Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 17. maja 19<0
Štev. 111 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno li Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ntfa/Ul
Cekevnl računi Ljubljana it«»ilk« 10.030 in 10.34V U insnrate.
■
Uprava: Kopitar icvn ulic« številk* fx
leletoni uredništva in uprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniki
Švica pripravljena
Vojna se čedalje bolj širi in je seduj, ko je v rokah ene izmed vojskujočih se strank Nizozemska z izjemo njenega nujjugozapadnej-šegu kota ob morju in se mora Belgija za svoje ozemlje lx>riti z orožjem v roki, dn jc ne zadene ista usoda, v nevarnosti tudi Švica, ki s strateškega stališča pomeni možnost vdora v hrbet Maginotove črte. Vso kočljivost njenega I>oložaja pojasnjuje 'dejstvo, du je ta najbolj gorata deželice v K v roj) i obdana od treh velesil, od katerih meji na Nemčijo od Ortletja ]>o levi obali Bodenskcga jezera in odtod na severu do Basla ob Henu, kjer se stiskata meji Nemčije in Francije, dočim se Italije nu jugu dotiku od Ortlerja do Ženeve. Če bi dve med seboj zvezani armadi hoteli operirati proti Franciji, bi se mogli združiti pri Basln, tako ■da bi morala vsa Švica postati zasedeno ozemlje; narobe pa bi seveda švicarsko ozemlje dobro služilo tudi nasprotni stranki tuko v defenzivi, kakor v ofenzivi.
Mednarodno je seveda Švica zavarovana bolj kot vsaka evropska država, med katerimi v tem oziru uživa v|>rav privilegiran )>oložaj. Dne 20. novembra leta 1815 jc namreč po NajKileonovem padcu sklenila pariška konferenca evropskih velikih sil, da se Švici prizna večna lievtralitetn, ki veli, da ostane Švica v vseh evropskih sjMjrih nevtralna, vse evropske sile pa se obvežejo, da nikoli v nobeni vojni ne l>odo kršile neodvisnosti Švice in celoti njenega ozemlju. Takrat je tudi Švica postala splošno priznano zavetišče vseh političnih zločincev z vsega sveta, katerim bi se posrečilo zbežati na njeno ozemlje. Zgodilo se je to potem, ko je Švica, ki je to predpravieo uživala že v prejšnjih stoletjih |>o sami tradiciji, bila od armad francoske revolucije in Napoleona napadena in od leta 1797 do zloma Napoleonove armade pri \Vaterloo-u oropana svoje svobode kot »helvetska republika«, ki je morala na svojih tleh t r poti tudi avstrijske in ruske armade kot lojno ozemlje in je morala Napoleonu duti 12.000 mož za njegov nesrečni ruski pohod. Ta doba je tembolj žalila narodno samozavest Švice, ker je njeno ljudstvo že od bitke pri Morgartnu 15. novembra leta |5|5 kot svobodna zaprisežena zveza švicarskih kantonov uživalo dejansko |M>polno samostojnost, ki si so je izvojevala proti llabsbur-žanom in jx)slcj ni bila nikoli več napadena ter v baselskem miru od 22. septembra 1494 dosegla tudi formalno priznanje, da ne pripada tako zvanemu rimskemu cesarstvu. Svojo nevtralnost si je znala Švica ohraniti tudi v svetovni vojni 19)4—1918. ko je prenašala ogromne gospodarske žrtve, zaradi katerih je bila novembra 1918 že blizu boljševiške revolucije, odslej j>a se jc notranje tako okrepila da je danes švicarska federacija treh narodov ena najbolj solidnih na svetu in njena državna zavest ni ogrožena po nobenih večjih notranjih sporih, tako da bi se to. kar se je zgodilo na Norveškem in deloma tudi na Nizozemskem, bilo popolnoma izključeno v Švici.
Da mednarodno pravo danes Švice ne bo varovalo, je spričo totalitarne vojne, ki se na obeli straneh vodi za življenje in sinrt.^ žal izven vsakega dvoma; obvarovana bo le, če bi se poseg na n jeno ozemlje ne izplačal, j>red-vsem pa, če bo ena in druga stran vedela, da je hrabro švicarsko ljudstvo pripravl jeno upreti se vsaki kršitvi svoje državne neodvisnosti, naj pride od vzhoda, zahoda ali juga. Pripravljena pa je Švica danes tuko fizično kakor moralno do viška tako. da bo njena obrambna sila. ki šteje ob polni mobilizaciji, izvršeni te dni, 400.000 mož, svoji nalogi do najvišje mere kos in bo predstavljala trd oreh za vsako še tako številčno armado, pri čeme: seveda visoko-alpski značaj dežele obrambo z vso učinkovitostjo podpira. Zvezni predsednik Pilet-Goluz in vrhovni poveljnik armade Guisan sta točno izrazila razpoloženje vseh treh narodov Švice, da so pripravljeni sebe žrtvovati za bodoči rod in za svobodo in nedotakljivost njihove domovine. Za to svobodo se je Švica borila stoletja in stoletja in jo je obranila do danes, ko so tako njeni nemški, kakor italijanski in francoski državljani enega duha in srca od najbolj konzervativne desne do socialistične levice v zavesti, da so Švicarji ena sama družina od Romanshorna do Ženeve, ki ima danes eno samo skupno skrb in nalogo: da prepreči bodisi |>o moralni teži svojega svobodoljubnega in pravicoljubnega ter vseskozi lojalnega stališča v tej vojni, bodisi z orožjem v roki, da bi jx>stalu žrtev obračunov, ki se je ne tičejo. Švica hoče v času, ko Evropa sama sebe uničuje, ostati simbol človečanskega bratstva, v katerem so vsa plemena, vsi jeziki in vere le dopolnjujoče se sile duha in poduhov I jene pri-rode v službi višje enote in sloge ljudi, ki ne branijo samo svoje zemlje, ampak tudi visok ideal, in ki so po tej veri izvojevali v zgodovini nojsijujnejše zmage — pri Morgartnu, Seinpachu, Grandsonu, Murtonu, Nancvju — za zgled vsemu omikanemu človeštvu. Kakor nihče takemu narodu ne sme zameriti, da tudi danes iz|>oveduje načela, ki so mu dala v zgodovini tako odlično mesto, s katerega se je vedno oznanjala prednost pravice jired silo, tako je vsakdo tudi enako moralno obvezan, du s|>o-štuje neodvisnost države, ki noče jioseči v sedanji sj>or, da postavi ob pravem času. ko se lx> začela borbo za mir, na tehtnico svoj veliki moralni ugled, ki l>o veliko pripomogel k ustvaritvi novega reda in kulturnih narodov vrednega soživljenja no svetu.
švicarski zvezni svet je v zadnjem času storil vse, do se državljani Švice lahko čutijo
vame v upraviccnem polnein zaupanju nu
lira-
»Največja bitka v zgodovini, ki bo odločila o stoletjih«
Od Namurja do Sedana traja že več dni strašna borba - Nemci so prišli pri Sedanu s tanki čez reko - Izgube na obeh straneh so ogromne - Predstavnik francoske vlade napoveduje »spremembe oseb in načrtov«
Po šestih dneh velikega nemškega napada na zapadu. ki jc vrgel oh tla Nizozemsko in zavzel skoraj polovico Belgije, se glavni sunek nikakor še ni ustavil, ampak se dozdeva, kakor da se njegova silovitost šc stopnjuje. Kažejo |>a se tudi tu že obrisi preizkušene nemške taktike, ki poizku-ša nasprotnika obkoliti z dveh strani, tako na malem, kakor na velikem prostoru. Nemški sunek na zapad jc sedmi dau po dobeu velikanskim kleščam. katerih ena stran poizkuša zagrabiti in okleniti zavezniško vojsko od severa v prostorih jiri Anversii, druga čeliust pa grehe v osrčje zavezniških armad pri Sedanu v Franciji.
Nemško prodiranje skozi Luksemburško proti Sedanu sc jc sedaj izkazalo ne kot neko stransko kritje levega krila, ampak kot prodor mogočne armaduo skupine, ki bi hotela po stari zgodovinski poti. po najbližji poti doseči Pariz. Udarec jc prišel na prostoru, kjer se ze konča Maginotova črta in pričenja tako imenovana Da-ladierovu linija, ki pa ni tako močno utrjena, kakor meja ob Renu in Mo-seli. Ako Iti se Nemcem na tem mestu prodor posrečil, potem bi jirišli tako rekoč mimo glavne Maginotove črie, ki je v Alzaciji in Loreni, na planjavo ob Mami, torej celotnemu francoskemu obrambnemu sistemu za hrbet. Zaradi tega .io umljivo, da oba nasprotnika v besnem hoju mečeta drug proti drugemu vedno nove divizije in da se je v dveh dneh razvila med Naniiirjem in Sedanom velikanska bitka, ki nas spominja na ogromne nemške poizkuse med svetovno vojno, da bi prebili francosko obrambno črto. Tako na primer na poizkus prebitja |>ri Arrasu v marcu leta 1918, ki je bil izveden s 70 divizijami. in na drugo bitko pri Mami. v poletju istega leta. v katero so Nemci vrgli tudi nad 30 divizij. Gotovo pa je. da v sedanji vojni nastopa neprimerno več mehaničnega orožja in zlasti šc letalstva, zaradi česar so izgube na obeli straneh naravnost strašne. Francoski ministrski predsednik gotovo ni pretiraval, ko je v parlamentu rekel, da »francoska kri teče v potokih«.
Drugo bojišče je v Belgiji, in sicer na prostoru med Anversom in Lou-vainom. Tu poizkušajo zavezniki rešiti Bruselj in zadržati neprestane močne napade sovražnih oklopnih oddelkov, ki bodo verjetno v najkrajšem času okrepljeni šc z nemškimi četami, ki so postale proste po vdaji Nizozemske. Tudi to bojišče ni nič manj važno kakor |>ri Sedanu, ker se tu odloča usoda levega krila celotno zavezniške armade. Razumljivo je, da so tudi na tem prostoru boji izredno ljuti in izgub polni za obe armadi.
Trenutno poteka fronta v Belgiji in severni Franciji skoraj popolnoma po isti črti, kakor je bila zgrajena med svetovno vojno tretja iu zadnja obrambna nemška črta, ki so si jo pripravili za
bro in odlično i/.vežbano, |>a tudi tehnično prvovrstno opremljeno armado. Predvsem se je navadilo prebivolstvo, da ne veruje neresničnim vestem, ki jih izmišljata nevednost in strah, i>o večini pa tuja propaganda, ki si jjovsod prizadeva, da bi ljudstvo zbegala m njegovo moč in voljo, do se brani, oslabilo. V 'današnji vojni preti nevarnost od znotraj prav tako, kakor od zunaj, in države kj bi tega ne vedele ali se škodljivosti iu nevar-
pred Maginotovo črto
Francoska poročila o položaju Uradno poročilo
Pariz, 16. maja. AA. Havas: Francosko poročilo se glasi: Bitka, ki divja med Namurom in Sedanom, zavzema čedalje bolj značaj premikalne vejne ob udeležbi motoriziranih enot in letalstva. V interesu izida le bitke sc ne objavljajo nobene podrobnosti o njej.
nosti tnkili vplivov zo hrbtom v zadostni meri ne zavedale, bi morale to drago plačati. \ š\iei so storili prav vse, da tako nevarnost odstranijo ali vsaj jintlačijo. da ne more resno škoditi. Predvsem pa je potrebna mirna možatost, ki nikomur ne dovoli dvomiti, dn ima opravili s hrabrimi ljudmi, ki jih nič ne more ukloniti.
Kakor je to potrebno narodu, ki je pripravljen. da v dejanskem spopadu /moga. loko je toka odločno pripravljenost tudi najboljše sredstvo, da se ohrani mir.
slučaj umika, le da je bila tedaj zgrajena nekoliko zapadno od Bruslja in Antvcrpna. Nemci so tedaj to svojo zadnjo obrambno črto nazvali An-tvcrjieii—Maas obrambna črta. Tudi sedaj zavezniki poizkušajo na tej črti ustaviti sovražni sunek. Samo napad na to črto tokrat ne prihaja od za-pada, ampak od vzhoda. Nemci je jeseni leta 1918 niso mogli držali. Morda bodo zavezniki 22 let pozneje imeli več srečo. — Razlaga k zemljevidu: Glavne bitke sta pred Louvainom. Namurjem in Sedanom. Nemci so med Naiiiurjom in Givetom ter severno od Sedana na več točkah prekoračili icko Meuse.
Nafhuiše f@ pri Sedanu
Francoska poročila priznavajo resnost položaja -Nemška poročila poročajo, da so nemške čete že
Konec včerajšnjega dne jc bil položaj po poročilih, ki so davi prispela v Pariz, takšen:
Na 6everu 6e zavezniške čete naslanjajo na Anvers in so v stiku z raznimi odelki, ki branijo Zeeland. Med Anversom in Namurjem jc jedro nemških čet prišlo v stik z jedrom zavezniških oddelkov. V središču pri Namurju je prišlo do splošnega stika s četami, ki so prodrle v globino na levem bregu reke Meuse, kjer «o Nemci vrgli oklopne divizije naprej brez zveze s pehoto. Francosko poveljstvo postavlja potrebne enote, da zaustavi to gibanje. Pri Sedanu se Nemcem ni posrečilo prodreti vzhodno od mesta; tam so Francozi s protinapadom prodrli ob Mcusi. Od Sedana do švicarske meje je položaj absolutno ne-spiemenjcn; tu so se pripetdi samo krajevni incidenti.
Predstavnik vojnega ministra opisuje bitko pri Sedanu
Pariz, 16. maja. AA. Reuter: Uradni predstavnik vojnega ministrstva jc dal snoči izjavo,
da je na reki Meusi na prostoru med N am u r -jem in Sedanom v razmahu velikn, strašna bitka. Ta bitka je besnela včeraj že ves dan. Sovražnik meče v borbo ogromne množice ter napada na vsem bojišču. Nemško letalstvo upo-
rablja sorazmerno malo topništvo, zato pa se v prvih vrstah nahajajo številni motorizirani oddelki ter uporabljajo ogromna števila letal, ki s strojnicami napadajo irancosko pehoto.
Istn uradna osebnost je izjavila, da se francoska pehota sijajno bori,
da je pa zaradi velike številčne premoči sovražnika na nekaterih točkah popustila. V toku dneva so sovražni tanki odrinili Irancosko črto na treh mestih južno od Sedana na levi obali reke Meuse. Oddelki tankov ki so prebili irancosko črto, so se razšli na vse strani ter napravili veliko zmešnjavo, ki je trajala ves dan. Ko so irancoski oddelki tankov izvršili protinapad, je skupno z njimi napadla tudi pehota ter sc je začela borba prša ob prta.
Včeraj ves dan od šestih naprej so prihajala povelja, da jc tieba ustaviti napredovanje sovražnika in u trditi položaje, slabša mesta na bojišču pa okrepiti. Nemška voiska meče v borbo velike množice na prostoru med Namurjem in Sedanom. Vojaški krogi v Parizu izjavljajo, da položaj ni kritičen. dasi je resen. V krogih francoskega vrhovnega poveljništva vlada mirna odločnost in zaupanje.
Tri bitke:
1.	med Louvainom in Anversom
2.	pred Namurjem
3.	pri Sedanu
Pariz, 16. maja. AA Napadi severno in južno od Sedana so bili skrajno srditi. Spremljalo jih jc običajno bombardiranje napadalnega letalstva, ki ga Ncmci uporabljajo na debelo, da nadomeste pomanjkanje topništva. Tam, kjer jc bil nemški pritisk najhujši, se je (rancoskoi četam posrečilo Ur držati napad :n uspešno razviti protinapad ob Meusi in pri Sedanu.
Prodor v francoske črte, globok 7 do 8 km. se ni poglobil in tudi ne razširil kljub vsemu sovražnemu prizadevanju. Nasprotno se pa zdi, da je položaj severnozahodno od Sedana naj-resnejši. Nemcem so ie posrečilo prekoračiti reko Meuso in potisniti naprej oklopne oddelke, pri čemer jim dobro služi cestna mreža, ki ie v tej zelo obljuden/ pokrajini precej gosta. Tu jc nastal nejasen spopad, v katerem so trčile druga ob drugo najrazličnejše enote po načelih premikalne vojne. Francosko poveljstvo ne pove nič kako daleč so prodrli nemški oklopni oddelki. V zvezi s tem je treba pripomniti, da bi navedba teh točk prav nič ne razjasnila položaja, ker pri prodiranju nemških motoriziranih oddelkov, pogosto zelo slabih, puščajo zavezniške sile na bokih njihovih osi prodiranja nedotaknjene in obstreljujejo nemško pehoto, da ji onemogočijo prodiranje.
Razume se, da igra letalstvo na obeh straneh pomembno vlogo pri razpletu takšnih položajev, in da izvršuje napade in protinapade z bombardiranjem in strojniškim obstreljevanjem oklopnih kolon in pehote. Tu se sme res govoriti o največji bitki vseh časov.
Medtem ko bitka ra Mcusi, ki sc je z.ačela ie pred dvema dnevoma, postaja čedalje srditejša, se začenja druga bitka takšnega obsega bolj proti severu, med Namurjem in Anversom. Zavezniške čete, francoske, angleške, belgijske in nizozemske. se bije jo z ramo ob rami na Zeelan-du, to je otoč|u ob skupnem izlivu Rena, Mer?c in Escauta (Schelde) Glavne sovražne sile so že zdaj angažirane v tej drugi bitki v Belgiji. Nemci so že izvršili že več velikih napadov s podporo tankov, letalstva in topništva.
Vse te napade smo odbili Na velikanski fronti od Lorene, Spodnje Alzacije in ob Renu ter od Sedana dalje se more omeniti samo bombardiranje več velikih utrdb Maginotove črte v Vogezih po nemškem težkem topništvu. Na Renu je Irancosko topništvo začelo srdito in uspešno obstreljevati nemške postojanke na drugem bregu in uničilo tamkajšnja skladišča.
Prodor ustavljen?
Neka uradna vojafka osebnost jc dane« izjavila, da so se včeraj v?i nemški poskusi, da bi pri Sedanu prodrli, izjalovili, in da je nemški napad pri Sedanu ustavljen. Napadi Nemcev severno od Namurja so se takisto izjalovili. Vzhodno od Sedana ni bilo pomemb<i<h dogodkov. Položaj med Namurjem in Sedanom n: jasen. Čeprav utegne biti resen, ne zbuja skrbi.
Gsmelinova naloga
London, 16. maja. AA Router: Vojaški urednik Reuterja piše: Naloga generala G a m c I i n a je ta trenutek, da s svojim; lokalnimi rezervami ali pa z letalstvom zaustavi glavni nemški napad, ic preden si bo izbral orimeren prostor, kjer bo s svojimi večjimi strateškimi rezervami izvršil odločilen protinapad. Toda ta stari taktični problem sc ne
(Nadaljevanie na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in krajevno deževje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
more izvesti, dokler so še v teku napadi, ki potekajo na mnogih točkah ob istem času in s t o I il< šn o hitrostjo. Toda Francozi srečno drže Maginotovo črto in za njo lahko varno premikajo strateške rezerve. Prehod Nemcev čez Meuso je presenetil! toda njihova mostišča so se že zdaj pofiazala zelo občutljiva pred letalskimi napadi. Prav tako so v veliki nevarnosti njihova ojačenja, ki prihajajo čez reko. Toda mislijo, da so Nemci sposobni nadaljevati napad ne glede na potrebo po opreznosti.
En milijon moi v bo;u
Pariz, 16. maja. b. Poslane so bile pomožne čete, da okrepe prednje utrdbe Maginotove linije, ki jih ogrožajo nemški oddelki, ki so prekoračili reko Meuse na nekaterih mestih. Na tem področju se vrie gigantske borbe, v katerih sodeluje okrog en milijon mož in ogromno število tankov. Francoskim četam se je posrečilo, da so v protinapadu potisnile pri Sedanu Nemce za 10 km nazaj.
Delovanje francoskih letal v »največji bitki v zgodovini«
Pariz, 16 maja. t. Havas: Francoski vojaški krogi se izredno pohvalno izražajo o delovanju zavezniškega letalstva v sedanji bilki pri Sedanu, ki jo imenujejo največjo bitko sploh v zgodovini človeštva. Zavezniško letalstvo obsipa z bombami in obstreljuje s strojnicami nemške tanke, ki se jim je posrečilo priti čez reko Mcu6e severnozahodno od Sedana. Nemške oklofne čete so sc odtrgale od svoje pehote in poskušajo zdrveli naprej v notranjost dežele. Zavezniško letalstvo jih sedaj uničuje drugega za drugim, ker jim nemška pehota, ki jo zavezniki zadržujejo na Meusi, ne more priti na pomoč.
Nemška letala napadla Arras
Pariz, 16. maja. t. Havas: Nemška letala so dane« priletela nad Arras in na mesto vrgla štiri bombe. Nobena vojaška zgradba ni bila zadela. Porušenih jc nekaj hiš in neuaj civilnih oseb je ranjenih.
Nemška letala nad Parizom
Pariz. 16. maja. t. Havas. Nemška letala so danes priletela nad pariška predmestja. Sireno so zatulile alarm. Protiletalsko topništvo ie stopijo v boj. Nemška letala niso metala bomb. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno na tla.	>
Poročila Belgijcev
Liege se še vedno upira — Bruslju grozi bombardiranje in obstreljevale
Uradno vojno poročilo
Bruselj, 16. maja. AA. Havas: Sporočilo belgijske vojske z dne 15. maja zvečer se glasi: Prišlo je do borbe med sovražnimi in našimi oddelki. V tej borbi so naše čete večkrat onemogočile sovražniku napredovanje. Naše protiletalsko topništvo je energično nastopalo ter zbilo veliko število sovražnih letal. Utrdbe Liegea nadaljujejo z odporom.
Zunanli minister Spaak opžsu,c položaj
Bruselj, 16. maja. t. Havas: Zunanji minister j Spaak je danes pri sprejemu časnikarjev izjavil, ^ da je »položaj zelo resen«. Nemci imajo svojo posebno napadalno taktiko. Nemci napadajo na kratkih frontah, toda z velikansko silo motoriziranih edinic, ki jih podpira letalstvo. Branilci imajo hude preizkušnje. Ta taklika prinaša Nemcem pridobitve na ozemlju, pa čeprav le z največjimi žrtvami na moštvu kakor na materialu. Na bojišču, ki menja lastnike, so cela polja posejana z razvalinami tankov in drugih motornih vozil. Tudi letalstvo je v napadih razkošno in ne vodi nobenega računa o izgubah. Nemške letalske sile napadajo v tri, štirikratni premoči nad zavezniškimi letali. Pri tem žrtvujejo Nemci ogromno število svojih letal. Kakor da ne gledajo na nobeno žrtev, ampak samo na končni uspeh. Zavezniki se bodo počasi navadli na letalske napade in se jim prilagodili. Belgijske čete so utrujene, je dejal minister Spaak, in kdo bi se temu čudil, toda njihova morala je na najvišji stopnji, posebno, odkar imajo zavest, da se z njimi borijo francoski in angleški zavezniki.
Belgijski vojni minister o »strašnih žrtvah«
Bruselj, 16. majr.ika. t. 1 Uva*. Belgijski vojni minister Delfossc je in-.el po radiu govor, kjer je dejal, da postaja angleško-francoska pomoč vedno večja in izdatnejša. Moč odpora belgijske armade tudi raste, tem bolj se Nemci oddaljujejo od
svojih prvotnih izhodišč in imajo vedno daljše zveze s svojim zaledjem. Pri prvem umiku so belgijske čete prizadele nasprotniku hude izgube. Belgijske čete sedaj že tri dni držijo drugo utrjeno črto in se uspešno upirajo nasprotnikovim napadom. Obramba Namurja je do sedaj stala Nemce in jih še vedno stane strašne žrtve na ljudeh in materijalu. Narod bo vzdržal ta naval. Preizkušnja bo sicer strašna a dolga ne bo. Imejte zaupanje. Napadalec ima v začetku vedno ugodnosti, toda obramba postaja od ure do ure bolj učinkovita. Zmagovalec od danes bo jutri žrtev naše zmage.
Branilcem Liegea Poslanica kralja Leopolda in vsega belgijskega naroda
Bruselj, 16. majnika. AA. Reuter: Tukajšnja radijska postaja je objavila danes poslanico kralja Leopolda poveljniku, častnikom in vojakom lieških utrdb. Poslanica se glasi: Upirajte se do kraja za rešitev domovine. Ponosen sem na vas.
Bruselj, 16. majnika. t. Belga: Bruseljska radiopostaja je danes sjioročila na naslov posadke, ki se brani v trdnjavi Liege, naslednjo poslanico belgijske vlade:
Ves belgijski narod se vam zahvaljuje za vaš pozdrav in izraža svoje občudovanje junaškemu boju proti napadom nasprotnika. Vi predstavljate
požrtvovalno pomoč, ki jo dajete v boju za svobodo domovine.
Grožnja Bruslfu
Berlin, 16. maja. AA. DNB: Vrhovno povelj-ništvo sporoča:
Belgijska vlada je izjavila 10. maja po svojem zunanjem ministru v Bruslju ter ameriškem poslaniku v Berlinu, ki je prevzel varstvo belgijskih interesov v Nemčiji, da je Bruselj odprto inesto. Ta izjava belgijske vlade ne odgovarja dejstvom. Nemška izvidniška letala so ugotovila, da v zadnjih dneh korakajo čete vseh vrst orožja skozi Bruselj in da gredo tudi vojni transj>orti čez Bruselj in železniški vozel. Nemško vrhovno po-veljništvo na osnovi tega ne more več smatrati belgijske prestolnice za nezaščiteno mesto. V primeru, da belgijska vlada resno misli varovati belgijsko prestolnico in ji prihraniti grozote vojne, mora takoj ustaviti vse vojaške prevoze in prehode čet skozi mesto ter prenehati z gradnjo utrdb. Napadi nemškega letalstva so po izjavi nemške vlade naperjena izključno na vojaške objekte. Če se bo ugotovilo, da belgijska vlada ne postopa v Bruslju tako, kot se zahteva od nezaščitenega mesta, bo mesto napadeno od nemških letalskih sil. Za vse posledice, ki jih bo trpelo mesto Bruselj bodo odgovorni oni, ki so ga v nasprotju z izjavo belgijske vlade izrabljali v vojne cilje.
„Mučen?ška mesta"
Bruselj, 16. maja. AA. Havas. Nemci rušijo belgijska mesta, celo tista, ki niso v vojnem področju. Louvain je spet postal tnučeniško mesto. Tričetrt Namurja je uničilo letalstvo, še preden so mesto napadle nemške čete. Turmot in Erso sta do tal uničena. Čeprav se utrdbe Liegeja še zmerom upirajo, se zdi, da mesto ni mnogo trpelo od bombardiranja nemškega topništva. Nemci si celo ne prizadevajo, da bi obvarovali tovarne na ozem-
i:.. i.: — ......7 A\ no rla c n v Op\;rr»iiYi!
Nemška poročila
Nemško uradno poročilo
Berlin. 10. maja. t. Nemško vojno poročilo se glasi:
Nemške čete to vkorakale v Haag in Amsterdam.
V Belgiji je nasprotnik sprejel borbo v trdnjavi Anvers (Antverpen), nadalje na črti ob reki D) le ter pri trdnjavi Namur.
Na južnovzhodnem delu so naše čete razširile svoj uspeh in so na levem bregu reke Meuse pognale v beg francosko oklopne edinice. Južno od Sedana smo 0'lbili francoske, protinapade. Pri tem smo uničili več težkih tankov.
Na fronti med rekama Mosello in Ren so našo rele napredovale v nove postojanke zahodno od Saarlauterna in blizu Lauterburga.
Naše letalstvo jo včeraj napadalo sovražne čete, železniške proge in prometne zveze v zaledju sovražne fronte. Naša letala so razpršila sovražne, kolone, ki so se zbirale. Uničila so veliko število tankov. 48 sovražnih lelal je bilo sestreljenih, mnogo letal pa je bilo uničenih na tleh. Skupno število uničenih sovražnih letal znaša 98. Naše izgube znašajo 18 letal.
Na morju smo uničili dva sovražna rušilea in tri trgovske ladje. Dva druga rušilea in 4 nadnlj-ne trgovske ladje pa smo z bombami hudo poškodovali. Naša podmornica je torpedirala sovražno |)ptrolejsko ladjo in eno sovražno oboroženo transportno ladjo.
Sovražno letalstvo je ponoči lelelo nad zahodno Nemčijo in metalo bombe, ki pa niso napravile nobene škode, razen da ie bilo nekaj civilnih ljudi ubitih in ranjenih. Vojaška naprava ni bila nobena zadela.
Pri Narviku na Norveškem so naše čele spet zavrnile sovražni napad.
Nemške podmornice izpluie
Berlin. IG. maja. t. DNB. Službeno poročajo, da so nemške podmornice dobile nalog, da odplu-jejo v smeri proli angleškim obalam.
Razlaga nemškega vojaškega strokovnjaka o poteku boja
Berlin, 10. maja. A A. DNB: Današnji Volki-scher Beobachter objavlja članek svojega vojnega olrokovnega urednika podpolkovnika ilr. He-seja o položaju, l<i je nastal zaradi hitrega prodiranja nemških armad, ki operirajo v Belgiji in Severni Franciji.
Dr. Hesse piše med drugim, da je eno najvažnejših dejstev lo, da se je Nemcem posrečilo prili do obale. Z zavzetjem Rotterdama in raznih točk na nizozemski obali ob Severnem morju ogrožajo Nemci Anglijo ludi s te strani. Za Nemce je bilo predvsem važno poslati pomoč razmeroma slabim četam, pripeljanim z letali z omenjene obmorske kraje. Nizozemska vojska se je junaško borila, toda nemški pritisk je bil prehud. Napad močnega nemškega desnega krila je dal izredno pomembne rezultate.
Za nadaljnje vojskovanje je zelo pomembno, da je Nizozemska izključena iz vrst naših nasprotnikov. S samim tem je nastala nova nevarnost za belgijsko operacijsko vojsko ter za Angleže in Francozp. Pomoč še ni zagotovljena v oni meri, ki so jo pričakovali v Bruslju. Z izgubo položajev na Musi in Albertovem prekopu ler po padcu l.iege-ja je nastal za belgijsko operativno vojsko nov resen položaj. Belgijci so izgubili važne naravne obrambne črte. Njihove čete so prisiljene k hitremu umiku, kar pa je otežkočeuo s tem. da sloli-soči civilistov bežijo v največjem strahu proti zahodu. Nemške čete ne morejo razumeti, zakaj ljudstvo beži, ker se nemške čete ne bojujejo z ne-
borci.	... , , . .
Posebno pozornost zasluži poteza, ki io opravljajo naše čete severno od Nemčije. Ta napad daje Nemcem v Belgiji podobne prednosti, kakor jih jim je dalo zavzetje gotovih nizozemskih obrambnih črt Nam je s tem zagotovljena vsestranska varnost za Porurje, ki je Velike važnosti za nemško državno obrambo. Oči vidno ie, da naš prihod na Meuse in prehod čez to reko s strateaičneea stališča ui tako važno kot so bile prejšnje poteze.
Vendar pa ne pomeni to, da bi bilo Ireba omalovaževati čut ponosa, ki mora prevzeti vse one nemške vojake, ki so včeraj ponovno stopili na francosko ozemlje. Pri tem je treba upoštevati po-ebno dogodke, ki so se odigrali pri Givetu in Sedanu. Našim četam se je v teh krajih posrečilo doseči uspehe, s katerimi so se nevarno približali Maginotovi črti, za katero že sedaj golovi tuji strokovnjaki trdijo, da ni nezavzetna.
Na koncu svojega članka pravi podpolkovnik dr. llesse, da so omenjeni uspehi doseženi v roku manj kot teden dni. Izredno važen je pri tem tudi moralni vlis nemških uspehov na Francoze, iu Angleže in to tako na njihove čete, kakor na prebivalstvo v ozadju.
Kdaj bo Nemčija napadla Anglijo
Berlin. 10. maja. b. Inozemski časnikarji so vprašali merodajne osebe v Wilhelmstrasse, če se more pričakovati n? pa d nemških čet na Anglijo. Neki nemški uradnik jim je odgovoril, da se to more zgoditi in sicer v trenutku, ko bo Anglija to najmanj pričakovala.
uu|u	iin|/ii„uiii	■» | -. -------- - j---- --- r ----- -- j
najlepše iu najvišje čednosti našega naroda. Sprej- Iju, ki ga zavzemajo. Zdi se, da so v Uevrouxu mite globoko zahvalo vsega belgijskega naroda za I zelo važne železarne in plavži popolnoma uničeni.
Kako je kapitulirala nizozemska armada
Berlin, 16. maja. A A. DNB: V mestecu Risordu pri Rotterdamu sta se sestala v sredo dopoldne holandski vrhovni poveljnik general Winkelmann in nemški vrhovni poveljnik na Holandskem, da dogovorita liapitulacijske pogoje. Pogajanja so se vršila v nekem razredu tamkajšnje šole. Nemški general je prispel tja s svojim štabom ob pol 10. Več častnikov njegovega štaba se je odpeljalo nizozemskemu vrhovnemu poveljniku naproti do mesta čez Meuso proti Rotterdamu. Nemški vojaki in meščani so nestrpno pričakovali generala VVinkel-nianna. Okoli četrt na 11 se je VVinkelmann pripeljal iz Rotterdama. Najprej je vozil avto z belo zastavo, za njim je pa prihajal avtomobil z generalom NVinkelniannom in tremi častniki njegovega štaba. Eden od njih je bil častnik nizozemske vojne mornarice. Nemški štabni častniki so spremili generala Winkelmanna in njegovo spremstvo v sobo za pogajanje, kjer so jih sprejeli nemški general in šef nemškega štaba. Nemški vrhovni poveljnik na Nizozemskem je povzel besedo in po krotkem uvodu navedel poveljniku nasjirotne vojske pogoje kapitulacije. Ob 11.45 so se končala pogajanja o obliki kapitulacije. Nato se je general \Vinkelmanti vrnil s svojim avtom v Haag.
Z vkorakanjeni nemških čel v Amsterdam in Haag se, je danes podčrtala kapitulacija Nizozemske. V državi bo v kratkem zavladal popoln mir in red. Ker se prebivalstvo lojalno in mirno vede ter nadaljuje svoje opravke, se bodo prihodnje dni potegnili z Nizozemskega nadaljnji kontingenti nizozemskih čet, da bodo tako prosti za veliko bitko. Kakor smo že poročali, poteka ta bitka na jioslo-jankah med Anversum in Namurjein; vrhunec bo
Angleška poročila
Angleški propagandni minister poziva k zaupanju
London, 16. majnika. t. Reuter. Novi minister za propagando Duff-Cooper je imel nocoj govor, v katerem je med drugim dejal:
Nahajamo se sredi velikanske bitke, ki bo dolga in strašna. Prišli bodo trenutki, ki bodo težavni. Krožile bodo slabe novice. Pripravljeni moramo biti, da bomo tudi doma sprejemali slabe novice z istim junaštvom, s katerim so naši vojaki pripravljeni sprejeti sovražne krogle. Ne nosimo dolgih obrazov, kot pogrebci. Naša dolžnost je, da vse svoje sile vržemo v delo, ki ga opravljamo, pri tem pa ostanimo vedrega srca in zaupanje v zmago pravice, kakor tudi zavest, da imamo vse zmožnosti, da zmagamo sedaj, kot smo zmagovali v vsej naši dolgi in sijajni zgodovini.
