m.
Letopis
Matice slovenske
za
1872 i» 1873.
Z eno sliko in mio tab. geometričnih podob.
11redi I
JE. H. Costa,
* doktor modro- in pravoulovji), vitt»/. c. k. Franc-Jožefovega, Mehikunakoga Gttadeioup-in Papetfovega redu sv. Grogorija, člen čes. K arolo-Leopoldinake akademije In mnogih učenih družeh, prodaednik Matico slovenske, podpredsednik c, k. kmetijske druftbe, deielni poslanec in odbornik, častni me^nn Ljubljanski in Črnomaljski i. t. d.
IZLOZBA NRVATSKE UCIfELJS
ZAGREBU
rRIZNM
Zn 1 ožila in 1121 svitlo riala
MATICA SLOV ENNKA,
Tisk Blaznikov v Ljubljani.
'J
Tj Ali Ui\r AWi' D1Y 1D (S
ustanovnik in odbornik Matice slovenske.
Rojen v Ljubljani 22 julija 1808 Umeri v Iinbljani I) maja IH73
V Koke H ii najt.
MATICE SLOVENSKE
za
Z eno sliko in eno tab. geometričnih podob.
Uredil
dr. E. H. Costa,
doktor modro- in pravoslovja, vitoz c. k. Franc-Jožefovega, MehikanBkega Guadeloup-in Papežovoga roda h v. Gregorija, člen čes. Karolo-Leopoldinsko akademijo in mnogih učenih družeb, predsednik Matico slovensko, podpredsednik c. k. kmetijsko družbe, deželni poslanec in odbornik, Častili moftčan Ljubljanski in Črnomaljski i. t. d.
2TAMNAJI 1873
f IZLOŽBA I.OBČE o HRVATSKE 0ČIT6USKE SKUPŠTINE V .ZAGREBU 1871 i L PR1ZNAN1CA. M
Založila in na svit 1 o dal
MATICA SLOVENSKA.
Ti<k Blaznikov v Ljubljani.
Poročilo in iii
Matice slovenske
v Ljubljani
za leto
Sestavil
Anton Lesar?
odbornik in tajnik Matiee slovenske.
VII. 3h>«e4tJ« o delovanji slovenske Matice v Ljubljani
od 1. Beptembra 1871. 1. do 1. julija 1873. 1.
lJo zapisnikih sestavil
Anton L6sar,
odbornik in t a j n i k.
VII. obl ili zbor
15. februarija 1872. 1.
Vrsta razgovorov.
1.	Prvosednikov nagovor.
2. Tajnik prebere odborovo poročilo o njegovem delovanji od 1. de-
cembra 1870. do 2. novembra 1871. 1.
3.	Račun od 1. julija 1870. 1. do 1. julija 1871. 1.
4.	Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov	račun
vsled 9. §. a) Matič, pravil.
6.	Proračun od 1. julija 1871. 1. do 1. julija 1872, 1.
0.	Volitev 10 odbornikov in sicer:
a) namesto onih 1867. leta izvoljenih; ti so I. izmed ljubljanskih'. gg. 1) dr. Costa E. H., 2) L d s ar Anton, 3) Marn Jo8., 4) Praprotnik Andrej, 5) Šolar Jan.,	II.	izmed
vnanjih: gg. G) Cegnar Fr., 7) Cigale Matej,	8)	Ein-
spieler Andr., 9) Grabrijan Jurij, 10) dr. Kočevar Štefan.
Opomba 1. Volilni list je veljaven le tisti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal.
Opomba 2. Račun za preteklo in proračun za prihodnje društveno leto kakor tudi volilni listi se pred razgovori razdelijo nazočim družbenikom.
Po sv. maši, ktero so ob 8. uri služili preč. stolni prost in Matičin odbornik g. dr. Pogačar v stolni cerkvi, prične se ob pol
10.	uri v čitalnični dvorani, v kteri je na steni visela podoba dr. Lovro Tomanova, narejena po domačem slikarju J. Franketu, občni zbor pod vodstvom prvosednika dr. Coste. Pričujoči so bili gg. odborniki ljubljanski: dr. J. Bleiweis, L. Jeran, F. Kandrnal, A. L6sar, Jož. Marn, dr. J. Pogačar, dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnik, Fr. Souvan, J. Šolar, Iv. Vavru, Iv. Vilhar, dr. L. Vončina, dr. Jož. Vošnjak, dr. Jer. Zupanec, in vnanji: g. Jož. Gorup. Zbralo se je nad 70 družbenikov ljubljanskih in vnanjih, med vnanjimi: gg. dr. Rapoc, Ripšl, Bezenšek, Klavžar, dr. Samec, dr. H. Dolenec, Fr. Hren, Tom. Zupan, Zorec, Jan. Stritar, Jereb in drugi. Mnogo mnogo druzih je poslalo volilne liste, kterih se je naštelo do 837.
