31. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 9. febrnvarja 1903.
XXXVI. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 115 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden rmesec 2 K 30 h.   Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K.   Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Ricmanje
Vse javno mnenje na Slovenskem sledi z največjo pozornostjo senzacionalnim dogodkom v Ricmanjih in vse občuduje možatost in značajnost teh kmetskih mož, vse občuduje mirnost in prevdarnost njihovega nastopanja.
Vlada je na zahtevanje privan-dranega nemškega škofa v Trstu z bajoneti posegla vmes in hoče Ric-manjce z bajoneti prignati nazaj v laško-latinsko cerkev.
Priobčili smo vsa važnejša poročila, kar jih je doslej o ricmanjskih dogodkih prinesla »Edinost«. Ni bilo mnogo pisanega ali vsaka beseda zase je govorila cele knjige in strme se vprašuje svet, kako je kaj takega mogoče v prosvitljenem 20. stoletju in v državi, o kateri pravijo, da se vlada zakonito.
Morda bo še prilika, da se obširno in temeljito pojasne vzroki važnega gibanja v Ricmanjih, kako je prišlo do tega, da so Ricmanjci prestopili k unijatstvu, kako se je unijatstvu v Ricmanjih s silo konec naredilo in zakaj so se ljudje naposled odločili za prestop v pravo-siavje. Danes hočemo izpregovoriti o nečem drugem.
Nezaslišano je, kako se moč države v p o r a b 1 j a, da bi se Ricmanjci z bajoneti pri-gnali nazaj v laško-latinsko cerkev. Kolikor je znano, je še vedno v veljavi postava, da smo vsak državljan prestopiti h kateri veri hoče. V Ricmanjih pa sta tržaško nemški škof in politična oblast kar na svojo roko ta zakon razveljavila in njuno postopanje zamore zbujati mnenje, kakor da bijrada videla teči k r i.Drugače si namreč ne morejo kmetje razlagati dogodkov, ojkaterih smo zadnje dni poročali.
Najprej so dvignili celo armado orožnikov in prišli zaklenit cerkev, ki so jo Ricmanjci sezidali s svojimi    krvavimi    žuji, ne
rimski papež ali tržaški škofje ali vlada. Iz te cerkve so bili izgnani tisti, ki so cerkev sezidali in vzdržavali, ključe paj so vtaknili tisti, ki niso niti vinarja prispevali.
Potem so zopet dvignili armado orožnikov in prišli z bajoneti iz fa-rovža metat ricmanskega duhovnika dr. Požarja. Dotična hiša je zasebna last ricmanjske občine, v njej so gospodarji riomanjski obči-narji in nima drug nihče nič govoriti. A vendar je politična oblast z bajoneti prisilila občinarje, da so ji vročili ključe do hiše, ki je njih zasebna last.
In zopet so dvignili armado orožnikov in pripeljali v vas, kjer so že vsi prebivalci naznanili svoj prestop k pravoslavni veri, novega latinskega duhovnika. Pod varstvom bajonetov je ta človek opravil latinsko mašo v ricmanjski cerkvi, latinsko mašo v kraju, kjer o taki maši nihče ničesar neče slišati. Ali ni to naravnost provokacija? Ali se s tem ne izzivlje prebivalstvo v najhujši meri? Politična oblast si je tega sama v svesti, kajti pripeljala je pač v Ricmanje novega laško-latinskega duhovnika in ga ob sijaju bajonetov instalirala — ali tam ga ni pustila.
Vse te dogodbe opravičujejo trditev, da se hoče Ricmanjce s silo nazaj potegniti v laško-latinsko cerkev; vse te dogodbe pričajo, da v Ricmanjih nič več ne velja zakon, da vsak lahko prestopi h katerikoli veri le hoče. Ricmanjcem se kratijo in utesnjujejo njihove zakonito zajamčene pravice in krati se jim celo njihova zasebna last. Ko bi se kaj takega zgodilo kje med Nemci, bi odmevala vsa Avstrija ogorčenih protestov, pri nas pa se razen »Edinosti«, »Soče« in »Slov. Naroda« nihče za to ne zmeni.
In »lepi klub«, v katerem sedi tudi ricmanjski državni poslanec gospod Vekoslav Spinčič?    Ta   klub   vlaga zaradi
najsmešnejših malenkosti srdite interpelacij«, tu pa, ko se gre za utesnitev državljanske svobode in omejitev državljanskih pravic, se »lepi klub« de veseli vladnega postopanja, g. Vekoslav Spinčič pa — molči?
Parlament in večina.
Zopet je doigral avstrijski parlament edno onih komedij, s kakršnimi se je izpolnilo že toliko sej. Sprememba poslovnika se je po dvodnevni debati svečano pokopala, saj oni odsek 48 članov, kateremu se je reforma izročila, nima pravzaprav druge naloge, kakor ji dati zadnje spremstvo.
Komedija se je igrala z vsemi tozadevnimi predlogami in načrti posebno zato, ker so poprej vse stranke povdarjale potrebo spremembe, pri debati pa se druga za drugo izmuzale s previdnimi in neizpeljivimi pogoji. Tudi vlada je na usta dr. Korberja tako mlačno govorila, da se je jasno videlo, da tudi njej ni za resnobo. Ako bi bila imela vlada resno voljo, parlament ozdraviti, bi bila pač našla primerna pota; zato pa jo bodemo vedno lahko nazivali hinavsko, ako bode še kdaj povdarjala, kako ji je pri srcu delavnost parlamenta.
Vse nemške stranke skoraj so se postavile na egoistično stališče, naj se parlamentu ne krati svoboda; svoboden parlament pa hočejo imeti le zato, da morajo v njem svobodno t. j. po svoji volji vladati. To so pokazali neštetokrat bodisi, da so bili v večini ali v manjš ni.
Sprememba že zaradi tega ni prodrla, ker se je njena potreba presojala le z ozkosrčnega strankarskega stališča, ne pa s splošnega državnega stališča. In vse te stranke nočejo vi deti, da se gre pri tem za ustavno življenje, ki se ne bo moglo za dolgo vzdržati pri sedanjih parlamentarnih razmerah.   S predlagano spremembo
poslovnika se je pravzaprav vprašalo parlamentarne stranke, ali hočejo imeti parlament ali ga nočejo imeti. Ker pa se je večina izrekla za dosedanji poslovnik, odrekla se je tako-rekoč parlamentu, vsaj za daljno bodočnost.
Sedanji državnozborski poslovnik je bil pisan za može, ki so imeli dovolj samozatajevanja in neodvisnosti; v tem poslovniku pa je še več določb, ki dajejo nezadovoljnim in nemirnim elementom dovolj sredstev se s parlamentom po svoje igrati ter preprečiti vsako delovanje. In parlament s takim poslovnikom je velika nevarnost za ustavno državno idejo, zavora za gospodarsko in politično razvijanje ter deluje nenravno na ljudsko vzgojo in na vsak red v državi. To smo izkusili povsod; odkar zmaguje obstrukcija v državnem, zboru, se je ista zanesla tudi v de ž zbore, v občinske zastope in splob v vse javne korporacije, kjer so različni nazori. In vendar je lahko poslovnik strog, ne da bi bil zaradi tega tudi nepravičen. To vidimo v monarhični Španiji, republikanski Franciji itd. Vsaka operacija seveda boli, brez krvi se ne da izvršiti, zato pa po srečnem izidu tudi rana kmalu zaceli. V avstrijskem parlamentu pa so se zbali teh hipnih bolečin, zato pa rajši nosijo še nadalje bulo, ki bo sčasoma razdjala celo zdravo telo.
V tozadevni debati se je tudi mnogo govorilo o volji in želji parlamentarne večine, dasi v Avstriji take pravzaprav že davno več nimamo. Prava večina v mnogojezični državi tudi v resnici, ni mogoča'kajti taka mora nastati že pri volitvah, ne pa da bi se šele v parlamentu krpala. Prave večine je mogoče imeti le v enojezičnih državah, kakor v Italiji, Franciji, Angliji itd., ker vedo za njo takoj po izidu volitev. V Avstriji pa je večina mogoča le kot umetno vzgojena rastlina, katero pa ravno tako hitro zopet uniči vsaka ostrejša sapica.  V avstrijskem parla-
mentu, kjer imamo 17 strank pa taka večina — bodisi nemška ali slovanska — tudi v resnici ne vlada temuč je le za to, da za gotove koncesije služi vladi, da ji dovoljuje državne potrebe, kakor nagodbe, vojake, davke itd. To pa v ustavni državi ne more biti ideal večine.
Iz Macedonije.