Mnenje angleškega vojaškega strokovnjaka
London, 16. maja. t. Vojaški strokovnjaki menijo, da se je borba okrog Louvain a nekoliko polegla in da so ss najhujše borbe razvile sedaj južno od Namurja in segajo tja do Sedana. Nemčija je na tem odseku vrgla v borbo ogromne množine vojaštva in vojnega materiala. Davi so začeli s sorazmerno kratko topniško pripravo, nakar so se začele valiti proti Francozom jeklene reke tankov, ki so jih v zraku v mali višini spremljevali bombniki, ki bombardirajo francoske čete, ali pa jih obstreljujejo s strojnicami. Spričo takšnega navala francoska pehota ne more drugega, kakor ostati na mestu in čakati, da dobi okrepljenja, da bo mogla začeti s protiolenzivo. Francozi pripravljajo protinapad na vse tri odseke, kjer se jc Nemcem z motoriziranimi četami posrečilo prekoračiti reko Meuse.
Bitka pred Louvainom
London, 16. maja. AA. Reuter daje tale pregled položaja:
Po poročilih iz Pariza poskušajo Nemci uporabiti taktiko, ki so jo uporabili na Poljskem in to na ta način, da po napadu na Belgijo in Francijo prehajajo na vojskovanje, ki se ne drži točne črte bojišča, temveč se s hitrimi pokreti skuša zmešati nasprotnikove črte. Toda med tem časom so se Francozi že organizirali in upajo, da so pripravljeni sprejeti ta način borbe, ki se jasno kaže v veliki bitki na Meusi, ki se bije na črti med Namurjem in Sedanom. Te bitke se udeležujejo v velikem številu letala in tanki. Francosko topništvo, in to vprjnom? poljsko topništvo s 75 mm topovi, je napravilo ogromno škodo nemškim mehaniziranim oddelkom.
Angleške čete so sedaj zelo močne ter stojijo ob vsem bojišču na Nizozemskem in Belgiji. Srdite borbe so se vršile posebno v bližini L o u v a i n a , kjer se je Angležem posrečilo ustaviti močan nemški napad. Francosko sporočilo pravi, da so Nemci s tanki srdito napadli angleške, francoske in belgijske čete pri A n v e r s u.
London, 16. maja. AA. Reuter: Angleške letalske sile so, kakor sporoča letalsko ministrstvo, izvršile v toku minule noči napad z velikimi bombniki na sovražne prometne in železniške zveze vzhodno od Rena. Ceste in železniške zveze v tej pokrajini služijo sovražniku za dovoz materiala in čet na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Angleško letalstvo je napadalo vso noč ter vrglo številne težke bombe na številnih krajih. Na mnogih krajih so nastali požari, ter so se dišale močne eksplozije. To je bil eden najmočnejših napadov angleškega letalstva od začetka vojne.
Churchill angleškemu brodovju
London. 10 maja. t. Reuter. Ministrski predsednik Churchill, ki ie s prevzemom predsedništva vlade zapustil vodstvo vojne mornarice, se je od vojnega in trgovinskega brodovja poslovil s posebno poslanico, v kateri se zahvaljuje za dosedanje delo. ki je bilo junaško in v skladu 7. izročili angleške mornarice. Čakajo ga še hude preizkušnje. Smrti lio treba gledati dnevno v obraz. Kot predsednik vlade in minister za narodno obrambo bo ostal v živih stikih z brodovjem, ki mu želi j hitro in učinkovito zmago.	1
najbrž dosegla prihodnje dni. Na tej črti so Belgijci, Angleži in Francozi z velikimi oddelki sprejeli boj. Tod se bije bitka med nekaj milijoni odlično oboroženih vojakov. Nadaljnja usoda Belgije bo v marsičem odvisna od rezultata te bitke. Francozi in Angleži so pregovorili belgijske čele, da naj branijo postojanke na reki Daili, ker so tako hoteli preprečiti naglo prodiranje nemških čet na belgijsko obal, kar bi znatno zboljšalo pogoje za neposredno vojno proti Angliji. Prodiranje nemških čet je doslej potekalo po načrtu. Po končanju petdnevnega pohoda na Nizozemsko se mora celo reči. da se ni moglo računati s tako hitro razbremenitvijo desnega krila. Tako se bo mogel že v začetku velike bitke za postojanke ob Daili s severovzhoda izvršiti hujši pritisk na Anvers in Louvain. Prav tako so nemšlie čete |irodirale počasi. a zanesljivo na belgijsko-francoski meji južno od Guveta. Nemške čete na levem krilu imajo v glavnem nalogo, preprečiti bombne napade močnejših francoskih oddelkov, ki bi imeli nalogo razbremeniti položaj na Daili in jired Namurjem. Francoska letala so na več točkah skušala prebiti nemško črto in uporabljala pri tem najtežje oklop-ne oddelke. Tu se je pokazalo, da so francoske težke oklopne enote zelo ugodna tarča za nasprotno letalstvo. Ta izkušnja kaže, dn so nastalo znatne spremembe glede presoje udarne moči nekaterega orožja, kakor pa je to bilo v svetovni vojni. Najprej je nemško letalstvo pokazalo svojo premoč nad britansko mornarico. Nato so pod silnimi udarci nemških oddelkov padle najmodernejše utrdbo, zdaj so pn uničeni celo najtežji francoski tanki, ki so veljali doslej za nepremagljive, lz poročila letalskega poveljstva se vidi, da se je večina letalskih bitk vršila nad sovražnim ozemljem, nemško letalstvo topništvo je pa imelo mnogo manj priložnosti za nastop. Britansko in francosko letalstvo si zelo prizadeva, da se upre nemškemu letalstvu, a je moralo kljub temu spraviti nove udarce na lastnih tleh. V nizozemske in belgijske vode, nad katerimi neprestano patruljirajo nemška letala, so zdaj prispele tudi nemške podmornice, pripravljene za nastop proti Angliji. Na fronti ob Saari smo še povečali uspehe prejšnjih dni. Čete so zdaj prijjravljene za novo akcijo.
V Rotterdamu primanjkuje živil
London, 10. maja. AA. Havas: Rotlerdamska občina je objavila po radijski postaji v Hilversunu. ki se nahaja pod nemško kontrolo, da je začelo v Rotterdamu primanjkovati živeža. Predvsem vlada pomanjkanje mleka ter je zato rolterdamski župan pozval Nizozemce iz drugih krajev, naj pomagajo.
Newyork, 16. maja. AA. Reuter: Centrala znane petrolejske tvrdke »Roval Dutch Oil Company«
se je preselila iz Haaga v Curacao.
Na Norveškem
Narvik, 16. maja. AA. Havas: Vsak čas pričakujejo vkorakanja zavezniških čet v Narvik. Na strani zaveznikov se borijo proti Nemcem v prvi vrsti francoski in kanadski kontingenti. Zavezniško letalstvo je bombardiralo mesto. Nemci so v očividno slabšem položaju ter so se morali umakniti pred Francozi,' katerim se je posrečilo napraviti z oklop-nirni enotami predor med mestom in glavnimi nemškimi položaji. Drugi zavezniški oddelki so poskušali odrezali Nemci od proge, ki vodi proti meji. Nemci preskrbujejo svoje čete s padali.
aynaudov poziv
Pariz, 10. maja. AA. Havas: Predsednik vlade Paul Keynaud je imel v poslanski zbornici tale govor:
Odkar je jiarlament odložil svoje seje, je Nemčija sklenila da tvega vse. Napadla je tri svobodne države, danes pa meri v srce Francije.
Nato je Reynaud izrekel pretresljivo priznanje Belgiji. Naša zmaga bo tudi njena zmaga, je dejal predsednik vlade.
Reynaud je nato popisni velikanske priprave nemške ofenzive, njenih tankov in letal, kj jih je Nemčija kupičila leta in leta z neverjetnimi žrtvami nemškega prebivalstva, da je vse to zdaj vrgla na grmado francoske fronte.
»llitleV hoče dohiti vojno v dveh mesecih,«
je dalje rekel Reynaud. Ce se mu to ne posreči je obsojen. Hitler to ve. Ml se popol-
..... .......... ..... .....- ■ .' >	,,,nimnii |iu?nuir/.<i
numa zuicdamo nevarnosti. Prihodnji dnevi | predsednika vlade.
:n meseci bodo izkovali stoletja bodočnosti. Na Francoskem in Angleškem odgovarjamo na nevarnost z pozivom na vse strani. Prav tisti dan, kn se ho vse zdelo izgubljeno, bo svet videl, česa je zmožna Francija. To ne pomeni, da se moramo zadovoljiti z bledim upanjem besed. Naši vojaki se bore, francoska kri tefei Cas, ki ea boinn preživljali, no ho imel ničesar skupnega s časom, ki smo ga doslej spoznali. Vsilila se ho potreba po revolucionarnih ukrepih, M«rda bomo relo morali izpremenili metode in osebe. Vsaka slabost h« kaznovana. Moramo takoj ojekleniti našega duha. Mi <1110 polni upa. ker vemo. da ne računani« z življenjem. Edino, kar šteje, je ohranitev Francije.
Večkrat so vsi poslanci vstali in frenetično vzklikali posameznim stavkom iz te kratke izjave
Italija pred velikimi sklepi
Francoska poročila govore, da je „vstop Italije v vojno samo še vprašanje dni" — Posredovanje Amerike v zadnjem trenutku
Pari«, 16. maja. t. Havas: V najbolj dobro informiranih francoskih diplomatičnih krogih so prepričani, da bo Italija v najkrajšem času posegla v vojno. Do tega prepričanja so prišli na podlagi najnovejših poročil. Vstop Italije v vojno je samo še vprašanje nekaj dni. Italija je izvedla izredno obsežne vojaške priprave na francoski meji v Alpah, kakor tudi ob švivarski meji. Anglija in Francija sta včeraj italijanski vladi sicer stavili ne k e ponudbe, katerih vsebina ni bila objavljena. Toda — tako menijo v navedenih diplomatičnih krogih — ponudbe Anglije in Francije ne morejo biti tako obsežne, kot so zahteve, ki so jih v Italiji objavljali. Na splošno prevladuje mnenje, da bi še tako velike ponudbe ne mogle spremeniti položaja in bi verjetno pri italijanski vladi pri današnjem položaju ne dosegle zaželjenega uspeha, marveč bi le še okrepile italijansko-nemško zavezništvo. Angleška in francoska vlada sta se zatorej sporazumeli z mislijo, da morata biti pripravljeni na bližnji vojni nastop Italije. V Parizu in v Londonu tudi ne pričakujejo kakšnih posebnih uspehov od Rooseveltovega posredovanja in jih zanima le vprašanje, kakšno stališče bodo Zedinjene države zavzele, ko in kadar se bo Italija odločila, da vstopi v vojno proti Angliji in Franciji.
V Italiji vlada mir
Rim. 16. maja. t. Švicarska brzojavna agencija poroča, da do sedaj niti italijanski tisk, niti italijanski radio ni«ta omenila Rooseveltovega posredovanja pri italijanski vladi. Rim je danes miren. Nobenih dijaških demonstracij ni bilo, ne včeraj, ne danes. Tudi iz drugih italijanskih mest prihajajo poročila, da vlada povsod polen mir.
Izredni ukrepi v Egiptu
Kairo, 10. maja. t. Reuter: Italijanski konzulati so razposlali svojim državljanom navodila, naj čim prej zapustijo egiptsko področje.
Tudi ameriški državljani so dobili od ameriških konzularnih oblasti nasvet, naj bodo pripravljeni, da takoj odpotujejo.
Egiptska vlada je odredila, da mora civilno
Srebivalstvo izprazniti nekatera področja okrog 'eliopolisa, ki spada med predmestja Kaira, ter nekatera področja pri Aleksandri ji, kjer se nahajajo vojaške zgradbe.
Vojne vaje angleškega brodovja v Aleksandriji
London, 16. maja. t. Reuter: Iz Kaira poročajo, da so davi lepo slišali grmenje topov iz velike daljave ter opazili tudi snope luči, ki so se zabliskali na zahodnem nebu. Kakor se je izkazalo pozneje, je oboje prihajalo od angleškega vojnega brodovja, ki je imelo svoje vaje ob egipt-ski obali. S tem je bil dan znak, da so se pomorske vojne vaje angleškega brodovja začele.
Kairo, 16. maja. t. Reuter: Poročila, da bi bilo angleško vojno brodovje odplulo v Egejsko morje, niso resnična. Angleško vojno brodovje ima pred Aleksandri jo svoje pomorske vaje.
Grčija okrepila vojaštvo na albanski meji
Atene, 16. maja. t. Na merodajnih mestih potrjujejo, da je gršla vlada odredila, da se posadka
grške vojske na albansko-grški meji okrepi. Na mejo je odšlo veliko vojaštva. Tamkaj se nahaja tudi vojni minister, ki mejo pregleduje.
V Berlinu nič ne vedo o kakšnih sovjetskih izjavah o Balkanu
Berlin, 16. maja. b. Tu se danes mnogo razpravljajo novice o notah, ki jih je baje Sovjetska Rusija poslala vladam v Berlinu, Rimu, Londonu in Parizu, da bo ona smatrala vsak poskus za rušenje obstoječega položaja na Balkanu kot neposredno poseganje v njene interese. Merodajni krogi v Berlinu teh vesti no zanikajo, trdijo pa, da jim o tem ni ničesar znanega.
Bolgarija si želi mfru
Sofija, 16. maja. b. Bolgarski minister zunanjih zadev Popov je izjavil dopisniku »United Pressa«, da se more bolgarska zunanja politika izraziti v naslednjih kratkih stavkih: Bolgarija želi mir. Največja želja bolgarske države je, da ostane daleč od sedanje vojne. Mi smo nevtralni in mi hočemo storiti vse, da ohranimo našo nevtralnost. Mi hočemo živeti v miru in zato ne bomo nobeni sosedni državi, ki hi zašla v kak neprijeten položaj delali nobenih težkoč. Bolgarska država je preživela mnogo vojn in je mnogo trpela in zato Bolgarija tudi nc želi. da bi sodelovala na kakršnih knli dogodkih na Balkanu ali v Podo-navju. Bolgarija meni, da je v interesu bolgarske države, da vodi sedanjo mirovne politiko tudi v bodoče. •
Stališče Nemčije do jugovzhodne Evrope
Berlin, 16. maja. b. Ob priliki mobilizacije nekaterih držav južnovzhodne Evrope na merodajnih nemških mestih ugotavljajo, da se zadržanje Nemčije nasproti južnovzhodni Evropi ni spreme-
nilo in da ne bo prišlo do nikakih sprememb v odnošajih. Cilj nemške politike na jugovzhodu Evrope bo tudi nadalje ohraniti mir in red na tem področju, ki je Nemčiji potrebno kot gospodarski prostor. Nemčija ho s sodelovanjem Italije in Rusije nadaljevala napore, da so ohrani mir v južnovzhodni Evropi. S temi svojimi prizadevanji bo uspela, ve liodo vlade teh držav zavzele isto stališče za ohranitev miru in reda kakor Nemčija.
Nervoznost v Švici
Bern. 16. maja. Havas: Opazovalci poročajo, da se ljudje selijo iz obmejnih pokrajin. Po cestah je videti dolge procesije avtomobilov, ki vozijo v notranjost. Praznijo se okolice Berna, Luzerna in Basela. Iz Basela je včeraj in danes odšlo že najmanj 20.000 ljudi. Švicarska letala noč in dan
krožijo nad prestolnico. Arhivi Zveze narodov so bili že prepeljani v Francijo.
London, 16. maja. t. Havas. Angleško zunanjo
ministrstvo jo dalo nalog angleškim konzulom v švici, naj sporoče angleškim državljanom, da io položaj taksen, da je zanje najboljše, ako čim prej zapuste švicarsko državo.
Italijansko službeno mnenje o položaju Anglije
Rim, 16. maja. AA. Stelani: Diplomatični urednik agencije Štefani pripominja, da je Anglija izvlekla precej koristi iz nesreče svojih žrlev, ker si je prisvojila poljsko in norveško zlato. Faraerske otoke, IslanJ ter nekatere bogate nizozemske kolonije. Toda vse lo ne zadostuje, da bi se nadoknadile izgube, ki jih je Anglija imela na Norveškem in Nizozemskem. Angleški položaj na Severnem morju je zelo omajan. Nemčija je razširila svoja letalska in pomorska oporišča na Skandinaviji in Nizozemskem. Nemške čete nadaljujejo s svojim pohodom skozi Flandrijo v smeri proti Rokavskem zalivu, kar predstavlja veliko nevarnost za Anglijo, posebno z ozirom na nadmoč nemškega letalstva. Angleška, kalere ozemlje že stoletja ni bilo po-prišče vojn, mora ugotoviti, da Rokavski zaliv ne predstavlja nobenega ianstva več zanjo. Na osnovi novega položaja se da torej sklepali, da je bila razširitev vojne velika napaka za Anglijo.
Roosevelt posreduje v Rimu
Do sedaj še ni sprejel odgovora — V Ameriki sa pripravljajo na oboroževanje ogromnih obsegov
Rim, 16. maja. Havas. t. Na merodajnih mestih v Rimu priznavajo, da je predsednik Združenih držav Severne Amerike poslal Mussoliniju neko spomenico. Prišla je po uradni poti in sicer jo je ameriški veleposlanik v Rimu izročil zunanjemu ministru grofu Cianu, ki jo je dal naprej Mussoliniju. O vsebini Rooseveltovega pisma ni bilo nič objavljeno. Na merodajnih mestih pa ne zanikajo, da je Rooseveltovo posredovanje v zvezi z njegovimi prizadevanji, da se vojna ne bi razširila. Roosevelt je prevzel vlogo posrednika sedaj, ko prevladuje vtis, da bi se vojna znala razširiti tudi na sredozemsko področje.
Newyork, 16. maja. AA. Havas: »Newyork
##
Kaj so nemški ,,padalci
Sovjetski izum, ki ga je Nemčija do skrajnosti izpopolnila
Padalni oddelki, to so vojaške edinice, ki jih spuščajo z letal v notranjost dežele v zaledje bojne fronte, so popolnoma novo orožje, do sedaj nepoznano, ki je v zadnjih borbah na Norveškem in sedaj na vsej zahodni fronti igralo in bo še igralo izredno važno vlogo. Nemška vojska ie iz tega orožja znala ustvariti eno svojih najbolj udarnih bojnih sredstev, ki ji pomagajo pri hitrem prodiranju v nasprotnikovo ozemlje.
Zamisel padalnih oddelkov so zasnovali v Sovjetski Rusiji. Tamkaj so se te zamisli z velikanskim navdušenjem oprijeli, doživela je velik razmah. Pred nekaj leti je bila ustanovljena organizacija, ki je imela namen širiti zanimanje za ta najnovejši »šport«, ki je imel veliko privlačnost za mladino. V tej organizaciji je bilo n. pr lela 1938 vpisanih že 55.000 učencev, torej padalcev, ki so se vežbali v skakanju z letal s padali in spuščanju ler pristajanju na določenih mestih. Dosegli so velikanske uspehe. Dve dekleti sta se lansko leto spustili z višine 7.923 m in sta leteli skozi 4 plasti oblakov, predno sta zagledali zemljo, kjer sla lejx> pristali. Posebno vojska se je zanimala za ta »šport« in ga je skušala spraviti v objem svojega udejstvovanja. Začela je vežbati posebne oddelke, ki so se spuščali z letal oboroženi s strojnicami in raznim drugim priborom. S padali so spuščali na tla majhne tanke in topove. Vse to se je potem na zemlji zbralo v posebno udarno četo. ki je imela izpolniti posebne naloge. Po vsej Sovjetski Rusiji so imeli takšne vežbe, ki so med ljudstvom vzbujale največje zanimanje. Toda pri Šovjelih stvari niso šli na dno. Vzeli so jo bolj z zabavnega, gledališkega stališča, kakor neke vrste konjske dirke. Ni je bilo ljudske zabave brez prizorov letalskih padalcev. Iz resne zadeve se je razvijala zabava. To so pokazale tudi številne tekme, ki so jih organizirali po vsej državi. Telovadni festivali so biti lo: skakanje z višine 600 m v polni vojni opremi, nato zbiranje v četo. napredovanje 10 km z maskami proti plinom, streljanje, manevriranje. Kdo bo prej, kdo bo dobil več točk. Letala so pred očmi glodalcev dvignila celo tanke visoko v zrak, jih prenesla drugam, jih spustila s padali na tla. nakar ie tank hitro zbežal v bližnji gozd. od koder se je vrnil pred strmeče občinstvo. Toda bistre oct so opazile, da tank ni bil več isti. Oni. ki ga ie prenašalo letalo, je bil iz mehke, lahke kovine, oni, ki je prišel pred tribune, pa je bil — pravi tank.
' Nemci pa so sovjetsko zamisel vzeli v roke z vso resnostjo in jo z vso temeljitostjo izpopolnili. Iz padalcev so napravili posebne vojaško edjnice in jim dali posebne nalogo v sklopu gonoralstab-nih načrtov. Sovjetsko iznajdbo so z metodičnim dolom izkoristili za ustvaritev enega najbolj učinkovitih orožij sodobne vojne tehnike.
Najprej so začeii z načrtnimi vežbami na suhem. Padalci imajo svoja letališča, kjer se naj-
prej pod nadzorstvom učiteljev in zdravnikov vež-liajo. Vsak učenec ima dvoje padal, eno, ki ga nosi na hrbtu, drugega, ki ga nosi na trebuhu. Hrblno padalo je najbolj važno. Drugi korak naprej je bil, da so padalu odvzeli avtomatično od-klopnico, marveč se je moral vsak učenec izvež-bati v tem, da je v pravem trenutku Jprestrelik zaklopnico, da se je padalo odprlo. Padalec, ko odskoči iz padala, ni več z letalom povezan z vrvico, ki padalo odpre, ampak skoči prosto in mora sam imeti prisotnost duha, da padalo odpre. To mora storiti, ko je že dosti nizko, da bi 6e padalo ne zamotalo v letalo, ki brzi po zraku naprej.
V začetku pada padalec 54 m v sekundi. Iz letala skoči z glavo naprej I Padalec skače pri vežban ju z vso opremo. S seboj ima brzostrelno puško, malo strojnico, ki je zložljiva, odgovarjajočo municijo za puško in strojnico, eno zložljivo kolo, majhen čolniček iz kavčuka, malo radiooddaino postajo in za nekaj dni hrane. Vojak je torej pri odskoku težko obremenjen, kar povzroča, da bolj hitro pada in da je njegov pristanek združen z nevarnostjo. Saj pada s hitrostjo 6 do 8 m na sekundo in mora biti izredno dobro izvežban, da se ne polomi.
Ko so vojaka izvežbali za odskoke in pristajanja po dnevi, in sicer posamič in v skupinah po več sto naenkrat, ki se spustijo iz 100 nosilnih letal, se začnejo vežbe za padanje — po noci. lo je mnogo bolj nevarno, ker padalec ne vidi pod seboj ovir, na katere, bo priletel Ako pade na kakšno drevo, so padalo samo odloči in padalca prepusti samega sobi. Ako pade v vodo, mora znati plavati in je čoln tako pritnen. da se na pritisk gumba takoj napolni z zrakom. Padalec ie orej v življenjski nevarnosti, toda njegova poslušnost in disciplina sta tolikšni, da prezira tud, smrtno nevarnost, samo da izpolni postavljeno mu nalogo.	. .
Padalec mora biti pripravljen - in tudi o je padalska šola vse predvidevala da pristal o v sovražni deželi sredi sovražnega ljudstva. Zalo im natančno odmerjene naloge. Naloge pa so na
splošno sledeče: Padalci "loraio v zaledju sovra/.
ne fronte če le mogoče zasesti lotalisca ter tako omogočiti svojemu letalstvu, da pristala z orožjem in novimi četami. To je poglavitna vloga v sodobnem vojskovanju Nemčije. Nadalie mora padalec poškodovali prometne zveze v sovražnem zaledju, poškodovati proge, mostove, sejati nered in nemir in napraviti v sovražnem zaledni vtis. da je nasprotnik že obkoljen od vseh strani m računati, da je drzen nastop, ki vzbuja presenečenje pri nasprotniku, že pol pola do zmage.
Na Norveškem in na Nizozemskem so padalci pokazali v polnem obsegu, kako velikanske vrednosti io niihnvo delo v sklopu celokupnega ofenzivnega nastopa.
Times« izve, da je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt po ameriškem veleposlaniku v Rimu stopil v stik z Mussolinijem. »Newyork Times« izve, da je ta Rooseveltov korak posredovalnega pomena.
»Newyork Times« prinaša v zvezi z Roose-veltovim posredovanjem obvestilo, da ni bilo doslej uradno ničesar sporočenega in da Roosevelt doslej še ni mogel dobiti Mussolinijev odgovor. Uradni ameriški krogi z zadovoljstvom naglašajo, da je velika italijanska čezoceanska ladja »Cente d i Savo i a« odplula iz Genove v Nevv York po voznem redu.
Prihodnji teden odločilen tudi za Ameriko
V Washingtonskih diplomatičnih krogih se opaža zadnje dni nenavadna živahnost. Diplomatični predstavniki posameznih držav redno obiskujejo zunanje ministrstvo da dobe obvestila o mednarodnem položaju in možnosti pomoči Zedinjenih držav. V diplomatičnih krogih v Washingtonu vlada splošno prepričanje, da bosta ta in prihodnji teden odločilna za vojno. V teh krogih razpravljajo tudi o učinkovitosti pomoči Zedinjenih držav,
Roosevelt zahteva 50.000 letal letno
VVashington, 16. majnika. t. Router. Predsednik Roosevelt je imel danes govor, kje^ je povedal, zakaj je zahteval od parlamenta, da dovoli novo izredno povečanje državnih izdatkov v oboroževalne namene. V tem govoru pravi med drugim:
Dejstvo je, da mora ameriški narod spremeniti svoje mišljenje o narodni obrambi. Presenečenja so še mnogo bolj nevarna z ozirom na čudovito bliskovitost, s katero nasprotnik lahko izvede napad. Naši interesi so obsežni in danes bolj kot kdaj prej je vseh 21 ameriških narodov edinih v tem, da je treba ameriško celino zavarovati proti napadom in tujim vdorom. Toda takšna obramba vedno bolj nujno zahteva, da imamo v rokah sredstva, s katerimi lahko hitro napad odbijemo. Želim — je dejal Roosevelt — du bi Združene države dobile takšno letalsko industrijo, ki bi bila zmozna, da zgradi 50.000 letal na leto. Država mora poskrbeti za to, da bo naša vojska razpo ugala s 50.000 vojaškimi letali najboljše vrste. Skrbeti moramo, da bomo svojo armado oborozcvali vedno z novim orožjem, ki bo starega zamenjalo. Sedanja vojna naročila se morajo z največjo brzino izvesti, in sicer tako, da bodo tovarne delale 24 ur dnevno. Naša obramba mora biti takšna, dn nc bo nikjer ranljiva, naša varnost popolna. Tega danes ne moremo trditi, kajti naša obramba, takšna kot je danes, nam ne daje nobenih jamstev za bodočnost. Se vedno je naše načelo, naj vlada mir doma in v inozemstvu, vendar pa moramo biti pripravljeni, da bomo našli tiste milijone, ki so potrebni za našo varnost in za ohranitev ameriških svoboščin. Glejte, kaj sc danes dogaja. Ena sama vojskujoča se država ima več letal kakor pa vsi zavezniški nasprotniki skupno. In kar jc šc huje, njegova proizvodnja zmožnost na teden jc v pogledu letal šc danes večja, kakor moč njegovih združenih nasprotnikov skupno.
Roosevelt prosi kongres, naj ne dela nobenih ovir naročilom inozemskih držav,, ki so naročili v Ameriki letala. Z našega lastnega stališča bi bila takšna politika kratkovidna. Roosevelt je na koncu izrazil upanje, da bo ameriški nuroii uušei dcuur ca organizacijo obrambe.
Ogromno oboroževanje
Zaradi vesti, ki prihajajo iz Evrope, je vprašanje narodne obrambe Zedinjenih držav stopilo v ospredje. Posamezna ministrstva so sprejela vrsto ukrepov ter pripravljajo dopolnilne kredite.
Vojni minister Woodring je že odobril izdatek 500 milijonov dolarjev (30 milijard din) za nakup potrebnega vojnega materiala, ker je notranja proizvodnja Zedinjenih držav nezadostna. Senat je bil obveščen, da bodo ameriške tovarne v toku enega leta lahko izdelale 17.000 letal. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, ki gre za tem, da se zviša število vpisov državljanov v vojsko za časa vojne.
Predstavnik zasebnih ladjedelnic je izjavil, da bo moral biti delovni čas podaljšan in to ne samo v ladjedelnicah, temveč tudi v vsej ostali industriji, ker je samo na ta način mogoče izvršiti vsa naročila, ki jih jc priporočilo mornariško ministrstvo. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da bo predsednik Roosevelt predlagal nove kredite v znesku 726 milijonov dolarjev za vojsko in mogoče poleg tega še 250 milijonov dolarjev za mornarico. Ti krediti bi se uporabili predvsem za tanke, protiletalsko topništvo in strojnice. Izučenih bo 7000 novih pilotov za vojno letalstvo. Gradnja vojnih ladij bo pospešena.
Nemški listi
k Rooseveltovemu posredovanju
Berlin, 16. maja. AA. DNB: Nemški listi pišejo o Rooseveltovem posredovanju pri Mussoliniju. Roosevelt je imel, predno je odposlal svoj predlog ameriškemu veleposlaniku v Rimu, konference z raznimi osebnostmi iz najbližje okolice. Ameriški veleposlanik v Rimu je predal Mussoliniju Rooseveltovo poslanico v sredo zjutraj. Ameriško zunanje ministrstvo ni objavilo nobenega uradnega sporočila o tem posredovanju.
Kako so oblečeni nemški padalci
Berlin, 16. maja. AA. DNB: V zvezi z obrekovanjem sovražnikov proti nemškim padalcem je izšel s pristojnega mesta tale popis uniforme teh enot: Nemški padalci imajo kakor vsak drug član nemške obrambne sile uniformo, ki so ne da zamenjati s civilno obleko. Glavni deli padalske obleke so: smučarske hlače sive barve in letalski jopič iz rjavomodrega letalskega sukna. Predou nastopijo, si oblečejo padalci zelen platnen dres. Razen pasu padala si da padalec na glavo namesto letalsko čepice še štiri čepice in močno jokleno čelado, ki se po svoji obliki nekoliko razlikuje od navadnih nemških jeklenih čelad Takšna uniforma, naglašajo na pristojnem nemškem mestu, so nikdar ne more zamenjati s civilno obleko. Vse drugo, kar širijo o tem v tujini, so zlobne izmišljotine.
Vojna na morju
London, 16. maja. A A. Havas: V neko luko so prispeli člani ribiških ladij Russel in Heroicau in povedali, kako so jih na Severnem moriu napadla nemška letala. Ribiči so mirno lovili ribe, ko je priletelo noko nemško letalo in jih začolo obstrelievati iz strojnic tor obmetavati z zazidalnimi bombami. Razen toga so iz letala spuščali tudi jeklene puščice, dolge okoli 3 palce, kakršno so rabili tudi v svetovni vojni. Ladja io začola goreti in moštvo se je moralo rešiti v rešilni čoln, dokler se ni vrnilo na ladjo, ko so veliki valovi udušili požar. Napad na >Heroican< so je izvršil v enakih okoliščinah; lolalo io obstreljevalo ribič* iz strojnice iz neposredne bližine. Na ladji je v eni uri gorelo več ko 20 zažigalnih bomb.
Hrvatski kmetje se vračajo iz Sofije
Soiija, 16. maja, b. Snoči so odpotovali iz Sofije v Zagreb kmetje iz Čučerja, ki so na svoji turneji po Bolgariji pokazali svoje narodne običajne. Naš poslanik v Sofiji g Vladimir Milanovič jim je priredil na čast slavnostni sprejem, ki so se ga udeležili vidne osebnosti bolgarskega javnega življenja, predvsem bolgarski časniltarii.
Vsak mora biti vojak na straži!
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodnik, kjer govori o potrebi ureditve prehrane za ljudstvo ler navaja, kaj sc jc doslej v tem oziru že zgodilo. Nato prehaja na svetovni položaj, ki se je bil med tem 6ilno zaostril, nakar nadaljuje: »Obubožan narod H obupa, izgubi ravnotežje ter preneha biti politična sila. Vsi vemo, kako se godi narodom, ki izgube duševno ravnotežje ter se pri njih omaje moralni cdpor. Zato je prav zdaj treba vse storiti, da se prepreči obubožanje. V vojnih ča6ih je red mnogo bolj potreben kakor sicer. Zlasti pa je treba reda na £,ospodarsi'.ein področju. Zlasti pa moramo biti močni mi Hrvati. Le lastna sila in lastna organizacija nas rnore obvarovati. Edinost in enolnost nam je dandanes bolj potrebna kakor kdajkoli prej: enolnost v politiki in gospodarstvu. Ne smemo imeti zavezanih oči. Bistro moramo gledati, kaj se dogaja zunaj naše domovine in kaj sc dogaja v naši domovini. Nič ne sme uiti naš:m očem, ničc.sar ne smemo prezreti. Vsaiido izmed nas mora biti na svojem mestu kakor vojak na straži ter opravljati svojo dolžnost, Vsakdo, ki bi se drznil ukreniti kaj znper splošne narodne interese, mora občutili, da ima zoper sebe organizirano silo vsega naroda, ki je pripravljen boriti se za svoj obstanek in za življenje, vredno človeka ter naroda.«
Ni Rusije, je le Sovjetska unija
Zagrebški »Obzor« sc peča s člankom Adama Pribičoviča, ki smo ga o Sovjetski uniji prinesli tudi mi, nakar zagrebški list dodaja tele misli: »V sodobni žaloigri Evrope ie zlu usoda slovanstva v tem, ker ni narodne Rusije, da tej \eliki državi gospodarijo ljudje, ki niso Slovani. 'Po je dejstvo, ki je z njim treba računati. Ne pričakujte tedaj, da bi vam bila ponujena slovanska desnica od ondot, odkoder dandanašnji ne more biti ponudena. Ase, kar se da pričakovati, je to. da se v danih razmerah rv.l časa do časa približajo zunan ji politični interesi naši in moskovski. Pri tem pa je treba strogo ločiti notranjo politiko od zunanje. Treba je vedno misliti, da sum sovjetski sistem izključuje vsakršno drugačno obliko sodelovanja razen v zunanjih vprašanjih z drža^ vami. ki so demokratsko organizirane. Zlasti bi bilo to nevarno, ko bi se kdo zanesel na to. da bi pri današnjih moskovskih oblastnikih mogel najti pomoči in varstva le zato. ker smo slovanska država. Najzanesljivejše jamstvo za naše interese in za sam naš obstanek je v nas samih, v slogi in sodelovanju Srbov. Hrvatov in Slovencev ter v naši volji, živeti svoje narodno življenje, in v naši pripravljenosti, boriti sc za Jugoslavijo, če bo treba. Ta varnost se zdi majhna v primeri s silami, ki bi nam utegnile groziti, ie pa vendarle najmočnejša ter tolikšna, kolikor je moremo dati. S te poti ne moremo iti na drugo pot. ker nam to pot veleva obstanek ter položaj Jugoslavije.
