K 1. Ustu 1885. l. J-I Sirota na tujem. . ^ s!Ui id <* ^o li«/iq Siroia šem, po svetu grčm, . 0 v p6znej noči, ko vže spim^"" Otrok, umeješ to? Sen dušo mi obdd, "J''1 Jaz tudi zdaj stoprav to vem, . Da vrL, da vrli gore stojfm, t- , To je hudo, hudo! '•.•."" * *"' Da mSm.v dolino tja. . :/'/ '*'* Glej, matere jaz nemam tu Da gledam širno to poljd, '-"'' Med tujimi ljudmi; Dobrav zelenih kras, ' ¦" ' 'f kii'J Ne Cujem njenega glasii, Da gledam gozde, loge vse ¦-L>''''"* Ki me tolažil bi. In tam — — domačo vds. • •• I Ko čul enkrat bi njeni glas, Da gledam zalo eerkvico.Jii livcitf Ki se glasi sladko, Ki sredi je -vasl; . ;LU <¦>'¦¦ 'd Ko zrl enkrat bi v njen obraz I)a gledam znano hfšicqo Bol mojega srca\ Jaz Ijubim jo nad vse! ^rX 0 domek moj, ti prekrasan! Ljudjž vi tuji, tuj mi kraj, " -^- j Solzi se mi oko ; Več dlje jaz tii ne bom,^ 'J^. Zakaj si ti tako daljan, Srce mi hrepeni nazaj, , , ' In skrit tam za goro ?-------- Nazdj tja v ljubi aom! ••"'.^ , ,.fI[ :].:.y.ir ]lt Miljenko Devojd*.