V Srbiji in Bolgariji prevladuje čim dalje bolj vse javno in politično zanimanje macadonsko vprašanje. Srbski kralj je izjavil, da bo vsaka njegova vlada delovala za mirne upravne reforme v Macedoniji, za kakršne se potegujeta Avstro-Ogrska in Rusija. Srbija da se bo vtikala v razmere le toliko, kolikor je po* trebno, da se zajamčijo človeška prava ter narodni in gospodarski obstoj srbskega prebivalstva v Macedoniji in Stari Srbiji. Oporekajo pa se najnovejše vesti, da se Srbija mobilizira. Srbija si je sicer nabavila dokaj novega orožja in streliva, a to vse le iz previdnosti. Rezervisti se tudi niso poklicali k izredni orožni vaji, kakor se j© poročalo. Tudi bolgarska vlada je povedala svoje stališče glede Macedonije. V sobranju je vprašal opozicijski poslanec Strašimirov, zakaj vlada ne razpusti macedonskih odborov. Strašimirov je nadalje trdil, da mace-donska revolucija ne potrebuje bolgarske pomoči. Vstaja ni posledica turškega tlačanstva ali nasilja, temuč je nastala vsled ojačenja narodne zavesti Macedoncev; vsled tega bo revolucija napočila vkljub vsem reformam. Macedonski odbori kompro-mitujejo Bolgarijo. Na to antibolgar-sko interpelacijo je odgovoril ministrski predsednik Danev, da bo vlada odredila potrebna stroga sredstva ter jih po potrebi tudi izvedla. Na vprašanje, kako daleč je prispela maoedonska zadeva, pravi Danev, da ne more odgovoriti iz ozirov na državne koristi.
Bisaga.
Holandska pravljica.
Spisal Henrik Potoppidann.
Bil je nekdaj kmet, ki je bil tako reven, da končno ni mogel svoje desetine dajati. Duhovnik kraja, v katerem je živel, je bil trd mož, kateri je svojim faranom rajše srajco z života potegnil, kakor da bi jim spregledal en sam vinar njihovega dolga, in ko je sedaj že parkrat zaman poslal svojega hlapca z bisago h kmetu, da bi prejel svojo terjatev, pelje se nekega dne sam tje, vrže bisago pred vrata koče in zakliče:
>Jutri pridem zopet. Ako do takrat ne boš napolnil moje bisage, tedaj te bo oskrbnik pred solnčnim zatonom zapodil iz hiše!«
Kmet je moledoval, njegova žena je rjula in otroci so kričali. Toda pomagalo ni nič. Duhoven je udaril po svojih konjih in se odpeljal.
Tako ni torej kmetu preostajalo nič druzega, kakor iti k vragu in ga prositi pomoči v svoji stiski. Vrag je mel    tvojo pisarno v neki ulioi no-
tranjega mesta. Nad vratmi ni bilo nobene table; te tudi ni bilo potreba; ljudje so jako dobro poznali pot semkaj; bilo jih je tudi malo v tem kraju, kateri niso, ako jim je trda predla, dobili tu svoje pomoči.
V prednji sobi je stal stari proti uri st vragov, Belcebub, z veliko glavno knjigo; toda v zadnji sobi je sedel hudič sam in dajal avdijence
Kakor hitro mu je tresoči kmet povedal povod svojega obiska, rekel je vrag.
»No da, pri tej stvari ti bom rad pomagal . . . Saj poznaš moje pogoje?«
Kmet se je popraskal za ušesi in drgnil kolena. Vedel je, da se gre za njegovo dušo; radi tega se je upal, s prosečim obrazom vprašati, ako bi se to pot ne dobila pomoč malo ceneje ?
»Ceneje! Ho — ho!« krohotal se je vrag. »Kaj mi pa vendar misliš povedati ?
»Da« — menil je potem kmet »zdi se mi le pretrdo, za vse večne čase oddati svojo dušo, samo ker sem prišel za trenotek v zadrego. Prosil bi tedaj gospoda vraga, da bi se zadovoljil pri meni s hipoteko«.
»No da, mislil sem si že kaj ta-
kega!« kričal je vrag. »Kmetje ste vedno pripravljeni s svojimi hipotekami. Toda s tem me ne smete li mati, ljubi ljudje! Potem hodite kar tako okoli, jeste in pijete in ste veseli, dokler ste mladi. Ko se pa potem postarate, začenjate postajati pobožni in hodite v cerkev, in jaz dobim mesto glavnice dolg nos. Ne, ne. ljubi mož, na te limanice ne gremo!«
Kmet je še nadalje milo prosil Saj vendar ve, da je vrag preje ljudem pomagal s hipoteko. Zakaj neče torej tudi njemu biti uslužen ?
»Ti govoriš, kakor razumeš«, odgovoril je vrag. »Ali ne razumeš, da je med kraljem Salomonom in Jiir-genom klobučarjem velik razloček? Ako semtertje pod ugodnejšimi pogoji pomagam kakemu finemu možu, zgodi se to, ker on s tem drugim ljudem daje zame jako dragocen izgled. Ako nazadnje morda tudi svet postane in gre v nebesa, je vendar meni v svojem življenju že dovolj koristil. Če vidijo ljudje, kako se svetnik Hansen od kake fine pojedine natrkan domov zaletava, tedaj zadobe mnogi prepričanje, da gotovo ne more biti velik greh, upijaniti se, kakor hitro si tak mož sme to do-
voliti. Vidijo ljudje nasprotno tebe pijanega v jarku ležati, potem pravijo takoj: Uh, kako ostudno je vendar biti tak! Vidiš, tako je ta stvar!«
Pomagale torej niso nobene prošnje več. Kmet je moral podpisati dolgo pogodbo, s katero je prodal svojo dušo nepreklicno v večne peklenske muke, pod pogojem, da mu prinese vrag do polnoči skozi dimnik polno bisago denarja.
Stari mož je v srce segajoče jokal, ko so ga vlekli k staremu pro-kuristu hudičeve bančne pisarne, da vpiše svoje ime v veliko glavno knjigo.
Ko je bila ura dvanajst, zlezel je kmet iz svoje postelje, in šel, kakor je bilo dogovorjeno, z duhovnikovo bisago, ki mu je bila ravno pri roki, k dimniku.
Takoj je zaslišal, kako ga je vrag od zgoraj šepetajo vprašal:
»Si tu, moj sin?«
»Sem«, je odgovoril.
»Drži svojo bisago pripravljeno.«
Kmet je to storil in v tistem trenutku j e padla cela lopata zlatih in srebrnih novcev žvenketaje v bisago.
»Je bisaga polna?« je vprašal glas od zgoraj.
Kmet je pogledal v bisago; toda tu je še manjkalo veliko. »Ne!« je zaklical.
Zopet je padla lopata denarja doli in vrag je vprašal znova:
»Je sedaj dovolj ?«
Kmet je pogledal v bisago.
»Ah ne, še dolgo ne«, je zaklical zopet.
Tretji pot je deževalo cekinov v bisago in hudič je zaklical:
»Sedaj bo vendar polna, bi mislil!«
Kmet je zopet pogledal notri. »Ah ne, ah ne — manjka še zelo veliko«.
»Za vraga, kakšna je vendar ta bisaga, ki jo imaš?«
»To je duhovniška bisaga«, odgovoril je prostodušno kmet.
Ko pa je hudič to zaslišal, je strašansko zaklel, kajti to je že davno vedel, da duhovniška bisaga nima dna. S kričem, ki se je čul petnajst far na okolu, je z letel od dimnika in se ni nikdar več prikazal.
Kmet pa je bil od svoje pogodbe odvezan in je pri tem vendar postal imovit mož. Sedaj je živel v veselju in blagostanju.