Srbi na Hrvatskem in SDS
Za nedeljske občinske volitve na Hrvatskem se je zdaj, ko so liste že vložene, začel pravi vo-livrvi boj, ki pa v brvalskjb krajih nima nobenega političnega pomena in značaja. Pač pa so volitve v srbskih občinah dobile politični pomen, kakor poroča belgrajsko Vreme . List o tem tako-le sporoča: Med tem ko ie agitacija v hrvatskih krajih v glavnem krajevnega značaja ter jo vodiio v prvi vrsti krajevni interesi ali pa morebitna osebna nasprotja v isti stranki, se pa v čisto srbskih in mešanih krajih začenja zelo živ politični boj za občine. V čisto srbskih občinah so samostojni demokrati postavili svoj" liste, med tem ko so bile v mešanih krajih postavljene mešane liste SDK. Toda med ljudstvom se ie jasno začela kazali namera, ki nikakor ni v prid politiki SDS. Zaradi tega je v srbskih občinah treba računali s presenečenji. Srbi so prav v vseh občinah postavili svoje kandidate zoper uradne liste SDS. V zvezi s tem so povsod po teh krajih številni politični sestanki. Srbi nastopajo zoper samostalce z neodvisnimi srbskimi listami, ki so postavljene v mnogo-okrajih... Zanimivo ie, da ie v mnogih občinah na teh neodvisnih listali zastopana tudi JRZ. Vse le bodisi zgolj krajevne ali strankarske iisle pa so naperjene zoper SDS,- Kakor na dru-letn kraju poroča imenovani list, je .11!/. postavila docela svoje strankarske liste po mnogih okrajih, .".last." pa v Sremu.
»Delavska pelilika« ns pozna Kristusa
Naš marksizem je pač lak, kakršen je povsod drugod. Njegov buhovni nosilec na Slovenskem je med drugim Delavska politika ', ki izhaja v Mariboru. Ta list in njegovi duhovni voditelji so že večkrat pokazali, kako neradi slišijo kaj o krščanstvu. V zadnji številki se je pokazal ta list celo tako malenkostnega, da ie zatajil kar Kristusovo roislvo. Ko piše o neki grobnici, ki so io odkrili v Egiptu in ki je v nji pokopan egiptski kralj, kateri je umrl lela 1080 preil Kristusovim rojstvom. so list nikakor ni mogel odločiti, da bi bil zapisal Kristusovo ime. Zato si je v tej kratki sicer brezpomembni notici dvakrat pomagal tako. da je enkrat zapisal: Grobnica iz lela 1080 pred našim časnim štetjem, potem pa še enkrat, da je tisti kralj umrl leta 1080. pred n. č. š.« Taka ma-Icnkostnost v takih malenkostih kaže pravega duha marksizma bolj kakor dolge razprave.
Izjava vojnega ministra o vpoklicih
obveznikov
»Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavednost svojih državljanov«
Belgrad, 16. maja. AA. »Pogosto dobivam vloge in pritožbe, da so posamezni obvezniki po dvakrat ali večkrat poklicani na vojaške vaje, medtem ko drugi niso bili klicani niti enkrat. Iz teh dejstev se pojavljajo sklepi, ki izvirajo samo iz nepoznavanja dejanskega stanja, ter so potemtakem popolnoma neupravičeni. V današnjih resnih časih prihaja vpoklic obveznikov na vojaške vaie zaradi številnih zahtev in potreb vojaške službe. Ti vpoklici so v glavnem odvisni od današnjega mednarodnega položaja in v skladu s potrebami posameznih enot, kakor to razmere zahtevajo. Pri tern se v interesu opravljanja te tako važne službe kličejo samo tisti obvezniki, ki so potrebni za ta položaj brez ozira na to, ali so pri tem poklicani dva ali tri ali celo večkrat.
Obveznikom je znano, da imamo sedaj mnogo novega orožja in je zato potrebno, da se z njim temeljito seznanijo in ob njem izvežbajo. Kaj naj bi koristilo novo orožje, če pa z njim ne znamo ravnati. Potem bi zaman metali tako veliko narodno premoženje. Varnost naše države je odvisna ne samo od niene zadostne sodobne oborožitve, temveč tudi od izvežbanosti in spretnosti tistih, ki jim je bilo to orožje izročeno v upravo.
Zaradi tega, zlasti pa zaradi zmerom kočljivih razmer v svetu, kakor tudi zaradi raznovrstnih potreb po četnih enotah in ustanovah, je moralo tu pa tam priti do tega, da so bili posamezniki poklicani tudi po večkrat na vaje. Takim primerom se navzlic najboljši volji ni dalo izogniti. So primeri, da posamezni obvezniki niti enkrat niso bili poklicani na vaje.
To je posledica samo in izključno tega, da
enote, katerim pripadajo, niso imele službenih potreb za vpoklic večjega števila obveznikov na vaje ter tako ti obvezniki še niso prišli na vrsto. Prav tako pa precejšnje število poveljstev in enot sploh še ni izvedlo vpoklicev svojega moštva na vaje. Vsi tisti, ki pripadajo tem komandam, po tem takem niso imeli prilike bili vpoklicani
Pripominjam, da bomo v bodoče strogo upoštevali, da bodo vsi državljani in obvezniki vojaške sile v enaki meri in pravično obremenjeni v službi, ki jo domovina terja. Nobene izjeme tu ne more biti, je ne bo niti je ne sme biti. Pri vpoklicu obveznikov na vaje upoštevaio vojaški starešine le potrebo varnosti in pripravljenosti naše države in našega naroda. Zapomnijo naj si vsi, da v jugoslovanski vojski ni in ne more biti starešine, ki bi ga pri teh vpoklicih vodili kakršnikoli drugi nagibi, čustva ali pa koristi.
Časi, v katerih živimo, so resni. Neizogibne so zahteve varnosti države, kar ie daleč nad zahtevami in potrebami posameznikov. Prepričan sem, da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj je naša dolžnost v teh dneh, ker je tu sijajna in slavna tradiciia, kako znajo sinovi te države služiti domovini. Na koncu mislim, da je potrebno poudariti, da so tudi pri teh posamičnih vpoklicih na vije obvezniki jugoslovanske vojske pokazali na najlepši in najbolj prepričljiv način, da stare in slavne tradicije še niso izginile v pozabo. Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavednost svojih državljanov.«
Minister za vojsko in mornarico armadni general Milan Nedič.
egacija se je vrnila iskve
člani delegacije hvalijo gostoljuben sprejem. Pravijo pa, da so v Moskvi govorili le o vprašanjih, ki so biia na dnevnem redu
Belgrajske novice
Belgrad, 16. maja. m. Na predlog grailne-nega ministra dr. Kreka je ministrski svet odobril, da se gradnja ceste Maribor—Kram, ki bo stala li milijonov din, i/vrši v režiji.
Zagrebške novice
Zagreb, 16. maja, b, Nocoj je bil izvršen drzen vlom v cerkev sv. Jeronima pri Maksimirju. Vlomljeno je bilo v nabiralnik, iz katerega je vlomilec odnesel okrog 200 din.
ZAGREB, 16. maja. b. Na banski oblasti je bila konferenca predstavnikov zagrebškega umetniškega kulturnega društva, na kateri se je razpravljalo vprašanje zaščite zgodovinskih spomenikov v Zagrebu. Razpravljali so o potrebnih ukrepih, ki naj se ukrenejo za zaščito, in o materielnili sredstvih, ki so za to potrebna.
Nov vozni red od 19. maja
Potujoče občinstvo so opozarja, da stopi o polnoči od 18. na 10. maja na vseh železniških progah v državi nov vozni red v veljavo, 'ločni vozni redi posameznih brzih in potniških vlakov so razvidni iz stenskih voznih redov, ki oo razouCoeiii na vseh postajah.
Belgrad, 16. maja. m. Danes dopoldne ob 11.55 se je vrnila iz Moskve jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se je v Moskvi pogajala s sovjetsko trgovinsko delegacijo zaradi vpostavitve normalnih trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo.
Za povratek delegacije je vladalo v časnikar-fkih krogih veliko zanimanje ter se je na postaji Belgrad-Donava zbralo precejšnje število domačih časnikarjev. Navzoči so bili tudi pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Radovan Petrovič, načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino ter Dragoljub Milojkovič, dalje je bil tudi Dragemu Mihajlovič in "Boško Djordjevič ter višje uradništvo tega ravnatejjstva. Ko ,se je vl?k ustav.il. na postaji, je prvi slopil iz vagona, v katerem se je vozila naša delcgacija, šef delegacije, bivši minister dr. Milorad Djordjevič. Za njim pa vsi drugi člani naše delegacije, ki so se pozdravili in rokovali z vsemi navzočimi. Številni časnikarji so kar obsuli šefa dr. Djordjeviča s številnimi vprašanji. Na vsa ta vprašanja je minister Djordjevič samo odgovoril:
»Vse je bilo dnbro, zelo smo zadovoljni!« Na vsa vorašamja časnikarjev, da jugoslovanska javnost z veliko radovednostjo pričakuje nj'hovc izjave, je minister Djordjevič znova potrdil: »Zelo smo zadovoljni z rezultati, mislim pa, da je tudi z njimi zadovoljna tudi naša javnost.«
Na vprašanje časnikarjev, kakšne rezultate je dalo potovanje n.uše delegacije v Moskvo, je minister Djordjevič odgovoril: »Kakor znano, jc rezultat sklenitev :n podpis trgovinske pogodbe med Sovjetsko I"!*:sijo in Jugoslavijo.«
Časnikarji so se seveda takoj zanimali za vsebino doseženega sporazuma. Na ta njihova vprašan ja jo odgovoril pomočnik zunanjega ministra dr. Smiljanič, da mora biti o teli rezultatih najprej obveščena kraljevska vlada, nato pa bo o vsem tem poučena tudi javnost. Časnikarji so se za tem dalj časa pogovarjali s posameznimi člani delegacije, ki so tudi zatrjevali. da so v vseh krogih- s katerimi so prišli v sliko v Moskvi, naleteli na veliko naklonjenost in da so bili povsod gostoljubno sprejeti. Vsem članom delegacije jc komisar zft zunanjo trgovino Mikojan podaril za na pot vsakemu pleteno košarico, polno likerjev. Vsi so so trudili, da bi se naša delegacija med njimi kar najprijetnejše počutila. Zato jo mod obema delegacijama vladalo dobro razpoloženje. Oba partnerja pri pogajanjih za v postavitev normalnih trgovinskih odnosov mod Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo sta se pa ves čas striktno držala samo vprašanj, ki so bila na d n e v n e m redu r a t p r a v.
Za časa bivanja v Moskvi ie bila naša delegacija sprejeta tudi pri predsedniku sveta in komisarju za zunanje za^ve Mololovu. Člani delegacije so časnikarjem izjavil-., dn so se nekpga dne pogovarjali z Molotovim tri ure in da se ie Molo-tov zolo zanimal za gospodarstvo naše države ter da io poudaril, da se kom'sar za zu nanjo Irgo-vino Mikojan zelo zavzema z.i realizacijo trgovin-
skega sporazuma med obema državama. Člani delegacije so za toni časnikarjem izjavili, da so si ogledali v Moskvi več ustanov ter šo 1. maja bili na veliki vojaški paradi, kjer so imeli sedeže v diplomatski loži. Konkretnejših izjav o doseženem trgovinskem sporazumu pa člani niso hoteli dati.
Slovenski župani na Oplencu
Belgrad, 16. maja. m. Slovenski župani, ki so se mudili v Belgradu in ki so za časa svojega bivanja izročili tako predsedniku vlade g. Cvetkovičii kakor g. podpredsedniku dr. V. Mačku spomenico, v kateri zahtevajo čimprejšnjo uzakonitev banovine Slovenije, so se z avtobusom mostne občine belgrajske peljali na Avalo in Opleuac, kjer so položili lovorjev venec na grob neznanega junaka in kralja Zedinitcl ja. I/. Belgrada odpotujejo nocoj ob pol 12 v Niš, kjer si bodo ogledali tnmošnjo občinsko poslovanje niške občine. Na povratku v domovino se bodo slovenski župani ustavili tudi v Zagrebu, kjer bodo sprejeti pri mestnem poverjeniku Starčcviču in buuu dr. šubašiču.
Ob smrti dr. Markulina
Zagreb, 16 maja. b. Ob smrti dr. Markulina, prvaka hrvaškega katoliškega gibanja, so bila poslana mnogoštevilna sožalja Njegova smrt pomeni veliko izgubo za hrvaške katoliške vrste. Posmrtnice so izdali med drugimi tudi seniorji društva »Domogoj«, kateremu je bil pokojni dr. Markulin soustanovitelj, potem ravnateljstvo hrvaške katoliške banke. S poslopja v katerem je sedež hrvaškega književnega društva 'v. Jeronima, pri katerem je bil pokojni dr Markulin 20 let odbornik in 9 let blagajnik, se vije črna zastava. Pogreb pokojnega dr. Markulina bo v petek ob 4 popoldne.
0 številu Nemcev na Hrvatskem
Pred nekaj časa je novi nemški senator dr. Filip Popp dal zagrebškim »Novostim« izjavo, kjer govori med drugim tudi o številu Nemcev nn Hrvatskem. Pravi, da je na Hrvatskem nad 100.000 Nemcev. Zdaj je izšla nova številka lista »Ravnopravnost«, ki se peča z vprašan ji narodne obrambe. Ta list odgovarja senatorju dr. Poppu ter pravi med drugim: »število 100000. ki ga navaja senator dr. Popp je pretirano. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1931 je bilo v savski banovini vsega skupaj 2 milijona 662.130 Jugoslovanov ali 94 76% ter 80.301 Nemec. Če od tega števila odštejemo 6791 državljanov nemške države ter 2778 Judov, ostane le še 70.222 Nemcev V 69 okrajih ter 17 mestih predstavljajo Nemci le v enem okraju 20% prebivalcev ier v enem mestu. Tudi po mestih je odstotek nemškega prebivalstva zelo nizek. Tako živi na primer v Osijeku 9721 Nemcev med 40.3" prebivalci. V Vinkovcili jih jo 3141 med 12 267 prebivalci. V Zagrebu jih je 6287 med 186 000 prebivalci. Ta položaj so ni spremenil niti potem, ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska, ker je število Nemcev v priključenih okrajih le malenkostna.« Nato se list »Ravnopravnost« peča s kulturnim pojmovanjem senatorja dr. Poppa, ki je sicer protestantski škof. ki pa je v ozkih stikih z novo nemško cerkvijo v Nemčiji, zaradi česar ga gladilo jugoslovanskih nemških obnoviteljev hvali, češ »da bo dr. Popp brez oklevanja sprejel novi nemški nauk o svetu ter tako manifestiral za strnjenost nemške narodne skupnosti do države.«
Seja tarifnega odbora
Belgrad, 16. maja. m. V dvorani industrijske zbornice se je pričela danes seja tarifnega odbora. Pomočnik prometnega ministra inž. Ličina je članom tarifnega odbora podal poročilo, v katerem se utemeljuje zahteva prometnega ministrstva po povišanju železniških tarif. Predlog za povišanje železniških tarif gre za tem. da se povišajo linearno tarife za blagovni promet in sicer za vagonske pošiljatve za 15%, za kosovne pošiljatve pa za 20%. Poleg tega se predvideva preklasifikacija blaga za celo vrslo predmetov v višie razrede. Povišanje tarife za potniški promet ni predvidena. Povišanje naj bi prineslo državi nad 350 milijonov din. Ob predlogu za povišanje tarifov se je vnela obširna razprava. Vsi govorniki sicer priznavajo, da je železniška uprava radi povišanja osebnih in materielnili izdatkov sicer upravičena do povišanja tarifov, vendar so pa mnenja raznih govornikov glede načina izvedbe tega pošivanja precej različna. Zastopniki kmetijstva zahtevajo predvsem. da se tarife za žitarice ne povišajo, temveč obratno s preklasifikaci io doloma znižajo.
Oii Slovencev so v tarifnem odboru glavni tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani in bivši narodni poslanec dr. Lavrič, ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj, inž. Lenarčič za gozdno produkcijo, dr. Vrhunc, ravnatelj Zveze industrijcev in Mohorič Ivan, glavni tajnik TOI. Na današnji seji je bil Ivan Mohorič izvoljen za podpredsednika tarifnega odbora.
Belgrad, 16. maja, m. Postavljen je za okr.
šolskega nadzornika v Gornjem gradu Kotnik Zorko, šolski upravitelj v Rečici.
Razpisana ssšifeljska -mesta ¥ Sloveniji
Belgrad, 16. maja. m. Prosvelni minister je razpisal več učiteljskih mest v vseh banovinah za prihodnje šolsko leto. V Sloveniji so razpisana naslednja učiteljska mesta:
1. mesta, za katere je treba 5 službenih let: Studenci pri Mariboru 1 mešano, Hajdina 1 meš., Šoštanj 1 meš.; 2. vasi v okraju Brežice: Dobova
1	meš., Kapela I meš., Orešje 1 žensko, Pečice
2	ž., Pišece 1 moško, Podgor 1 ž., Podsreda 1 m., Srcmlje 1 meš., Vel. domi 2 meš.
Okraj Celje: Dramlje 1 ž., Frankolovo 1 meš., Svetina t ž., Galicija 2 ineš., Sv. Jurij ob Taboru 1 meš., Sv. Pavel I meš., Nova cerkev 1 meš.
„ Okraj Črnomelj: Adlešiči 1 meš., Ceplje 1 meš., Dragatuš 1 meš., Sinji vrh 1 ž., Stari trg 1 meš., Drašiči 1 ž., Podzemelj 1 ž. in 1 m., Radatoviči 1 moški.
Okraj Dol. Lendava: Benica 1 ž„ Dolnja Bistrica 1 ž., Srednja Bistrica 1 ž., Črensovci 1 m. in 1 meš., Dobrovnik 1 meš., Oabrje 1 ., Gomi-lica 1 ž., Ižakovci 1 ineš., Gornji Lakoš 1 meš., Nedeljica 1 meš., Podranci 1 ž., Pince 1 meš., Velika Polana 1 ž., Trnje 1 meš., Turnišče 1 m., 1 ž. in 1 meš.
Okraj Gornji grad: Radmirje 1 meš.
Okraj Kamnik: Gozd 1 ž., Moravče 1 meš., Selo 2 meš., Šmartno 2 meš.. Sv. Trojica 1 meš., Gornji Tuhinj 1 meš., Vrhpolje I ž.
Kočevje: Banja Loka I ž., Fara 1 ž., Kočevska Reka 1 meš., Koprivnik 1 ž., Livold 1 ž., Loški potok 2 ž., Mohorje 1 meš.. Mozelj 1 ž., Polom 1 meš., Rajhenau 1 meš., Struge 1 meš.
Napisi na hišah, ki opozarjajo k previdnosti. (Vas pred frunc. bojnimi trtami.]
Okraj Slov. Konjice: Konjice 1 m., Sv. Ku-nigunda 1 ž., Prihova 1 meš.
Okraj Kranj: Jezersko 1 meš., Št. Urška gora 1 ž., Voklo 1 meš.
Okraj Krško: Bučka 1 ž., Št. Jernej 1 meš., Kal 1 ž., Leskovec 3 meš., Veliki Podlog 1 ž., Raka 1 meš., Studenec 1 ni., Svibno 1 m., Ško-cijan 1 m., Trebelno 1 meš. in 1 ž., Tržišče 1 meš., Klenovik 1 meš.
Okraj Laško: Jurklošter 1 ž., Reka 1 ž., Št. Ru-pert 1 ž.
Okraj Litija: Dole 1 meš., Sv. gora 1 ž., Hotič 1 ž., Javorje 1 nieš., Prežganje 1 meš. Ribče 1 ., Štanga 1 meš., Št. Vid pri Stični 1 meš., Znojile 1 ž., Dobovec 1 ž.
Okraj Ljubljana-okolica: Golo 1 meš., Št. Jošt 1 meš., Podlipa 1 meš.
Okraj Ljutomer: Cven 1 ž., Kapele 1 meš., Mala nedelja 1 ž., Stanetinci 1 meš., Veržej 1 ž., Železna gora 1 ž., in 2 meš.
V	okraju Logatec: Bloke 1 meš., Rakek 1 ni., Sv. Trojica l ž.. Sv. Vid 1 meš.
V	okraju Maribor-levi breg: Sv. Ana 1 ž., Sv. Ambrož 1 nieš., Sv. Benedikt 1 ž. in 1 nieš., Jarenina 1 meš., Sv. Jurij ob Pesnici 1 meš., Šv. Križ 1 m., Marija Snežna 1 ž., Sv. Rupert 1 ž. in 1 meš.. Selnica 1 meš.
V	okraju Maribor-desni breg: Sv. Martin
1	meš., Ruše 1 meš., Tinje 1 meš.
V	okraju Murska Sobota: Bakovci 1 ineš., Bo-donci 1 ž., Cankova 1 meš.. Dolnji Slaviči 1 ž., Fokovci 1 ž.. Gor. Lendava 1 meš., Gerlinci 1 ž., Hodoš 1 ž., Kančevci 1 ž., Kramarovči 1 ž., Kru-plivnik 1 ž. in 1 m.. Kuzma 1 m.. Pertoča 1 ž., Prosenjakovci 1 ž., Serdica 1 m., Sv. Jurij 1 m., Tišina 1 meš., Vidonci 1 ž.
V	okraju Novo mesto: Ambrus 1 nieš., Nova cerkev 1 ž. Črtnošnjice 1 meš., Dokž 1 meš., Mirna peč 1 moš.. Dolenja Nemška va«: 1 ž., Slopiče 1 nieš., Šmihe". pri žužumberku 1 ž., Toplice 1 meš., Zagradec 1 meš
Okraj Dravograd: čemeče 1 ž... Mežica 1 meš., Podpora 1 ž., Remsnik 1 ineš., Trbonje 1 ž.
Okraj Ptuj: Sv. Bolfenk v Slov. goricah 1 ž., Ilum 1 meš.. Sv Lovrenc v Slov. goricah 1 meš., Sv. Marjeta 1 ineš., Sv Miklavž 1 meš, Sv. Tomaž
2	meš.. Sv. Urban 1 meš.. Sv. Duh 1 ž., Sv. Barbara 1 meš.. Naraplje 1 ž., Nova cerkev 1 meš., Sela 1 ž.. Zavre 2 meš.
Okraj Slovenj Gradec: Parcmče 1 meš.
Okraj Skofja Loka: Sv. Lenart 1 meš., Lufine
1	ž., PodlovK i meš. Zavoden 1 meš., Trata 1 ž.
Okraj Šmarje pri Jelšah • Buče 1 meš., Dob je
2	me., Sv. Flor jan 1 ž.. Kozje 2 meš, Loka l meš., Pilštajn 1 meš. Pj.je 1 ž.. Prevorje 1 ž.. Pristava 1 ž... Stopree 2 ž., S«. Viu pri Planini 1 m., delale 1 m.
CjjOAlH>da\jtuo
Izpremembe poštnih taks
S 15. inajem so stopile v veljavo nove poštne takse, ki so v glavnem naslednje: ; . Tiskovine
V	notranjem prometu znaša taksa do 50 gramov 0.50 din. 50—100 g 1 din, 100-250 g 1.50, 250 do 500 g 2.50, 500 do 1000 g 4 din, 1000 do '2000 g 7 din, od 2 do 3 kg 10 din. V mednarodnem prometu se računa za vsakih 50 g ali del te teže 0.75 din.
i Poslovni papirji
Notranji promet: do 100 gramov 1.50 din, 100 'do 250 g 1.75 din, 250 do 500 g 2.50 din, 500 do 1000 g 4 din in od 1000 do 2000 g 7 din. V mednarodnem prometu znaša taksa za Grčijo, Komuni jo, Turčijo in češkonioravski prolektorat za vsakih 50 g ali del te teže 0.50 din, najmanjša taksa je pa 4 din, za vse ostale države i>a za vsakih 50 g ali del te leže 0.75 din, najmanjša taksa je 4 din.
Blagovni vzorci
Notranji promet: do 100 a 1 din, 100 do 250 gramov 1.50 din, 250 do 500 si 2.50 din. Mednarodni promet: za Grčijo, Rmunijo, Turčijo in češkonioravski prolektorat za vsakih 50 g ali del le teže po 0.50 din, najmanjša taksa 1.50, za vse ostale države za vsakih 50 g ali del te teže 0.75 din, najmanjša taksa 1.50 din.
Mešane pošiljatve
Če vsebuje pošiljatev tiskovine, blagovne vzor-fe in i>odovne papirje, tedaj se plača taksa, predpisana za poslovne papirje, če pa pošiljatev vsebuje samo tiskovine in blagovne vzorce, tedaj se do teže 500 g plačuje taksa za blagovne vzorce, pad to težo pa se plačuje laksa za tiskovine.
i Poštne nakaznice
Do 100 din 3 din, 100 do 500 din 5 din, 500 <lo 1000 din 7 din, 1000 do 2000 din 9 din, 2000 do 3000 din 10 din. 3000 do 4000 din 13 din in 4000 4o 5000 din 15 din.
t Poštne in čekovne nakaznice iz inozemstva
V	krajih, kjer se izplačujejo na domu, od 1 flo 4 din, kjer se izplačujejo na pošti 1 do 3 din.
Paketi r notranjem prometu
Taksa po teži: do 1 kg 5 din, 1 do 3 .kg 9 din, 9 do 5 kg 13 din, 5 do 10 din 20 din, 10 do 15 kg 28 din, 15 do. 20 kg 36 din in 20—25 kg 55 din.
Trgovinski, plačilni in turistični sporazum z Madžarsko
V »Službenih novinah« z dne 15. maja je objavljeno besedilo novega trgovinskega sporazuma z Madžarsko. Kontingenti v novem sporazumu so naslednji: za izvoz na Madžarsko: invože mors'ke ribe 20 ton, ribe v olju 200, suhe fešplje, etivirune ali neetivirane 500 ton (za časa kampanje, ki. traja, od I. septembru do Aon ca marca), orehi neoluščeni 400 ton (ta kontingent I«) iiu»či izkoristiti sapio tedaj, če bo to dovolil položaj na jugoslovanskem trgu), sardine v olju 50 ton, surov tobak po direktni ■pogodbi med obema monopoloma, sirove ovčje in jančje kože vsake vrste 440 ton, drva, ne-sekana '30.000 ton, oglje 12.000 ton. rudniški les iglastega drevja 2.IHM) ton (v kolikor bo to 'dopuščalo stanje jugoslovanskega trga), okrogli les listnatega drevja 4.000 ton, cepnice in odpadki listnatega drevja za izdelavo celuloze 20.000 ton, tesan ali cepljen les 16.000 ton. železniški pragovi 200.000 pragov, hrastov les za skretnice 1.000 ton (v kolikor l>o dopuščalo stanje jugoslovanskega trga), rezan les igličarjev 60.000 ton, rezan les listnatega drevja 5.000 ton. surova konoplja 1.500 ton, železna ruda 220.000 ton, pirit 40.(MX) ton, železna žlindra 60.000 ton, kalcijev karbid 800 ton, posebne vrste premoga 800 ton, lignit ali rjavi premog 12.000 ton, me-tilalkohol 120 ton. kalcijev acebat 1 (KI ton, okstrakti za strojenje 1.200 ton. trihloretil 150 ton, tetrakloretan 250 ton. leseni klimi 50 ton. železni mangan 6(X) ton, cink 2.000 ton, cink v prahu 1.000 ton.
Za uvoz iz Madžarske pa so določeni naslednji kontingenti: semanska pšenica Bankut 1.000 ton, koruza za seme (1'lajšman) 50 ton, črni premog lO.(KK) ton. koks 25.000 ton, premog v briketih i.(KK) ton, konopljini odpadki 50. ko-nopljina prediva 80 ton, strnjena koža (boks-kolf, ševro) 50 ton, sirovo belo železo za izdelovanje jekla 5.000 ton, železo za obroče, spe-
Nujna dostava pošiljatev
V ožjem dostavnem področju za vse pismene pošiljatve, vrednostna pisma in nakaznice 4 din za pakete do 5 kg teže za vse pošte 10 din, nad 5 kg samo za Banja Luko, Belgrad. Zagreb, Ljubljano, Niš, Novi Sad, Sa/ajevo, Skoplje, Split in Cetinje 15 din, za pakete nad 5 kg za vsa ostala mesta 5 din. Takso plačuje pošiljatelj paketa. V širšem dostavnem področju: za vsa pisma, vredn. pisma, nakaznice in pakete do 1000 din označene vrednosti in 5 kg teže, po oddaljenosti do 3 km za dnevno dostavo 12, nočno 18, od 3—5 k ni podnevi 20 din, ponoči 30, nad 5 km za vsak nadaljni km podnevi 4, ponoči 6 din, za pakete nad 5 kg kakor tudi za pakete do 5 kg, z vrednostjo nad 1(K)0 din se dostavlja nujno |>o posebnem prinOSCU samo poročilo o dospetju.
Poročilo o nevrofljivosti paketa v notranjem prometu 4 din, kupon za odgovor v mednarodnem prometu 8 din, poste restante pisma in dopisnice
1	din, priporočene pošiljatve, vrednostna pisma, nakaznice in pakete 2 din.
Ležarina
Ležarina znaša za pakete do vrednosti 1000 din
2	din za pekete z nad 1000 din označene vrednosti
3	din, najvišja ležarinska laksa znaša 90 din.
Za poročilo o prihodu paketov in vrednostnih pisem plača pošiljatelj ol> izročitvi vrednostnega pisma in paketa brez ozira na to, kam .je naslovljeno. lakso za obvestilo v znesku 1 din. Za dostavo vrednostnih pisem in paketov na dom plačujejo prejemniki: 1. za vrednostna pisma, izročena pri naših poštah ali v inozemstvu, do 5000 (lin 1 din, od 5000 do 10.000 2 din, nad 10.000 din 4 din; 2. za pakete, izročene pri naših poštah ali v inozemstvu do leže 5 kg 2 din. od 5 do 10 kg
4	din, od 10 do 25 kg 5 din. Te takse plačuje v porto znamkah odredbetia pošta.
Za posredovanje pri uvoznem ali izvoznem carinjenju pakelov znaša taksa 9 din, pismonosnih pošiljatev 7.50 din. za posredovanje in predlaganje v žigovino za inozemske pošiljatve 15 din, za pisma z označeno vrednostjo za inozemstvo: priporočena pisma iste teže taksa po vrednosti 9 din za vsakih 5.400 din. t. j. 300 zlatih frankov ali del te vrednosti in škatle z označeno vrednostjo: taksa po teži 4 din za vsakih 50 grdmov ali del te teže tako. da znaša najmanjša taksa po teži 14.50 din, nto taksa za pri|>oročilo in taksa po vrednosti kot za pisma z označeno vrednostjo.
cijalno železo, železo v šibkah. profilno železo itd. 10.000 ton, surova črna pločevina, dekpa-irana in dresirana 4.000 ton, železniške tračnice s priborom 6.000 ton.
Obenem je objavljen tudi sporazum o plačilnem in turističnem prometu. Sporazumi so zaključeni za eno leto.
Državne finance v I. 1939—1940
Državne finance v marcu. V marcu so znašali državni dohodki 1.204.9 milij. din, torej 33 milij. dinarjev več kot proračun, izdatki pa 1.192.9 milij. dinarjev. V proračunskem letu 1939—1940 so znašali državni dohodki 12.850.5 milij. din, izdatki pa 12.036.7 milij. din. Glavne skupine dohodkov so ble naslednje (v oklepajih proračunske vsole): neposredni davki 2.959.4 (2.958.5), trošarina 1.127.6
(1.030.0),	takse 1.391.0 (1.265.0), carine 972.0
(1.034.1).	monopoli 2.141.9 (2.231.1), železnice 2.856.5 (2.638.6), pošte itd. 532.3 (638.1), rudniki 185.6 (239.7) in gozdovi 80.3 (146.4) milij. din.
Še podrobnejši pregled o dotoku državnih dohodkov pa nam dajejo naslednje številke za proračunski leti 1939—1940 in 1938—1939) slednje številke navajamo v oklepajih):
splošni neposredni davki 1.742.3 (1.730.5), posebni neposr. davki 920.0 (852.3), izredni neposr. davki 297.1 (166.8), trošarine 1.127.6 (1.030.5), takse 1.391.0 (1.278.7), carine 972.0 (1.030.1), mo-no|>oli 2.141.9 (2.163.4). ustanove in podjetja prosvetnega ministrstva 32.0 (34.4). Drž. hip. banke 52.2 (66.1), posestvo Belje 122.2 (64.4), tvornica sladkorja na Cukarici pri Belgradu 64.5 (61.2), Poštna hranilnica 100.3 (98.3), uprava pomorstva in rečnega prometa 5.4 (6.2). državne železnice 2.856.5 (2.546.0), rečna plovba 61.3 (54.9). pošte itd. 532.3 (525.5), razredna loterija 38.2 (44.0), konjar-ne. kmetijske šole itd. 5.0 (4.2), gozdovi 80.3 (102.8), rudniki 185.6 (255.0), ustanove min. soc. politike in ljudskega zdravja 32.9 (38.3) in razni majhni dohodki 88.9 (132.4) milij. din.
GRADO
(Trieste)
O TOK ZLA TO B A H V N EG A PESKA Morskovodne toplice — Solarium
Vsakovrstno moderno j. d r a v 1 I o n j« pod zdravniškim vodstvom — Revinn - itrilirilis — pri-hlad — nahod — k nunrur že »situ bolezui — l>e/.g:ilk,' — rsohitis — pusindlou ot roške imralizr — ly mptiu I imun«
Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije 16 ln Azienda Antonoma di Soggiorno, G rado (llalia).
GRAD0 - PENSI0N LITTORIA
Gosposka hiša z vsem udobjem.
Izvrstna kuhinia. Zmerne cene. A. Dol Picrnlo
Bilance
Jugoslovanski Bata
Pri glavnici 40.0 milij. so narasle rezerve od 40.6 na 55.4 milij. din. Med upniki je posebej izkazan Bata v Zlinu s 43.1 milij. din, dočim so znašali ostali upniki 77.6 (leta 1938 vsi upniki 71.3) milij. dinarjev. Prav znatne so tudi prenosne postavke, med aktivi so se povečale investicije od 106.34 na 128.44 milij. din, zaloge pa od 97.2 na 124.67 milij. dinarjev.
