.  Kunz, Willi, Typography: formation + transformation: [introduction to typographic process]. English ed. Sulgen, Switzerland; New York, NY: Niggli; Willi Kunz Books, 2003.  Kunz, Willi, Typography: macro- and microaesthetics. Sulgen: Niggli, 2000. Lorenz, Martin, Flexible visual systems: the design manual for contemporary visual identities. 1st. ed. Karlsruhe: Slanted, 2021.  Lupton, Ellen, in J. Abbott Miller, Design writing research: writing on graphic design. New York: Kiosk, 1996.  Lupton, Ellen, Thinking with type: a critical guide for designers, writers, editors, & students. 2nd rev. and Expanded ed. New York: Princeton Architectural Press, 2010.  Lupton, Ellen, Type on screen: a guide for designers, developers, writers, and students. New York; Baltimore: Princeton Architectural Press; Maryland Institute College of Art, 2014. McNeil Paul in Muir Hamish: System Process Form, Unit Editions, 2023. McNeil, Paul, The visual history of type. London: Laurence King Publishing, 2017.  Middendorp, Jan, Shaping text. Amsterdam: BIS Publishers, 2012.  Možina, Klementina, Knjižna tipografija. Let. 13. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo; Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2003.  Možina, Klementina, Mikrotipografija. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2009.  Müller-Brockmann, Josef, Grid systems in graphic design: a visual communication manual for graphic designers, typographers and three dimensional designers = Raster Systeme für die visuelle Gestaltung. 6th ed. Sulgen/Zürich: Niggli, 2008.  Noordzij, Gerrit, The stroke: theory of writing. London: Hyphen, 2005. Omagari, Toshi, Arcade game typography: the art of pixel type. London: Thames and Hudson, 2019.  Pohlen, Joep, Letter fountain: (on printing types). 4th ed. Köln: Taschen, 2015.  Roberts, Lucienne, Grids: creative solutions for graphic designers. 2nd ed. Crans-Pres-Celigny; Hove: RotoVision, 2011. Ruder, Emil, Tipografija: priročnik tipografskega oblikovanja = Tipografija = Typographie. Ljubljana: Partizanska knjiga; Znanstveni tisk, 1977.  Smeijers, Fred, Counterpunch: making type in the sixteenth century, designing typefaces now. London: Hyphen Press, 1996.  Spiekermann, Erik, in E. M. Ginger, Stop stealing sheep & find out how type works. 2nd ed. Berkeley, Calif.: Adobe Press, 2003.  Tondreau, Beth, Layout essentials: 100 design principles for using grids. Beverly: Rockport Publishers, 2019.  Tracy, Walter, Letters of credit: a view of type design. Boston: David R. Godine, 1986.  Twemlow, Alice, What is graphic design for? Crans- Près-Céligny; Hove: RotoVision, 2006. TwoPoints.Net, On the road to variable: the flexible future of typography. Hong Kong: Viction:ary, 2020. Unger, Gerard, Theory of type design. Rotterdam: nai010, 2018.  Unger, Gerard, While you’re reading. 1st ed. New York: Mark Batty, 2007.  Willberg, Hans Peter, Lesetypografie. Mainz: H. Schmidt, 2005. LITERATURA Domen Fras Črke in oblike, zbirka tipografskih vaj Besedila: Domen Fras Fotografije: Domen Fras, Žiga Gorišek Redakcija besedila: Katja Jenčič Lektura: Jezikovna zadruga Soglasnik Oblikovanje: Žiga Anderlič Priprava slikovnih gradiv: Ajda Justin, Nika Dejanović Izdala: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Zanjo: Alen Ožbolt, dekan Uporabljene pisave: Degular Mono (ohnotype.co) Ljubljana, september 2024 Črke in oblike, zbirka tipografskih vaj je projekt s področja uvajanja in razvoja odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa (RSF ukrep A.II.1) Vodja projekta: prof. Domen Fras Koordinacija: Nastja Majerič To delo je dostopno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na: https://www.aluo.uni-lj.si/raziskovanje/zalozniska-dejavnost/ _________ Cobiss ID 215721731 Zapis CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 215721731 ISBN 978-961-7009-41-5 (PDF) ČRKE IN OBLIKE Zbirka tipografskih vaj