▼ Milanu, da je bi! obsojen FerjanČiČ radi zapeljevanja h krivi prisegi ali da je bil obsojen dr. Lampe radi častikraje. Toda ljudje so dandanes že tako pametni, da na taka tajenja nič ne dajo. če hočejo klerikalci, da se jim bo verjelo, morajo priti z dokazi; če kaka stvar ni resnična, jim bodo že sodišča dala potrebne dokaze; dokler pa ne pridejo z dokazi, morajo že potrpeti, da bomo raje verjeli na licu mesta izhajajočim listom, kakor »Slovencu«. Med postopanjem dunajske »Reichspost« in »Slovenca« je pa vendar neki razloček. »Reichspost« se bavi z nemškimi listi in knjigami, škofov »Slovenec« pa suče stvar tako, kakor da pobija slovenske liberalne liste, kakor da so ti vse to poročali, dasi kolikor se spominjamo na primer v našem listu teh notic sploh ni bilo. Toda v nečem mora »Slovenec« svoje klerikalne tovarišice vendar prekositi in zato jih je prekosil v nepoštenosti*
— „2rtev razmer". Socialno demokratično delavstvo je res obžalovanja vredno. Delavstvo se žrtvuje, da vzdržuje svoj list »Rdeči prapor«, od lista samega pa nimajo druzega, kakor da jih zdaj in zdaj korenito blamira. Odkar je g. Kristan zapustil Trst, je »Rdeči prapor« silno nazadoval. Zdaj je pa pokazal, da nima pojma ni o temeljnih soci-alno'demokratičnih načelih. »Rdeči prapor« se je namreč spravil nad listek «Žrtev razmer« in ga proglasil, da je ta listek podel, umazan in gnusen. »Slovenec« je iz hvaležnosti za to uslugo pripoznal tiste kravice, ki pišejo »Rdeči prapor«, za merodajne kapacitete in je oelo ponatisnil njihovo »sodbo«. Prepričani smo, da se vse razsodno socialno-demokratično delavstvo sramuje duševne inferiornosti svojih žurnal isto v, zlasti v tem slučaju, zakaj če kdaj, bi morali socialni demokratje v tem slučaju iz političnih in literaričnih razlogov stati na naši strani. Naš listek je na podlagi dejanjskih, občeznanih dogodkov pokazal, kako zlorabljajo gotovi duhovniki vero za svoje nečiste namene, pokazal je torej nekaj, kar trde in dokazujejo tudi socialni demokratje izvzemši seveda »Rdeči prapor« in kar soc. dem. priznavajo, da je p o t r e b n o dokazovanje. To je politični nagib, iz katerega bi morali socialni demokratje na naši strani stati. Pa tudi iz literarnih ozirov bi morali na naši strani biti. Socialna demokracija proglaša vedno in povsod, da je svoboda v literaturi prvi pogoj za njen vspešni vpliv, a popisovanje resničnega življe-njenja njena n a j v z v i š e n e j š a vloga. Kako odločno, da strastno na pr. so branili vsi socialno demokratični listi Zolo in s kakim patosom so opravičevali tudi najhujše prizore v Zolovih romanih, češ, Zola ni kriv, če se take reči dogajajo, on jih le slika po življenju. Tudi v našem listku je bilo nekaj hujših prizorov, »uredništvo jih je vse črtalo, tako da
so morali Čitatelji gotove stvari uganiti iz celega konteksta. Socialni demokratje bi nam vsled tega smeli kvečjemu očitati, preveliko obzirnost in nežnočutnost. Podel, gnusen in umazan bi bil naš listek da smo se s slastjo valjali v blatu, česar nam pač nihče ne more očitati
— izvzemši redakterjev »Rdečega prapora«, ki našega listka najbrž še čitali niso. Nas seveda umenje teh po posebni nevednosti odlikujočih se »žurnalistov« preklicano malo ženira. Kar smo povedali, je povedano samo v namen, da spoznajo socialno-demo-kratični delavci, kakšne neumnosti uganja njihov list in kaki duševni revčki so tisti ljudje, ki jim ga pišejo. Socialni demokratje so prav zaradi tega tako malo uvaževani, ker je njihovo glasilo otročje, tako otročje da se veseli celo konfiskacij in se postavlja na stališče najborni ranejših klerikalcev, ki povsod vohunijo za nenravnostjo. Če hoče »Rdeči prapor« biti dosleden, naj pokliče policijo na pomoč proti nedeljski »Ar-beiter-Zeitung«, ki je v svojem listku
— kakor že večkrat — pisala še vse drugače, nego je bilo pisano v našem listku.
— „Slovenec" je v sobotnem listku pisal: »Tako se gibljemo v Ljubljani in zato se ni čuditi, da celo na elitne plese slovenske inteligence prihajajo ženske s — št. 13.) To stoji doslovno v škofovem glasilu. Za danes le kon-statujemo to brezmejno infamijo škofovega glasila — pomenili se bomo drugič z Lam p eto m, Žitnikom in s škofom.
— Polom v konsumnem društvu na Dolenji Dobravi. Iz Poljanske doline nad Škofjo Loko se poroča, da v konsumnem društvu v Dolenji Dobravi poka na vseh koncih in krajih. Načelnika tega konsuma, znanega klerikalnega agitatorja Žusta so orožniki te dni izročili okrajnemu sodišču v Škofji Loki, ker je preveč skrbel za svoj žep in tako društvo opeharil za več sto kronic. Kakor se govori, je društvo najvspešneje delovalo za blagor (!) ljudstva, kajti konsum ima nad 6000 kron izgube, vsled česar je konkurz neizogiben. Toliko za danes. Prihodnjič o delovanju tega za blagor ljudstva »prekoristnega« društva kaj več.
— Pogreb g. Fr. Terdine
se je vršil v soboto popoldne ob jako mnogobrojni udeležbi občinstva iz vseh slojev, zlasti seveda iz trgovskega stanu. Na krsto je bilo položenih izredno mnogo krasnih vencev med drugimi tudi venec mestne občine in »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko«.
— Promcija. V torek dne 10. februvarja promovira na graški univerzi g. Tone G r e g o r e c doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo!
— Visok gost. Iz Litije se nam piše: Pred nekaj dnevi posetil je naš trg gospod Ivan Breznika r, bivši župan šmartinski, nadžupan občin litijskega okraja, predsednik kraj nega šolskega sveta, predsednik šmar-
Politične vesti.
— Ali se da avstrijski parlamentarizem rešiti? Pod tem naslovom piše Studnicki v listu »Slovo pol-fikie«: Niti federativna preosnova Avstrije, niti izločitev Galicije se ne more s parlamentom rešiti, zakaj bi ga tedaj branili ? Naj ga nadalje razjeda obstrukcija, mi se organizujmo na boj za državnopravne pogoje narodnega in gospodarskega razvoja Galicije. Skušnja uči, da se godi najslabše onim ki se boje.
— Za  protikandidata dr. Eben-hochu   v  okraju Wels-V6cklabruck so   postavili   neodvisni   kmetje po sestnika Achleithnerja.
— Zaradi potovanja srbske kraljeve dvojice v Krušedol je interpe-liral v ogrskem državnem zboru posl. Csavolszkv, in sicer je vprašal, zakaj nju pozdravi le hrvaški ban, kar nasprotuje edinosti ogrske države. Ministrski predsednik je odgovoril, da se ne gre pri tem za politični obisk, temuč le za izkaz pietete.
— Mobiliziranje turške armade se sicer oporeka, češ, da so se le garnizije v Adrianopolju in Mona-stiru pomnožile [za 25.000 mož v ta namen, da se staro vojaštvo odpusti. Vendar pa tudi sam Ferid paša prerokuje, da bo v Macedoniji počilo med 5. in 14. marcem.
— Rusko-perzijska trgovinska pogodba se je sklenila ter stopi v veljavo 14. februvarjem. V pogodbi se je Perzija zavezala odpraviti večinoma svojih izvoznih carin ter ne bo dajala carine v najem, temuč bo ustanovila carinske postaje. Istotako odpravi užitnino in cestnino Ruska trgovina je dosegla potemtakem sijajne uspehe.
— Kitajska cesarica je baje umrla, a njeno smrt se je zamolčalo do praznovanja kitajskega novega leta. Napovedujejo se vsled tega novi nemiri zoper Evropejce in Amerikance.
Skrb za ubožce.
i.
To vprašanje je prišlo pri nas v diskusijo, ko se je svarilo pred zvezo žensk z duhovniki v prilog skrbi za uboge. — Vprašanje je važno. 2ato podamo nekaj zgodovine skrbi za uboge (»Armenptlege«). — Grki, Rimljani niso poznali organizirane skrbi za uboge. Le nekaj začetkov je najti. Država skrbi za pohabljene vojake, ali druge svoje ljudi, ki si niso mogli pridobiti za življenje potrebnega. Beračiti se med Grki ni smelo. Svetovalstvo 500 mnž je določilo, kdo je potreben. Nekaj hiš brez vrat je b lo v mestih za prenočevanje revežev. Rimljani so razdelili žito med someščane. Vsak Rimljan je imel pravo, zahtevati delež pridobitev vednih vojn. Pod Nervo se začne skrbeti po ustanovah za uboge otroke Rimljanov. Za tujce se
nič ni dalo. Večina sužnjev je živela
tudi y boleznih najtrše.
Zidovi nimajo urejene skrbi
za  uboge.   Kmetijsko   ljudstvo so,
majhne razmere, za vse dosti jesti.
Vsak žid je rad ubogemu dal. Po veri je bila s sa dežela Johove in ljudje so bili   le   užitkarji   na njej.
Radoslav Štrboncelj.
i.
(Dalje.)
Prišel je domov v svojo sobico, približno ./v takem razpoloženju, kakor ga mora imeti maček, če je požrl gri-žavo podgano. Bilo mu je, da se določneje izrazim — v splošnem in spe-cijelnem jako „mis". „Mis" je bil avan-cement, „misu uradno delo, „mis" po-cutki „mis" plača, „mis" nos — s kratka: vse je bilo „mis."
To slabost pa je imel g. Radoslav, da si je na svoje oći nekoliko domišlje val, vzlasti na topli ton njihov, kakor mu je nekdaj jasno razložil priznan estetik. Umetniško čuteči mož je dejal tedaj, da bi se dalo g. Radoslava prav lahko portretirati z zelenim obrazom in cinobrastordečimi očmi; vsled toplote v barvi pa bi te oči vendar vsakdo moral videti temnorjavc, seveda, če ima sploh pravi čut za moderne umotvore, in če prav gledati zna.
Zato se ni čuditi, če je g. Radoslav, vstopi vsi se pred zrcalo, takoj in prve poiskal  oči v svoji stekleni sliki.