Pri brutodonosu 268.9 (237.06) milij. din so narasli odpisi od 23.7 na 30.85 milij. din, carine od 9,8 na 13.1, primerno pa tudi ostali stroški. Čisti dobiček za 1939 znaša brez prenosa 7.1 (za 1938
6.3), s prenosom vred pa 7.63 (6.84) milij din. *
Sava, splošna zavarovalna družba, Zagreb.
Glavnica 10.0, bilančna vsota 49.15 (45 .2), čisti dobiček brez prenosa 1.75 (1.79), s prenosom 1.93 (1.975) milij. din.
Atlantska plovba na Sušaku je lani s 4 par-niki zaslužila 1.8 (3.1) milij. čistega dobička pri glavnici 7.5 in bilančni vsoti 18.8 (17.8) milij din.
Jugoslovanska plovba na Sušaku, ki ima 2 par-nika (leta 1938 jih je imela še 4), izkazuje za lansko leto pri glavnici 6.0 in bilančni vsoti 11.1 (26.0) milijonov dinarjev, čistega dobička 0.66 (0.64) milij dinarjev
Poldijeklo, Belgrad. Glavnica 1.0. bilančna vsota 9.7 (5.74), brutto donos 2.6 (1.4), čisti dobiček brez prenosa 0.084, s prenosom vred 0.212 (0.17) milij. din.
Zagrebški parni mlin. Glavnica 3.75. bi-lanna vsota 21.86 (25.75). čisti dobiček 0.044, s prenosom 0.513 (0.717) milij. din.
Lini, tvornica železnih sodov, kovinskih proizvodov in kisika. Zagreb. Glavnica 2.50. bi-lačna vsota 19.53 (20.5), čisti dobiček 0.832, s prenosom vred 1.27 (0.75')) milij. din.
I), d. za zgradbo hotelov in kopališč, Zagreb, ki je lastnica hotela »Esplunude, izkazuje pri glavnici 10.0 in bilančni vsoti (jO.9 (60.6) in brutodonosu 1.7 (1.7) milij. din izgube 0.114 (0.302) milij. din, skupno s prenosom 0.619 (0.304) milij. din.
Srečke Rdečega križa
Pri 105 ž.rebanju srečk Rdečega križa dne 14. maja 1940 so bile izžrebane za amortizacijo naslednje serije:
1341, 1351, 1927, 2522, 3314, 3481, 34%, 3853, 3975, 40%, 4349, 4504, 4579, 4964, 5082, 5392, 5411. 5642, 6380, 7560, 7625, 8139, 8753, 8804, 8875, 8925, 9185, 9472, 9492, %58.
Nadalje		so bili izžrebani na		slednji	dobitki:
Ser.	Št.	Dobitek	Ser.	Št.	Dobitek
501	82	200	5092	26	200
622	58	50	5266	77	50
693	8	203	6258	28	50
1138	40	100.000	64%	77	50
1202	60	200	7064	70	50
1992	58	500	7625	89	50
2117	87	50	7S10	57	50
3097	48	50	8437	73	1.000
3421	61	50	8572	%	50
3564	33	200	8387	80	50
3577	57	50	8772	3	50
3654	87	50	8839	25	50
3703	91	50	9411	4	50
4494	98	50	9771	80	50
4863	83	500			
Borze
Trgovinska pogajanja s Turčijo. Na željo turške vlade se bodo začela v kratkem trgovinska pogajanja z našo državo. Pričakovati je, da bo že okoli 20. t. m. prišla v Belgrad posebna turška delegacija.
Licitacije: Dne 21. maja bo v pisarni Štaba za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za izdelavo železnih delov za zaboje za vagonete. — Dne 31. maja bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za adaptacijo vojnega objekta v Mariboru — Dne 17. junija bo pri upravi smodniš-nice v Kamniku licitacija za dobavo večje množine raznega embalažnega papirja.
čistoča, d. d., Belgrad. V upravni odbor so bili izvoljeni: inž. Manojlo Lesič, Ante Bojanič in Gjorgje Rode, vsi iz Belgrada.
Končana poravnava: Franc čančala, trgovec v Mariboru, Glavni trg.
Dne 16. maia.
Denar Ameriški dolar 55.—
Nemška marka 14.70—14.90
Tečaji v prostem prometu na naših borzah so bili vsi ugotovljeni na osnovi paritete uewyorške borze.
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,572.625, na belgrajski 5.5 milij. din. V elektih jc bilo na belgrajski borzi prometa 2.3 milij. din.
Ljubljana — zasebni kliring:
London 1 funt....... 175.50— 178.70
Pariz 100 frankov...... 09.22— 101.52
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov.....1160.20—1179.26
Ljubljana — uradni tečaji:
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00— 44S5.00 Ljubljana — svobodno Iržišče:
Berlin 1 marka........ 14.70—14.00
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 27.00— 2S.60
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 2S.15— 2S.85
Curih. Belgrad 10. Pariz 8.50, London 15, New-york 446, Milan 22.50. Madrid 45. Berlin 173.75, Stockholm 106, Sofija 5.50 pon Budimpešta 79.50 pon., Atene 3 20, Carigrad 3.12. Bukarešta 2.39, Ilelsingfors 8.50, Buenos-Aires 103.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 417—424 v Zagrebu 420 blago v Belgradu 414—415
Ljubljana. Državni papirji: 7% invesf. pos. 98 blago, vojna škoda promptna 417 -424, begi. obveznice 71 blago, dalm. agr. 61—63, 8'/n Bler. pos. 98 blago, 7% Bler. pos. 88 blago. 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: NB 7850— 8000, Trboveljska 235—237.
Zagreb. Državni papirji: 7%invest. pos. 97 blago, agr. 50 denar, vojna škoda promptna 420 blago. begi. obvez. 73 blago, dalm. agr. 62 blago, 4% sev. agr. 50 — 51 (51), 6'; šumske obveznice 62 blago, 8% Bler. pos. 08 blago, T/r Bler. pos. 89 blago, 7% stab. pos. 95 blago. Delnice: Priv. agr. banka 180 blago. Trboveljska 236-237 (235). Gut-mann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 215— 220 (220).
Belgrad. Državni papirji: Voj. škoda promptna 414—415 (415), begi. obvez. 69.50- 70.50 (70), dalm. agr. 60.50—61.25 (61. 60.50). 4% sev. agr. 47.75 do 50.50 (49.50). 6% šumske obvez. 60.50—62. Delnice: NB 79C0 denar (7950, 7900), Priv. agr. banka (195).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendcnca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Vel. Laščah, okraj Kočevje, dne 9, maja t. 1. Cene so bile naslednje: voli 7.25 do 8.25 din, krave 5—6 din. telice 6—7 din in teleta 8—9 din za kg žive teže.
Živinski sejem na Vinici, okraj Črnomelj, dne 6. maja t. 1. Dogon: 560 volov, \'> juncev, 22 telet, 48 krav in 18 prašičev Prodanih je bilo: 286 volov, 16 juncev, 28 krav, 14 telet in 16 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 1. vrste 7 do 7.50 din, voli II vrste 6—7 din voli za delo 5—-6 din, krave II. vrste 3—4 din, krave za delo 5—7 din, junci 5—7 din in teleta 5—7 dit. za kg žive teže. Mladi prašički 2 do 4 mesecev stari 150 din do 350 din za glavo.
Trbovlje, dne 2. maja. Moka, črna pšenična 4 din, bela pšenična 4.50. govedina 12—13, teletina 14—20, svinjina 14—18, ov:|e meso 8—16, svinjska mast 22, sveča slanina 19—20, prekajena slanina 22, leča 18 in krompir 2.50 din za kg Jajca 0—10 dinarjev za 10 komadov in mleko 2.50 din za liter.
Drobne iz Nizozemske
Še vedno nam je bdel v duši nepozabni vtis, •ki ga je naredila na nas veličastna kolnska katedrala, ko nas je s silno brzino vlekel D-vlak naprej proti severu po brezkončni ravnini. Drdrali smo mimo velikanskih, s steklenim i lopami pokritih, kolodvorov, pod nami in nad nam so se križali drugi železniški tiri in široke ceste, obzorje pa so nam zakrivali številni visoki tovarniški dimniki. Vse to nam je govorilo o silno razviti industriji. Nič čudnega, če je oh vsem tem postal človek lako usodno izmaterializiran. da se je zaril le v svoje posvetno življenje, v pridobivanje in v telesno moč in pri leni pozabil, da je človek, da ima dušo. Kolnska stolnica pa kaže s svojima zvonikoma kot s prstom v nebo in v njej človek spozna svojo majhnost; v teh ogromnih svetih prostorih, ob ogromnih toda silno visokih stebrih se mu zazdi, da je majhna mravljica. Tudi nas je prevzela krasota hiše božje in zapustila v naših srcih nepozaben vlis.
Vagon se je enakomerno pozibaval zaradi silovite naglice. Pod oknom, skozi katerega so naše oči zaman iskale zelenih hribčkov in belih cerkvic, modrega neba in sivih planin, je visela tabla z napisom: Miinchen—Amsterdam. Zdrknili smo skozi ogromno postajo v Dlisseldorfu. Torej lod v bližini se mudijo slovenske roke ter vse prepotene in žuljave lomijo v podzemskih globinah tujcu črno zlalo. Slovenski izseljenci si že blizu pol stoletja služijo svoj vsakdanji kruli v ogromnih \vestfal-skih preniogokopih. Štirideset tisoč jih je in mnogi umirajo tu v prehenenju po svoji domovini, drugi jo žele vsaj enkrat še videti in mnogi bi se najraje vrnili takoj domov, ko bi le mogli. Pa tudi domovina jih ne pozabi, ampak se jih spominja kol mati svojega sina, ki je odšel na tuje.
Vlak je drvel dalje. Prihajale so uniforme, pogledovale so s kritičnim očesom potnike, pre-trledovale s skrbnim očesom oolnike. pregledovale
s skrbnim očesom potne liste in s strogim očesom pazile na valuto in zapisovale, kar je imel kdo denarja pri sebi. Elten — poslednja nemška postaja; nismo pa vedeli, kdaj smo prekoračili iio-landsko mejo, kajti že se je vlak ustavil na prvi holandski postaji Zevenaar. Sitnosti ni bilo nobene, uradniki so bili prijazni ter so svoj posel hitro ter uslužno opravili. Izstopili smo, da se popeljemo s cenejšim vlakom naprej, kajti nemški D-Zug se v tlolandiji spremeni v brzec s precej povišano tarifo. Saj že veste, da je Holandija za naše razmere ena najdražjih dežel v Evropi. Zdi se mi, kot da je zamenjala vlogo z nekdanjim cesarskim Dunajem, o katerem je že Martin Krpan vedel, da: 3Kdor hoče ili na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj«. Je pa holandska draginja pri nas skoro preveč razvpita. Vzeti jo moramo relativno, ne absolutno. Kajti nekatere reči n. pr. kosilo 1.5 do 2 gld, cenena hotelska soba 3 gld, so res dražje kot pri nas; so pa nekatere spet cenejše, n. pr. razne mehanične stvari, kot sestavni deli kolesa, usnjeni pasovi, ild. (1 gld = 30 din). Za 6din =20 centov, dobiš veliko skodelico bele kave in izdaten sendvič s šunko. Tudi železnica je v primeri z našo, ki je med najcenejšimi v Evropi, zelo draga. Vozne listke ne ščipajo na vlaku, ampak že prej, preden prideš na peron. V vlaku pride le kontrolor listkov, a ne vedno: pač pa skrbno pazijo pri oddaji listkov, da vsak potnik, ko odide iz perona odda pravilni potni listek.
Ko smo nekaj minut čakali prihodnjega vlaka, smo opazili, da imajo povsod po hišah razobe-šene jugoslovanske zaslave, samo v obratnem redu: rdeča, bela, modra. Menda ja ne nam v pozdrav, smo se šalili. Saj taka je vendar državna nizozemska zastava. Ker je bil tisti dan ravno 6. september, smo sprva mislili, da morda iz simpatij do našega mladega kralja tudi oni tako kot mi praznujejo danes njegov rojstni dan. Pojasnili so nam, da praznujejo res podoben praznik: kajti ves teden že proslavljajo štiridesetletni«) vladanja svoje priljubljene kraljice Viljemine in ravno da-
nes bodo z ljudskim veseljem, 7. baklami, obhodi in ognjemeti zaključili to slovesno jubilejno sedmino. Naj si nikar ne pozabimo tega ogledati, če bomo le kje utegnili, so nam še naročili.
Pripeljal se je motorni vlak. Zasedli smo udobne sedeže in zdrveli proli Arnhemu. Prav kmalu smo dospeli tja, ko smo prekoračili reko Ijssel. ki je prav za prav odtok enega rokava reke Kene proti Zuiderskemu jezeru. Ne vem, če danes tisti most še stoji? Lepa pokrajina, z nizkimi čednimi hišicami, skrbno obdelanimi vrtovi ter mirno se pasočo živino po obširnih pašnikih je gotovo v teh dneh dobila povsem drugačno lice. Marsikje smo videli ob hišicah zbrane vaščane. ko so se prijeftio zabavali. Poleg državnih zastav je povsod prevladovala rumena barva. Iiarva nizozemske kraljevske dinastije Oranje-Nassamo. Posebno smo imeli priliko opazovati ljudsko veselje in značaj holandske mladine, ko smo dospeli v Nijmegen. Oglasili smo se v karmeličanskem samostanu, kjer nam je univerzitetni profesor p. dr. Brandsma i>o-v.edal marsikaj zanimivega. Slovenci so mu dobro znani zlasti radi Apostolslva sv. Cirila in Metoda, kajti tudi Holandci imajo enakoimenovano organizacijo z istim namenom — prizadeva si namreč za zedinjenje ločenih vzhodnih cerkva.
S kolodvora grede smo srečavali po mestnih ulicah fante in dekleta, ki so se držali za roke in poskakovali ler prepevali pesmi. Toda vse njihovo vedenje je bilo kljub vsemu veselju lepo umirjeno in nikjer ni bilo videli razposajenosti ali celo surovosti. To je bilo sproščeno veselje, a v mejah dostojnosti. Nihče ni vpil ali razgrajal, nihče ni bil pijan, kar bi bilo pri nas. žalibog. skoro nujno zvezano s kakršnim koli ljudskim veseljem. Poglejmo samo oh nedeljah našo mladino, ko se vrača z izletov I Treba ji je še temel jite vzgoje.
Ulice so bile vse prepletene s pisanimi papirnatimi trakovi, prvladovala je seveda rumena barva Ob hišah so stali mladi borovci, podobno kot
pri nas brezove veje pri telovski procesiji. Baz okna pa so bile obešene preproge, kjer so bile pa ulice ožje. so bile vse preprežene z venci zastavic, z velikimi slikami raznih narodnih simbolov ler tudi s preprogami. Po oknih so viseli lampi-jončki in izložbe so bile preurejene v proslavo narodnega praznika in popularne vladarice. Otroci so imeli na glavi papirnate čepice v narodnih barvah ter vsak človek ie imel v gumbnici rumeno zaponko. Posamezni oddelki vesele mladine po deset do dvajset v gruči so venomer korakali in spontano prepevali: Lalen ons vreugde maken. u-hiK (pustite nas v veselju) in pa narodno himno: Wilhelinus van Nassauvve. bon ick du.vtsehen bloet...« (Viljem Nasavski, holandske krvi sem jaz...).
Zvečer smo se v spremstvu dveh Holandcev podali proti prostornemu igrišču, kjer je bil ognjemet. Kamor koli si pogledal, povsod se je vse trlo in vsa reka ljudi se je v spontanem veselju vila proli igrišču, kjer je nekaj stražnikov delalo red. Med švigali jem in pokanjem raket je zagorela slika vladarice, ognjene črke so sestavljale voščilo. mlin na veter se je prikazal v ognjenem blišču, vse je bilo v najrazličnejših barvah, se vrtelo in pokalo. Množica ie z vzklikanjein pozdravila vsak prizor in se nato po dveurni zabavi vračala v razsvetljeno mesto. Mladina je metala nad množico dolge rumene papirnate trakove, s tem prijetno zabava sebe in druge ter prepevala. Tudi redovniki in duhovniki v talariih ter s cigaro v ustih so bili pomešani med ljudstvom. Natrijevo luč je oranžno obsevala velikanski most preko reki' \Vaal in v parku so skrite oblofnice metale šop svetlobe v krone visokih dreves. Hiše -o bile razsvetljene. po oknih so se gugali raznobarvni lam-pijončki. Spremljevalca sla nas opozorila na le|>o razsvetljeno hišo. v kateri ie bil sedež hillerjev-ske stranke. Tu je bil sedež pele kolone, ki je čez dobro leto in pol prinesla Nizozemski lako nepričakovano hiter konec. Zgodovina teče in sc preobrača ...	F. V.
2}\oJ&toe novica
Koledar
Petek, dne 17. maja: Kvatrc. Bruno, škof; Pashal B.
Sobota, dne 18. majai Kvatrc. Erik, kralj; Aleksandra.
Novi grobovi
-j-V Ljubljani je v sredo zvečer umrl gospod Mihael Hribeniik, solastnik znane tekstilne tovarne Hribernik <V Comp. v Tacnu, Bil je star šele -17 let. Vedno jc bil zelo delaven za podjetje, imel pa je tudi veliko smisla za narodne in kulturne potrebe. Zapušča soprogo gospo Luizo, tri hčerke m sina. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred mrtvašnice v šlajmarjevi ulici 2. Blag mu spomin!
-f- Na Bledu-Zagorici je umrl gospod Ljudevit ?van, pooblaščeni graditelj in rezervni podporočnik. Pogreb bo danes ob pol štiri popoldne.
-f- V Ljubljani je v 04. letu starosti umrl gospod Jože V e n e d i g , strojevodja drž. žel. v p. in hišiii posestnik. Pogreb bo v soboto ob pol 5 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl gospod Josip Vidmar, zvaničnik drž. žel., star 54 let. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne.
-f- V Kočevju je mirno v Gospodu zaspal Jože Zupan, posestnik. Zapušča mater, ženo, štiri sestre in tri brate, med njimi Franceta, urednika Slovenskega doma . Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne iz "hiše žalosti Kovor 0 na tamkajšnje larno pokopališče.
-f- V Lučinah nad Skofjo Loko je v 13. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal Stanislav Dolinar, učenec VI. razreda ljudske šole. Bil je brat blagopokojnega akademika Rudolfa Do-linarja.
Naj jim sveli večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
Poročila sla se v cerkvi pri Mariji Pomočnici na Kakovnlku g. L e 11 a r d A d o, referent za telesno vzgojo pri kr. banski upravi, in gdč. dr. G u š t i 11 Zora, zdravnica z Viča. Priči sta bila ženinov oče dr. Lenaril Adolf, višji sodni svetnik v p., in Uušlin Fr. Mlademu in znanemu Športniku ter njegovi nevesti naše iskrene Čestitke!
— Pri ljudeh višjo starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Rc-ir. po min. soc. ik>1. in n. zdr. S lir. I.">.t83, 25. V. 35.
—	Rheinbergerjev koncert v g-molu za orkester in orgle jc bil pred 12 leti izvajan v ljubljanski stolnici in jc zbudil veliko navdušenje. V nedeljo, 19. maja oh čert na 6 ga bomo slišali v fračiškanski cer-v Kamniku. Dirigiral bo Drago Mario Šijanec, dirigent radijskega orkestra, ki si je v tujini in doma pridobil sloves kot izvrsten dirigent. Orgle bo igral fr. Kanizij Fricelj, priznani umetnik na orglah in pionir cerkvenih koncertov v Kamniku.
—	Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« je naslov knjižice, katere vsebino bi moral poznati v današnji resni dobi vsak prebivalec. V spisu, ki jc ponazorjen z lepimi rizbami, jc na kratko in poljudno popisana vsa nevarnost, ki bi ji bili v primeru vojne izpostavljeni in vsebuje navodila za ukrepe, kako si moremo zavarovali svoj dom, kaj naj si slehernik pripravi in kako naj sc postopa v zaklonišču. Knjižico jc že jeseni založil Komite tehničnega dela (Kongresni trg I. II. nadstrojije) ter jo prodajajo po 5 din v vseh knjigarnah.
—	Dar. G. Bclcc Karel je daroval škofijskemu društvu v počeščenje spomina blagopokojnega očeta Belca Aniona 200 d:n. Bog plačaj stoterno.
v Šmarju |>ri Jelšah tri službena mesta banovin-sklli cestarjev, lil sicer: odsek na banovinski cesti I. reda SI. li) Celje—Šmarje pri Jelšal—Mestinje— Hogaška -Slatina —Hogatec—meja banovina—Drma-nec od km 83,000 do km 85,000; odsek uu banovinski cesli I. reda št 20 llogalec—Majšperk—Ptuj —Sv. Bolfenk—Lenarsko—Gornja Uadgonu od lun (),iMl do km 0,000 in odsek na banovinski cesti Itelo—Zibika od km 0,000 do (1,482. Prosilci za ta niesla morajo izpolnjevali pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž, cestarjev in njih |ire-jemkih in ne smejo hiti mlajši od 23 in ne starejši ml 80 let. Lastnoročno pisano in z banovinskiin kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene h pravilnimi in zadostno kolkovnniml prilogami (rojstni in krstni lisi. domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka. zdraviliško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zliog kaznivih dejanj iz korisloljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložili najkasneje do 1. junija 1040 pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
— Darovi za spomenik padlim junakom v Gor. Radgoni. Mestna hranilnica, Kamnik 20, Mestna hranilnica Ptuj 100, dr. Igor Rosina, Maribor 20, Kunej Ruša, Celje 1000, šola Stara gora 60, Jakob Lah, Maribor 50, Bi lene Mirko, Ljubljana 50, šola Cczanjevci 35, šola Kapela 35, šola Stara cesta 10, šola Vučja vas 30, Bcrlič, Ptuj 25, šola Ncgova 25,
Šolske sestre Apače 30, »Union« pivovarna, Ljubljana 100, Jadranska Straža, Gornja Radgona 200, Kastelic Franc, Novo mesto 25, Zadravec Jakob, Središče 50, Vogler Josip in Ivan, Petanjci 300, šola Ščavnica 50, Čeh Ivan, Mala Nedelja 39, Klub kolesarjev in motociklov Gornja Radgona 1000, odborniki in člani Kluba kolesarjev in motociklistov v Gornji Radgoni na občnem zboru darovali skupno 555, Jugosla venska udružena banka, Maribor 250, Udruženje rez. oficirjev v Ljubljani 180, Miloš Osel, Maribor 100, Bezjak Ivan. Fran 50, Občinska hranilnica v Gornji Radgoni 2000, Hranilnica in posojilnica St. tlj v Slov. gor 100, Zdravilišče Slatina Radenci 1000 din (zadnjič je bilo pomotoma objavljeno 21.000 din).
Harmoniko mu je ukradel. Zupane France sc jc lahko postavljal z lepo trltonsko harmoniko, ki je bila vredna 1200 din. Odnesel 11111 jo je pa dne 5. t. 111. Preklet Jože, ki je doma v Stranjah pri Kamniški Bistrici, Oblasti ga sedaj zasledujejo.
—	Kaj vse sta cigana nakradla. Cigana Braj-dič Leopold in Brajdič Franc sta konec aprila posestniku Florjančiču Antonu ukradla moško žepno niklnasto uro z verižico, par moških škornjev in svetilko z baterijo v vrednosti 410 din. Stariču Jožetu sla odnesla nove sive hlače, britev, svilene naramnice v vrednosti 161 din, Gotencu Antonu pa črne moške hlače, vredne 250 din.
—	Številne tatvine koles. Bolčevič Mariji je nekdo v Ptuju ukrade! žensko kolo znamke Su-perbo, vredno 900 din. — Prav tako je v Ptuju nekdo ukradel moško kolo znamke Turan«, vredno 400 din, Horvatu Francu. — Moško kolo zn.
Diirkopp« je bilo v Zadvoru ukradeno Štefanu Potokarju. — Leskovšek Jože iz Ljubečne pri Voj-niku je prijavil, da mu je nekdo ukradel kolo zn.
Herkules«, vredno 1500 din. — Podrekar France iz Dolenje vasi je prijavil, da 11111 je nekdo ukradel moško kolo znamke »Triumpl«, vredno 1400 din.
po ekv$x>j/i
i^Bff^^tBVUuuiti^inouiiiir.iitaaaiBiKuaianimj itnrutaiinuttiu^fmn 1 Lad^^nmuiiri!ituiiarttiiiisnniiiuuanitKisrTiHTirjsv
*	Zagreb ima samo deset zasebnih zavetišč pred napadi iz zraka. Zagreb bi nujno potreboval vsaj 3000 zasebnih zavetišč pred napadi iz zraka, poleg tega pa še več javnih velikih zavetišč, kamor bi se v primeru napada iz zraka zatekli ljudje, ki bi bili takrat na ulici. Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba zgraditi velik predor pod Mesničko ulico, pa še tudi drugod. Za to bi bilo potrebnih 15 milijonov dinarjev, zagrebška občina pa je v ta namen določila v svojem proračunu samo 650.000 din. Mesto Zagreb bi moralo zgraditi zavetišča, zaklone in rove vsaj za približno 150.000 prebivalcev, če računamo, da bodo v primeru vojne žene in otroci zapustili mesto, del meščanov bo pa pri vojakih. Za to število bi bilo zgraditi okrog 3000 zavetišč. Tako piše zagrebški »Jutranji list«.
*	Bogato svatovanje. V vasi Koluti pri Som-boru, je bilo te dni svatovanje, ki spominja na dobre stare čase. Bogati kmet Gjorgie Frciič je oženil svojega nečaka, ki ga je, ker je bil sam brez otrok, vzel za svojega, s petnajstletno deklico. Na ženitnino je bila povabljena vsa vas. Več dni so pekli in cvrli, da bi mogli svatom dobro postreči. Zenilnina sama je trajala tri dni. V tem času so svatje pojedli dva vola, pet telet po 70 kg, pet svinj po 80 kg, 200 kokoši in 4C0 kg kruha. Za močnate jedi so porabili 120 kg masti, .125 kg sladkorja, 100 kg orehov, 30 kg marmelade, 20 kg čokolade, 25 kg rozin in 5000 jajc. Seveda so vse to tudi pošteno zalili. Popili so 100 litrov žganja in t200 litrov vina.
- S 70 leti se je naučil brati. Stari pregovor pravi; »Česar sc Janezek ne nauči, tega tudi Janez ne bo znal«. Ta pregovor pa lic drži pri nekem starem kmetu v Malem Izvoru pri Boljevcu. V svojem sedemdesetem letu se je Bogoje Lazarevič naučil težko umetnost branja. Stari mož z največjim zanimanjem zasleduje dogodke po svetu. Odkar je izbruhnila sedanja vojska, so mu morali vnuki vsaki dan prebrali časopise. Ker so se pa vnuki kmalu naveličali brati in so vsaki dan iznašli drug izgovor, sc jc starček odločil, da bo v starosti nadomestil, kar je v svoji mladosti zanemaril. Prosil je učitelja, da ga jc začel učiti brati in s pridnostjo
Obveščen je bil tudi s'n pokojne, ki je takoj odredil voe, kar jc bilo potrebno za pogreb. Poslal jc svojega pomočnika s kolesom v Glino, da naroči krsto in vence, za njim pa je poslal voznika, ki naj bi pripeljal krsto. V Glini so krsto in vence naložili na voz in odpeljali proti Virginmo6tu. Ko so bili na po! pota, jim je prihilel nasproti drugi trgovčev pomočnik in sporočil nenadno vest, da je trgovčeva mati vstala od mrtvih. Krsto naj takoj vrnejo mizarju in zahtevajo denar nazaj. Ko so pripeljali krsto k mi-zr.rju, je ta ni hotel vzeti nazaj, nastalo je prerekanje, končno so se pa pogodili po salomonsko: mizar je vzel krsto nazaj in jc vrnil polovico denarja pod pogojem, da stara Petra umre v enem mesecu, bo dal krsto za vrnjeno polovico denarja, če pa ostane živa, pa ostane polovica denarja mizarju. Ko so sc kupci krste vrnili domov, so namesto pogrebščine obhajali »vstajenje« stare Petre, ki je samo navidezno umrla za par ur.
*	Pogrešan bogataš. Že nekaj dni po vsem Src-mu iščejo bogalega kmeta Mika Radosavljeviča iz vasi Rivice pri Irigu. Kmet je prišel v Rumo, da bi zmlel dve vreči pšenice. Nato jc izročil svoj voz z moko sorodniku Nikoli Puziču, da ga pelje domov, sam pa je odšel v bližnjo vas Voganj. Od tega dne ni za njim nobenega sledu. Njegova sestra je naznanila oblasti, da jc brat izginil. Ugotovili so, da sploh ni bil v Vognju. Ker jc kmet imel pri sebi večjo vsoto denarja, sumijo, da je bil izropan ali celo umorjen.
*	Prva letošnja žrtev kopanja v Savi pri Zagrebu. 18letni Fran jo Letonia se je s svojimi tovariši kopal v Savi blizu Trnja pri Zagrebu. Ko jc zaplaval proti sredini reke, jc začel mahati z rokama in nato izginil v valovih. Njegovega trupla še niso našli.
*	»Popravljalcc orgel« sit življenja. Te dni je
že drugič poskusil samomor Milje,tiko Falovič, ki jc zaprt v Dubrovniku, ker je pred mesecem dni zagrešil celo vrsto goljufij od Biograda do Herceg Novega. Po raznih krajih jc nastopal kot popravljalcc orgel, iz katerih je vzel kositarne piščalke in jih zamenil s pločevinastimi. Tako je v Konavlih odnesel 28 kg koeitarja. V Herceg Novem in po drugih krajih Dalmacije je zagrešil razne druge goljufijo in tatvine in ga išče že več sodišč. Pred 11 dnevi je poskusil izvršiti samomor; ko je v bolnišnici ozdravil, so ga spravili nazaj v znpor. Te dni ie pa požrl več kosov stekla in so ga spet prepeljali v bolnišnico.
Ljubljana, 17. maja
Gledališče
Drami Petek, 17 maja ob 15; »Hamlet«. Dijaška predstava za ljubljanske srednje šole. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, 18. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje in poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 25 din navzdol. — Nedelja, 19. maja: Asmodej Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 17. maja: »Tosca.« Izven. Gostovanje zagrebške sopranislinje Tee Labošcvc in ruskega baritonisla Borisa Popova. Znižane cene. — Sobota, 18. maja: »Klcopalra « Red A. — Nedelja, 19, maja: »Traviata.« Izven. Gostovani» ooslovil-na predstava Vanje Levenlove.
Radio Ljubljana
Petek, 17. maja: 7 Jutranji pozdrnv — 7.01 Nu]>ovedi. poročilu — 7.1' Pisan venček veselili zvokov (plošče) — ti Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Svetinj (okr. Ptuj), izvajajo učenci in učenke ljudske šole — 12 Iz narodne zakladnice (plošče) — 12.30 Poročila in objave — H Napovedi — 13.0.2 Opoldan, koncert Radij, orkestru — 14 Poročila — 14.10 Tedenski |>rc-gled Tujskoprometne zveze — IN Ženska ur;i: Okrasni vrtovi (g\lč. Grusseli Rut.) — 18.20 Hi-zet: 1,'Arlesirnne. silita (plošče) — Is.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi, jioro-čilu — 19.20 Nnc. ura: Slovenska dramatika v prošlosti in sedanjosti (Božidar Borko, urednik v I,j.) — 19.40 Objave — 19.50 Kotiček SPD: Pomlad nn Krvavcu in Vel. planini (II. Jordan) — 20 Plesni zvoki (plošče) — 20.30 Večer skladb L. M. škerjanea in M. lomen. Sodeluje ga. T. Maroltovu, prof. I', šivic (spremijeva) in Radij, orkester — 22 Napovedi. jHiročila — 22.13 Duel harmonik (brata Goloba).
Drugi programi
I!
Drama mladega zakonskega para, I ju ta o v ni roman dvojice
mladih ljudi, ki pod udarci težkega vsakdanjega življenja pri šel do končnega spoznanja, da spadata drug k drugemu, da sla ustvarjena drug za drugega!
• Zaljubljena na prvi pogled...
Danes premiera!
Ob 16.. 10. in 21. uri
Carole Lombard in lames Stewart
Film lople, vedie in zabavne vsebine, nežnih in
pretresljivih prizorov! KINO UNION Telefon 22-21
Rnhhll RrPPII deček z zlat m glasom, popularen in znan pod priimkom D"lf 191J Bi CCIB „maU 6 letni Caruso", v prekrasnem glasbenem filmu, pjln čarobnega pet|a in najlepših melodii skladatelje anj iz »Snegulč ce«, Film, ki ga bo z uiitkom gledalo staro in mladol
KINO SLOGA, telefon 27-30. Premiera danes ob 16, 19 in 21
mm
—	Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem lislu kr. brniške uprave dravske banovine z dne 11. maju 1040 St. 38 mesta |>ogodlienili zdravnikov za s|ilošno prakso za zdravniške okoliše Domžale, Lilija in ItogaSka Slatina s sedeži v omenjenih krajih Mesečni honorar zdravnika v Litiji in v Hogaški Slatini, znaša 1,30 din, v Domžalah pa 200 din. Prošnje je vložili do 1. junija 1040 do 12. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne, TyrSeva c. 5-1.
—	S. Š. M. je v počastitev 201elnice smrli bla-gopokojnega ravnatelja H. Schrcincrja darovala dekliški in deški ljudski šoli v St. Juriju ob j. ž. 200 dinarjev za revno šolsko deco namesto venca na grob pokojnika. Šolski vodstvi se za velikodušni dar najiskreneje zahvaljujeta.
—	20 ponarejenih jjetstotakov. O binkoštih sc je kot blisk razširila govorica po Prckmurju, da krožijo po deželi ponarejeni petstotaki Te govorice so imele svoj izvor iz nenadne aretacije mladega kmečkega fanta, ki je hotel v Šalovcih pri Hodošu spraviti v promet ponarejeni bankovec za 5C0 din. Fant je prišel v neko trgovino in zahteval tobak, vžigalice in cigarctc. Nakuplicno je holel plačati z novim petstolakom, ki pa se je Irgovcu takoj spočetka videl sumljiv. Ko ga je natančneje pogledal jc videl na njem nedostatke, ki so kazali, da je ponarejen. Fanta je zadržal in poklical orožnike, ki so ga preiskali in našli pri njem 20 novih barkov-cev po 500 din, ki so bili seveda vsi ponarejeni. Po obširni preiskavi, ki so jo uvedla oblastva, je bilo izsledenih nekaj sokrivccv. Zdi se, da se ponarejevalcem'ni posrečilo v drugih krajih soraviti v promet ponarejene petslotakc. Preiskava ho gotovo odkril« marsikaj zanimivega, o čemer bomo poročali. Ljudstvo opozarjamo k previdnosti pri sprejemanju petitotakov od nepoznanih ljudi.