Dr. E. II. Costa skupščino prične z ogovorom, v kterem pozdravi zbrane društvenike, in šo posebno one, ki so prišli od daleč; potem so opraviči o tem, da ni občnega zbora za 1871. 1. po §. 8. Mat. pravil sklical o poletenskem času; prvi razlog bilje tadanji politični položaj : deželni zbori meseca avgusta in septembra, razpust deželnega zbora in delovanje za nove volitve in meseca decembra zopet sesija deželnega zbora; drugi razlog pa tiče društvo samo, ker je hotel počakati dovršenja knjig za 1871. 1., in da so to še le zdaj dovršeno, tega ste krivi dve sesiji deželnega zbora, za ktera so tiskarnice imele toliko dela, da so Matičine knjige morale čakati. Vendar p# zarad tega, kakor pokaže tajnikovo poročilo, ni bilo kar nič pretrgano Matičino delovanje, marveč je odbor skrbel za to, da se dve knjigi za 1872. L, ki se tiskate v Pragi zato, ker nismo mogli na posodo dobiti podob, dovršite in z zemljovidi za 1871. 1. razpošljete že konec meseca marcija. Zarad teh razlogov — pravi prvosednik — bode me, tako se nadejam, sl. zbor oprostil omenjenega malega prestopka matičinih pravil, zlasti ker društvu ni na nikakoršno livar. — Dalje se prvosednik spominja ustanovnikov, od poslednjega občnega zbora umrlih, zlasti dveh, ki sta bila delavna tudi na slovstvenem in političnem polji, namreč g. Miroslava Vilharja in g. Matija Preloga. — Velikega pomena za Matico jc znameniti dar, ki jej je došel iz rok Njega c. kr. apost. Veličanstva cesarja, še više — pravi — pa je ceniti Njega c. kr. Veličanstva priznanje vspešnega delovanja Matičnega; zato vas vabim, da z menoj zakličete:	„Slava Njega c.
k. apost. Veličanstvu!" (Društveniki vstavši trikrat zakličejo: „Slava!“) — Važen dogodek za Matico je privoljenje, da si sme napraviti svojo tiskarnico. Odbor vtej stvari še ni storil daljne stopinje, ampak jo še resno prevdarja, in danes se še ne dil povedati, ali in kedoj se poprime privoljenja, ktero že v svojih rokah ima; pa vsaj se temu tudi tako silno no mudi, ker se knjigi za 1872. leto tiskate v Pragi; važno in koristno pak je to privoljenje za Matico na vsak način.
%
Izreksi zahvalo A. L čsarj u, ki neutrudljivo opravlja mnoga in težavna tajniška opravila, — gosp. dr. Jer. Zupancu za ne mali trud, ki ga ima z Matično blagajnico od njenega začetka in g. Iv. Vavrfl-u za marljivo oskrbovanje društvene knjižnice (vsem trem gospodom občni zbor vstavši pokaže svoje priznanje), veli prvosednik tajniku brati
poročilo o odborovem delovanji,
ktero se glasi do besede do besede tako le:
„Slavni občni zbor! Stebri na kterih stoji vsako slovstveno, društvo, so: a) društveni ki, b) novci, c) pisatelji in d) vodeči odbor s poverjeniki.
Poročilo o Matičnem delovanji v preteklem društvenem letu ali oziroma od 1. decembra 1871. 1., to je, od zadnjega (VI.) občnega zbora do današnje občne skupščine, mora toraj govoriti o naštetih glavnih podlagali blagega našega slovstvenega društva.
1.	O društvenifcih.
Glavne knjige zadnja številka 1. decembra 1871. leta bila je 1864, danes pa jej je 2169. Razviden je toraj prirastek za 305 udov. Med temi je ustanovnikov 19, letnikov pa 286.
Izmed ustanovnikov so preteklo leto pomrli: 1. dr. Cvajer Ivan, 2. Greselj Josipina, 3. Klemenčič Jožef, 4. Murko Anton, 5. Novak Janez Krst., 5. Pinežič o. Viktorin, 7. Pust France, 8. Rozman Jožef, 9. Rudež Jožef, 10. Škofec Ivan, 11. Vilhar Miroslav, 12. dr. Matija Prelog, 13. ,,Leseverein“ v Bistrici, ki je k Matici pristopil 1Š64. leta in plačal 50 gold. ustanovnine, pak se je izbrisal, ker nam je došla vest, da ga več ni.
To kaže toraj prirastek za 7 ustanovnikov.
Izmed letnikov pa jih je doslč toliko pomrlo ali odstopilo, da jih danes štejemo 1474, k temu prištevši ustanovnikov 405, pokaže se vseh sedanjih udov 1879.
Če pogledamo razvrstitev udov po škofijah, po kterih je osnovan imenik, in letošnje številke primerjamo z lanskimi, razvi-dimo, da se je število matičarjev pomnožilo: a) v ljubljanski škofiji za 79, b) v lavantinski škofiji za 49, c) v Ivrški škofiji za
13,	d) v goriški nadškofiji za 81, e) v tržaški škofiji za 22, f) v sekovski škofiji za 19, g) v drugih škofijah za 19, skupaj 268.
Največi prirastek je toraj v goriški nadškofiji. Za lopi ta prirastek grč uvala gg. poverjenikom, zlasti nekterim.	.	.