Reveži so imeli delež obdelane zemlje. Zato se ni smela oljka dvakrat potresti, po vinogradu ne prezrto po gospodarju pobrati, ne vzeti pozabljeni snop na polju. Židovstvo je bilo usmiljeno. Vera je učila, da darovi dani ubožcem, odvzamejo grehe. Ta nauk vpliva pozneje na krščanstvo. Vsa zemlja je last Jehove. Ta nauk dobi svojo veljavo v srednjem veku, ker se tudi kmetija gospodarsko tlakarsko organizira. Hierarhija katoliške cerkve stremlji po tem, da ista kot namestnica Boga vso zemljo v last dobi in ljudem na njej prepušča le uživanje. Stremljenje po »božjem kraljestvu«. — Začetek katoliške cerkve nam kaže majhne občine vernikov, ki uresničujejo vzorno Kristusov nauk ljubezni do bližnjega. Vse je vernikom skupno. Duhovniki živijo le od tega, kar se jim podari, reveži imajo vedno polno mizo. Organi teh prvih krščanskih občin so tudi organi skrbi za reveže. Tu je prva organizacija najti te skrbi. To oskrbo je vodil Škot kateremu je bilo prideljenih nekaj duhovnikov, diakonov in tudi kaka ženska, udova, diakonisinja. Navadno so reveži tvorili te prve občine krščanstva. Ljubili so se med sabo in živeli v komunizmu.
V teh časih se je podpiralo le resnično revne, le taki so prosili za podporo. Tedanji strogi cerkveni red je pazil na to, da se ni slabo gospodarilo z darovi ali dajalo nevrednim. Občine vernih niso bile velike. Di-jakoni so poznali vse reveže, ki si niso živeža pridobiti mogli. Bilo jih je lahko obiskati. V tem, da se reveža obišče, da se ž njim obči, pogleda, kako stanuje, da se ga tolaži, je toliko in več, kakor v danih gmotnih darovih. »Individualisirende Ar-meapflege«. V teh prvih krščanskih občinah ni bilo beračev.
Ali to se  je  spremenilo,  ko so občine brojile po 100 tisoč duš, ko je katoliška cerkev postala državna moč, ko je cerkev postala premožna in vedno bogatejša. Zdaj se je vpeljal nauk, da je   daritev   revežem sredstvo za pridobitev zveličanja. Begu se je dalo in to je grehe odjemaio. Ta nauk je pomagal velikansko premoženje   katoliški   cerkvi pridobiti. Nekaj časa daruje cerkev tudi v teh časih prve bogatije dosti od svojega velikega premoženja revežem. Ena Četrtina  cerkvenega   premoženja je bila last revnih. S časom darovi vernikov nehajo, ali vzamejo jih duhovniki za štolnine. Diakon tudi ni mogel sam oskrbavati revnih v večjem krogu.   Na mesto  dijakona prevzel je »ekonom« oskrbništvo premoženja, ki je bilo za reveže pripravljeno. Ta ekonom se je postavil med škofa in diakona in ta dva sta opustila skrb za revne.   Tudi ženska  diakonja je zgubila svoj  delokrog.   Ekonom pa je  revežem  namenjena premoženja zjedinil z drugim cerkvenim premo ženjem. Individualizacija, kakor prej ni bila mogoča,  preveč je bilo reve v vsem krščanstvu v petem stoletju, ko je cerkev že bila precejšnja moč in že bogata  med  Rimljani.   Skrb za revne —, organizirana skrb neha in prepušča se to delo vsakemu, kakor hoče.   Duhovnik je tedaj imel opra viti z gospodarsko in politično ur ribo sveta. Beraštvo se množi med Rimljani.  Valentinian  II. da  prvo prepoved beračenja med Rimljani. Tako med Rimljani.  — Cerkev  stopi na tla Nemcev, Slovanov.   Tu se je še manj dalo z  organizirano skrbjo za reveže kaj  storiti.   Med Rimljani je bilo dosti mest. V mestih je kaj tacei^a lože. Tu med Nemci, Slovani je  šele   nastajalo   okolo   5. stoletja
A pod njimi zažarela je istočasno kajpada tudi njegovega nosu gorostasna pošast, in takoj korenito zagrenila skromui užitek, katerega si je mislil g. Radoslav na tako cen način ravnokar pripraviti občudujoč izrazovite svoje oči. — —
In sklep je bil storjen! Mahoma, kakor prihajajo vse ženijalne misli! Gospod Radoslav ni bil več prejšnji slabič, postal je ta hip samo vesten, energičen filozof, z jasnimi smotri, s krepko 'določenimi inicijativami.
„Ce gremo iz tega stališča, da je moj nos napaka, potem je naravoslovno ali medicinsko vzeto, moj nos bolezen. In bolezen se da zlajšati, odstraniti, popraviti ali kar koli že. V tej točki mora biti moje zastavisče, če se hočem znebiti tega neprijetnega apendixa svoje individualnosti."
Ali filozofi so teoretiki, in radi teh meditacij ni bilo še najmanjše spremembe opaziti na g. Radoslavovem nosu. Šlo se je torej zato, iskati zdravnikov in sredstev, da se prestavi teorija v prakso.
Zdravniki   pa   so   ljudje, kakor
kmetovanje v novi obliki s tlakarji. Kari Veliki, največji organizator kmetije v prvem srednjem veku, je tudi to stran urediti skušal. Leta 779. bila je lakota. Kari.Veliki je dovolil duhovnikom desetino, katero jim je prej odrekoval, ali s tem, da jo morejo obrniti za reveže. O a je tedaj ne graščake navajal na to, da so za svoje reveže skrbeli, zidali sirotišnice, bolnišnice. Beračenje je ta kralj prepovedal. A ko je ta veliki človek umrl, je zaspala ta njegova organizacija. Urejene skrbi za reveže potem ne pozna ves srednji vek.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. februvarja.
— V Ljubljani in na Dunaju« V Ljubljani dela dr. Susteršič obstrukoijo, na Dunaju pa jo — obsoja, v Ljubljani ne pripoznava pravic večini, na Dunaju pa zagovarja to pravico. Kar strmeli smo, ko smo čitali zadnji govor, ki ga je imel dr. Susteršič pri razpravi o premembi opravilnika v poslanski zbornici. Kategorično je zahteval, naj se opra-vilnik tako premeni, da bo nemogoča vsaka obstrukcila in da bo mogoče sestaviti večino. In to je zahteval tisti mož, ki je v kranjskem deželnem parlamentu razbijal, piskal in bobnal, jpsoval kakor kak pijan šintarski hlapec in končno dosegel, da se je deželni zbor na veliko škodo vsega prebivalstva moral zaključiti. Pa naj kdo reče, da ta dr. Susteršič ni komedijant prve vrste.
— Nova taktika. Ne samo na Slovenskem, tudi v drugih deželah, oziroma državah, so katoliški duhovniki pod kožo krvavi. Kakor imamo mi svoje Ferjančiče in Koblarje, Smolnikarje, Mezge, Bezeljake, Zorkote, Kose, Bojance. Horvate, brate Frido-line, Lampete, Lenassije , Šalovene itd. itd. itd., tako jih imajo tudi drugod in kakor pri nas, tako se tudi drugod od časa do časa zgodi, da prime roka pravice katerega teh »božjih namestnikov«. Taka vest gre potem iz lista v list in se izve križem sveta. Klerikalcem je to seveda skrajno neljubo, saj so razni listi odprli kar posebno rubriko »Zopet eden« in komaj zmagujejo obilno gradivo. Zdaj so si klerikalci izmislili posebno taktiko, da bi izbrisali utis takih poročil, taktiko, na kateri je zopet spoznati, kakšna je liguorijanska morala. Dunajska »Reichspost« je začela, »Slovenec« pa jo posnema. Nova taktika obstoji v tem, da se kratkomalo taji, da se je ta ali oni slučaj zgodil. To se pravi: Na Dunaju in v Ljubljani se taji, da se le v Florenci ali v Milanu to ali ono zgodilo, v Florenci in v Milanu samem klerikalci seveda previdno molče. To je kaj pripravna in priprosta taktika — obnesla se pa ne bo. Bržčas se cela akcija, organizovana na podlagi vzajemnosti, po načelu peri ti mojega zamorca in jaz bom pral tvojega zamorca. V Ljubljani in na Dunaju taie, kar se je zgodilo v Florenci in v Mi lanu, nasprotno pa taje v Florenci in
drugi, zlobni in hudomušni, in kdo jamči, da tudi ne indiskretni. O zdravnikih Radoslav ni imel nikdar bogvekako visokega mnenja. Prvič nimajo ti ljudje navadno nič uradniškega na sebi, in so iz večine nagneni na tisto stran, kjer so vsi zakonodajalci postavili planke, preko katerih ne velja solidnemu državljanu na sprehod voditi niti ne svojih misli.
Že to je uvaževanja vredno. — Drugič je takle doktor — si je mislil g. Radoslav — tako nekak prevzeten kramar —- brez rešpetka vladnim organom nasproti, impertinenten, rad bri-skira in ne pozna niti trohice obzirnosti. Kakor jesenska pajčevina, komaj opazno, komaj zaznatno pa je prepregala vsa ta razmišljevanja tista ponesrečena ljubezen in izguba 14 gld. 70 kr. za šopke.
Zato je g. Radoslav sklenil, da se previdno ogne direktni zdravniški pomoči, a da sondira osebne znance me dicince na skrajno diplomatičen način, in izve tako pota in sredstva, po katerih pride do svojega namena. Odloči se torej, da se napoti še tisti večer „k
rtijavi žabi,u znani predmestni gostilni, kjer se je zbirala razuzdana in podivjana družba, j)red katero ni bila še ženska prav varna, kaj pa še embrijo prihodnjega deželno-vladnega svetnika.