_ Razpisana mesta bannvinskih rostarjev. Banska uprava razpisuje pri okr. cestnem odboru
in vztrajnostjo sc je v nekaj mesecih tolika naučil, da sedaj že sam lahko bere časopise.
*	Osječani zahtevajo večjo podporo za gledališče. Te dni so imeli sestanek ugledni meščani 'n zastopniki kulturnega življenja v Osjcku. Na sestanku so govorili o tem, da se začne akcija z ozirom na lianovinsko podporo osješkemu gledališču, (<i jo je gledališka uprava v posebni resoluciji zahtevala. Da bi mogli uspešno delovati drama in opera, bi bilo treba na leto 2,200.000 dinarjev. Ker pa jc gledališče dobilo znatno manjšo podpor, opera ne bi mogla delovati. Sedaj so začeli po Osjeku pobirati podpise in bo odpotovala v Zagreb posebna deputacija, da prosi bana za povišanje fiodpore.
*	50 kilogramov težkega soma jc ujel neki ribič v reki Glini. Ribo jc takoj razprodal pa 10 dinarjev kilogram.
*	Peš iz Zagreba v Split. Dva brezposelna natakarja. ki sta upala, da bosta v Splitu dobila delo, sta se podala iz Zagreba peš v Split, kamor sta prišla četrti dan, vsa izmučena. Za vožnjo z vlakom nista imela denarja.
*	Žalosten konec nasilnega očela. V Orelio-večki pri Varaždlnu je 10 letni kmečki sin Slavko Galica ustrelil svojega očeta, ki je v svoji hiši uganjal pravo tiranstvo. Brez vsakega povoda je neprestano prelepaval svojo ženo in otroke. Pred meseci jc pognal od hiše ženo in vzel k sebi mlado dekle, v kalero se je zagledal. Ker jc sin Slavko odkrito kazal svojo mržiijo proti očetovi ljubici, ga je oče neko noč napadel, ga vrgel na tla in pretepal, nakar jc še dekle izlilo svojo jc/o nadenj. Slavko jc nezavesten obležal. Ko sc je spet zavedel. je zgrabil puško, se s|ilazil v očelovo sobo iu uslrclil očeta. Po dejanju sc je sani javil orožnikom.
*	Na mrtvaškem odru oživela. Nedaleč od Vir-ginmosla ie umrla 74lctna Petra Grevar, trgovčeva mali. V hiši je zavladala velika žalost. PrcobleMi so starko, jo položili na mrtvški oder in prižgali sveče ob njej. Sosedje so jo začeli hoditi kropit,
*	Od lakote umrl sredi Križevcev. Pretekli ponedeljek zjutraj so našli v Križevcih v hlevu tamkajšnjega odvetnika dr. Pompera mrtvega 611elnega ubožca Stjepana Mlinariča. Kakor je ugotovil zdravnik, je ubožec umrl od lakote
*	Hude kazni za roparski napad. Pred zagrebškim okrožnim sodiščem 6ta se le dni zagovarjala brata F"ranjo in Vinko Kukec iz Bistre zaradi roparskega napada na krnela Avgusta Simuniča na Kraljevem vrhu. Oba sta svoje dejanje priznala. Obsojena sta bila Vinko Kukec na 12 let robije, njegov brat Franjo pa na 7 let. Plačali morala tudi 8500 dinarjev za prestane bolečine Šimuniču. Obtožena sta bila tudi podobnega roparskega napada v Ja-blanovcu, pa sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Vinko Kukec se je pritožil, Franjo pa je kazen sprejel.
*	Mati je morala gledati smrt sina. Orožnikom se je končno posrečilo, da so prijeli rnzlmjnike. ki so te dni izvršili strahovit /ločin v vasi Vrhoven v Bosanski Poštnini, o katerem smo /c poročali Družina Cvitkovič je ciiu nnilmgutcjših v Posavini. Pretekli teden stn prišla ponoči dva zakrinkana rnzliojiiiku v hišo Mure Cvitkovičeve ter / grožnjami zahtevala od nje denar. Mara se jo upirala, končno je pn odnehala. Ker pa razbojnika pri njej nista nušlu dosti denarja, sta /ahtcvulu, du ju Mara pelje do hiše svojega sina. ki je trgovec. Mura tega ni hotelu storili, ker je slutila, dn hočeta ru/.bojniku sina ubiti, ru/.bojniku sla jo pu /. mučenjem prisilila, du je šla z. n j ima. Skozi temno noč jc morala vodili razbojnika vlo liišc svojega sinil, med potjo pn stn j<> razbojniku neprestano mučila, ker m- je še vedno ujiiralu. Ko so prišli do sinove hiše, si razbojnika nistn uptilu iti v hišo. marveč sta zahtevala od Mure. da pokliče sina ven. Spočetka Mam lego ni hotelu storili, razbojnika sla jo pu tuko dolgo luučilu, da je končno poklicala
Petek. 17. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (VUA. Y1JB 49.19 oz. 49.18 m, 6100 kc: VUF, Yl.'G 19.69 m. 15240 kc. lOkvv); 19.40 Poročila v slovenščini. — Belgrad-Zagreb: 20.10 Simf. konc. — Bratislava: 19.20 Slovaške narodne. — Praga: 17.50 Kom. konc. — Beromiinster: 20.45 Kom. konc. — Budimpešta: 19.30 Opern. — Bukarešta: 19.35 Opera. — Slockholm-Hdrbv: 19.30 Lahka glasba. — Trst-Milan: 17.15 Violina. 21 Simf. gl. — Rim-Bari: 21 Mnscagnijcvc skladbe. — Florenca: 21.30 Ork. konc. — Sottcns: 20.45 Lahka glasba.
Sestanki
Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni mesečni sestanek v soboto, 18. maja ob 20 pri Slamiču. Vabljeni vsi člani
Naše dijaštvo
Savičarke! Drevi ob pol 8 bo v Beli dvorani »Uniona« redni članski sestanek. Naslov predavanja je »O Prckmurju in Prekmurcih«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike Pridite vse!
Dijaške kongregacije. Za svetovni Marijanski dan bo 19 maja skupna maša z obhajilom oh 7. v stolnici za dijake, pri sv. Jožefu za dijakinje. Popoldne pa akademija ob 5 v frančiškanski dvorani. Na sporedu filmsko predavanje g. prof. Jarka Mlakarja: Marija po svetu, Vabljeni tudi starši! Vstopnine ni! Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet (Dnnai-ska) cesta 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 m mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
sina, ki je prišel ven. Ko je videl mater med rnzlmjiiikomti, mu jc takoj postalo vse jasno. Skušal se je upreti razbojnikom, pa je en razbojnik potegnil samokres in ustrelil sina Ko jo muli videla, kako ji umira sin. se je onesvestila Kmetje so slišali streljanje in so prihiteli iz svojih hiš. nakar sta razbojnika pobegnila. ne da Iu dosegla s-oj namen. Muro so kmetje hudo ranjeno prepeljali v Ijolnišnico. Orožniki so takoj zasledovali razbojnika. Prijeli so dva sumljiva človeka, ki slu končno priznala, da sta izvršila grozni umor. Sta to Marijan Pavlovič in Stjepan Zalič,
* Posledica pozabljivosti. Blagajnik koprivni-škega kolodvora višji železniški kontrolor Ivan Zcm-Ijič jc na binkoštno soboto na svoji pisalni mizi pustil 9900 dinarjev, ki jih ie pozabil zakleniti v blagajno. Ko se je v ponedeljek vrnil v svojo pisarno, je opazil, da mu je bil ukraden ves ta denar, ki je obstojal iz dveh bankovcev po 500 dinarjev in 89 bankovcev po 100 dinarjev. Čeprav je bila takoj uvedena preiskava, ki jo jc poleg policije vodil tudi odposlanec ravnaletjslva državnih železnic, doslej še niso mogli ugotoviti, kdo je denar ukradel.
Anekdota
Ko je Benjamin Franklin potoval po Angliji, ga jc po Norvvichu spremljal bogat tovarnar sukna. Razkazoval je Franklinu sukna, ki so bila namenjena za Italijo, Nemčijo, Ameriko in Indijo, ter se je pohvalil 6 svetovno trgovino svojega rojstnega mesta. Dan poprej pa si je Benjamin Franklin sam ogledoval Norvvich in videl veliko ubožcev, ki so imeli na sebi same krpe.
»Zdi se mi,« reče Franklin zamišljeno, »da za Norwic'n ne izdelujete sukna.«
Kako je to, da nosite naočnike proti soncu, gospa Bočanova?«
Poglejte sem; moj mož mi jc kupil nov pr»tau z dcnianlom.«
Magoličeva razstava
Plemenit namen je združil naš ugledni meščan in slikar Srečko Magolič z estetskim užitkom, ko je priredil razstavo svojih najbolj dovršenih del v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani ob svoji osemdesetletnici Ne samo, da vso vstopnino dobi mestni socialni urad za podporo revežem, ampak gre tudi ena petina izkupička prodanih slik v isti namen
Veliko je Magcličevo delo in lep kos slovenske domačije je upodobljen v njegovih slikah. Posebno je vzljubil Barje v njega spomladanskem brstenju, poletnem razkošju in gorečih barvah jeseni. Toda tudi naše Alpe je njegov čopič zajel, njih temne lesove in prozorne vode; šel pa je tudi na jug in nam podaja njega bleščeče morje. Ima svoj način izražanja naše prirodne lepote, ki ugaja posebno enostavni ljudski duši; zato imajo Mago-liča radi široki sloji. Občudujejo njegove slike, ki so tako blizu njihovemu gledanju narave in zato je njegova razstava tako zelo obiskana. Naj si jo ogleda, kdar je še ni, in tako izkaže priznanje pridnemu delu njegovega čopiča in Magoličevega ustvarjanja, iz katerega se čuti tolika ljubezen slovenske prirode. Obenem bo obiskovalec s tem, v ča su, ko je toliko bede, pomagal prizadevanju našega mesta, da se olajša bridka usoda tolikih! Razstava je odprta vsak dan od 8 dopoldne do 6 popoldne.
Devetdesetletnica
g '-K',1	90 let življenja je
jI jJsfe^Štfc g	lepa, častitlpva sta-
""	rost in vsak, komur
gre dobro, si jo želi dočakati. Stara skušnja pa velja, da je le malo tistih, ki so imeli v življenju radostno pot, pa bi doživeli tako visoko število let. Naša današnja slav-ljenka v svojem življenju ni imela radostne poti. — Marija D r a g a r, vdova po železničarju, ve povedati o mnogem hudem, ki jo je na njeni dolgi življenjski poti zadelo, pa je le vztrajala. Dosti udarcev usode je morala prenesti, dosti trpljenja, izgubila je moža, njeni otroci so že davno pomrli, tudi vsi vnuki razen enega. Sedaj živi osamljena ob skromni pokojnini. Marija Dragarjeva se je rodila v Šmartnem pri Litiji 17. maja 1850, torej istega leta in istega meseca kakor pokojni nadškof dr. Jeglič. Njeno dekliško ime je bilo Golobar. Ljubezniva ženica se prikupi vsakemu, ki jo pozna. Vse udarce je prenašala vdana v božjo voljo. Ima še zelo dober spomin in se še prav dobro spominja mnogih podrobnosti iz svoje mladosti. Bog naj jo ohrani zdravo in zadovoljno do skrajnih mej človeškega življenja, po smrti pa naj ji njeno trpljenje na zemlji bogato poplača v nebesih.
H Kino Kode/jevo te/.4i-64
Danes ob ?0'30 jutri ob 17. in 20'30 velefilm o herojskih podvigih piratov, ki so rešili domovino!
Gusar Lafite
Režija Cecil B. de Mille. — Friderik Marcb, Frančiška Gaal.
Roman nekega spahiie
Film o ljubezni in trpljenju franc. kolonialnih vojakov v neizmerni Sahari.
1 Akademija >Otrok za otroka«, ki bo v soboto, 18. t. m. ob 7 v frančiškanski dvorani, je še vsako lelo privabila mnogo prijateljev naših otrok. Tudi letos bo spored zelo pisan. Obsega petje posameznikov in zborov, deklamacije, prizore, kratke igrice, rajanje s petjem itd. Mali harmonikarji bodo v odmorih izpopolnjevali program. Nastopajo skoraj vse mestne šole in otroški vrtci. Zlasti malčki iz vrtcev so bili vsako leto predmet občudovanja v svoji prisrčnosti in naravnem kre-tanju na odru. Vabimo nele starše, ampak vse prijatelje šolske mladine, ker je dohodek prireditve namenjen revnim otrokom. Akademijo prireja mestni socialni urad s sodelovanjem šol. Priskrbite si pravočasno vstopnice v preclprodaji v pisarni »Pax et bonum«. Dobe se v petek od 9—12 dopoldne in 3—6 ppoldne ter v soboto od 9—12 in od 5 dalje pa pri blagajni v pasaži.
1 Slomškova družba Ljubljana-mesto vabi svoje članstvo in somišljenike na izlet v škofjo Loko, ki bo v nedeljo, 19. t. m. Odhod z vlakom ob pol 14. Pridite polnoštevilno.
1 Odbor frančiškanske prosvete poziva člane, da plačajo članarino najkasneje do 1. VI. 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na raz-jtolago za sprejemnje članarine vsako sredo in soboto od 5—7 popoldne.
1 Ruska Matica v Ljubljani sklicuje v nedeljo, 19. t. m. ob 14 v dvorani hotela Tivolija redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostne udeležbe bo istotam in istega dne ob 15 pri vsakem številu navzočnih sklepčni ponovni občni zbor.
1 Nabori mladeničev in pregledi starejših obveznikov v Mestnem domu so za enkrat ukinjeni. Nadaljevanje in vrstni red bo objavljen v dnevnikih. Prizadeti naj pozive shranijo.
1 Pregled unliorme in vojne opreme rez, častnikov v Mestnem domu ie do nadaljnjega odložen.
1 V počastitev spomina blagopokojcie gospe Angelce Majaroncve iz Borovnice sta gg. Konštantin in Marta Potočnik poklonila din 301) podpornemu skladu za slepe otroke. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju.
! Razstava Elde Piščančeve ho odprta samo do 23. t. m. Zato svetujemo ljubiteljem likovne umetnosti, da si razstavljena dela ogledajo pravočasno. Piščančeve razstavlja okoli 50 del (olj, monotipij in akvarelov), ki nazorno kažejo stremljenje za č:m do-vršenejšem delu. Vstop v razstavne prostore je brezplačen.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Mestna ustanova za absolvente arhitektonskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani. V smislu sklepa mestnega sveta ljubljanskega z dne 19. aprila t. I. razpisuje mestna občina ljubljanska to ustanovo, ki jo vsako leto podeljuje župan mesta Ljubljane. Ustanovo lahko dobi diplomiran absolvent arhitektonskega oddelka tehniške fakultete, ki je slovenske ali druge slovanske narodnosti, v dobi treh let po diplomskem izpitu. Kandidat za ustanovo mora z najmanj tremi, razsodišču jired-loženimi deli dokazati, da ima arhitektonsko ustvar-jajočega duha in da se bavi s problemi, ki so pomembni za napredek arhitektonske kulture sploh, ali s takimi, ki se posebej tičejo Ljubljane. Obenem mora navesti konkretno, v kakšen namen namerava porabiti nagrado, in se obvezati, da bo izbrano nalogo, ki je lahko arhitektonsko raziskovalna ali pa se nanaša na kak konkreten arhitektonski ali urbanistični problem ljubljanskega mesta, izročil arhivu te ustanove pri mestni občini, kjer bo pričala o uspehih te ustanove in bo služila drugim za študijski pomoček. Rok za predložitev prošenj je 15. julij t. I.
I Cesta vzdolž kazinskega vrta mora biti za vozni promet zaprta, ker jo potrebujejo za fMadanje gradiva pri urejanju ckolice spomenika kralju Aleksandru L
1 Mtasanti mestne elektr. odslej ne bodo več po večkrat na mesec hodili k strankam zaradi plačila računov za porabljeni električni tok, ker je toliko poklicanih na orožne vaje, da so drugi že itak zaposleni čez glavo. Zato mestna elektrarna Ijub-
SAMO ZA RES DOBRE ŽIVCE!
ljanska vabi vse odjcmalcc toka, naj inkasantov mestne elektrarne nc odslavljajo in si ne določajo sami poznejiih terminov za plačilo, ker inkasantje odslej nikakor ne hodu mogli k strankam več kot enkrat na mesec. Hkrati pa mestna elektrarna opozarja, da mora irkasant v primeru, če ne prejme plačila takoj ob prvi predložitvi računa, brez nadaljnjega odklupi tok in 6e na razne reklamacije zaradi odklopa mestna elektrarna pri neplačanem računu v nobenem primeru ne bo mogla ozirati.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Od|>rta od 8 d-.ipoldne do G zvečer.
1 ^Zaljubljena heštija« (Brodolom) — velika senzacija sezije — v Kino Matici. Znano je vsem čitateljem. da res veliki umetniki igrajo le izbrane vloge v filmih. Tako je tudi s prvim karakternim igralcem Amerike slavnim Charlesom Lauglho-noni. Videli ga bomo zo|>ot v pustolovskem filmu »Zaljubljena hešti ja r (Brodolom). To pot pa nam film prikazuje scene, ki si jih nihče ne more zamislili. Prepričevalno je podan brodolom in razburljivi, strašni, krvavi dnevi na morju. Charles Laugthon nastopa kot abnormalni gusar, kot ari-stokrat, kavalir, ubijalec in zopet sentimentalni ljubimec. Samo on je v položaju odigrati to vlogo. Spomnite se njegovih filmov »Bedni«, >Upor na ladji Bounty«, »V znamenju križu«, »Henrik VIII., in prepričali se boste, da je najsijajnejša njegova vloga v filmu »Zaljubljena heštija«. Seveda je film primeren za obiskovalce res dobrih živcev. Premiera je <lar.es v Kinu Matici.
1 Ilobby Breen, mali šestletni Ca rušo v kinu Slogi. V ribiškem pristanišču mesta San Fran-cisco živi mirno in zadovoljno sicilijanski ribič Carlo s posinovljencem Tonyjem in ljubkim udomačenim tjulnom. V njunem življenju pa nastane velika sprememba, ko pride Stella, žena umrlega Carlovega brata s svojim sinom Rudolfom. Tony pobegne od doma. Med tem se Carlo ostro spre zaradi dečka s Stello in nažene njo in Rudolfa od hiše. Tony se povrne domov, kjer zavlada v srečni družinici spet blagi mir. Tony ni nihče drugi kot mali Bobby Breen, deček z zlatim glasom, tnali Ca rušo Bobby Breen jioje v tem filmu šest za-• nosnih sicilijanskih popevk. Premiera tega prele-I pega filma je danes!
PREM1JERA DANES OB 10,19,21
KINO MATICA
TKLF.KON STKV.ai-LM
PRVI K A R AKTE R N I IGRALEC AMERIKE
CiHI&RLES LAUGHTON
nepozaben iz filmov: »V ZNAMENJU KRIZA«, »HENRIK VIIU, »BEDNI« in »UPOR NA BRODU B'JUNTY« -- —v največji seiuuciji sezije
ZALJUBLJENA BESTIJA
Volofllm strahovitih nrl/orov. močnejši od vseh Frankensfeinovlh dej. - Prikazuje Inirnn. krvavo dni na _morju, čudna Ijubavna čustva abnormalnega človt-ka ;uis<oKrala. fcav«'li<a i»iisar.|n In iihtjalra._
(BRODOLOM)

Bitka pri Sedanu 1870
Bitka pri Sedanu 1870. leta (1. sept.) je prinesla Nemcem odločilno zmago nad cesarsko francijo. Večkrat se ta zmaga imenuje tudi francoske Can-nae. V bilki pri Sedanu je Aloltke popolnoma obkrožil francoskega vrhovnega poveljnika Mac Ma-hona in po enodnevni bitki prisilil Francoze k predaji. Mac Mahon je bil ranjen že takoj zjutraj in je bitko čez dan vodil general Ducrot, ki je skušal cesarske čete rešiti ob Meusi proti severu, a se mu ni posrečilo. Istočasno se je pojavil tudi francoski general \Vimpffen in pokazal povelje, da je on imenovan od vojnega ministra, da prevzame poveljstvo nad četami. Oba generala sta izdajala vsak svoja povelja, ki so si nasprotovala in sta tako sama povzročila popolno zmedo med francoskimi četami. Posledica je bila, da so se jiroti večeru francoske čete znašle v kotlini na ozkem prostoru obstreljevane od 456 nemških topov. — Wimpffen se je zaradi lega ponoči udal. Nemci so zajeli 11)4.01)0 mož, 55S topov ter cesarja Napoleona, ki jc bil pri četah. Francozi so v bitki izgubili 17.000 mož, Nemci pa 9000.
Sedan je bil do leta 1S75. močna trdnjava, sedaj pa je vključen v Daladierovo bojno črto. Reka Meuse pretaka mesto po sredi. Kraj šteje 20X00 prebivalcev in je važno železniško križišče.
Ptuj
Muzejsko društvo v Ptuju ima v ponedeljek, 20. t. m. ob 17. v prostorih mestnega Ferkovega muzeja svoj redni občni zbor z običajnim dacvnicn redom. Udeležba jc za člane obveznal
Drevi ob 20 (v petek) bo v Mestnem gledališču zaključna predstava Dramskega društva v Ptuju: »Martin Krpan.«, v dramatizaciij Žižka in Smaska.
Tujsko-prometno društvo v Ptuju ima v soboto, 18. t. m. ob 20 v Švicariji v Ljudskem vrtu 6voj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, na katerega društvo vabi vse člane in prijatelje. Ob tej priliki bo imel zanimivo predavanje g. prof. Gor-janc Leopold
Požar. V Gorišnici pri Sv. Marjeti je te dni izbruhnil požar v gospodarskem poslopju poscstnice Neže Sivko. Ogenj je bil kmalu po požarni brambi zadušen, tako da škoda ni prccejšnja. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Kranj
Smrt blage matere. V Kranju je po dolgi in ležki bolezni v 71 letu starosti umrla gospa Marija Benedik. Rajna je zelo zgodaj izgubila moža, kateri ji je zapustil 4 nepreskrbljene otroke. Veliko se je trudila in delala, da je mogla preživljati in izšolati svoje otroke, katere je vzgojila v pristnem krščanskem duhu. Njeni otroci so bili vneti delavci pri bivšem Orlu in pri vseh naših kulturnih organizacijah. Njen najmlajši sin Valentin je jjostal duhovnik in je sedaj ekspozit na Lokah pri Zagorju. Pokojne Benedikove mame se bodo gotovo z veseljem spominjali mnogoštevilni bivši kranjski dijaki, katerim je bila rajnica dijaška gospodinja. Ni ji mbila samo gospodinja, marveč tudi prava vzgojiteljica. S svojo nejirisiljeno pobožnostjo in lepim zgledom jih je vzgojila lako, da se jih je več posvetilo duhovskemu poklicu, drugi so pa dobri krščanski lajiki, ki sedaj zavzemajo ugledna mesta v našem javnem življenju. Naj ji bo dobri Bog plačnik za vse, kar je dobrega storila v svojem življenju. Užaloščenim sinovom in hčeri, ki so izgubili dobro mamico, naše iskreno sožalje. Pogreb bo danes ob 17 s Cojzove ceste na farno pokopališče.
Dvojni samomor. V gozdu pri čirčičah, so včeraj ljudje našli dve mrtvi trupli, v katerih je policija spoznala 31 letno tovarniško delavko Kun-stelj Silvo iz Cirčič in 25 letnega čevljarskega |5o-močiiika Cvenkelj Antona iz Alošenj pri Brezjah. Cvenkelj je prišel na dvodnevni dopust in je ustrelil z revolverjem najprej svojo zaročenko Kunstelj Silvo, ki se je zgrudila od dveh strelov zadeta v glavo, nato pa si je pognal še sam kroglo v glavo.
Kamnik
Orjjle in čelo se pri naših koncertih redko sli-šita. Zato nam bo nudil tem večji užitek nedeljski koncert v frančiškanski cerkvi, kjer bo čelist prof. Čenda Šeldbauer izvajal Rheinbergerjevo »Elegijo« in »Večerno molitev«. Na orglah bo spremljal lr. Ka-nizij Fricelj. Vslopnice za koncert se dobe na frančiškanski portL	i
Vrhnika
Koncert narodnih pesmi priredi v nedeljo Fantovski odsek Ljubljana-Kokodelski dom. Vršil se bo ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki. Vljudno vabimo vse naše prijatelje, da si vstopnice za ta koncert nabavijo že v pred-prodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10—12 na Vrhniki v Rokodelskem domu.
Skupina francoskih malih tankov. — Nove frnttCoske lokomotive, ki vozijo s 600 tonami z brzino 140 km na uro in vlukc z manjšo obremenitvijo s hitrostjo ioo km na uro.
ŠPORT
Avtomobilska ocenjevalna vožnja
V	nedeljo 19. t. ni. bo Slovenski avtomobilski klub priredil ocenjevalno vožnjo na progi Ljubljana — Kamnik — Kranj—Tržič—Lesce —Ljubljana. Proga je dolga 128 km. Ocenjevali bodo slartanjo (pospeševanje brzine), zaviranje in upravljanje vozila. Poleg omenjenih ocenjevanje bo še brziu-ska preizkušnja vozil na Sorskem polju.
Slart ho ob 7 zjutraj na Kongresnem trgu. -Pravico udeležbe ima vsak avlomobilist, kakor ludi motociklist. Pri avtomobilih so določene 4 kategorije, pri motociklih pa jirav tako t. Vsakdo more startati samo v ustrezajoči kategoriji. — K tekmovanju bodo pripuščene tudi posamezne eki|>e iz treh vozil enake znamke in kategorije. Udeleženci, ki starlajo v ekipah, se ocenjujejo v s|)lošni in ekipski oceni. Ocena hrzinske vožnjo na Sorskem polju nima na končni placement nobenega vpliva. — Na vsej progi bodo tudi kontrole. Zmagovalec je v vsaki kategoriji oni, ki prejme najmanjše šlevilo točk. Od eki|> pa zmaga ona, ki ima skupno najnižje šlevilo kazenskih točk. Nagrajeni bodo prvi trije v vsaki kategoriji. Ekipe prejmejo diplome. — Tekmovanje se vrši ob vsakem vremenu.
Razpis Maratona ob 10 letnici obstoja
Tekmovanje bo v nedeljo, dne 19. maja ob 9 na stadionu SK Železničarja:
Spored tekmovanja: Tek 100 m jun. B, rojeni 1924—1925; tek 100 m jun. C, roj. 1922—1923; tek 100 m sen , roj. 1921 in starejši, (predtekmovanja). Met krogle T/t kg seniorji in omladinci (roj. 1922 in starejši). Met diska 1M kg junioria B-C (rojeni 1. 1922—1925). Tek 400 m sen. "in omladinci — pred-tekmovanje. Skok v daljavo sen. in omladinci. Skok v višino sen. in omladinci Tek 100 m — finale za vse skupine. Tek 400 m finale Tek 1000 m jun B-C (roj. 1922—1925). Met diska 2 kg sen. in omladinci. Skok ob palici — sen., omladinci, jun. C. Tek 500 m — sen. Štafeta 4X100 m.
Pra vico tekmovanja imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov, včlanjenih v JASu. — Prijave je poslati do 17. maja do 12. ure na naslov: Smerdel J., Maribor, Gosposka ul. 23. — Vsak klub naj prijavi v vsaki disciplini le do 6 tekmovalcev (pri isti panogi za vse letnike skupaj 6 tekmovalcev) razen za tek 1000 in 5000 m. — Poznejše prijave se bodo upoštevale le proti prijavnim 5 din za osebo in točko. — V ostalem se bo vršilo tekmovanje po pravilih in pravilnikih JSAa.
Športni drobiž
Ligaški klubi nn severu države bodo pričeli s pokalnim tekmovanjem. Ker so vsi ligaški klubi — razen onih šestih najboljših — brez pravega š|iorlnega sporeda, so sklenili, da bodo pričeli s prijateljskimi tekmami in mednarodnimi srečanji. V Subotici so se sestali delegati klubov, da se pogovore o leh tekmah. Sodelovali naj bi Bačka in ZA K iz Subotice. Vojvodina iz Novega Sada, Bata iz BtTrova in osiješka Slavija. Igrali pa bodo klubi vsak z vsakim po dve tekmi. Vse lako izgleda, da bodo prva srečanja že to nedeljo. »
V	srnin kasno phpnl<lrir sa bili izžrebani pari za mednarodno tekmovanje v tenisu med Italijo in Jugoslavijo. Italijane je pri tej jiriliki zastojial
zvezni kapetan, podpredsednik Kozzini.
*
D rjanovii, ludi p r i nas znani igralec osješko Slavije, bo v kratkem odpotoval v Ameriko k svojemu očetu. Potoval bn jireko Japonske. ¥
Žrebanje za mali Srednjeevropski cup bo dno 19. maja v Budimpešti.
v
Na Teloro se bosta sestali v Torinu nogometni reprezentanci visokih šol Italije iu Madžarske.
*
Po včerajšnji nogometni tekmi za državno prvenstvo med sarajevsko Slavijo in zagrebškim Gradjanskim, ki je končala 2 : 1 z« Slavijo, izgleda sedaj prvenstvena tablica šestih konkurentov sledeče:
Slavija	3 3 0 0 4:1 6
BSK	3 2 10 7:45
Hajduk	3 1116:43
Gradjanski 3 1 0 2 5: 5 2 Jugoslavija 3 1 0 2 6:7 2
Hašk	3 0 0 3 4 :11 0
*
Prva relilca kolesarska dirka v Nemčiji je bila 28. a|irila, kateri je prisostvovalo nad 80.000 gledalcev. Tri kilometre dolgo |>rogo je bilo treba prevozili 35 krat. Udeležba vozačev je bila odlična. Tudi časi so bili prav dobri. Vrstni red prvih tekmovalcev je bil naslednji: 1. Scheller, 2. ilacke-beil, 3. Weichsedel, 4. Wengler, 5. Ziegler. Za
temi sledi še koj>ica drugih.
*
Eden najboljših madžarskih tenis igralcev Szi-geti je pokazal v tekmah z Italijo zelo slabo formo. Dallos II. ga je tudi v tekmah za prvenstvo Budimpešte z lahkoto tolkel. Po lej borbi ga je pregledal zdravnik in ugotovil, da mu srce ni nekaj v redu. Velik: mojster madžarskega tenisa se bo moral dalje časa zdravili, šele ko bo povsem
okreval, bo spet stopil na bela tenis igrišča. *
Madžari bodo. kot je slišati, povsem pomladili svoje water-polo reprezentanco. V moštvu Madžarov, ki so sedaj prvaki 6veta, bodo odslej le mlajše moči, ki so že začele z vestnimi treningi.
*	4
Trugne Brodahl, znani norveški smučar, se nahaja med ujetniki v nemikem taborišču,
*
V	najkrajšem času bo izredna skupšč:na Jugoslovanske plavalne zveze z namenom, da delegati vseh treh dosedanjih jx>dzvez spruejmejo pravila, ki bodo veljavna za vse. Na skupščini bodo sestavili tudi program mednarodnih srečanj. Pa še
druge važne zadeve bodo na sporedu skupščine. *
Italijanski kolesar Bruno Loalti je prepričevalno zmagal na kolesarski dirki v Buenos Airesu, kjer jc pustil za seboj številne znane klase.
Vesli Športnih zvez, klubov in društev
nOKSAHSKl N ASTOP PltKI.OZ.KN!
Zaradi tehničnih nvir je 11 nrinenru inc4ini>*tnl boknarski miNtnp dukončro prMožen na flan ® luntjn.
SK Ilirija. 2s. redili nbčtl 1 zbor bo v MmoUt 18. t. tn. oh |iri SlamiPr plohah' obvw.ua!
ljubljanska kolesarska jtnrhrrza fSItllhriia) Y**» (rff. otllKirnike s tem obveAPamo, iln b*- rinliip *rjn I.KI' v torek, dne it. unija oh .ii v kavarni Vo*|iernik , Stari trjr *M. Zaradi l/rndnr vninonti, »<• v* I odborniki tMrzivajo. da hcJp «lffurnn iidelnte. — Tajnik.
Smučarski klub .Ljubljana-. Ilnnukn *ekrtjH: Po fttftnck drevi oh tfl..1(1 \ danski sobi kavarne -Lmoua.. \azuo zaradi iieucijski't,ra iziutu.
Maribor manifestira za zbiižanje med Hrvati in Slovenci
Glavni urednik Hrvatskega Dnevnika« dr. Jakovljevič: »Vedite vedno, v sreči in nesreči, stojimo mi Hrvatje z Vami Slovenci!«
Maribor, 16. maja.
Včeraj je doživel Maribor- veličastne narodne manifestacije, ki jih je sprožil prihod predstavnikov hrvaške književnosti in njihov recitacijski večer v Narodnem gledališču. O manifestacijah ob priliki prihoda najprominentnejših hrvaških kulturnih delavcev, pesnikov in pisateljev, ki so čisto spontano zajele vse mesto ter so kljub nalivom in slabemu vremenu zavzele neslmten razmah, smo poročali že v današnjem »Slovencu«. Višek vsega pa je bila potem večerna prireditev v Narodnem gledališču, ki je visoko presegala okvir literarnega nastopa. Bila je to za darašnje dni in današnje razmere značilna proslava slovensko-hrvaškega bratstva, na kateri so prvi predstavniki hrvaške literarne umetnosti in kulture manifestirali z obmejnimi Slovenci za nedotakljivost in enotnost naše državne skupnosti.
Mariborsko gledališče je nudilo snoči očarlpvo sliko: zasedeno do zadnjega prostora, povsod sami navdušeni obrazi, v ozračju je plavalo mani-festantno razpoloženj«. Navzoči so bili vsi predstavniki mariborskih oblastev, mariborskega kulturnega in gospodarskega življenja. Silno ploskanje in vzklikanje je pretreslo prostor, ko se )e dvignila zavesa ter so se na odru okrašenem s slovensko, hrvaško in državno zastavo po|avih gostje, katere je nato pozdravil v imenu mariborskega umetniškega kluba njegov predsednik dr. Makso Snuderl. V s-vojem nagovoru je poudari«1 na narodnostni in državni pomen današnjega dne, obnavljal je spomine na stike med Hrvati in Slovenci v zgodovini ter opozarjal, da se mora)0 nase zveze poglobiti in ostati v bodoče trajne. Nato je izročil hrvatskim književnikom lavorjev venec in spominski dar na severno Slovenijo — krasno Ji-rakovo sliko »Kopači v vinogradu«, ki ie na sedanji razstavi mariborskih likovnih umetnikov vzbujala vso pozornost. Za pozdrav in navdušene ovacije se je zahvalil predsednik Društva hrvaških književnikov, znani pesnik in pisatelj, urednik reprezentančne hrvaške literarne revije »Savreme-nik« in glavni urednik najpomembnejšega hrvaškega političnega lista »Hrvatskega dnevnika« dr. Ilija Jakovljevči. Govoril je:	....