V tej družbi zbiral se je cvet vseh tako rekoč državi nevarnih elementov. Toliko, da niso bomb delali, in denarja kovali: sicer so se pa vršila tu vsa ostala hudodelstva, ki so le sploh mogoča, od raz žaljenja Njenega Veličanstva kraljice Drage-Drage pa do čitanja in priporočanja skrajno pohušljive Pierre Luys-ove Aphrodite.
Gospod Radoslav pripravil se je primerno za to družbo. Iz kanclije si je dal prinesti svojo delavno suknjo, oblekel si hlače, katere je oblekel samo tedaj, kadar mu je v poznih nočnih urah nezaželjena peristaltika svoje gibanje reHektorično zanesla v noge, in obšil si pošvedrane škarpete na noge, katere si je obdržal za spomin na svoja stradanja polna dijaška leta. Radi kravate je bil v resnični |zadregi; nobene tako slabe in razcapane ni imel, da bi mogel ž njo „k žabi.u To pa je vedel, da bo gotovo predmet neslanih dovti-
pov, ako vstopi s svojo najslabšo. Ko-nečno se odloči, tla oddide brez kravato.
Kar mu je   še preglavico dela!«*, je bilo to, da  so vse njegove obleke dišale po primernem   parfimu. <iospod Radoslav je dajal sicer prednost „Ks sence  de  Viole- — a  njegov   set je nekoč dejal, da je „Patschouli*   na j tli skretnejsi  parfim. V  g. Radoslavu se je tačas sicer porodila revolucijonarna misel, da se je zgodila uradna pomoti — navzlic temu se je uklonil, in se od tedaj   škropil jedino  le  z ..diskretnim pač u lijem."
Ta duh pa je bilo treba za nocojšnjo družbo odstraniti, in Šlo se je za to, kako bi se to v naglici doseglo. Jodoform je imel sicer g. Radoslav pri rokah — ali recite kar hočete, jodoform je brezdvomno jako indiskreten parfum. Tabak — pa premalo zakrije, in kadilcev sploh premotiti ne more.
Ker je bila konečno družba „pri žabiu ekskvizitno narodna, odločil se je g. Radoslav za Česen in Čebulo, velel gospodinji prinesti oboje, ter se potem nadrgnil ž njima, kar in kolikor se mu je zdelo potrebno.    (Daljo prih.)
tinske posojilnice, član sanitetnega sveta, imetelj častnega naslova »co tek«, posestnik, mesar in gostilničar itd. itd. ter se je nastanil »ex offtcio« v najspodnejših prostorih ces. kr. okrajne sodnije, kjer se misli skupno 10 dni muditi, da se odpočije od tri letnega napornega dela.
— Gradnja gorenjske železnice. Nam domačinom so vendar že preveč čudno dozdeva postopanje uradnih mooi tako v llrušici, kakor v Bohinju. Dela so bila oddana podjetnikoma g. G. Grossu-Bachsteinu karavanski predor in g. Ceconiju Bohinjski predor pod pogojem, da se v prvi vrsti domačini v delo sprejmejo. Ali delata ta dva gospoda podjetnika pod temi pogoji ? Nikakor n e. Pretečeni teden v petek nas je odpnstil g. podjetnik na Hrušici 25 samih Kranjcev in Gorenjcev. Zakaj to ? Dan za dnevom prihaja druhal za druhaljo tujcev in da morajo tuji nadzorniki svoje ljudi v posel spraviti, za to pa nas domačine odpuščajo brez vsacega vzroka, akoravno je naš edenj mož v stanu za 4 tuje pobaline delati. Torej na Hru-Šiei imajo prednost židje v prvi vrsti in potem drugi tujci, v Bohinji pa Še celo ne Avstrijanci. marveč Lahi. To je še lepše. Vendar bi bilo potrebno, da bi politična oblast g. podjetnikom tako postopanje preprečila. Ako pa še to nič ne pomaga, naj blagovolijo naši gospodje državni poslanci stvar prinesti na železnično ministrstvo, ker tako postopanje je že več kot preveč za nas uboge Slovence. Ali hoče z našim narodom že vsak pometati? Mesto, da bi si domačini kak krajcar zaslužili, pa si bodo polne žepe napravili tujci. Odločno prosimo naj blagovoli napraviti politična oblast potrebne korake za nas in naši gospodje državni poslanci so naprošeni, naznaniti to postopanje pri g. železniškem ministru.
Več gorenjskih delavcev.
— Reperioir slovenskega gSedališča. Jutri, v torek, se igra drugič izvrstna Dreverjeva drama »Poskusni kandidat«, ki je dosegla pri premijeri največji vspeh, ter jo je take občinstvo kakor kritika obeh dnevnikov sprejela z najlaskavejšim priznanjem, izrečenim vsem igralcem in igralkam. »Poskusni kandidat« je moderna tendenČna drama, zajeta iz življenja srednješolskih profesorjev in dijakov ter kaže v klasičnih tipih nazore in ideje filistroznega malo-meščanstva. Boj »mladih« proti reakciji in klerikalizmu je slikan tipično. Glavne uloge imajo g. Hašler, g. režiser Dobro voln^, gdč. Ruckova, gdč. Kreis-sova, g. Lier in g. Dragutin o-vić. Kakor »Vzgojitelj Lanovec« tvori tudi »Poskusni kandidat« novo sijajno točko slovenskega dramskega repertoirja. — V kratkem pride na oder OfTenbachova opera »Hoff-mannove pripovedke«, drama pa študira Anzengruberjevega »Krivo p r i s e ž n i k a« in Shakespearov »Sen krasne noči«.
— Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne je bila ljudska predstava; igrali so »Desetega brata« in vtis vse predstave je bil skoro še boljši kot v petek; gospod Dobro volny je bil prav dober. Opomniti moramo le glede B o -leska, da je bil, kar se tiče maske, jako komoden. Na oder je prišel kar v maski, ki mu jo je dal gospod Bog, in nam predstavljal zdravnika Vencelja, ki pa mora biti vsekakor že Čisto zrel mož, ako ima odrastlo hčer. G. Lovšin je predstavljal Marijana kot mestnega gigerla, a ne kot sina raškega graščaka. Sicer pa ni motila predstave nobena večja disharmonija. Občinstvo, ki je skoro popolnoma zasedlo gledališče, se je izborno zabavalo ob živem, naravnem igranju in pripovedovanju Krjav-Ijevem. — Zvečer je bila operna prestava; pela se je tretjič v sezoni opera »F a u s t«. Ulogo Margarete je pela toplo in čuvstveno gdč. Procha-skova; tudi v igri je bila dobra, zlasti ko kliče ljubimca nazaj. Kot Faust je bil g. V 1 č e k naravnost odličen, da nam boljšega ni želeti. Njegov čisti in močni tenor je prišel zopet do popolne veljave; cavatino,
ki jo poje na vrtu pred domom svoje Marjetice in druge točke svoje uloge je pel iskreno, ter je bil deležen živahnega odobravanja. Mefisto je bil g. Aschenbrenner, v petju vseskozi prav dober, in v igri, kjer predstavlja fino in karakteristično diabolsko naturo Mefistovo, je bil celo odličen. Pozna se mu, da ima ravno v tej ulogi veliko rutine. Sie-bela je pela in igrala gospa primadona Hanuš-Svobodova prav prisrčkano in ljubeznivo; te vlogice morda še nismo videli na našem odru boljše zastavljene. Poklonjen ji je bil lep buket in se ji je mnogo ploskalo. Vlogo Valentinovo je imel g. K r a 1; izvršil jo je krasno na občno zadovoljstvo. Gdč. Glivarćeva je bila kot vdova. Schwertlein čisto zadovoljiva. — Mislimo, da našega občinstva prav nič ne moti, ako se pojeta dve ulogi v tej operi v češčini, in edna v hrvaščini. Na zagrebški operi je pel prejšnji čas vse svoje uloge junaški tenorist celo italijanski! — Tudi zbori so bili ta večer jako dobri. Y.
— „Slavjanskij vek" prinaša v najnovejši številki sliko in životopis g\ dr. Ljudevita Jenka, ustanovitelja in predsednika »ru skega kružka« omenja pa tudi za slug gospe Terezine Mihajlovne dr. Jenkove za ustanovitev ruskih kruŽ-kov.
— Nade tobakarne. V ljubljanskih prodajalnioah duhana se je upeljala slaba navada, da, ako kdo
zahteva užigalice, se mu najprej ponudijo švedske in ako teh noče, šele one družbe sv. Cirila in Metoda. Vsled tega se zgubi mnogo denarja, ki bi lahko služil v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ker mnogi, posebno nižji sloji, vzamejo, kar se jim da Upamo, da ne ostane ta naš opomin brez uspeha in da bodo prodajalke v tobakarnah odslej nasprotno ravnale. Ponujajte slovenske užigalice najprej in ako se teh noče, šele švedske.