»Mi Hrvati in vi Slovenci vidimo obop, da smo navezani po usodi in bratski krvi eden na drugega Stvarnost nas sili sedaj še k tesnejsi skupnosti, ene kakor druge v naši državni zaiednici kraljevini Jugoslaviji. Med Hrvati in Slovenci so že od nekdaj obstojale zveze, ki se tudi v zadnph razdobjih kljub nekaterim nerazumevanjem niso razdrle. Obstojali so zlasti dobri stiki med našimi književniki. Ob priliki sestanka v Ljubljani pa smo Hrvati videli, kako globoko je med Slovenci zasidrana ljubezen do Hrvatov. Zveze med nami in vami so se tedaj poglobile, obnovile so Jih iste potrebe, ki so prinesle zvezo med Hrvati in Srbi. Pri vseh teh velikih medsebojnih akcijah smo knp-ževniki prednjačili, na naša usta je govoril vedno naš narod. Tudi nocoj govori na moja usta hrvaški narod, ki vam izreka svoje simpatij Današnje sijajne manifestacije so prepričevalen dokaz, da
ne smemo ostati samo na pol poti, da moramo ustvariti solidno sodelovanje na kulturnem polju in na vseh drugih področjih ter moramo povsod pokazati svojo solidarnost, edinstvo in slogo. — Pri današnjih manifestacijah smo se tudi mi hrvaški književniki pridružili Mariborčanom, zavedaje se, da je njihov pomen zelo globok, da pomenja jačenje hrvaško-slovenske solidarnosti. Ko smo prihajali v Maribor, smo hoteli ostati strogo na književnem terenu. Ko pa smo videli tisoče in tisoče ljudi, ki so nas radostnega srca spremljali, zlasti pa ko smo videli drago slovensko mladino, kako kliče vsa navdušena naši državni zajednici, slovenskemu in hrvaškemu narodu, smo videli, da naš prihod ni namenjen recitiranju naših pesmi in proze, temveč da z njim manifestiramo svojo skupnost in skupno pripravljenost. Vedite, vedno v sreči in nesreči, mi Hrvatje stojimo z Vami Slo-vencil Živijo)
Besede dr. Jakovljeviča so izzvale nepopisno navdušenje, ki ni hotelo prenehati ter je vedno znova naraščalo. Potem so začeli gostje recitirati svoja dela. Nastopili so pred odmorom Tin Uje-vič, Dragutin Tijadinovič, Ivo Kozarčanin in llija Jakovljevič, po odmoru pa Vladimir Nazor. Ivan Goran Kovačič, Olinko Delorko, Novak Simič in Dobriša Cesarič. Med temi predstavniki, ki so v večini nastopili ob priliki literarnega večera v Ljubljani, sta bila dva prva reprezentanta hrvaške literarne umetnosti, ki v Ljubljano nista mogla priti — Vladimir Nazor in Tin Ujevič. Kontakt med občinstvom in recitatorji je bil takoj dosežen, v prvi vrsti zaradi visoke kvalitete del, ki so jih či-tali v nemali meri pa tudi zaradi tega, ker so hrvatski umetniki pokazali, da znajo svoja dela tudi recitirati in interpretirati. Iz tega, kar so nam snoči v kratkih odlomkih čitali, smo si lahko ustvarili sliko sijajne kvalitete današnjega hrvaškega literarnega dela. Videli smo, da so nas obiskali prvi predstavniki hrvaške literarne umetnosti, nadarjeni, močni, ki jim iz vseh njihovih del diha neverjetna sila domače zemlje. Hrvaška literarna tvornost ima v teh svojih predstavnikih upanje za lepo bodočnost.
Po končanem recitacijskem večeru je umetniški klub hrvaške goste in predstavnike mariborskega kulturnega življenja pogostil pri Orlu. Tu se je nadaljevalo v prijetnem ozračju pobratimstvo med predstavniki hrvaške literarne umetnosti ter kulturnimi delavci s severne meje. V napitnicah sta pozdravila goste predsednik umetniškega kluba dr. Šnuderl, predstavnik hrvaškega kluba »Na-predak« v Mariboru industrijalec Paljaga ter predstavnik Zgodovinskega društva v Mariboru, ki je vedno gojilo najtesnejše stike s Hrvatstvom, dr. Tominšek. Odgovarjali so jim dr. Jakovljevič in pesnik Tin Ujevič, ki je zlasti tu pokazal vso izklesano duhovitost svojega bleščečega humorja. Naš pohorski poet Ludvik Zorzut pa je goste iz-nenadit s svojimi duhovitimi prigodnicami v verzih. Prijetno razgiban večer je trajal do odhoda dragih gostov, ki žal niso imeli časa, da bi se dalje zadržali med Mariborčani.
m + Malka Kosova. V bolnišnici je umrla ga. Malka Kos, uradnica mestnega knjigovodstva in soproga znanega slikarskega umetnika prof. vami Kosa. Bela žena jo je ugrabila v trenutku, ko je podarila življenje hčerki Marjetici, ki pa je tudi kmalu za svojo mamico umrla. Smrt te plemenite Jone je bolestno zadela vse. ki so io poznali. Vsi globoko sočustvujejo s soprogom, ki je sele preu nekaj dnevi pokopal svojega očeta, sedaj pa ga jo zadela nenadomestljiva izguba v trenutku, ko so mu je obetala vsa lepota liho družinske sreče. Pokojnico in njono hčerkico bodo položiti kjskup-nomu počitku danes popoldne ob 4 na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Svetila ji večna luč. Preostalim naše sožaljel
m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi v nedeljo 1«. t. m. romanje k Devici Mariji v Puščavo. Odhod ob 5.35 zjutraj z glavnega kolodvora. Takoj po prihodu v Puščavo sv maša s skupnim sv. obhajilom romarjev, nato pridiga in še ena sv. maša. Odhod iz Sv. Lovrenca na Poh. z vlakom ob 11.51. Poslužite se nedeljske karte. Romanje bo pri vsakem vremenu. Odbor.
m Slavnostni koncert Mariborskega tria. V okviru 111. umetniškega tedna priredi umetniški klub danes zvečer ob 20. uri v dvorani Zadružne cosix>darske banke koncert Mariborskega tria, ki '•a sestavljajo priljubljeni mariborski umetniki I a-ras Poljanec, Oton Bajde in dr. Roman Klasinc. Koncert je posvečen 100 letnici rojstva Petra lljica Cajkovskega ter se bo izvajal njegov znamenit in veličasten trio op. 50. Umetniški klub pričakuje, da bo naše koncertno občinstvo znalo pravi no vrednotiti pomen tc obletnice ter bo polnoštevilno poselilo ta sjKiminski koncert.
m Razstava mariborskih likovnih umetnikov io odprla v prvem nadstropju unionske dvorane vsak dan do 25. t. m. Obiščite jo ter si oglejte najnovejša dela naših umetnikov.
' m Dijaške kongregacijc. Cerkveni sestanek v soboto, dne 18. maja ob 6 zvečer bo v cerkvi sv, Alojzija. V nedeljo sv. maša ob pol 7, j>o|)Oldne ob 4 sprejem istotam. Vsi in točno!
m Podzveza katoliških nameščenk vabi vse katoliške nameščonke na sestanek, ki !k> v torek. 21. maja lakoj po šmarnicah v Domu, Slomškov
Ug m Občni zbor mariborske sekcije Avto-khiba
jo bil v sredo zvečer v lovski soli hotela »Orel;. Vodil ga je predsednik, ravnatelj Krejci, ki je omenjal težave, ki zadevajo sedaj avtomobiliste zaradi omejitev jiorabo goriva, zaradi slabih cest in visokih dajatev, končno jo razpravljal o reorganizaciji Avto-kluba, ki so je razdelil na tri samostojno klube, ki so združijo v enotno zvezo. -Imovina dosedanje centrale so je razdelila. Organizacija slovenskega avtomobilskega kluba je seda izvršena. - tajnik, ravnatelj Sertič, je nato poročal, da jo članstvo nazadovalo na 807 članov. Čez polovico lastnikov avtomobilov še ni včlanjenih Mednarodni promet jo lani zaradi vojne zašla! Sertič jo podal tudi blagajniško poročilo: klub ie j mol 147.400 din dohodkov in 60.958 din izdatkov V fond za Dom avtomobilistov se votira 150000 din Sprejela so sc nato nova pravila 1 ri volitvah io bil izvoljen z manjšimi spremembami dosedanji odbor s predsednikom Krojenem na cehi. Nato je predsednik Krejči izročil častnemu članu kluba, veletrgovcu Fordu Pinterju, krasno izde
'^nffiTe v (»rajski kleti. Mojster profesor Sternen se je z vso vnemo posvetil slikanju Gra,-delo izredno hitro od rok
kleli (or mu ere O njegovih slikah na i
mn„ srednjem stebru glavne dvoran« » pihali. Se-lai je poslikal tudi žc prvi
Celjske novice
Počitniški dom pod Tovstom
Celje, 16. maja.
Konec leta 1937 je dala celjska mestna občina na pobudo ujuave Zdravstvenega doma v Celju na razpolago bivše Likovičevo posestvo pod Tovstom, 5 minut od Celjske koče, da se tam zgradi in uredi Celjski počitniški dom, okrevališče z.a zdravstveno šibko šolsko mladino. Uprava Zdravstvenega doma je sestavila poseben kuratorij za zgraditev in vzdrževanje Celjskega počitniškega doma pod Tovstom. V tem kuratoriju so zastopniki celjskega mestnega sveta, zastopniki različnih slojev coljskega prebivalstva pod predsedstvom predsednika Cinkarne g. Lazareviča. Med Zdravstvenim domom in celjsko občino je bila sklenjena pogodba, po kateri je Zdravstveni dom dobil od celjske občine v najem Likovičevo posestvo za dobo 20 let proli plačilu priznalnine, posestvo, kakor tudi vse zgradbe, ki bi tam v namen Počitniškega doma nastale, pa so last občine. Kuratorij je apeliral na celjsko javnost, da to človekoljubno in socialno akcijo podpre po svojih najboljših močeh. Mnogi Celjani so pokazali svoje razumevanje in socialno miselnost ler priskočili na pomoč z večjimi in manjšimi zneski. Na Likovičevem piosestvu se je pričelo pod stalnim nadzorstvom Zdravstvenega doma živahno delati in graditi in v teku leta je bil Doin dograjen, sedaj j>a je tudi že opremljen.
Zgradba Celjskega počitniškega doma sestoji iz dveh delov: iz zidane hiše in priključene lesene zgradbe. V pritličju zidane hiše je v vsej širini prostorna veža. Desno od veže je velika moderno in higiensko urejena kuhinja in soba za kuhinjsko osebje, levo pa je administrativna, v kmečkem slogu urejenena soba, majhna bolniška soba in shramba za jedila. V ozadju veže je prizidano stopnišče; položne stopnice vodijo v nadstropje, kjer sta dve veliki spalnici, vsaka z 10 posteljami, soba za nadzorstveno sestro, soba za vodstvo Doma, umivalnica s šestimi umivalniki ter dvoje stranišč. V ozadju nadstropja je obširna terasa, od koder je dohod na igrišče na travniku nad Domom. Drugo prostorno igrišče leži na obširnem izravnanem prostoru ob vzhodnem pročelju Doma. Na igrišču se bo mladina krepila z obveznimi prostimi vajami, na razpolago pa bo tudi rusko keglišče, namizni tenis, igrišče za odbojko in drugo.
Z glavno zidano stavbo je zvezana stranska lesena stavba s tremi prostori. Tu je precej velika, direktno s kuhinje dostopna obednica, ki bo služila v deževnem vremenu tudi kot dnevna soba in čitalnica. Temu prostoru je priključena umivalnica s šestimi umivalniki, dvoje stranišče
gova vrata naši mladini, bo Dom zaživel in pričelo se bo tu veselo vrvenje. Da bi bilo bivanje v tem Domu mladini v vsakem oziru prijetno in koristno!
S Celjskim počitniškim domom je pridobilo naše mesto važno socialno ustanovo, posvečeno zdravstvenemu napredku naše šolske mladine.
Kuratorij se tem potom najlepše zahvaljuje celjski občini, ki je s prepustitvijo Likovičevega posestva omogočila začetek vse akcije, nadalje vsem darovalcem, ki so s svojimi darovi omogočili zgraditev in epremo Doma želimo, da bi našli še mnogo posnemovalcev, ki bi dejansko dokazali, da znajo socialno čutiti in se zavedajo dolžnosti do svojega naroda.
Objavljamo pregled do sedaj prispelih prispevkov:
Darovali so: Po din 50.000 Cinkarna dd. Po din SO000 Avgust \Vesten. l'o din 20.000Wehibergor — tov.
Metka . l'o din 12.5IB t). Haku»ch. l'o din 10.000 Tovarna W os t on in Ptbc. liga v Celju. l'o din 2.500 Hranilno in posojilno društvo, I'o din 1.000• Bergman iu drug Celjska posojilnica, Dobrave Mihael, Dolžan Franjo, Ljudska posojilnica. Mestna hranilnica. Po din SIKI Kndiš Leo, tov. Elka. Po din 500: Gologranc Konrad, Hladin Valentin, Jalleir/. Ivan, Klrbiš Josili, Retiek Ivan, Tvrdka Stigor, Sodin Franc — opedt., Weren .losip. Zany — Šeligo Viktor in Helena. Po din 300: Brauns Viljem, Hrnnilniea dravske banovine, Lilek Eiuilijaai, Mastmik Alojzij Petek Anton, Pivovarna lUnlon«, Stermecki Rudolf Zurman Zofija. Po din 250: Fazarine Anton. Po dir 300: Hofbauer Anton, Jagodič Josip, Loibner Karol, Mislej Ačton, Knez in Pacchiaffo, Pštničnik Miloš. Lilek Ema, dr. Sko-berne Jurij. Po din 150: Kramer Josip, Mntkovič Pero, Zangger Dušno Po din 130: Kalan Franjo. Po din 100: Achleltiier Josip, Ažman Josip, Berger Ferdo, Borlak Štefani, Chiba Lambert, Dcbovičnik Franc. Ha-selbach Štefan, Je/.ernik Kari, Lečnlk Anton, Leskov-šekh Franc, Ljubljanska krditna banka, Luku« Franjo, Naprudnik Karol, Plavc Josip, Pleai'čnik Ana, Dr. Ivan Raišp, Ravnikar Božidar. Stru.i Frane, Ssbimmel in Comp., Tačk Avgust, Taček Ivan. Ura-bitseh Alojz. Po din 50: H ela j Florijan, Brišf-ek Janko, čuk Franc, Dobrave, I)r. Falsj Jože, Gorifiar Karol vdova, Goričan Jože, Hobaher Vallcr. Dr. Hra šovec Jvro, Jarh Albert, Dr. Krantber0er Alojz, Leoffle Friderik, Mravljnk Frane, flražem Anton, E. Ropa«, Rožič Josip, Dr. Ivan Stojan Skoberne Škof-lek, Šontjure Gabrijel. Šmigovec Viktor, Tonftič Ivo Zamparntti Roža. Po dii. 25: D Ho6f \ ar Drago. Dr. Hra-šoveo Mirko, Dr. Kalan Ernest, Kardinpr Jonii>, Dr. Pi.nlar Rihard, Dr. Vrhovec Stane Po din 20: Be-l.ik Franc. Ftllpčič Jože. Froblieb Albe.' Kolbezen Frane, Kunst Erika, Vehovar Fi-anc. Pr, din 10: Breme« Anton, Rogovič Marija, Nendol Alojzija. Pere Stanko, Dr. Stepaiičif Hinko. Po din 5: Vrbovšek.
c Dekliški krožek v Celju priredi v nedeljo, 10. maja skupen izlet k Sv. Roku pri Šmarju pri Jelšah. Zbirališče je ob četrt na 8 zjutraj pred kolodvorom. Izlet bo v primeru lepega vremena. Vse članice iskreno vabljene!
c »Kjer se osel valja, tam dlako pusti«. Pri-
umivain.ca s sesi.m, umivam k uvoje	, jetno presenefen se razveseli turist in izletnik, ko
in prostolna spalnica z 20 posteljami. Ta zgradba > .	7plpnpm	„,: na nrii„„i ravniri
steber ob vhodu v dvorano. Tudi te freske so vzete iz življenja mariborskih okoličanov. Prva, ki je posebno posrečena, predstavlja žitno jiolje v vsem žaru poletnega sonca, in žanjice, ki žanjejo zrelo pšenico. Nad sliko je napis >Na svetu lepšega ni, kot je pšenica, kadar zori«. Druga freska predstavlja orača s posebno originalnim napisom »Bom štibro vso plačal, bom polje oral, gospodi ne grunta prodal«. Tretja freska je sadovnjak, poln cvetočih jablan z napisom »Vsaka mladost en čas trpi, se v starost spremeni«. Četrta slika pa predstavlja sadovnjak, v bogastvu zorečih jablan ter napisom »Milo zvon večerni fantovski misli prešerni v dalji prepeva nekje«. Motivi vseh teh umetniških slik so vzeti iz mariborske okolice, pri čemer se je prof. Sternenu te dni pripetila zanimiva, pa za današnje dni značilna in oprostilna nevšečnost. Ko je iskal motive za svoj cvetoči vrt v mestni okolici v smeri proti Kamilici ter je skiciral sadovnjak zadaj za Lorenčičem, ga je naenkrat zmotila trdna roka orožnika, ki se mu je spustila na ramo. Orožnike so opozorili okoličani, ki so opazovali profesorja pri njegovem poslu. Moral je na orožniško postajo, kjer ga je identificiral muzejski sluga ter so ga potem izpustili.
Gledališle
Potok, 17. maja: Zaprto.
Sobota. 18, maja ob 20: »Krisalida«. — Krstna predstava.
Lavantinshi šhol v Soboti
Murska Sobota, 15. maja.
Po dolgih letih je v Prekmurju zopet birma. Prva birma je bila v torek v Tišini, kjer je sedež soboškega dekanata. Knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič je prispel v Soboto v torek popodne. Prekmurska metropola je visokega cerkvenega kneza sprejela nad vse slovesne. Vse mesto je bilo v zastavah. Sprejem je bil pred cerkvijo, kjer so predstavniki javnosti in velika množica ljudstva med zvonjenjem in ob zvokih gasilske godbe sprejeli visokega gosta. V imenu prebivalstva ga je pozdravil g. Ferdinand Hartner. Vladi-ka je prijazno odgovoril na pozdrav z besedami: »Odkritosrčno priznam, vsakokrat se poveča moja ljubezen do Slovenske Krajine ...« Za županom je spregovoril v imenu Prosvetnega društva bivši poslanec g. Bajlec. Njegovemu pozdravu sta se pridružila zastopnika FO in DK. Sledil je pozdrav šolske mladine in dijaštva, nato pa pozdrav predstavnikov tukajšnjih oblastev, ki so se zbrali polnoštevilno z okrajnim načelnikom dr. Bratino na čelu. Na cerkvenem pragu je škofa pozdravil domači župnik g. Vojkovič, nakar se je vladika vsem zahvalil za iskreni sprejem. Zvečer je bil v počastitev cerkvenega vladike cerkven koncert, ki je bil prvi v Soboti, Slišali smo izvedbo del klasikov cerkvene glasbe ter vrsto nabožnih spevov v izvedbi solistov ge. Brunčeve, gdč. Rozi Golobove, g. prof. Močana, g. Nadaija in g. prof. Hroneka. Koncert, kateremu je poleg ogromnega števila občinstva prisostvoval tudi prevzvišeni vladika, je vodil g. prof. Ubald Justin, ki ie izvajal tudi štiri orgelske skladbe z vsemi značilnostmi njegovega izbrušenega muzikalnega čuta in široke glasbene kulture. Tudi posamezni solisti so ponovno utrdili svoj sloves in dokazali svoje znanje in sposobnost. Pomnoženi gimn. orkester je zaključno točko izvedel z veliko preciznostjo. Izvajalcem gre vse priznanje. Danes dopoldne je bila v Soboti birma. Birmanih je bilo izredno veliko število otrok. V popoldanskih urah je lavantinski vladika zapustil naše mesto in nadaljeval svojo pot po Prekmurju.
jc zunaj v naravnem stanju, znotraj pa je ometana in beljena. Dom ima tudi svoj lastni vodovod, ki dovaja vodo v umivalnice, kuhinjo in stranišča. Želeti bi bilo, di se napelje tudi elektrika, kar bi se dalo v zvezi z novim planinskim domom v doglednem času izvesti.
Dosedanji gradbeni stroški znašajo 270.000 dinarjev, ki pa, seveda, še niso vsi kriti.
Celjski počitniški dom ima prostora za 40 otrok. Leži okoli 750 m visoko, ima zelo lepo lego sredi travnikov in gozdov, po katerih vodijo senčnata pota, deloma po ravnem, deloma po vrhovih, od koder se odpira lep razgled na obširno celjsko kotlino, na Savinjsko dolino, na zeleno Pohorje in na Savinjske planine.
Danes je v Domu in okrog njega še tajinstve-na tišina. Ko se bodo začetkom julija odprla nje-
zagleda na zelenem gričku ali na prijazni ravnici belo kapelico. Težko pa mu postane pri duši, ko se tem kapelicam približa in opazi, da turisti ne znajo ceniti prave vrednosti teh kapelic, ki so tako lep spomenik žive vere slovenskega naroda in turistom ter izletnikom opomin, da je vse božje stvarstvo svetišče in da ravno v planinah živo občutimo roko božjo. Večina turistov tega noče razumeti. Smatrajo, da je kapelica postavljena samo zato, da tu ovekovečijo svoja imena po pregovoru »Kjer se osel valja, tam dlako pusti«. Vse stene kapelice so počečkane z najrazličnejšimi imen: in pripombami, ki se nikakor ne skladajo s svetostjo in lepoto planinskih višin, najmanj pa spadajo na stene kapelic. Prepričani smo, da idealen planinec tega ni storil. Želeti bi bilo, da bi bile te žalostne priče naše plitvosti in nerazumevanja pravega idealnega turizma čimprej odstranjene.
KULTURNI OBZORNIK
f Dr.Stjepan Markulin
V Zagrebu je umrl eden največjih borcev za zmago katolištva v javnem življenju ter največji pobornik za katoliški tisk naš stari znanec in učenec Krekov in Mahničev dr. Stje^an Markulin. Kot katoliškega javnega delavca se ga spominjamo na tem mestu, dasi ni bil ne pisatelj ne umetnik, pa 6e je zanimal za V6e kulturne panoge in nastopal privatno kot pianist; toda močno je podpiral katoliška književna podjetja, ki jih je deloma sam ustanavljal in jim bil največja podpora.
Rodil se je 1. 1885. v Zagrebu iz uradniške družine ter bi po maturi rad šel študirat arhitekturo. Ker pa tedaj take stolice ni še bilo v Zagrebu, za tujino pa ni imel sredstev, se je vpisal na pravo in ga dovršil z doktoratom. Kot akademik je bil leta 1906 med prvimi, ki so ustanovili po zgledu slovenskih katoliških akademskih društev akademsko društvo »Doma g o j«, ki je nastalo na poziv škofa Mahniča. Dr. Markulin je v vsem svojem življenju deloval za ideje, ki jih je izpovedoval že kot akademik ter je spadal med največje delavce katoliškega javnega gibanja. Tekom 6vojega javnega delovanja je bil predsednik Hrvatskega katoliškega starešinstva, predsednik Hrvatske katoliške Narodne zveze, podpredsednik Hrvatske katoliške Kazine, blagajnik Hrvatskega književnega društva sv. Jeronima, funkcionar v pevskem društvu Kolo, ustanovitelj katoliškega dnevnika »Narodna prosveta«, tiskarskega in založniškega podjetja Katoliška pro-svjeta, ki izdaja do 6cdaj dnevnik »Hrvatsko Stražo«, ustanovitelj Zadružne zveze, zadruge Katoliški Dom, Hrvatskega Radiše itd. Sicer se s politiko ni pečal, toda kljub temu je bil mestni svetnik v Zagrebu ter 1. 1920-21 tudi član hrvatske pokrajinske vlade kot poverjenik za 6ocialno politiko.
Največjo ljubezen pa je izkazoval katoliškemu tisku. Njegovo ime je bilo nerazdruž-ljivo zvezano z vsemi podjetji, ki so imeli namen, širiti dober katoliški tisk med hrvatski narod. Bil je med ustanovitelji Leonove družbe, katere teža je visela na njegovih ramenih. Pred vojno je Leonova družba izdajala tednik »Jutor« in skrbela za katoliške književnike, po vojni 1. 1919 pa je na predlog pokojnega Markulina izbrala dan sv. Petra in Pavla za praznik hrvatskega katoliškega tiska. Ko so Hrvati 1. 1923 bili brez svojega katoliškega dnevnika, je dr. Markulin začel novo akcijo za nov list. Kol glavni delavec v Leonovi družbi je pripomogel k uspehu katoliškega tiska na razstavi v Vatikanu. Prav tako je organiziral prvi kongres katoliškega tiska 1. 1939 v Zagrebu, kjer je bila tedaj ludi prva razstava hrvatske katoliške knjige. Ta razstava je bila tudi eno njegovih zadnjih največjih del. Predvsem pa se je trudil za hrvatski katoliški časopis. 2e na Reki je bil med ustanovitelji katoliških »Riječkih novina«, sodeloval je pri prenosu tega lista v Zagreb, kier je izhajala pozneje »Narodna politika«. Sam je oisal o problemih katoli-
š?<ega tiska v Luč in Hrvatsko Stražo. L. 1916 je ustanovil založbo Knjige katoliškega življenja (Knjige katoličkog života), v katerih je dal mnogo kratkih monografij velikih katoliških ljudi in katoliških gibanj. Sam je napisal življenje škofa Langa (1925). L. 1929 je izdal prevod sv. Pisma v prevodu dr. Fr. Nagode (Novi zakon), kot izdajatelj je omogočil tudi Knievvaldov prevod Rimskega misala ter druge molitvenike za katoliško dijaštvo. Pri Društvu sv. Jeronima je sodeloval kot odbornik od 1929 do smrti ter je veliko njegovih misli pomenilo za društvo nov napredek in reorganizacijo. Po njegovi zaslugi je Društvo sv. Jeronima postalo središče katoliškega življenja v Zagrebu ter je v poslopje društva zbral vse važnejše katoliške kulturne ustanove. Njegova želja je bila tudi, da bi v poslopju ustanovil tudi katoliško knjigarno, ki pa se še ni uresničila.
Tako je Hrvatska izgubila v dr. St. Markulinu enega tistih idealnih katoliških javnih delavcev, ki sta jih Hrvatom pomagala vzgajati Mahnič in Krek. Sodelovanje Slovencev in Hrvatov v tem času se je pokazalo kot najbolj plodno. In prav v tem času, ko se to kulturno zbliževanje tako poudarja, umirajo njega najvidnejši delavci. Z dr. St. Markuli-nom je umrl v hrvatskem kulturnem življenju človek, ki je nad vse ljubil katoliški tisk in zanj žrtvoval ves svoj prosti ča6. Sv. oče mu je zato poslal odlikovanje »Pro Ecc!e6ia et Pontifice«, ki ga je v resnici zaslužil. Mi pa želimo velikemu delavcu, ki se je z nami boril za i6te ideale, večni mir in pokoj, katoliškim Hrvatom pa, da bi našlo delo, ki ga je dr. Markulin zapustil, dobrega nadaljevalca in dogradil stavbo katoliškega hrvatskega tiska na temeljih, ki jih je pokojni tako krepko postavljal.
Pojasnilo dr. švare
Naknadno pojasnilo komponista opere »Kleopatra«, g. dr. Danila švare:
Med najhujšim delom sem dajal razlage o svoji operi zato ni čuda. če sem pozabil na dvoje zelo važnih pojasnil:
t. Vsem scenam, v katerih se obravnavajo državniške zadeve, sem vlal vedoma. liotč in pravilno pojmujoč dramatsko situacijo, po-polnoma stvarno in mrzlo, dcklamatorično me-lodiko.
2. Pri dramatičnih (ne liričnih) viških arij in scen sem se ravnal po principu: Beseda postane zvok (Wagner), to je: glas postane samo instrument v orkestralnem korpusu, dobi isto vloffo, kot vsak drugi instrument, ki se ga tudi ne loči iz zvočne gmote ter skupno z vsem orkestrom prinese višek.
*
Popravek. V včerajšnjem poročilu o Pogledi h je več tiskarskih napak, med katerimi sta naj-občutneiši: prevzeti nemške citate, namesto pravilno prevesti, ter: pravil, namesto pravilno p r a s i 1.
Admiral Lindstroem
Odkar se je bojna vihra razvila tudi po Skandinaviji, je na Švedskem vse razburjeno, še bolj kot pred pol lela, ko se je začel rusko-tinski spor. Vpoklicani so rezervisti, vežbajo delavske kolone, z mrzlično hitrieo dokončavajo trdnjave in vojne zgradbo, s pospešeno naglico se oborožujejo, vadijo, vojaško vežbajo itd.
V tem ozračju je neki dogodek, ki bi ga sicer niti ne opazili, vplival kakor bomba. V središču te senzacije pa je vodilno vojaštvo in sicer sivolasi admiral Lindstroem, poveljnik švedskega vzhodnega brodovja.
Neki stockholmski časnik, ki v svoji gorečnosti, da hi javno še pravočasno osramotil vse morebitne »Quieslinge«, vse člane kake nevarne . pete kolone', je javno napadel admirala Lindstroema: da je bil pred bivšo svetovno vojno vdinjan v nem-
V mednarodnih krogih povzroča skrivnostna smrt evropskega šefa dopisnika United Presse, W c b b MLllerja. veliko pozornost. Našli so ga ob tračnicah londonske predmestne železnice, kjer je ležal mrtev. Uradno sporočajo, da je padel iz vlaka«. Miller. ki zares ni bil Nemčiji naklonjen, je v poslednjih mesecih bolj in bolj ostro kritiziral britsko vlado, zlasti pa vedenje Chamberlaina. Že čez nekaj ur nato ca je zadel odgovor britske tajne službe«, naj nihče ne zdvaja o tem. da bi ne bil VVebb Miller padel kot žrtev Iutelligence Servicea. Tako poročajo nemški listi.
ški mornarici in da je z Nemko poročen. Da je to
oboje zadosten vzrok, da se natančno prerešeta njegova narodna zanesljivost.
Učinek tega članka je bil nepopisen. Časopisje, parlament, vlada, generalni štab in kraljevski dvor so se silno razburili. Saj je bil vendar eden najvišjih častnikov obdolžen politične nezanesljivosti, ki je s primerjanjem s Quieslingom dobil žig veleizdaje! Toda admiral Lindstroem je storil nekaj jako pametnega. Ni ix>zval odgovornega urednika na dvoboj, tudi se ni ustrelil ali ločil od svoje žene. Kaj šo! Odšel je v vojno ministrstvo in je vpričo ministra, prestolonaslednika in šefa generalnega štaba podal izjavo, ki jo je podkrepil s častniško prisego in ki je njena |H>-štena vsebina jako vplivala na javnost:
»Res je,« je rokel stari admiral, »res sem služboval v nemški mornarici; res je, res sem poročen z Nemko — oboje pa na Švedskem ni nobena izjema. Toda to dvoje me ne ovira, da bi ne bil švedski patriot, to dvoje me tudi ni oviralo, da bi ne bil izpolnjeval trideset let dolgo svojih dolžnosti, kakor jih bom tudi odslej izpolnjeval. Človek utegne biti mož nemške žene, ne da bi izdal svojo domovino.«
Da bi svoje besede še boli podčrtal, je imel o priliki krsta nove ladje govor, kjer je proglašal pripravljenost švedskega brodovja, in da bo odbit sleherni napad na svobodo Švedske.
Drug dan mu je stari kralj Gustav nalašč javno segel v roko. Spor je bil odstranjen in vsa Švedska se je oddahnila. Občutek negotovosti se je umaknil mirni zavesti, da se lahko vsakdo zanese na svoje šefe. Nevihta je razčistila ozračje. Švedska je zdaj pomirjena, to se pravi, da je močnejša, kot je bila pred »škandalom«.
Eva Carie v Ameriki
Čezoceansko prometno letalo »Yankee Clip-pe« pristane v zalivu v Lizboni. Potniki vstopijo v mali motorni čoln, ki jih ho pripeljal na evropska tla. Pol ducata ljudi je, med njimi je Oton Habsburški in mlada, preprosto oblečena, a elegantna gospa. Ta gospa ima eno najslavnejših imen na svetu — in se imenuje Eva C u r i e.
Že pol stoletja, odtlej ko se je mlada poljska dijakinja fizike na univerzi poročila s pariškim univerzitetnim profesorjem Pierrom Curiejem, slovi učenjaška družina Curie po vsem svetu. Saj sta bila oba zakonca prva strokovnjaka pri raz-iskavanju radija in prva raziskovalca na obmej-
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(139) Priropotal je kralj. To je jezno gledal! Vendar se je morala Ančka smejati. Kralj je bil tako smešen v svoji nočni srajci s krono na glavi. »Ali jo ima celo v postelji na glavi?« se je spraševala Ančka.
(140) Jezno je skočil kralj k Radoznalčku, ga zagrabil /.a roko in vlekel s seboj. Radoznalček pa je v strahu vlekel za sabo še eno blazino.
Poročnik H@im
30
' Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
»Saj to so isti!« je vzkliknil Schmidt po naglem preiskovan ju.
»O, ne.« je rekel smehljajoči se Kompars. »Izvedenci in jaz vam pravim, da ni možne nobene zmede«
»Ker sta dvojčka,« jo dejal lleim. »obstoja velika podobnost. Ni redka. Res je, da je podobnost le tedaj, če sta prava dvojčka.«
»Ps ...!« je vzkliknil Kompars. »Zakaj hočete, da sta dvojčka?«
»toda...« je odgovoril lleim presenečen, »če tako lahko veljata drug za drugega. Vaše začudenje je čudno.«
»Pogledal sem zapisnik francoske armade: oficir Jurij Gaillard rezervni poročnik rojen v Quimperu H. aprila 1890.«
»No torej! Župnik Gaillard tudi tedaj; to sem zvedel pri preiskovanju in moj spomin ni slab,« je ostro pripomnil llcim.
»Mi r! mir!« je posegel vmes Strohberg. »Vedno bi se rada prepirala. Vsaj za trenutek molčita. Moram razmišljati To je neverjetna zmešnjava. Knr zgubim se v tem. Glavo nu bo razneslo. Za vragu! Kdo je Gaillard iz Saint-Quorentina?«
Nekdo mu je razložil.
»Vsekakor,« je začel Kompars. »se nase preiskave mešujo, ker sta nuša krivca ista. Dovoljujem si torej, da predlaga razdelitev vlog in načrt za delo. Čisto gotovo ni vprašanje zaporu. ampak več tihe in točne priprave. Kar so mene tiče, bom natančno preiskal zrukoplov-ski prostor. Vi boste nadzirali njihovo delo v Saint-Quorentinu. Vsakdanja zvo/.a mod nama ni dovoljena. Pazite pa na noč od torka na sredo. Tedaj mi morate naznaniti in povedati: »Prestopil je mestno obzidje ob tej uri, na tem kraju,..« --
nem območju med kemijo in fiziko. Najstarejša hči je nadaljevala delo svojih staršev in se ie ik>-ročila z znanstvenikom Pierrom .folietjeni. s prvim asistentom svojih slavnih staršev. Zakonca Joliol-Curief sta raziskovanje radija in atomov tako uspešno nadaljevala, da sta pred nekaj leti dobila Nobelovo nagrado.
Mlajša hči Pierra Ourieja in gospe Marije Cu-riejeve (roj. Poljakinja Sklodovska). je edina članica družine, ki ni znanstvena. A tudi ona je v služIli vede. čeprav po svoje, saj je napisala življenjepis svoje velike matere, in ta življenjepis je izšel v 25 državah in v 15 jezikih, tako odlično ■ je napisan.	'
Ker so tudi Američani vzhičeni zaradi knjige Eve Curiejeve M a d a ni e Curie«, so povabili mlado avtorico k sebi. Eva je bila slovesno sprejeta po univerzah in akademijah, v klubih in literarnih krožkih in v washingtonski Beli hiši. kjer se jo sani predsednik Roosevelt več ur pogovarjal z njo in ji jo njegova soproca priredila javen sprejpm — in na rotovžu v Ne\vyorku.
Medtem pa jo v Evropi izbruhnila sedanja vojska. Eva Couriejeva, ki je daljo potovala po USA, jo postala »zastopnica Francije«. Na svojih predavanjih in nagovorili je Američanom pripovedovala o ženskah v Franciji, o njihovih skrbeh in zabavah, kako da trepetajo v skrbi za može in sinove na bojiščih in kako zaupajo v pravično zmago. Na ta način je Eva Curie pridobila mnogo prijateljstva v Ameriki v prilog zaveznikov in je nehote postala zastopnica Francije.
Vodja holandshih narodnih socialistov
se imenuje Mu se rt in biva v Utrechtu na llo-landskeiii, ima na sobi črno srajco, zelen usniat pas in oranŽnobarvno našitke in to naj bi označilo njegovo pripadnost k llolandiji. GosikkI Mu-sort je bil višji inženir pri utrechtskem vodovodu, dokler ga niso zaradi njegove politike odpustili. Na njegovem pisalniku stoji Mussolinjeva slika z lastnoročnim podpisom in slika Hitlerja, saj jo oba ta dva občudoval, češ da sta graditelja Nove Evrope. Razen tega stoji na njegovem pisalniku slika, ki je na njej njujorški donebnik zraven pa je mlad človek, ki z obema nogama tepta Vol-tairova dela, Dantonove govore in Marxove knjige. Pravi, da šteje njegova stranka na Holandskem 30 do 40 tisoč udov, ki jih zaradi njih politiko niso nikoli sprejeli v holandsko armado. Tudi mnogo žensk je vmes. ki imajo važno nalogo, namreč da zbirajo denarne prispevke za stranko in delajo propagando. Musert prejema od svojo stranko 1000 goldinarjev na mesec in upa. da postane kdaj še holandski ivodjaKdor bo dotlej živel, bo že to doživel...
Gospodična konzul...
Poslednji politični dogodki v severni Evropi so potisnili dve ženski-diplomatki v ospredje splošnega zanimanja. To sta ni rs. Ha r r i m a n , sivolasa pianistka in poslanka Amerike v Oslu, in pa gospa Kolontajeva, ruska poslanka v Stockholmu. Toda seznam ženskih diplomatk s tem še ni v kraju, dasi je splošno politična kariera eden tistih poklicev, ki ga ženske najmanj dosegajo. .
Francosko zunanjo ministrstvo ima dvojo jako priznanih ženskih moči 'mM svojim uradništvom. Ena teb je znana gospa Thomas. voditeljica knjižnice in arhiva v ministrstvu. Druga, mlajša, pa je manj znana, čeprav ima mogočen naslov: ona je zares prva ženska, ki se v Franciji naziva generalna konzulka.
Gospodična Borel, hči iz priznane stare francoske družine je po večletnem bivanju v inozemstvu, zlasti v Angliji, vstopila v službo zunanjega ministrstva in upravlja v kulturnem oddelku ministrstva važno delo in sicer francoski eksport filmov v inozemstvo in pa francosko propagando po filmih. Odkar je sedanja vojska je namestila voditeljica v informacijskem ministrstvu in je neposredna sodelavka šefa tega oddelka, slavnega odvetnika Henryja Torrčsa. Ko je prod nekaj meseci z velikim uspehom otvorila razstavo francoskega tiska in kulturo v Londonu, je bila v plačilo za svoje odlično delovanje povišana od konzula v generalnega konzula — kot prva ženska, ki ima ta naslov.
Zvest ovčarski pes
V neki alzaški obmejni vasi, od koder so se prebivalci izselili in je navzočno le vojaštvo, je ostala zapuščena ovčja čreda, saj jo bil odšel iz vasi tudi ovčar. Ovčarski pes pa je sleherno jutro, kakor je bil navajen, gnal svoje ovce na pašo, a zvečer jih je segnal nazaj v domačo stajo. To izpolnjevanje dolžnosti, ta nagon do dela. to samo po sebi umevno udejstvovanje pri izpolnjevanju vseli nalog so najbolj ganljiv dokaz zvestobe naših najboljših prijateljev — živali.
Misterij
žene, ki se
Nobene gube, nobene brazde v 45. letut Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovttega dermatologa. Biocel je dragocen naravni pomladilnl element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža Zdaj ie v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste .•ideti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane.
Čez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce tn vso nesnago kože. Pomladite se za deset let ln ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvencle polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite din 5 - v poštnih znamkah za poštniho, omot in druge stroške 11:1 naslov: llinko Ma>er i dnin, Odio 10-1'. Zagreb. Praška ul. 0.
J
Majhen danski fantiček v pogovoru 7. nemškim vojakom, ki mu je posadil svojo letalsko čepico na glavo.
»Ali veste, kateri dan je danes?«
»Torek,« je dejal Kompars.
»Natančno. Predvsem vam predlagam, da potrdite, da je vaša teorija prava.«
»Ste prepričani o tem?«
Poročnik je skomizgnil z rameni. Postal je besen. Dal je prav svojemu tekniccu s surovostjo, ki je nihče ni mogel razumeti Ko je pri-kipclu do viška, se ni znal potajiti ali obvla-dati.
»Seveda vsaj približno. Če kdo sreču odličnejšega človeka, mora sneti svoj klobuk. Vaš roman i>o fantaziji prekaša mojega v vsakem primeru. Nič ni nemogoče v vojski. Vi morute imeti prav.«
»Malo zmedeni ste, moj dragi,« je rekel Kompars zamišljen. »Neovržen dokaz točnosti moje hipoteze, pristavek o prstnih odtisih oficirja Gaillarda na ogledalu med I. in H. junijem sloni le nu moji trditvi. Ne ugovarjajte! I!ad bi vas prepričal, da ne gremo |>o napačni poti... Toda kuko?«
»To jo moja misel. Ob 2 zjutraj bo župnik na vsak način odšel zdoma in se 1k> vrnil oficir ali pu je šo na poti. Najboljše je, da vstopiva v hišo v ulici Frairie.«
»Neumnost! S tem bi jih čisto gotovo predramila.«
»Ne. Samo eden od naju se bo javil. Rekel bo, ali ga kdo sprejme, ker so francoski ranjenci v vojaški Ijolnišnici zaprosili duhovnika; komandatura je počastila župniki Gaillarda, da jim pride na pomoč. Neki lovec, pripeljan to jutro, gotovo 110 bo prebil noči. Gospod kurat je stori! vso svojo dolžnost. Zdi so mi čisto naravno, da bo francoski svečenik pri svojem bratu oslal do zadnjega diha.«
»Ali ne veste, da .. « jo znčel Schmidt, ki pa so je naglo ustavil in se začel tresti.
»Ne čustvenosti,« jo zarezal Kompars. »Pretveza je iz\rsliia iu ne bo pri uuših sovraž-
nikih vzbujala nobene pozornosti iz dveh razlogov:
1.	ker no, bo šel policaj v ulico Frairio:
2.	ker ne bo nobenega vidnega znamenja za opazovanje oficirja, ki bo opravljal v bolnišnici vlogo duhovnika.
Drugače ne bo šlo. Zatrjeval bo, da je bolan.«
Ob dveh zjutraj je lleim izdal odlok za nadzorovanje ulice. Ljudje niso videli nobenega sumljivega potnika.
Pet minut pozneje je Strohberg pozvonil na vrata malo hišice. Takoj so je odprlo okno v prvem nadstropju. Pokazal se je nedoločen obris- v noč.
»Gospod župnik Gaillard?« je vprašal Strohberg.
»Da«
»Francoski ranjenec umira in vas želi.«
Odgovor je prišel brez zamude
»Dobro. V eni minuti bom zdolej.c
Ob tToh zjutraj je Iluppenschlacht opazoval župnika Gaillarda. ki je slonel * bolnišnici nad ranjencem. Razločno jo slišal izgovarjati obrazec odvezo: F.go te absolvo a peccatis 111 is, in nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti.
Ob štirih se je vrnil v ledeno in mračno sobo v kateri je bila častniška menza.
»Pravi župnik je,< jo rokol.
Strohberg, lleim in Kompars so bili dolgo pogreznjeni vsak v svoj naslunjač. Zadnji se je predramil.
»Gospod kurat, ali laik ne moro v nujni sili diitt odveze, pod pogojem da nadomestil ie duhovnika, brž ko jc mogoče prejel sveto vero? Ali nismo žrtve...«
»Molčite, nesrečnik,« jc rokol jezuit s silo.
Ne veste, kaj govorite. Vsak kristjan ve. da z»dostuje |x>|K)liio kesanje. Iu če celo oficir
Gaillard ni vedel verjemite, da bi se čutil kriv tega.. 110... ni besede.«
Schmidt je odšel besen proti vratom.
»Tu so odtisi,« je rekel policaj. Bolniški vratar jih je dobil, ko mu je dal ob vhodu listič v roke.«
Kompars je hitro pregledal.
».Ni dvoma, župnik Gaillard je. To dokazuje, da so zamenjali ne lo ozemlje, ampak tudi dan izmene.«
»Uojazljivoc,« jo dejal llcim.
».No torej! Ali sc bojim? loda, 'dragi moj tovariš, hodiva tako strpna kakor sta ona dva. Spremeniva teorijo in to je vse. Sem že zasnoval drugo.«
»Radoveden som.« jo godrnjal lleim...
»Ali! ne,« jo presekal Strohberg, le drug dan sta si izbrala.«
Tretje poglavje.
Kompursovo obotavljanje.
Sreda, 16. junija I")I5.
Z veliko slovesnostjo so peljali na kolodvor truplo generala, ki jo umrl v Imlnišnici v Saint-tiuorentinu Za mrtvu-kiin vozom jo šla vojaška godba, četa pešcev. /. orožjem v rokah je obdajala krsto, ki <0 jo peljali v najlepšem mestnem mrliškem vozu, ki ga jc komandatura zaplenila / vo/nikom očelom I.11-dovikom vred. Sum ni bil nič manj našemljen, kakor šest mršuvih tomnorjavih konjičev. Bil je žnlo«:en in ponižan, la mora biti 111 edini od Francozov. Zadaj jo *el generalni štab, čigar bliščoče ^e okrasje, svetlo sablje in odsev nekaterih čepic jo povzdigovalo -lavo \ojaška rjava barva je izražala žnlosi Bilo jo kakih deset generalov in morda 200 oficirjev Po dolgom sprevodu in hladnem protestantskem "bro-fj»» y malem templu so h* vsi začeli lazhajati in pogo\arjati.
CEVI
za odvode stranišč, dimovodc, ,.SALONIT" valovite strehe, šablone in ves ostali
gradbeni
dob te pri
material
•t
MATERIAL
i«
trgovina s stavbenim materialom lhsinik MIHO VOVK LJUBLJANA, Tyri«va c. 96 b Telefon 27-16	Brzoj. ..MATERIAL"
Razpis
Občina Globoko, okraj Brežice', razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali tej >nake strokovne šole, odnosno spregled kvalifikacije.
Zahteva se kavcija v vrednosti 5000 din, popolna treznost, vestnost in sposobnost prakse. — Natančnejši pogoji se dobe pri upravi občine.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 Uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v tridesetih dneh po objavi tega razpisa v Službenem listut kr. banske uprave pri tej občini.
Občina Globoko, dne 14. maja 1040.
LINOLEJ
voščeno platno, preproge, zavese, odeje
kupite najceneje pri »Obnova«, F. Novak,
Jurčičeva ulica 6 — Maribor.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka llesmla 1 (Itn: teultovanjskl • glasi t illn Debelo tiskani' naslovile hcseile »e računalo dvojim. Najmanjftl inusek ■» mafl oglas 15 din. M ji 11 •glasi se plačujejo takoj pri naročilo. • l*rl oglasih reklamnega mai*aja ,r ranima enokolonska. 3 nun visoka oatltna vrstli-a po ] din - Za pismene odgovore gleile matih oglasov treba priložiti znamko.
Brci skrbi vozi
Mlada natakarica
lščo službo v boljši gostilni kjerkoli. - Nastopi ID. maja. Mila Kovačič, Črna S, Brežice.	(u
Manufakturistka
vešča tudi galanterije, s <1 letno prakso, išče službo v Ljubljani ali Kranju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod f»9S9. (a
Služkinja
zna nekaj kuhati ter Ima rada otroke, zna slovensko ln nemško, želi pre-meniti službo do 1. junija. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »PoStena« 7114.
Kmečko dekle
z večletnimi spričevali, želi premcnitl službo za pomoč v kuhinji ali gostilni takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7321.	(a
Čitajte »Slovenca«
Krojaškega pomočnika
sprejme Jjikoj Frane Pe-tornel, Trebelno pri Mokronogu.
Slaščičarskega pomočnika
samostojnega, in mladega fanta za vsa hišna dela, takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Slaščičar« št. 7510.
Strokovnjaka
absolutno samostojnega upravitelja, išče tovarna trikotaže večjega obsega. Prav tako išče večja tovarna usnjenih rokavic prvovrstnega mojstra za upravitelja. Oboje za Belgrad. Obširne ponudbe jc poslati na »Publtcitas«, Zagreb, Ilica 9 pod 50135.
ZAHVALA. Ob bridki izgubi moje ljubo matere, gospe
Anice Naglic
sem prejel toliko prijateljskih izrazov sožalja in tolažbe, da se ne moreni posamezno zahvaliti. Zato izražam tem potoni mojo srčno hvaležnost vsem, ki so blagi pokoj niči lajšali njeno bolezen in ki bi jo bili radi videli in pozdravili. Posebno sem hvaležen vsem gg. zdravnikom, ki so storili vse, kar se je storiti moglo. Najlepša hvala vsem, ki so ji darovali vence in cvetja, in ki so jo spremili k večnemu počitku. Sv. maša za pokoj blage pokojnice bo v cerkvi Mar. Oznanjenja v soboto ob pol 8.
V Ljubljani, dne 17. maja 1040.
Vlndko Naglič, kapetan bojnega broda


V globoki žalosti naznanjamo, da nas je nenadoma zapustila naša ljuba soproga, sestra, tela. snaha in svakinja, gospa
Malka Kos roj. Nagode
soproga profesorja in uradnica mestnega knjigovodstva in hčerkica
Marijica
Pogreb dragih pokojnic bo v petek, dne 17. maja 1940 ob IG, iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maribor, dne 1">. maja 1940. Žalujoči soprog Ivan, profesor. — Družine: Kosova, Nagode, Tratenšck, Pivec, Lovše. Vajt in ostalo sorodstvo.
in prejc-s
sprejme industrija
ing. Maksimovič i drug, Pančevo.
En vagon krompirja
Voltmana, drugih vrst manjše množine — niull Ivan Auguštin, šle. Boka. Cena po dogovoru.
Velika zaloga ličnih kletk za ptice
v železntnl Fr. Stupiea, Bjubljana, Gosposvetska cesta 1.
Ne samo kosilnico
■ Deering«, tudi kombinirano obračalnike za seno. ki razstiljajo in grabijo, dobite dokler traja zaloga v železnim Fr. Stupiea, Bjubljana, Gosposvetska cesta 1.
Po volji Najvišjega in previden s poslednjimi tolažili, nas je za vedno zapustil naš dragi mož, sin, brat, striček itd., gospod
Zupan
posestnik v Kovoru 9
Pokopali ga bomo v soboto, dne 18. maja ob 10 dopoldne na farnem pokopališču v Kovorju. K o v o r , dne 16. maja 1940.
Marija, žena', Marija, mama; Janko, France, dr. Stanko Zupan, bratje; Zorka Mežan, Pepca Mlinaric, Ivanka inž. Oblak, Milka
Oman, sestre — in ostalo sorodstvo.
Štorjo za strope
strešno lepenko, trboveljski cement ln ves ostali gradbeni material — nudi najugodneje železni na Fr. Stupiea, Bjubljana Gosposvetska cesta 1.
Za cerkvene slovesnosti
gasilske prireditve, telovadne in druge nastope dobite rakete, topiče, bengalski ogenj in ostale pirotehnične potrebščine v železnim Fr. Stupiea, Bjubljana, Gosposvetska cesta 1.
Dobra košnja -
polna mošnja!
Najboljše kose, kosirje, osle in klepalnike, dobite po najugodnejših cenah v železnim Fr. Stupiea, Bjubljana, Gosposvetska cesta 1.
^ Premoli
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postrežba brezhibna
avtomobilih
KI IMA NA SVOJIH KOLESIH NASE PLASCE. NUDIJO MU VARNO, UDOBNO IN HITRO VOŽNJO. TUDI KLJUB DANAŠNJIM TEŽAVAM ZA NABAVO SIROVIN JE NJIHOVA CENA NIZKA.
NAŠE PLAŠČE IZDELUJEJO LE DOMAČI STROKOVNI DELAVCI NA NAJMODERNEJŠIH STROJIH IZ PRVOVRSTNIH SIROVIN.
ZAGOTOVITE SI PRAVOČASNO
NASE PLAŠČE.
NAROČILA SPREJEMAJO VSE NAŠE PRODAJALNE.
Inštruktorja
za matematiko in grščino, po možnosti akademika, sprejmem takoj za 4. r. klasične gimnazije. Trgovina Ana Suhadolnik, Poljanska 70.

Wa

Uprava združenja naznanja žalostno vest, da je njen zvesti član, gospod
LJUDEVIT Ž V AN
pooblaščeni graditelj in rez. podporočnik
dne 15. maja 1940 umrl. — Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 17. maja ob 15.30 iz hiše žalosti na Bledu, Zagorica 118.
Ljubljana, dne 16. maja 1940.
Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino, Ljubljana.
Dyiiamo za vrtilni tok
10—20 Kw 380-220, staro, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Generator« t. 7475.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod
Josip Vidmar
zvaničnik drž. železnice
v sredo, dne 15. maja izdihnil svojo plemenito dušo v 55 letu starosti. — Pogreb nepozabnega bo danes, dne 17. maja 1940 ob 14.30 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. maja 1940. Viktorija, soproga; Pepi in Nino, sinova - ter ostalo sorodstvo.
Kupim
v bližini nove šišenske cerkve. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7171.
Hiša v Zagrebu
v središču mesta, tik Zrl-njcvca, z dvema uličnima lokaloma, 14 stanovanji po 2 in 3 sobe, velika klet, dvorišče, vozni vhod ter magaclni - naprodaj za 2,500.000 din. Vprašati pisarno Omčikus, Zagrel: Trg kralja Tomislava 10.
ODDAJO:
Kovačijo
dobro ohranjeno, blizu kolodvora, lahko tudi s stanovanjem — oddam v najem. — Andrej Skubic, Laniše 31, Škofljica.
ttanoi/anja
IŠČEJO:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, z vsemi pritiklinamt — iščem v predmestju Bjubljane s 1. junijem. — Ponudbe v upravo Slovenca« pod št. 7450.
Za vedno nas je zapustil dne 16. t. m., v 04. letu starosti, naš predobri gospod
Jože Venedig
strojevodja drž. žel. v pok. in hišni posestnik
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 18. maja 1910 ob pol petih popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobišče k večnemu po-čitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 22. maja 1940 ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi svetega Frančiška.
V Ljubljani,, dne 16. maja 1940.
Žalujoča rodbina Dobravčeva
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič
n LJUBI14N4
Magoličeva razstava
Plemenit namen je združil naš ugledni meščan in slikar Srečko Magolič z estetskim užitkom, ko je priredil razstavo svojih najbolj dovršenih del v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani ob svoji osemdesetletnici Ne samo, da vso vstopnino dobi mestni socialni urad za podporo revežem, ampak gre tudi ena petina izkupička prodanih slik v isti namen	,
Veliko je Magoličevo delo in lep kos slovenske domačije je upodob!]en v njegovih slikah. Posebno je vzljubil Barje v njega spomladanskem brstenju, poletnem razkošju"in gorečih barvah jeseni. Toda tudi naše Alpe je njegov čopič zajel, njih temne lesove in prozorne vode; šel pa je tudi na jug in nam podaja njega bleščeče morje. Ima svoj način izražanja naše prirodne lepote, ki ugaja posebno enostavni ljudski duši; zato imajo Mago-liča radi široki sloji. Občudujejo njegove slike, ki so tako blizu njihovemu gledanju narave in r.ato je njegova razstava tako zelo obiskana. Naj si jo ogleda, kdar je še ni, in tako izkaže priznanje pridnemu delu njegovega čopiča in Magoličevega ustvarjanja, iz katerega se čuti tolika ljubezen slovenske prirode. Obenem bo obiskovalec s tem, v času, ko je toliko bede, pomagal prizadevanju našega mesta, da se olajša bridka usoda tolikih! Razstava je odprta vsak dan od 8 dopoldne do 6 popoldne.
Devetdesetletnica
90 let življenja je lepa, častitljiva starost in vsak, komur gre dobro, si jo želi dočakati. Stara skušnja pa velja, da je le malo tistih, ki so imeli v življenju radostno pot, pa bi doživeli tako visoko število let. Naša današnja slav-ljenka v svojem življenju ni imela radostne poti. — Marija D r a g a r, vdova po železničarju, ve- povedati o mnogem hudem, ki jo je na njeni dolgi življenjski poti zadelo, pa je le vztrajala. Dosti udarcev usode je morala prenesti, dosti trpljenja, izgubila je moža, njeni otroci so že davno pomrli, tudi vsi vnuki razen enega. Sedaj živi osamljena ob skromni pokojnini. Marija Dragarjeva se je rodila v Šmartnem pri Litiji 17. maja 1850, torej istega leta in istega meseca kakor pokojni nadškof dr. Jeglič. Njeno dekliško ime je bilo Golobar. Ljubezniva ženica se prikupi vsakemu, ki jo pozna. Vse udarce je prenašala vdana v božjo voljo. Ima še zelo dober spomin in se še prav dobro spominja mnogih podrobnosti iz svoje mladosti. Bog naj jo ohrani zdravo in zadovoljno do skrajnih mej človeškega življenja, po smrti pa naj ji njeno trpljenje na zemlji bogato poplača v nebesih.
mmm Kino Kodeljevo tei.4i-64 wm
Danes ob ?0'30. jutri ob 17. in 20'30 velefilm o herojskih podvigih piratov, ki so rešili domovino I
Gusar Lafite
Režija Cecd B. de Mille. —■ Friderik Marcb, Frančiška Gaal.
Roman nekega spahiie
Film o ljubezni in trpljenju franc. kolonijal-nih vojakov v neizmerni Sahari.
1 Akademija »Otrok za otroka«, ki bo v soboto, 18. t. m. ob 7 v frančiškanski dvorani, je še vsako leto privabila mnogo prijateljev naših otrok. Tudi letos bo spored zelo pisan. Obsega petje posameznikov in zborov, deklamacije, prizore, kratke igrice, rajanje s petjem itd. Mali harmonikarji bodo v odmorih izpopolnjevali program. Nastopajo skoraj vse mestne šole in otroški vrtci. Zlasti malčki iz vrtcev so bili vsako leto predmet občudovanja v svoji prisrčnosti in naravnem kre-tanju na odru. Vabimo nele starše, ampak vse prijatelje šolske mladine, ker je dohodek prireditve namenjen revnim otrokom. Akademijo prireja mestni socialni urad s sodelovanjem šol. Preskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji v pisarni »Pax et bonuin«. Dobe se v petek od 9—12 dopoldne in 3—6 ppoldne ter v soboto od 9—12 in od 5 dalje pa pri blagajni v pasaži.
1 Slomškova družba Ljubljana-mesto vabi svoje članstvo in somišljenike na izlet v škofjo Loko, ki bo v nedeljo, 19. t. m. Odhod z vlakom ob pol 14. Pridite polnoštevilno.
1 Odbor frančiškanske prosvete poziva člane, da plačajo članarino najkasneje do 1. VI. 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago za sprejemnje članarine vsako sredo in soboto od 5—7 popoldne.
1 Ruska Matica v Ljubljani sklicuje v nedeljo, 19. t. m. ob 14 v dvorani hotela Tivolija redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostne udeležbe bo istotam in istega dne ob 15 pri vsakem številu navzočnih sklepčni ponovni občni zbor.
1 Nabori mladeničev in pregledi starejših obveznikov v Mestnem domu so za enkrat ukinjeni. Nadaljevanje in vrstni red bo objavljen v dnevnikih. Prizadeti naj pozive shranijo.
1 Pregled uniforme in vojne opreme rez. častnikov v Mestnem domu je do nadaljnjega odložen.
1 V počastitev spomina blagopokojne gospe Angelce Majaronovc iz Borovnice sta gg. Konštantin in Marta Potočnik poklonila d:n 300 podpornemu skladu za slepe otroke. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju.
1 Razstava Elde Piščančeve bo odprta samo do 23. t. m. Zato svetujemo ljubiteljem likovne umetnosti, da si razstavljena dela ogledajo pravočasno. Piščančeve razstavlja okoli 50 del (olj, monotipij in akvarelov), ki nazorno kažejo strccnljenje za čim do-vršenejšem delu. V6top v razstavne prostore je brezplačen.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Mestna ustanova za absolvente arhitektonskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani. V smislu sklepa mestnega sveta ljubljanskega z dne 19. aprila t. 1. razpisuje mestna občina ljubljanska to ustanovo, ki jo vsako leto podeljuje župan mesta Ljubljane. Ustanovo lahko dobi diplomiran absolvent arhitektonskega oddelka tehniške fakultete, ki je slovenske ali druge slovanske narodnosti, v dobi treh let po diplomskem izpitu. Kandidat za ustanovo mora z najmanj tremi, razsodišču predloženimi deli dokazati, da itna arhitektonsko ustvar-jajočega duha in da se bavi s problemi, ki so pomembni za napredek arhitektonske kulture sploh, ali s takimi, ki se posebej tičejo Ljubljane. Obenem mora navesti konkretno, v kakšen namen namerava porabiti nagrado, in se obvezati, da bo izbrano nalogo, ki je lahko arhitektonsko raziskovalna ali pa se nanaša na kak konkreten arhitektonski ali urbanistični problem ljubljanskega mesta, izročil arhivu te ustanove pri mestni občini, kjer bo pričala o uspehih te ustanove in bo služila drugim za študijski pomoček. Rok za predložitev prošenj je 15. julij t. 1.
1 Cesta vzdolž kazinskega vrta mora biti ea vozni promet zaprta, ker jo potrebujejo za skladanje gradiva pri urejanju okolice spomenika kralju Aleksandru I.
1 Inkasanti mestne elektr. odslej ne bodo več po večkrat na mcsec hodili k strankam zaradi plačila računov za porabljeni električni tok, ker je toliko poklicanih na prožne vaje, da so drugi že itak zaposleni čez glavo. Zato mestna elektrarna ljub-
ljanska vabi vse odjemalce toka, naj inkasentov
mestne elektrarne ne odslavljajo in si ne določajo sami poznejših terminov za plačilo, ker inkasantje odslej nikakor ne bodo mogli k strankam več kot enkrat na mcsec. Hkrati pa mestna elektrarna opozarja, da mora inkasant v primeru, če ne prejme plačila takoj ob prvi predložitvi računa, brez nadaljnjega odklopi tok in sc na razne reklamacije zaradi odklopa mestna elektrarna pri neplačanem računu v nobenem primeru ne bo mogla ozirali.
Obiščite
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer.
I »Zaljubljena beštija« (Brodolom) — velika
senzacija sezije — v Kino Matici. Znano je vsem čitateljem, da res veliki umetniki igrajo le izbrane vloge v filmih. Tako je tudi s prvim karakternim igralcem Amerike slavnim Charlesom Laugtho-nom. Videli ga bomo zopet v pustolovskem filmu »Zaljubljena beštija« (Brodolom). To pol pa nam lilm prikazuje scene, ki si jih nihče ne more zamislili. Prepričevalno je podan brodolom in razburljivi, strašni, krvavi dnevi na morju. Charles Laugthon nastopa kot abnormalni, gusar, kot ari-stokrat, kavalir, ubijalec in zopet sentimentalni ljubimec. Samo on je v položaju odigrati lo vlogo. Spomnite* se njegovih filmov »Bedni«, »Upor na ladji Bounty«, »V znamenju križa«, »Henrik VIII., in prepričali se boste, da je najsijajnejša njegova vloga v filmu »Zaljubljena beštija«. Seveda je film primeren za obiskovalce res dobrih živcev. Premiera je dar.es v Kinu Matici.
1 Bobby Breen, mali šestletni Caruso v kinu Slogi. V ribiškem pristanišču mesta San Fran-cisco živi mirno in zadovoljno sicilijanski ribič Carlo s posinovljencem Tonyjem in ljubkim udomačenim tjuluoin. V njunem življenju pa nastane velika sprememba, ko pride Stella, žena umrlega Carlovega brata s svojim sinom Rudolfom. Tony pobegne od doma. Med tem se Carlo ostro spre zaradi dečka s Stella in nažene njo in Rudolfa od hiše. Tony se povrne domov, kjer zavlada v srečni družinici spet blagi mir. Tony ni nihče drugi kot mali Bobby Breen, deček z zlatim glasom, »mali Caruso-. Bobby Breen poje v tem filmu šest za-nosnih sicilijanskih popevk. Premiera tega prelepega filma je danes!
samo za res dobre živce!
PRFM1JERA DANES OB 16,10,21
KINO MATICA SSSES
PRVI KARA K TERM IGRALEC AMERIKE
CHARLES LAUGHTON
nepozaben iz filmov: »V ZNAMENJU KRIZA«-, »HENRIK VIII«, »BEDNI« in »UPOR NA BR )DU BUUNTY«	v največji sen«aciji sezije
ZALJUBLJENA B1STSJA DOLOM)
Velefilm strahovitih prlunrnv. mnfnp.HI od TSi>h Frankenslplnovlli itpl. — Prlltaznlo hnrne. krvavi- dni nn morju, finimi IJuliavna čnslva abnormalnega človeka nrlstokralit. kavultrtn i-ti s« rja In nhl.lnlra.
Bitka pri Sedanu 1870
Bitka pri Sedanu 1870. leta (1. sept.) je prinesla Nemcem odločilno zmago nad cesarsko Francijo. Večkrat se ta zmaga imenuje tudi francoske Can-nae. V bitki pri Sedanu je Moltke popolnoma obkrožil francoskega vrhovnega poveljnika Mac Ma-hona in po enodnevni bitki prisilil Francoze k predaji. Mac Mahon je bil ranjen že takoj zjutraj in je bitko čez dan vodil general Ducrot, ki je skušal cesarske čete rešiti ob Meusi proti severu, a se mu ni posrečilo. Istočasno se je pojavil tudi francoski general Wimpffen in pokazal povelje, da je on imenovan od vojnega ministra, da prevzame poveljstvo nad četami. Oba generala sta izdajala vsak svoja povelja, ki so si nasprotovala in sta tako sama povzročila popolno zmedo med francoskimi četami. Posledica je bila, da so se proti večeru francoske čete znašle v kotlini na ozkem prostoru obstreljevane od 456 nemških topov. — Wimpffen se je zaradi tega ponoči udal. Nemci so zajeli 104.000 mož, 558 topov ter cesarja Napoleona, ki je' bil pri četah. Francozi so v bitki izgubili 17.000 niož, Nemci pa 9000.
Sedan je bil do leta 1875. močna trdnjava, sedaj pa je vključen v Daladierovo bojno črto. Reka Meuse pretaka mesto po sredi. Kraj šteje 20.000 prebivalcev in je važno železniško križišče.
Muzejsko društvo v Ptuju ima v ponedeljek, 20. t. m. ob 17. v prostorih mestnega Ferkovega muzeja svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba jc za člane obveznal
Drevi ob 20 (v petek) bo v Meslnem gledališču zaključna predstava Dramskega društva v Ptuju: »Martin Krpan«, v dramatizaciij Žižka in Smaska, Tujsko-prometno društvo v Ptuju ima v soboto, 18. t. m, ob 20 v Švicariji v Ljudskem vrtu svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevn:m redom, na katerega društvo vabi vse člane in prijatelje. Ob tej priliki bo imel zanimivo predavanje g. prof, Gor-janc Leopold
Požar. V Gorišnici pri Sv. Marjeti je te dni izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnice Neže Sivko. Ogenj je bil kmalu po požarni brambi zadušen, tako da škoda ni precejšnja. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Kranj
Smrt blage matere. V Kranju jc po dolgi in težki bolezni v 71 letu starosti umrla gospa Marija f3enedik. Rajna je zelo zgodaj izgubila moža, kateri ji je zapustil 4 nepreskrbljene otroke. Veliko se je trudila in delala, da je mogla preživljati in izšolati svoje otroke, katere jc vzgojila v pristnem krščanskem duhu. Njeni otroci so bili vneti delavci pri bivšem Orlu in pri vseh naših kulturnih organizacijah. Njen najmlajši sin Valentin je postal duhovnik in je sedaj ekspozit na Lokah pri Zagorju. Pokojne Benedikove mame se bodo gotovo z veseljem spominjali mnogoštevilni bivši kranjski dijaki, katerim je bila rajnica dijaška gospodinja. Ni ji nibila samo gospodinja, marveč tudi prava vzgojiteljica. S svojo neprisiljeno pobožnostjo in lepim zgledom jih je vzgojila tako, da se jih je več posvetilo duhovskemu poklicu, drugi so pa dobri krščanski lajiki, ki sedaj zavzemajo ugledna mesta v našem javnem življenju. Naj ji bo dobri Bog plačnik za vse, kar je dobrega storila v svojem življenju. Užaloščenim sinovom in hčeri, ki so izgubili dobro mamico, naše iskreno sožalje. Pogreb bo danes ob 17 s Cojzove ceste na farno jx>kopališče.