— Narodnostni boj — v kaznilnici. V soboto je bila v Mariboru značilna obravnava. Toženih je bilo več v mariborski kaznilnici zaprtih kaznjencev, ker so se 25. septembra L 1, grdo stepli. Povod pretepu je bil, da je pet Kranjcev zahtevalo, naj z njimi zaprtih 17 Štajercev slovenski govore, češ, da jih sicer pobijejo. Prišlo je do pretepa in konec |e bil ta, da je v soboto petim kaznjencem bila pri-sojena kazen od osmih mesecev do enega leta. Omeniti je, da so vsi ti kaznjeoci — krojači.
— Splošno slovensko žensko društvo praznovalo je včeraj v svojih društvenih prostorih na jako lep in slovesen način 54. obletnico smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Okoli okrašene sobe pesnikove zbrane dame so z vidnim zanimanjem sledile predavanju gdč. Ernestine .Jelo všekove o »Prešernu in Slovenkah", Gospodična Jelovšekova podala je nekaj zelo zanimivih podatkov o svojem očetu, z ozirom na njegovo plemenito, čuteče srce, katero se zlasti zrcali v eni njegovih najkrasnejših pesmi „Nezakonska mati," To pesem je predavateljica jako lepo komentirala. Splošno slov. žensko društvo je tako včeraj znova dokazalo, kako razume gojiti narodnostni čut in slaviti znamenite narodne može.
— Velika maskarada ljubljanskega „Sokola". Leto za letom prireja na pustni torek naš dični »Sokol« svojo običajno maska-rado in moramo reči, da je to ena najlepših veselic, kar se jih v Ljubljani že dolgo let sem prireja. Vsaj se pa tudi društvo potrudi jn stori vse, kar le moči, da ostane Sokolska maskarada na višku vseh veselic! Tudi letos priredi »Sokol« maska-rado, ki, sodeč po pripravah in zanimanju bode vse dosedanje daleč prekosila, ne le kar se tiče dekoracije dvorane, temuČ tudi glede skupin in posameznih mask. »Sokol« je dobro pogodil, da hoče napraviti svojo maskarado pod devizo: jar-marka (semenj) v Nižnem Novgo-rodu! To je pravi kalajdoskop naro rodov in narodnih noš, vsaj je pa tudi malokateri narod tako bogat na krasnih nošah kakor ravno ruski. In kaj vsega se ne vidi v Novgorodu, kako vrvenje narodov in kako živ ljenje ob času semnja! Poleg raznih domačih ruskih noš vidimo Tartare, Mongolce, čerkeze in krasne čerke-zinje, razne kupce iz Perzije, Indije, Turkestana in Kavkaza. Da tudi iz Mandžurije pridejo cele karavane, ki pripeljejo najboljšega ćaj a na trg. No, da ne manjka pristnih žido r, je
umevno, kjer je »semenj brez zidov«. In te lepe Bojarke v krasnih narodnih nošah — da, da marsikateremu Ne-rusu so že zmaknile — srce! Da ne manjka na tem »semnju« raznih gostiln in kavarn, kjer se toči pristni ruski čaj, kvas in vodka, je umevno, — letos pa bode — in to prvič — zastopan tudi pristni naš dolenjski cviček, da tako seznanimo naše brate Ruse, kako »vodko« Slovenci pijejo. Torej na veselo svidenje v Nov gorodu!
— Trgovski ples. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« se je predal nočni m prepričalo, kako velike simpatije vživa med ljubljanskim prebivalstvom. Trgovski ples se je sijajno obnesel in privabil poleg mnogih dostojanstvenikov in trgovcev toliko druzega odličnega občinstva, toliko elegantnih dam, draŽestnih plesalk in neutrudnih plesalcev, da se je prvi ples društva »Merkur« vredno pridružil trgovskim plesom prejšnjih let. Poleg tega uspeha ima društvo tudi znaten iinancialen uspeh od sobotnega plesu.
— Pripravljalni odbor za ustanovitev sirovinskega društva za krojače in šivilje sklicuje shod krojaških mojstrov, ki se bode vršil v sredo, dne 11. febru-varja ob pol 8. uri zvečer v restavraciji pri Perlesu, Slonove ulice, pri katerem bode poročal zadružni instruktor gosp. dr. Rucker iz Gradca o namenu, važnosti in koristi siro-vinskih društev. Ker se bode pri tem shodu definitivno določilo, ako se sploh ustanovi sirovinsko društvo, ali pa da se ta ideja popolnoma opusti, vabi pripravljalni odbor naj-uljudneje vse gospode krojaške mojstre, da se tsga shoda v obilnem številu vdeležiti blagovolijo.
— Iz Šiške. Tudi šišenski »Sokol« hoče kurentu dati tribut. V to ime priredi dne 21. svečana (soboto) pri Koslerju prvo veselico s plesom, gimnastičnimi produkcijami, sviranjem dveh tamburaških klubov, petjem, komičnimi prizori i. t. d. Srečkanje izključeno. Kostimirani ali maskirani gostje bodo dobro došli. Podrobneji program pove vab^o.
— „Čitalnica" na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 15. februvarja t. 1. zabaven večer.
— Ilirsko Bistriška - Trnovska čitalnica priredi dne 15 februvarja v hotelu »Ilirija« v Ilirski Bistrici veselico.
— Klub slovenskih tehnikov na Dunaju je na I. rednem občnem zboru dne 7. t. m. izvolil nov odbor za XXI tečaj; in sicer se je isti sestavil sledeče: stud. mech. M i-lan Lenarčič, predsednik; stud. mech. Josip Boncelj, tajnik; stud. ing. Rajmund Zaharija, blaga j nik; stud. mech. Hugo Widmayer, preglednik.
— Ormoške čitalnice ob* čni zbor se vrši v nedeljo dne 15. februvarja ob 11. uri predpoldne v prostorih okrajnega zastopa.
— Iz hiralnice pobegnil je danes zjutraj umobolni posestnik Jožef Žnidaršič, 63 let star, iz Starega trga v logaškem okraju.
— 5 prvega nadstropja je padla na dvorišče včeraj po-poludne o- leta stara deklica Ana Sianovec v Kladeznih ulicah št. 18. Deklica se jo igrala na lesenem hodniku, pristavila klopico in se spenjala čez ograjo, pri čomer je omahnila in padla kakih 6 metrov globoko. Deklici se ni druzega zgodilo, kakor da se je pretresla.
— V nogo ustrelil je 12letni Ernest Kadunc na Starem trgu št. 13 llletnega Franceta PleniČarja, stanu-jočega v isti hiši. Kadunc je vzel hlapcu Ivanu Verbovšeku v hlevu puško in se je ž njo igral. Puška se je sprožila in je strel zadel PleniČarja v desno stegno.
— Nezgoda. Hlapec Martin Zupančič, 24 let star, iz Kolovrata v litijskem okraju, je v gozdu pri nakladanju lesa ponesrečil. Debelo deblo se mu je zavalilo na desno nogo in mu jo zmečkalo. Ponesrešenca so pripeljali v Ljubljano.
— Povozil je v soboto popo-ludne v Kolizejskih ulicah Herman Stotz, paznik v Kludskvjevi menažeriji 63 let staro Marijo Tomec stanu-jočo na Opekarski cesti št. 4 Ženica je na levi nogi poškodovana.
— Žganja ukradla sta v soboto zvečer v gostilni Marije Carma-nove delavca Leopold Jenko in Fran Sevnjak. Vzela sta ga polno litersko steklenico in šla ž njim v drugo gostilno. Natakarica je to naznanila policijskemu stražniku, ki je prevelika prijatelja žganja aretoval.
— V Ameriko. Včeraj ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 97 izseljencev v Ameriko.
— Izgubljene in najdene reči. Marija Gregorin, Trnovske uliee št. 6, je izgubila med vožnjo iz Vod mata do mitnice na Radeckega cesti sivo, belo in rudeče križasto konjsko odejo. — Komptoarist Gustav
Jakel, stanujoč na Marije Terezije cesti št. 11, je našel na Prane« Jožefa cesti zlato žensko uro. — Na Mestnem trgu je bila najdena pred dnevi denarnica, v kateri je bilo 120 kron.
— Na poti od Vižmarjev do Ljub ljane je bila izgubljena stara srebrna ura. — Gospodična K. M. je izgubila na poti Kolodvorske ulice, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Wolfove in Gospodske ulice, bankovec za 10 K. — Šolski učenec Franc Zakotnik, Selo št. 10, je našel danes zjutraj v Vod-matu nikelnasto uro in verižico.
* Najnovejša novice« Zopet madjarska žrtev. Porotniki v Kološvaru so obsodili po tridevni obravnavi urednika rumunskega lista „Tri-bunau, Jurija Mohana, v 15mesečno ječo in v globo 11.000 K.— Zaprli so v Monakovem sodnega eksekutorja, bivšega častnika Schanza, ki je onečaščal žene dolžnikov, obljubivši jim popust izvršitve. — Samomor pevke. V Lipskem se je ustrelila sloveča pevka Bellimonta. — Humbertovi so izdali neko odlično osebo, ki jim je posodila 1 milijon frankov proti 10% n» mesec.
— Predsednik Roosevelt je na-lahko obolel za prehlajenjem. — 0 s 1 e-parjeni škof. Škofu v Stolnem Belemjrradu, Varosvju, se je brzojavno napovedal ministrski svetnik Geza Ver-dessy. Ko je mož prišel, ga je škof obdržal pri sebi več dni ter mu na prošnjo izročil za neko obubožano aristokratsko rodbino 12.000 K. Pozneje se je izkazalo, da je padel škof v roke neznanemu sleparju. — Iz Donave so potegnili truplo podpolkovnika Evgena Hirta, ki je skočil dne 24. m. m. v vodo. —Žrtva Viljemovega govora. V Frankobrodu je bil obsojen urednik Wertheimer v dvomesečno ječo zaradi razžaljenja Veličanstva, ker je kritikoval breslavski cesarjev govor.
— Zavrnjena častna diploma. Profesor na moskavski gospodarski šoli^ Fedorov, je vrnil angleški družbi „Royal society~ častno diplomo, češ, da ne mara biti ud tiste Anglije, kijse je v burski vojni postavila v protivje s celim civilizovanem svetom.
* Poljaki na Ruskem so se zadnjih let silno jezili na rusko vlado, ker je bila 1. 1891. naložila znatno carino na uvoz poljskih knjig. V Krakovu izdana poljska knjiga je mogla priti v Varšavo samo če se je plačalo od nje pol rublja carine. Zdaj je ruska vlada to barbarsko do-ločko razveljavila Varšavsko „Slovo polskie" pojasnjuje, da ruska vlada te carine ni naložila iz lastnega nagiba, marveč na prošnjo katoliških duhovnikov v C estohovu, ki delajo s prodajanjem molitvenikov itd. velikanske kupčije, a so se hoteli osvoboditi konkurence iz Lvova in iz Krakova.
* O princezinji Lujizi. O neznačajnosti Girona govori najbolje pač to, da si je dal zaključek svojega Ijubavnega romana s princezinjo mastno plaćati, saj trdi se splošno tako. In v takem koristolovcu je videla princezinja svoj ideal. Da se je princezinja popolnoma streznila, pove v nekem pismu, kjer pravi, da so ji padle luskine z oči ter je spregledala. Največ pa so pripomogla zaničevalna in sramotilna pisma ki jih je dobivala princezinja vsak dan od vseh strani sveta. Nadalje pa je bil njen položaj skrajno kritičen, ker sta Francija in Švica zahtevali izkazne listine ter ji sicer grozili z izgonom a izseliti se ni smela zaradi pričakujočega otroka. Kako se bo stvar zasukala, pa se vendar še ne more reči, ker je saksonski dvor neizprosen, da bi smela princezinja videti svoje otroke. Princezinja se je tudi obrnila s kesanim pismom na. svojega soproga ter je zaprosila za tako dovoljenje, a dobila je uradni odgovor, da se ji približanje nikdar več ne dovoli. Bolj spravljivi se kažejo princezinji v očetovi hiši, a odvisno je od dunajskega dvora, ako se ji dovoli prestopiti avstrijsko mejo. Ako se to zgodi, odkaže se ji v prebivanje toskanski grad Schlackemvorth.
' 24 ur žaloval za ženo. Jure Katic iz Dobrenice se je oženil pred tremi dnevi z lepo Črnooko Klaro Radočaj. Mesec dni po poroki je odšel v Ameriko ter se vrnil pred dobrim letom ter živel s svojo Klaro v ljubezni in slogi. Pred mesecem je rodila Klara prvega otroka, a ker je brezgodaj vstala, je zbolela in umrla. V Četrtek so jo pokopali. Jure je hudo žaloval ob grobu, v petek, t. j. drugi dan pa je šel k svojemu kumu Janku ter ga zaprosil za roko njegove lepe hčerke Mare ter jo tudi dobil. V soboto sta že šla zaročenca k župniku, ki ju je v nedeljo prvič okli cal.
* Orjaški otroci. Ravnokar je umrla v Budimpešti orjaška deklica, ki je tehtala 125 kg. ter so jo kazali v orfeju za denar. Zalila jo je maščoba. To je konec vseh takih nenavadnih otrok, in nikjer se ne kažejo nad 15 let stari, ker morajo poprej umreti. Ljudje verujejo, da so to nenavadne prikazni. A temu ni tako. Vsi taki otroci so od brezvestnih ljudi v ta namen iz-pitani, da jim služijo denar a življenje jim je odmerjeno le prav kratko. Zato bi se morale oblasti brigati za take brezvestne mučitelje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. februvarja Danes se vr§e med strankami posvetovanja glede konverzije rente. Najbrž  se zedinijo  stranke na
3»/4°/0.
Dunaj 9. februvarja. V Gorici je umrl dvorni svetnik Klavdij vitez K1 a u d y, voditelj vseh dvornih vlakov. Klaudy je imel med vsemi uradniki v Avstriji največ redov.
Olomuc 9 februvarja Tukajšnja trgov s k a zbornica, katera ne more zborovati, ker Nemci ne-čejo Cehom priznati pravice, govoriti češki, je sklicana na dan 14. t. m. V tej seji se hoče uveljaviti novi opravilnik, in sicer potom kompromisa.
Sofija 9. februvarja. Včeraj je bil pokopan Petro Karavelo v. Udeležba je bila velikanska. Kara-velov je bil pokopan na državne stroške.
Carigrad 9. februvarja Vlada dela kolosalne priprave za eventu-valne dogodke na Balkanu. Tako je vse pripravljeno, da lahko vsak dan stopi 240 000 mož pod zastave, a tudi ladij si je zagotovila zadostno število.
Gen6ve 9. februvarja. Princezinjo Lujizo so vendar spravili v blaznico. Razglaša se, da jo je silno užalostilo, ker ni dobila dovoljenja obiskati svojega smrtnobolnega sina in da je sama zahtevala, naj jo spravijo v kak sanatorij, češ, da ne more jamčiti, da si kaj ne stori. Spravili so jo v blaznico Metterie, 30 kilometrov od tod Njen zdravnik je znani specialist dr. Forell. Z Gironom princezinja še ni pretrgala zveze.
Borzna poročila.
Ljubljanska
f>Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 9 februarja 1903.
Naložbeni papirji.
4 2 majeva renta . . 4 2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta
4°/c
zlata
4°/© ogrska kronska 4°/0     „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4 V/o posojilo mesta Spljeta
Zadra
o
4V,
*V/
4 V/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°y ž o
*  '0 11 »» «
zast. pis. gal. d. hip. b. pest.  kom. k. o. z
IO0/* pr.....
zast. pis. Innerst. hr.
„ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . češke iad. banke
41/ o/ /t 10
*V/o 4V/o
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. 2e»
4°/o
3°/0
dolenjskih železnic juž. £el. kup. l/i H%
4 V/o av- P°s- za žel- P- o
Srećke.
Srečke od leta 1854 .   . . „      „   „    1860V» • • i«     11   ii    1864 ■   * * tizske .   . ... zemlj. kred. I. emisije
„       n. „
ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „     turske .....
Basilika srečke    . .
Kreditne , ...
Inomoske „    .  . .
Krakovske „    ,   . .
Ljubljanske „    .   . .
Avstr. rud. križa  ,    .   . .
Ogr. >i     n    •   • .
Rudolfove „ ...
Salcburske „ ...
Dunajske kom.   „    .  . .
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . 3 grške . , Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laski bankovci......
Rublji........
Žitne
Den&r
100 80
100 80
101 60 121 15
99 70 12115
99 75 100—i
100— 1 101 26 10010 100-101 40
107 30
101— j
10115 101 15
100*— 99 25 98-— 99 50 30t 86 100 60
180* — 185 60 248-i 160-— 268 76! 264-50 258 50 87 50 120 — 19 50 435 — 86"-75 — 75-— 56 60! 128 25, 74'—I 75 — 438 —
56-702 —
1588 — 70150 749 — 260-720-— 39*—
1665 — 494 — 400 — 340.-150 —
1134 1907 2344! 23 961
117 12 96 35
253-
BUffo 101 —
101 -101-80 121^5 9990 121 35
101 —
102 25 101 —
101 —
102 40
108 30 102 —
102 16
102 15
100 50 100 25
99*— 100-50 307 25 10160
190 — 187 50 252-162 — 270 75 266-5o 260 50
89 50 121 —
20*60 439-
90 —
79 — 7« —
56 60 29 25 76 —
80 — 442 —
57 — 703 —
1598 — 702-50 750-— 262-721 — 399 — 1676 — 495 — 404 — 343 — 154 —
1139 19*08
23 52
24 04 11727
96 55 263*75
cene v Budimpešti.
dne 9. februarja 1903.
Te
Ptaiica za april
as „ april
Koruza „ maj
„ ,i Jubj
□ves „ april
za 60 kg K 7 60
„  60 . . 661
»i bO m M 6 06
„ 60 „ ., 6'lb
„ 80 m . 607
Efekti*.
10,vinarjev višje.
Deželno gledališče v Ljubljani.
Stev. 72. Dr. pr. 1277
V torek, IO. februvarja 1903.
Repertoirna igra vseh nemških in avstrijskih gledališč^
V«v«st! I\o\OHt!
Prvič na slovenskem odru:
Poskusni kandidat.