Dvojni samomor. V gozdu pri Cirčičah, so včeraj ljudje našli dve mrtvi trupli, v katerih je policija spoznala 31 letno tovarniško delavko Kunstelj Silvo iz Cirčič in 25 letnega čevljarskega pomočnika Cvenkelj Antona iz Mošenj pri Brezjah. Cvenkelj je prišel na dvodnevni dopust in je ustrelil z revolverjem najprej svojo zaročenko Kunstelj Silvo, ki se je zgrudila od dveh strelov zadeta v glavo, nato pa si je pognal še sam kroglo v glavo.
Kamnik
Orgle in čelo se pri naših koncertih redko sli-šita. Zato nam bo nudil tem večji užitek nedeljski koncert v frančiškanski cerkvi, kjer bo čelist prof. Čcnda Šeldbauer izvajal Rheinbergerjevo »Elegijo« in »Večerno molitev«. Na orglah bo spremljal fr. Ka-nizij Fricelj. Vstopnice za koncert se dobe na frančiškanski porti.
Vrhnika
Koncert narodnih pesmi priredi v nedeljo Fantovski odsek Ljubljana-Rokodelski dom. Vršil se bo ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki, Vljudno vabimo vse naše prijatelje, da si vstopnice za ta konccrt nabavijo že v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10—12 na Vrhniki v Rokodelskem domu.
Skupina francoskih malih tankov. — Nove
francoske lokomotive, ki vozijo s 600 tonami z brzino 140 km na uro in vlake z manjšo obremenitvijo s hitrostjo 160 km na uro.
ŠPORT
Avtomobilska ocenjevalna vožnja
V nedeljo 10. t. m. bo Slovenski avtomobilski klub priredil ocenjevalno vožnjo na progi Ljubljana — Kamnik — Kranj—Tržič—Lesce—Ljubljana. Proga je dolga 128 km. Ocenjevali bodo startanje (pospeševanje brzine), zaviranje in upravljanje vozila. Poleg omenjenih ocenjevanje bo še brzin-ska preizkušnja vozil na Sorskem polju.
Start bo ob 7 zjutraj na Kongresnem trgu. • Pravico udeležbe ima vsak avtomobili«!, kakor tudi inolociklist. Pri avtomobilih so določene 4 kategorije, pri motociklih pa prav tako 4. Vsakdo more startati samo v ustrezajoči kategoriji. — K tekmovanju bod«> pripnščene tudi posamezne ekipo iz treh vozil enake znamke in kategorije. Udeleženci, ki startajo v ekipah, se ocenjujejo v splošni in ekipski oceni. Ocena brzinske vožnje na Sorškem polju nima na končni placement nobenega vpliva. — Na vsej progi bodo tudi kontrole. Zmagovalec je v vsaki kategoriji oni, ki prejme najmanjše število točk. Od ekip pa zmaga ona, ki ima skupno najnižje število kazenskih točk. Nagrajeni bodo prvi trije v vsaki kategoriji. Ekipe prejmejo diplome. — Tekmovanje se vrši ob vsakem vremenu.
Razpis Maratona ob 10 letnici obstoja
Tekmovanje bo v nedeljo, dne 19, maja ob 9 na stadionu SK Železničarja;
Spored tekmovanja: Tek 100 m jun. B, rojeni 1924—1925: tek 100 m jun. C, roj. 1922—1923; tek 100 m sen., roj. 1921 in starejši, (predtekmovanja). Met krogle T/a kg seniorji in omladinci (roj. 1922 in starejši). Met diska 1 '4 kg junioria B-C (rojeni 1. 1922—1925). Tek 400 m sen. in omladinci — pred-tekmovanje. Skok v daljavo sen. in omladinci. Skok v višino 6en. in omladinci Tek 100 m — finale za vse skupine. Tek 400 m finale. Tek 1000 m jun B-C (roj. 1922—1925). Met diska 2 kg sen. in omladinci. Skok ob palici — sen., omladinci, jun. C, Tek 500 m — sen. Štafeta 4X100 m.
Pravico tekmovanja imajo vsi "erificirani in neverilicirani člani klubov, včlanjenih v JASu. — Prijave je poslati do 17. maja do 12. ure na naslov: Smerdel J., Maribor, Gosposka ul. 23. — Vsak klub naj prijavi v vsaki disciplini le do 6 tekmovalcev (pri isti panogi za vse letnike skupaj 6 tekmovalcev) razen za tek 1000 in 5000 m. — Poznejše prijave se bodo upoštevale le proti prijavnini 5 din za osebo in točko. — V ostalem se bo vršilo tekmovanje po pravilih in pravilnikih JSAa.
Športni drobiž
Ligaški klubi na severu države bodo pričeli s pokalnim tekmovanjem. Ker so vsi ligaški klubi — razen onih šestih najboljših — brez pravega športnega sporeda, so sklenili, da bodo pričeli s prijateljskimi tekmami iu mednarodnimi srečanji. V Subotici so se sestali delegati klubov, da se pogovore o teh tekmah. Sodelovali naj bi Bačka in ŽAK iz Subotice, Vojvodina iz Novega Sada, Bata iz Borova in osiješka Slavija. Igrali pa bodo klubi vsak z vsakim po dve tekmi. Vse tako izgleda, da bodo prva srečanja že to nedeljo. *
V	sredo kasno po poldne so bili izirebani pari za mednarodno tekmovanje v tenisu med Italijo in Jugoslavijo. Italijane je pri tej priliki zastopal
zvezni kapetan, podpredsednik Fazzini.
*
Dejanovii, tudi pri nas znani igralec osješke Slavije, bo v kratkem odpotoval v Ameriko k
svojemu očelu. Potoval bo preko Japonske. *
'Žrebanje za mali Srednjeevropski cup bo dne 19. maja v Budimpešti.
*
Na Telovo se bosta sestali v Torinn nogometni reprezentanci visokih šol Italije iu Madžarske.
*
Po včerajšnji nogometni lekmi za državno prvenstvo med sarajevsko Slavijo in zagrebškim Gradjanskim, ki je končala 2:1 za Slavijo, izgleda sedaj prvenstvena tablica geslih konkurentov sledeče:
Slavija	3 3 0 0 4:1 6
BSK	3 2 1 0 7:4 5
Hajduk	3 1116:43
Gradjanski 3 1 0 2 5:5 2 Jugoslavija 3 1 0 2 6:7 2
' Hašk	3 0 0 3 4 :11 0
•
Prva velika kolesarska dirka v Nemčiji je bila 28. aprila, kateri je prisostvovalo nad 80.000 gledalcev. Tri kilometre dolgo progo je bilo treba prevoziti 35 krat. Udeležba vozačev je bila odlična. Tudi časi so bili prav dobri. Vrstni red prvih tekmovalcev je bil naslednji: 1. Scheller, 2. Hacke-beil, 3. Weichsedel, 4. \Vengler, 5. Žiegler. Za
temi sledi še kopica drugih.
»
Eden najboljših madžarskih lenis igralcev Szi-geti je pokazal v tekmah z Italijo zelo slabo formo. Dallos II. ga je tudi v tekmah za prvenstvo Budimpešte z lahkoto tolkel. Po tej borbi ga je pregledal zdravnik in ugotovil, da 11111 srce ni nekaj v redu. Veliki mojster madžarskega tenisa se bo moral dalje časa zdraviti. Šele ko bo povsem
okreval, bo spet stopil na bela tenis igrišča. *
Madžari bodo, kot je slišati, povtvm pomladili svoje water-polo reprezentanco. V moštvu Madžarov, ki «o sedaj prvaki sveta, bodo odslej le mlajše moči, ki so že začele z vestnimi treningi. *
Trugne Brodahl, znani norveški smučar, se nahaja med ujetniki v nemčkem taborišču.
*
V	najkrajšem času bo izredna skupščina Jugoslovanske plavalne zveze z namenom, da delegati vseh treh dosedanjih podzvez spruejmejo pravila, ki bodo veljavna za vse. Na skupščini bodo sestavili tudi program mednarodnih srečanj. Pa ie
druge važne zadeve bodo na sporedu skupščine. *
Italijanski kolesar Breno Loatti ie prepričevalno zmagal na kolesarski dirki v Buenos Airesu, kjer je pustil za seboj številne znane klase.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
BOKSARSKI NASTOP PII K. I,OZ K N'!
Znrmli tehničnih nvir jp Herinei«o\ medmestni bokanrskt nastop dokončno preložen n« »i«ti s juniju.
SK Ilirija. >fi. rodni obfni zbor bo v soooto J8. t. m. oh 211 pri Stnmlčr IMeležtv obver.nat
Ljubljanska kntesamka jmil:rc:n (Službeno) V«n stg. odbornike s tem obvpSeamo, dn br rclnr: vpJm LK" v torek, dne 21. mu la on zn v knvnrni Voiipernlk -, Stari trir U. /.uradi i/redne viižnosli, «>■ vsi odborniki pozivajo, dn sa seje giffurno udeleže. — Tiijulk.
S m II rn nI; i kluli >\.iubl jann,. Diinskn »ckcija: Se nfnnrk drevi ob 1(1.:m v dnm>ki sobi kavarn« Entoiia . Va/.iio zarjtiii nedel i-sketr« illala.
Najnovejša poročila
Sklepi vladne seje
Konfinacija in prisilno delo za navijake cen, uredba o obrambnem gospodarstvu in o zavarovanju nevtralnosti v tisku
Belgrad, Ifi. maja. m. Nn nocojšnji soji vlade, ki je liila j>od predsedstvom predsednika vlade Cvetkoviča in na kateri so bili navzoči v Belgradu se nahajajoči člani vlade, jc bilo sprejetih več važnih sklepov. Ministrski svet je najprej razpravljal o raznih resornih vprašanjih, nato je pa sprejel tri važne uredbe.
L Sprejeta je bila uredba o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo. Po tej uredbi bodo lahko splošne upravne oblasti pošiljale vse take osebe, ki brezvestno navijajo cene življenjskim potrebščinam čez cono, ki so določeno po uredbi o kontroli con, kakor tudi osebo, ki si grmadijo vse potrebščino ter jih jemljejo ali umikajo iz prometa iu s tem povišujejo cono vsem tem predmetom. če bodo oblasti koga od teh oseb po-
novno zalotile pri tem delu, ga bodo poleg prisilnega bivanja poslale tudi na prisilno delo.
H. Druga uredba, ki jo je nocoj sprejel ministrski svet, je pa uredba o državnem uradu za obrambno gospodarstvo. Ta urad se bo ustanovil pri predsedništvu vlade pod predsed-ništvom predsednika ministrskega sveta ali pa podpredsednika ministrskega sveta. Ta uredba bo imela za cilj, da koordinira celokupno gospodarstvo. Sklopi toga odbora postanejo izvršni takoj, kakor hitro jih podpišeta predsednik in podpredsednik vlade.
IU. Nazadnje jo bila sprejeta tudi uredba o zavarovanju nevtralnosti v pogledu tiska.
Vse te uredbe jo vlada takoj poslala v drž. tiskarno, da se takoj objavijo v »Službenih novinah«.
Uredba o nevtralnosti v tisku
Belgrad, Ki. maja. AA. Ministrski svet je na |K>dlagi čl. t uredbe o izpremembi obstoječih predpisov in o izdajanju novih predpisov predpisal to uredim za zavarovanje nevtralnosti, kar se tiče tiska.
ti. I. Prepovedano je objavljanje v časopisju in v drugih tiskanih spisih, plakatih ali poročil sledeče: I. poudarjanje stališča v korist ene od vojujočih so strank: 2. povzročanje nezadovoljstva ali mržnje proti eni izmed vojujočih so strank; 3. hujskanje k dejanjem, sovražnim za katero od vojujočih se strank: 4. žnljenje ali pa omalovaževanje vojske katerekoli tujo države: 5. objavljanje izmišljenih ali neresničnih poročil, ki bi mogla skaliti odnose mod katero zunanjo in našo državo.
Čl. 2. Prepovedane so izjave, sporočila ali druga dejanja, ki jih označujejo točke t. do 3. prvega člena, če so storjena v obliki predavanj. govorov, slik. risb, karikutur, fotografij ter filmskih in zvočnih posnetkov, ki so namenjeni javnosti.
Čl. 3. Kdor se pregreši proti predpisom čl. t in 2 te uredbe, bo kaznovan z. zaporom do dveh let ali denarno kaznijo do 100.000 din.
Čl. 4. Kdor bi trosil ali prodajal časopise
ali tiskane spise iz čl. t uredbe, bo kaznovan /. zaporom do h mesecev ali denarno globo do 10.000 din.
Čl. 5. Čim bo izdan ukaz o prepovedi ali pa lw> na kak drug način izvedel za kazensko dejanje i/, čl 1 te uredbe, bo državni tožilec podal v 24 urah predlog preiskovalnemu sodniku za izvedbo potrebno preiskave. Preiskovalni sodnik je dolžan v osmih dneh izvesti preiskavo po predpisih zakona o sodnem kazenskem postopku ter mora spise o izvedeni preiskavi takoj dostaviti državnemu tožilcu. Državni tožilec bo v 24 urah po prejemu spisa sestavil obtožnico proti odgovornim osebam. Proti predloženi obtožnici obtoženci nimajo pravice ugovarjati. Sodišče l>o na podlagi predloženo obtožnice odredilo razpravo na kratek rok, ki pa ne more hiti daljši kot IS dni, računajoč od sprejema obtožnice. Razpravo vodi sodnik poedineo okrožnega sodišča.
Čl. 6. V kolikor s to uredijo ni drugače odrejeno. veljajo za predmete iz te uredbe predpisi tiskovnega zakona.
Čl. 7. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko bo objavljena v Službenih novinah.
Belgrad, dne 16. maja 1940.
Zadnja poročila z bojišč
London. 16. maja. c. Reuterjev posebni dopisnik poroča s francoske fronte: \ olika bitka v odseku pri Sedanu. kjer so nemški oddelki prodrli v Francijo, še besni z vso silo in bo najbrž trajala še nekaj dni. Vendar pa je /daj že očitno, da nemški oddelki niso mogli i/koristiti prednosti tega nenadnega naglega napredovanja. Bojazen, ki se je širila v zadnjih dneh zaradi poteku teh bojev, se je /e zelo razpršila. Položaj francoskih in nemških postojank je nespremenjen. Francoska težka urtilierija je prizadejala liurle izgube nemškim oddelkom. Najbrž se bo bitka zdaj nadaljevala v znaku hudega topniškega boja z obeh strani.
Pariz. 16. maja. c Reuter: Francosko vojno poročilo pravi, da se bitka nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Posebno hudi so bili spopadi na nekaterih točkah. Naši bombniki so v spremstvu lovcev in borbenih letal izredno močno in uspešno bombardirali sovražne motorizirane kolone. Te sovražne kolone so opazila poprej naša izvidniška letala.
London, 16. maja. e. Reuter: Angleško letalsko ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, 'da so v pretekli noči angleški bombniki opravili zelo veliko nalogo. Angleški bombniki so v zaledju prizadejali sovražniku toliko izgube. Pri tem niso sovražna borbena letala nikjer napadla angleških bombnikov, pač pa je bila večkrat protiletalska obramba zelo delavna. Naši bombniki so z dobrimi zadetki porušili več cest in železnic. Prav tako so porušili več mostov.
Naši bombniki so tudi vrgli več bomb v sredino nemške motorizirane kolone, ki je bila dolga dve milji. Nemške letalske izgube so
bile mnogo večje« od naših in so v razmerju 3 : t za nas.
Bombniki znamke »TTampdent so tudi napadali ceste in železnice. Samo eno letalo se ni vrnilo.
V bitki pri Dinantu in Tornhoutu so naša letala podpirala pehoto v borbi proti sovražniku. Dve eskadrili naših »Blcnheimov« sta prizadejali veliko škodo oklopnim vozilom in tankom. ki so Čakali pri Dinantu. Dva »Blen-heima« se nista vrnila. Naši letalci so danes imeli srečen dan in so zbili 50 sovražnih letal. Naša.letala so tudi lw>mbardirala sovražne postojanke in čete. ki so prodirale ob reki Meusi.
Reuterjev dopisnik nn belgijski fronti pa javlja, da so angleška letalo bombardirala mostove in ceste, in sicer z. eksplozivnimi Ivm-bam,i težkega kalibra. Pri tem so sestrelila 33 sovražnih letal.	, ,
Pariz, 16. inojo. c. Reuter: Nocoj je zastopnik vojnega ministrstva izjavil, do se položaj od včeraj na danes ni ni spremenil. Dati es j e francosko poveljstvo izvršilo vse potrebne premestitve čet no fronti. Bitka se na; dal j u jo. vendar pa je nekoliko popustila. Pri Namurju in Sedanu, kjer »o nemški oddelki prekoračili reko Meuso. so nekoliko napredovali, vendar so zavezniški oddelki >.3 vzel i v redu postojanke tako, kakor je to določilo vrhovno poveljstvo. Prav tako prihajajo na fronto v redu vse okrepitve.
Pri Sedanu sc francoske čete drže nn svojih postojankah, nemško prodiranje po je bilo ustavljeno. Zastopnik vojnega ministrstva je odločno zanikal govorice, ki se razširjajo v Parizu, češ da bi bila nemška kolona prodrla globoko v francosko ozemlje.
Slavje hrvatske kulture v Mariboru
Glavni urednik Hrvatskega Dnevnika« dr. Jakovljevič: »Vedite, vedno, v sreči in nesreči, stojimo ml Hrvatje z Vami Slovenci 1<
se, da je njihov pomen zelo globok, da pomenja jačenje hrvaško-slovenske solidarnosti. Ko smo prihajali v Maribor, smo hoteli ostati strogo na književnem terenu. Ko pa smo videli tisoče in tisoče ljudi, ki so nas radostnega srca spremljali, zlasti pa ko smo videli drago slovensko mladino, kako kliče vsa navdušena naši državni zajednici, slovenskemu in hrvaškemu narodu, smo videli,_ da naš prihod ni namenjen recitiranju naših pesmi in proze, temveč da z njim manifestiramo svojo skupnost in skupno pripravljenost. Vedite, vedno v sreči in nesreči, mi Hrvatje stojimo z Vami Slovenci! Živijo)
Besede dr. Jakovljeviča so izzvale nepopisno navdušenje, ki ni hotelo prenehati ter je vedno znova naraščalo. Potem so začeli gostje recitirati svoja dela. Nastopili so pred odmorom Tin Uje-vič, Dragutin Tijadinovič, Ivo Kozarčanin in Ilija Jakovljevič, po odmoru pa Vladimir Nazor. Ivan Goran Kovačič, Olinko Delorko, Novak Simič in Dobriša Cesarič. Med temi predstavniki, ki so v večini nastopili ob priliki literarnega večera v Ljubljani, sta bila dva prva reprezentanta hrvaške literarne umetnosti, ki v Ljubljano nista mogla priti — Vladimir Nazor in Tin Ujevič. Kontakt med občinstvom in recitatorji je bil takoj dosežen, v prvi vrsti zaradi visoke kvalitete del, ki so jih či-tali v nemali meri pa tudi zaradi tega, ker so hrvatski umetniki pokazali, da znajo svoja dela tudi recitirati in interpretirati Iz tega, kar so nam snoči v kratkih odlomkih čitali, smo si lahko ustvarili sliko sijajne kvalitete današnjega hrvaškega literarnega dela. Videli smo, da so nas obiskali prvi predstavniki hrvaške literarne umetnosti, nadarjeni, močni, ki jim iz vseh njihovih del diha neverjetna sila domače zemlje. Hrvaška literarna tvornost ima v teh svojih predstavnikih upanje za lepo bodočnost.
Po končanem recitacijskem večeru je umetniški klub hrvaške goste in predstavnike mariborskega kulturnega življenja pogostil pri Orlu. Tu se je nadaljevalo v prijetnem ozračja pobratimstvo med predstavniki hrvaške literarne umetnosti ter kulturnimi delavci s severne meje V napitnicah sta pozdravila goste predsednik umetniškega kluba dr. Šnuderl, predstavnik hrvaškega kluba »Napredak« v Mariboru industrijalec Paljaga ter predstavnik Zgodovinskega društva v Mariboru, ki je vedno gojilo najtesnejše stike s Hrvatstvom, dr. Tominšek. Odgovarjali so jim dr. Jakovljevič in pesnik Tin Ujevič, ki je zlasti tu pokazal vso izklesano duhovitost svojega bleščečega humorja. Naš pohorski poet Ludvik Zorzut pa je goste iz-nenadiUs svojimi duhovitimi prigodnicami v verzih. Prijetno razgiban večer je trajal do odhoda dragih gostov, ki žal niso imeli časa, da bi se dalje zadržali med Mariborčani.
Maribor, 16. maja.
Včeraj je doživel Maribor veličastne narodne manifestacije, ki jih je sprožil prihod predstavnikov hrvaške književnosti in njihov recitacijski večer v Narodnem gledališču. O manifestacijah ob priliki prihoda najprominentnejših hrvaških kulturnih delavcev, pesnikov in pisateljev, ki so čisto spontano zajele vse mesto ter so kljub nalivom in slabemu vremenu zavzele nesluten razmah, smo poročali že v današnjem »Slovencu«. Višek vsega pa je bila potem večerna prireditev v Narodnem gledališču, ki je visoko presegala okvir literarnega nastopa. Bila je to za darašnje dni in današnje razmere značilna proslava slovensko-hrvaškega bratstva, na kateri so prvi predstavniki hrvaške literarne umetnosti in kulture manifestirali z obmejnimi Slovenci za nedotakljivost in enotnost naše državne skupnosti.
Mariborsko gledališče je nudilo snoči očarljivo sliko: zasedeno do zadnjega prostora, povsod sami navdušeni obrazi, v ozračju je plavalo mani-lestantno razpoloženje. Navzoči so bili vsi predstavniki mariborskih oblastev, mariborskega kulturnega in gospodarskega življenja. Silno ploskanje in vzklikanje je pretreslo prostor, ko se je dvignila zavesa ter so se na odru, okrašenem s slovensko, hrvaško in državno zastavo pojavili gostje, katere je nato pozdravil v imenu mariborskega umetniškega kluba njegov predsednik dr. Makso Šnuderl. V svojem nagovoru je poudarjal na narodnostni in državni pomen današnjega dne, obnavljal je spomine na stike med Hrvati in Slovenci v zgodovini ter opozarjal, da se morajo naše zveze poglobiti in ostati v bodoče trajne. Nato je izročil hrvatskim književnikom lavorjev venec in spominski dar na severno Slovenijo — krasno Ji-rakovo sliko »Kopači v vinogradu«, ki je na sedanji razstavi mariborskih likovnih umetnikov vzbujala vso pozornost. Za pozdrav in navdušene ovacije se je zahvalil predsednik Društva hrvaških književnikov, znani pesnik in pisatelj, urednik reprezentančne hrvaške literarne revije »Savreme-nik«, in glavni urednik najpomembnejšega hrvaškega političnega lista »Hrvatskega dnevnika« dr. Ilija Jakovljevči. Govoril je:
»Mi Hrvati in vi Slovenci vidimo oboji, da smo navezani po usodi in bratski krvi eden na drugega. Stvarnost nas sili sedaj še k tesnejši skupnosti, ene kakor druge v naši državni zajednici kraljevini Jugoslaviji. Med Hrvati in Slovenci so že od nekdai obstojale zveze, ki se tudi v zadnjih razdobjih kljub nekaterim nerazumevanjem niso razdrle. Obstojali so zlasti dobri stiki med našimi književniki. Ob priliki sestanka v Ljubljani pa smo Hrvati videli, kako globoko je med Slover.ci zasidrana ljubezen do Hrvatov. Zveze med nami in vami so se tedaj poglobile, obnovile so jih iste potrebe, ki so prinesle zvezo med Hrvati in Srbi. Pri vseh teh velikih medsebojnih akcijah smo književniki prednjačili, na naša usta je govoril vedno naš narod. Tudi nocoj govori na moja usta hrvaški narod, ki vam izreka svoje simpatije. Današnje sijajne manifestacije so prepričevalen dokaz, da ne smemo ostati samo na pol poti, da moramo ustvariti solidno sodelovanje na kulturnem polju in na vseh drugih področjih ter moramo povsod pokazati svojo solidarnost, edinstvo in slogo. — Pri današnjih manifestacijah smo se tudi mi hrvaški književniki pridružili Mariborčanom, zavedaje
m Podzveza katoliških nameščenk vabi vse
katoliške nameščenke na sestanek, ki bo v torek, 21. maja takoj po šmarnicah v Domu, Slomškov leg štev. 2.
m Dijaške kongregacije. Cerkveni sestanek v soboto, dne 18. maja ob 6 zvečer bo v cerkvi sv, Alojzija. V nedeljo sv. maša ob pol 7, popoldne ob 4 sprejem istotam. Vsi in točno!
Gledališče
Petek, 17. maja: Zaprto.
Pariz bombardiran
Pariz, 16. mo ja. A A. Ilavas: Nemško letalstvo jo zvečer bombardiralo Pariz. Porušenih je več hiš. Od sedmih bomb so eksplodirale štiri. Zadet ni bil noben vojaški objekt.
Neresnične vesti o Grčiji
Atene, 16. maja. A A. Ilavas: Pooblaščeni smo formalno zanikati vesti tujega tiska, da so angleška letala baje izvedlo ogledniške polete in ]>ri tem kršilo grško nevtralnost,
dalje da sn baje italijanske ladje pristale v Grčiji in druge slične vesti. Prav tako najodločneje zanikamo informacijo, ki je bilo objavljeno po radiu o nekem ojačevanju grških Čet pri Albaniji in v zvezi s tem vest. do stoji v zvezi / ojačevanjein čet tudi potovanje drž. podtojnika v vojnem' ministrstvu v severno Grčijo. Potovanje državnega podtojnika so zahtevale le normalne potrebe službe.
KULTURNI OBZORNIK
Osebne novice
Belgrad, 16. moja. m. Ujx>kojen je Karel Podboj, glavni arhivar na finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Napredoval je Ignacij Pivko za veterinarskega pristava 7. skup.
Lavantinshi šhot v Soboti
Po dolgih letih je v Prekmurju zopet birma. Prva birma je bila v torek v Tišini, kjer je sedež soboškega dekanata. Knczoškof dr. Ivan Jožef Tomažič je prispel v Soboto v torek popodne. Prekmurska metropola je visokega cerkvenega kneza sprejela nad vse slovesne. Vse mesto je bilo v zastavah. Sprejem je bil pred cerkvijo, kjer so predstavniki javnosti in velika množica ljudstva med zvonjenjem in ob zvokih gasilske godbe sprejeli visokega gesta. V imenu prebivalstva ga je pozdravil g. Ferdinand Hartner. Vladika je prijazno odgovoril na pozdrav z besedami: »Odkritosrčno priznam, vsakokrat se poveča moja ljubezen do Slovenske Krajine...« Za županom je spregovoril v imenu Prosvetnega društva bivši poslanec 1! Bajlec. Njegovemu pozdravu sta se pri-družMa zastopnika FO in DK. Sledil je pozdrav šolske mladine in dijaštva, nato pa pozdrav predstavnikov tukajšnjih oblastev ki so se zbral, pol-noštevilno z okrajnim načelnikom dr. Brat.no na
čelu. Na cerkvenem pragu je škofa P^drav.lt do-	snreiemniK;
mači župnik g. Vojkovič, nakar se je vladika vsem Mik avcic, sprejemniK maci z.upnm k- , : . v...... :- u:i „	I urada v pokom. C as 1
^Uv^ffc^ koncert. 15 |. l jutrišnjem pogrebnem
bil prvi v Soboti. Slišali smo izvedbo del klasikov cerkvene glasbe ter vrsto nabožnih spevov v izvedbi solistov ge. Brunčeve, gdč. Rozi Golobove, g. prof. Močana, g. Nadaija in g. prof. Hroneka. Koncert, kateremu je poleg ogromnega števila občinstva prisostvoval tudi prevzvišeni vladika, je vodil g. prof. Ubald Justin, ki je izvajal tudi štiri orgelske skladbe z vsemi značilnostmi njegovega izbrušenega muzikalnega čuta in široke glasbene kulture. Tudi posamezni solisti so ponovno utrdili svoj sloves in dokazali svoje znanje in sposobnost. Pomnoženi gimn. orkester je zaključno točko izvedel z veliko preciznostjo. Izvajalcem gre vse priznanje. Danes dopoldne je bila v Soboti birma. Birmanih je bilo izredno veliko število otrok. V popoldanskih urah je lavantinski vladika zapustil naše mesto in nadaljeval svojo pot po Prekmurju
+ Anton Miklavčič
Dne 16. maja je umrl v Ljubljani v F.in-spielerjevi ulici 24. za Bežigradom, g Anton Miklavčič, sprejemnik mestnega trošarinskega pogreba bo objavljen v oznanilu.
f Or. Stjepan RSarkuIin
V Zagrebu je umrl eden največjih borcev za zmago katolištva v javnem življenju 'ter največji pobornik za katoliški tisk naš stari znanec in učenec Krekov in Mahničev dr. Stjepan Markulin. Kot katoliškega javnega delavca 6e ga spominjamo na tem mestu, dasi ni bil ne pisatelj ne umetnik, pa 6e je zanimal za V6e kulturne panoge in nastopal privatno kot pianist; toda močno je podpiral katoliška književna podjetja, ki jih je deloma sam ustanavljal in jim bil največja podpora.
Rodil se je 1, 1885. v Zagrebu iz uradniške družine ter bi po maturi rad šel študirat arhitekturo. Ker pa tedaj take stolice ni še bilo v Zagrebu, za tujino pa ni imel sredstev, 6e je vpisal na pravo in ga dovršil z doktoratom Kot akademik je bil leta 1906 med prvimi, ki so ustanovili po zgledu slovenskih katoliških akademskih društev akademsko društvo »Domagoj«, ki je nastalo na poziv škofa Mahniča. Dr. Maikulin je v vsem svojem življenju deloval za ideje, ki jih je izpovedoval že kot akademik ter je spadal med največje delavce katoliškega javnega gibanja. Tekom svojega javnega delovanja je bil predsednik Hrvatskega katoliškega starešinstva, predsednik Hrvatske ' katoliške Narodne zveze, podpredsednik Hrvatske katoliške Kazine, blagajnik Hrvatskega književnega društva sv. Jero-nima, funkcionar v pevskem društvu Kolo, ustanovitelj katoliškega dnevnika »Narodna prosveta«, tiskarskega in založniškega podjetja Katoliška pro-svjeta, ki izdaja do sedaj dnevnik »Hrvatsko Stražo«, ustanovitelj Zadružne zveze, zadruge Katoliški Dom, Hrvatskega Radiše itd. Sicer se s politiko ni pečal toda kljub temu je bil mestni svetnik v Zagrebu ter 1. 1920-21 tudi član hrvatske pokrajinske vlade kot poverjenik za 6ocialno politiko.
Največjo ljubezen pa je izkazoval katoliškemu tisku. Njegovo ime je bilo nerazdruž-ljivo zvezano z vsemi podjetji, ki so imeli namen, širiti dober katoliški tisk med hrvatski narod. Bil je med ustanovitelji Leonove družbe, katere teža je visela na njegovih ramenih. Pred vojno je Leonova družba izdajala tednik »Jutor« in skrbela za katoliške književnike, po vojni 1. 1919 pa je na predlog pokojnega Markulina izbrala dan 6V. Petra in Pavla za praznik hrvatskega katoliškega tiska. Ko so Hrvati 1. 1923 bili brez svojega katoliškega dnevnika, je dr. Markulin začel novo akcijo za nov • list. Kot glavni delavec v Leonovi družbi je pripomogel k uspehu katoliškega tiska na razstavi v Vatikanu. Prav tako je organiziral prvi kongres katoliškega tiska 1. 1939 v Zagrebu, kjer je bila tedaj tudi prva razstava hrvatske katoliške knjige. Ta razstava je bila tudi eno njegovih zadnjih največjih del. Predvsem pa se je trudil za hrvatski katoliški časopis. 2e na Reki je bil med ustanovitelji katoliških »Rijcčkih novina«, sodeloval je pri prenosu tega lista v Zagreb, kjer je izhajala pozneje »Narodna politika«. Sam je pisal o problemih katoli-
škega tiska v Luč in Hrvatsko Stražo. L. 1916 je ustanovil založbo Knjige katoliškega življenja (Knjige katoličkog života), v katerih je dal mnogo kratkih monografij velikih katoliških ljudi in katoliških gibanj. Sam je napisal življenje škofa Langa (1925). L. 1929 je izdal prevod sv. Pisma v prevodu dr. Fr. Nagode (Novi zakon), kot izdajatelj je omogočil tudi Kniewaldov prevod Rimskega misala ter druge molitvenike za katoliško dijaštvo. Pri Društvu sv. Jeronima je sodeloval kot odbornik od 1929 do smrti ter je veliko njegovih misli pomenilo za društvo nov napredek in reorganizacijo. Po njegovi zaslugi je Društvo sv. Jeronima postalo središče katoliškega življenja v Zagrebu ter je v poslopje društva zbral vse važnejše katoliške kulturne ustanove. Njegova želja je bila tudi, da bi v poslopju ustanovil tudi katoliško knjigarno, ki pa se še ni uresničila.
Tako je Hrvatska izgubila v dr. St. Markulinu enega tistih idealnih katoliških javnih delavcev, ki sta jih Hrvatom pomagala vzgajati Mahnič in Krek. Sodelovanje Slovencev in Hrvatov v tem času se je pokazalo kot najbolj plodno. In prav v tem času, ko se to kulturno zbliževanje tako poudarja, umirajo njega najvidnejši delavci. Z dr. St Markuli-nom je umrl v hrvatskem kulturnem življenju človek, ki je nad V6e ljubil katoliški tisk in zanj žrtvoval ves svoj prosti ča6. Sv. oče mu je zato poslal odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«, ki ga je v resnici zaslužil. Mi pa želimo velikemu delavcu, ki se je z nami boril za iste ideale, večni mir in pokoj, katoliškim Hrvatom pa, da bi našlo delo, ki ga je dr. Markulin zapustil, dobrega nadaljevalca in dogradil stavbo katoliškega hrvatskega tiska na temeljih, ki jih je pokojni tako krepko postavljal.
Pojasnilo dr. švare
Naknadno pojasnilo komponista opere »Kleopatra«, g. dr. Danila švare:
Med najhujšim delom sem dajal razlage o svoji operi zato ni čuda. če sem pozabil na dvoje zelo važnih pojasnil:
t. Vsem scenam, v katerih se obravnava^ jo državniške zadeve, sem dal vedoma. hote in pravilno pojmujoč dramatsko situacijo, po-IKilnoina stvarno in mrzlo, deklamatorično me-lodiko.
2. Pri dramatičnih (ne liričnih) viških arij in scen sem se ravnal po principu: Beseda postane zvok (Wogner), to je: glas postane samo instrument v orkestralnem korpusu, dobi isto vlogo, kot vsak drugi instrument, ki se ga tudi ne loči iz zvočne gmote ter skupno z vSein orkestrom prinese višek.	f
Popravek. V včerajšnjem poročilu o Pogledi h je več tiskarskih napak, med katerimi sla naj-občutnejši: prevzeti nemške citate, namesto pravilno prevesti, ter: pravil, namesio pravilno p i » s i l.