Drama v štirih dejanjih.  Spisal M. Dreyer. Prevel Jbs. M—i. Režiser Fr. Lier.
|t»x»j!tic& se odpre ob 7. iri. ZafeUk ob \,8. vi. Konec p* 10. «ri
Prihodnja predstava bode četrtek, 12. febr.
N Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2.   Srednji zračni tlak 736 0 mm.
i čas opazo-^  ! vanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v fC.	1 Vetrovi	Nebo
7. 9. zv. 8. fe zj. » ,2. pop.	747 0 747 8 7472	00 [si jzvhod — 47 ' al. vzhod 9 0 sr. zahod		jasno jasno jasno
■   9- zv. 9. 7. zj. n    2 POP.	7473 746 6 7460	36 43 74	sr. jzaho d pol. oblač. p. m. za. h oblačno p. m.jzah.j oblačno 1	
Srednja temperatura sobote in nedelje 24r in 12°, normale: 160 in 2 6°. — Mokrina v 48 urah: 0 0 mm in 0 0 mm.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zna» cem žalostno vest da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo, najboljšo mater, staro mater, sestro in taščo, gospo
Ivano Morel roj. Kržič
po dolgi mučni bolezni, dne 6. t. m. ob 87« uri zjutraj, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 48. letu njene dobe. poklicati v boljše življenje.
Truplo predrage se bode v ponedeljek, dne 9. t. m., ob 8'/8. uri zjutraj na kolodvoru Postojna svečano blagoslovilo in se potem na pokopališču Hrenovice položilo k zadnjemu počitku.
Hrašče pri Postojni, dne 7. februvarja 1903. (384
Jakob Morel, soprog — Jo-nlplna Zadnek roj Morel, Ivanka ti orel. hčeri. — Jakob ti orel, sinv — Helena Tlajaron roj. Mir z te, sestra. — Fran K »d nek, zet. — Franel in Milan, vnuka.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ne samo med boleznijo, temveč tudi ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta, brata, in strica, gospođa
Frana Terdina
kakor tudi za izvanredno mnogoštevilno in najčastnejše spremstvo k zadnjemu počitku in za prekrasne darovane vence, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem dragega pokojnika najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo,
V Ljubljani, 7. svečana 1903. (393)        Žalujoči ostali.
Zahvala.
Globoke žalosti potrt vsled pre-britke izgube svoje iskreno ljubljene nepozabne soproge
izrekam tem potom za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, darovane prekrasne vence in mnogobrojno častilno spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa prečastiti duhovščini, blagorodnemu gospođu načelniku železnične postaje F. Schuster-8chitzu. blagorodnemu gospodu c. kr poštnemu oskrbniku T. Kariku blagorodnemu gospodu trgovca M. Domicelju, slavni tukajšnji požarai brambi in častitim gg pevcem za ginljive žalostinke, svojo najprisrčnejšo in najtopljšo Bahvalo. Dalje izrekam tudi še srčno zahvalo vsem onim rodoljubom, ki so mesto vencev podarili družbi sv. Cirila in Metoda znatni znesek 2L1> kron. (392)
V Sv. Petru, 8. svečana 1903. Franc Križaj.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše preljube hčerke, oziroma sestre, gospice
Ane Belič
izrekamo vsem obiskovalcem ranjce med boleznijo kakor tudi vsem mnogoštevilnim udeiežnikom, ki so spremili ljubo ranjc<> k večnemu počitku, našo najsrčnejšo zahvalo. Iskreno se tudi zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev.
V Ljublj ani, 9. febraarja 1903. (391) Žalujoči ostali.
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinio se odda z majem v Pogačnikovi hiši« Cigaletove ulice
Št. 3, pred justično palačo.
Ve>č se izve istotam. (394)
Izurjeni prodajalci
vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter dobro znani z zasebnimi odjemalci, se sprejmejo takoj stalno in z visoko provizijo. (349-3) Ponudbe je vposlati pod Šifro : „Prodajalec"  upravništvu  „S1. Nar."
Knjigovez
priden in spreten delavec- v vseh to stroko spadajoč'h del, sprejme se proti dobremu plačilu in trajni službi pri
Aat. UirL©iK-\3s
v Brežicah. (352—3)
Stenografa
sprejme takoj ,337—3) notar Hudovernik
v Kostanjevici.
^Plačat ;po dogroTroria-
Trgovski pomočnik
lepega obnašanja in dober prodajalec, se vsprejme v trgovino mešanega blaga. Oni, ki znajo zraven slovenskega in nemškega jezika, tudi nekoliko italijanski, imajo prednost.
Kje?   pove   upravništvo »Slov. Naroda«. (353—3)
prodajalka
za trgovino z mešanim blagom; izurjena v špecerijski, manufakturni in no-rinberški stroki. Ista mora biti samostojna in tudi nekoliko vajena v slovenski in nemški korespondenci ter s primerno izobrazbo.
Ponudbe pod: „štev.  IOO" na upravništvo „Slov. Naroda". (329—5)
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. I 80.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man-setnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s slikami, obsegajoč 36 naj-krasnej&ih slik, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (344)        se denar naprej pošlje
dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov A115.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Eomptorski praktikant
z dovršeno trgovsko šolo   in znanjem stenografije,  se sprejme z  dobro začetno plačo pri tvrdki  tli—3i>
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Za industrijsko podjetje na deželi se išče zanesljiv
komptoirist
v vseh komptoiristnih delih sposoben, nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnoma zmožen.
Ponudbe s prepisanimi spričevali, referencami in zahtevano plačo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „R. S.M. (383)
te gte^zjsfcz
Marija Zupan roj. Aliana
izprašana babica
vljudno naznanja Častitim damam, da se je iz Poljanske ceste st. 21
na Sv. Petra cesto štev. 13
ter se priporoča tudi nadalje. 347-2
50 sodov
dobrih in močnih, od 600 do 700 litrov, proda po nizki ceni Fran Cascio, Vegove ulice IO. (387—1)
Učenec I
zmožen slovenskega in nemškega jezika in s potrebno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino manufakturnoga blaga
J. Šket v Ilirski Bistrici.
29 let star, špecerist in želez-
ninar,  želi  sedanji prostor preme niti. Blagohotne ponudbe blagovolijo se pošiljati  pod „Judicat 29" na
upravništvo »Slov. Naroda« (330—3)
Grajščine, posestva na kmetih, vile na Bledu in ob koroških jezerih, go-stilnice na deželi in v mestu, večje in manjše, najemniške hiše v Ljubljani in predmestju kakor v Udmatu, na Glincah - Viču in v Šiški kakor tudi stavrne parcele od 2 K naprej m-priporoča (365—1)
prometni biro posestev
Janeza Nep. Plautz-a
Rimska cesta. 24
kot dobro naložitev kapitala pri rentni konverziji.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz IJnbljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v LJubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu« dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (i)
Advokat
dr. Alojzij Kokalj
vljudno naznanja, da je otvoril
svojo pisarno
v Ljubljani
Kolodvorske ulice št. 12
(5udcucrniKci>a 15150).
elegantne meblcfctna
soba z balkonom
blizu deželne vlade, odda se takoj.
Naslov v upravništvu »Slovenskega Naropa«. (386—lj
zmožen za opravljanje solicitator-s ki h del, sprejme se za pisarno v Ljubljani.
Ponudbe s spričevali upravništvu »Slov. Naroda«. Iflffft—41
Pomožni uradnik
stenograf, vešč slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme   za nekaj te»l nov   v   trgovinsko   pisarno.    Plača po dogovoru.
Naslov  se izve   pri Rpravnlštm „Slov. Naroda*.
Blagajničarko
za trgovino in
se sprejme v službo.    Ponudbe pod flSpretnost    33"    na upravnic* »Slov. Naroda«. ^371_2
Ueliko
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. S,    (2786—40j
— Dobiva se v vseh knjigotržnicah —
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkievvicz
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravsk
Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešit aih  po  40  h.   Vsa kili
* *   14 dni se izdaja en sešitek   * *-
Založna knjigarna
Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani
Filip Ropaš
lastnik c. kr. patenta za izdelovanje cementnih ro vokopov in vodnjakov
v Spodnji Šiški
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih
cenah.       1390—1)
Delo po najnovejši iznajdbi.
Spričevala na razpolago.
Čaj proti kašlju.
- Izpričano vplivno zdravilo S>    proti kašlju, hri-< pavosti in pri za * slizenjn sopilnih 1 organov. Vsak dan se vzamu tri časi c e tega čaja. 5?   vselej eno uro pred 'SJ^^MSK'jedjo.
*^7^—— Ona /aih Ku
'« Dun^i 2910 IO vin. (10
Lekarna Piccoli „pri angelju"
Ljubljana, Dunajska cesta.
Zunanja naročila proti postnemu povzetju.
ff
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
Kupuje  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in     2Zsb-va.x-u.je  srečke proti vnovčuje zapale kupone. Ic-o-rznl izgni"bl.
Vinkulcge in  devinkuluje  vojaške  ženitninske kavcije.
'•■apt In lak«Mu amle.   ~±JQ p3t    Bonn«  n*ro<*flt» Tfc-JJ
Podružnica v SPLJETU.
<3^= Denarne vlojge »prejema ^^S>
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.   (2975 - 20)
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni arednik : Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
38
0039