če tudi je ta prirastek znaten, vendar si kar nič ne prikrivajmo, da ne bi mogel biti še znatnejši, ako bi vsi pravi rodoljubi spoznali važnost našega društva in prave omike. Iz trdnega svojega prepričanja govorim, ako rečem, da bi pri Matici mogli biti: vsi duhovni slovenskih škofij, ki so temelj vložili slovenskemu slovstvu in do najnovejših časov je skoro edini gojili (pač ne bi
1*
bilo častno za sedanjo duhovščino, ako bi iz svojih rok spustila to svoje dete) in vsi uradniki slovenskih okrajev, vsi slovenski grajiČaki in trgovci in vsaj polovica učiteljev, obrtnikov, bogoslovcev in učencev srednjih šol, kajti vsi ti zmorejo mali donesek dveh goldinarjev. Upajmo, da so to zgodi v prihodnjem letu!
II. O denarnem stanu.
Ker je natančni račun od 1. julija 1870. leta do 1. julija
1871.	leta tiskan v „Letopisu“ in ga imajo gg. druStveniki tudi v posebnih odtiskih v rokah in ker bode g. blagajnik posebej poročal o njem, zato tukaj omenim le prirastka matičnega premo ženja.
Vse društveno premoženje je znašalo 1.
julija leta 1871 ................................ 52.344 gold. 20 kr.
lanski račun je kazal............................ 42.795 „ 2yg „
Od tod je razviden prirastek za ... . S.S49gold. 17% kr.
Vendar pa ne smem zamolčati dveh velikodušnih darov, ki sta v preteklem letu došla Matici:
a) Njega c. k. apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef' je o priliki, ko mu je Matica poklonila svoje doslč izdane knjige, priznavši vspešno blago delovanje njeno, iz lastnega zaklada podariti blagovolilo 500 gld.
b) Gfospd Lujiza Tomanova je Matica vstrezaje izrečeni želji svojega sopruga, izbuditelja in prvega predsednika našega društva, dr. Lovro Tomana, izročila 10 državnih obligacij z obrestmi v srebru za 10.000 gold. imenne vrednosti.
Odbor ni prezrl svoje dolžnosti, ampak je svojo srčno zahvalo za omenjena darova po c. kr. deželnem predsedniku poklonil Njega c. k. apost. Veličanstvu in tudi gospej Lujizi Tomanovi izrekel svojo zahvalo ter jo vpisal med ustanovnike.
Poročilo o denarnem društvenem stanu sklepam s tem, da gg. društvenikom zlasti priporočam pozornim biti na vse opombe, ki so pridjane tiskanemu računu, zlasti na ono, ki kaže, kako so Matici dohajali letni doneski. In pri tej priliki ne morem zamolčati želje, aa bi g. društveniki v redu, to je, v prvi polovici vsakega leta pošiljali doneske, da more Matica tudi v redu, to je, koj po dovršenji tiskanin plačati delalce in knjige. Zlasti letos, ko knjige za 1872. 1. pridejo na svetlo že konec meseca marcija, bilo bi želeti, da vsi letniki za 1872. 1. in oziroma tudi zaostalo letnino odrajtajo vsaj v začetku meseca aprila.
III.	O pisateljih oziroma knjigah.
Rodoljubni pisatelji so tudi to leto bili jako marljivi, kajti nakupičili so toliko slovstvenega blagd, da društvena blagajnica z novci, kolikor jih je smela potrošiti, ni mogla vsega spraviti na svetlo. Naj njihova dela objavim slavnemu zboru:
a) Gosp. Janez Zajec, gimnaz. profesor v Novem mestu, je prevodil Schoedlerjevo mineralogijo in geognozijo; tiskane je 10% pole.
b) V „Letopis" za 1871. leto, ki je razdeljen na tri dele in obsega 32 */2 pole, so pisali
I. del: Poročajoči tajnik „životoi)is Mat. Debeljaka in Ant. Kosa", potem „poroČilo o odborovem delovanji z imenikoma";
II. del: znanstvene razprave: J. P a r a p a t „o turskih bojih v XV. in XVI. veku; Davorin Trstenjak „raziskavanja na polji staroslovenske zgodovine in mythologije"; L. Gorenec „ciganije v Angleškej"; dr. Maks Samec „črtica o vplivu podnebja na človeški organizem in razvitje njegovih bolezni" — in »spektralno analizo"; Andrejčkov Jože — G o milj sak „nekaj iz ruske zgodovine."
II.	del: lepoznanske spise: L. Gorenec „Adamante"; A. Jeglič „pisma o vedah in umetnijah"; A. Pod gorjanski „Pesni"; Luijiza Pesjak ova „Moja zvezdica" — in „pesni"; Andrejčkov Jože — Gomiljšak „Mačeha in pastorka"; dr. E.
H.	Costa »bibliografijo slovensko od meseca novembra 1870. leta do konec 1871. leta".
c) Mat. Cigale je preskrbel imenje za III. snopič slovenskega atlanta (Afrika, Avstralija in evropska Rusija), kterega konec tega meseca dovrši Ferd. Koke na Dunaji. Gosp. Cigale je dalje pričel sloveniti imenje za IV. snopič.
Omenjeni dve knjigi, ki oDsezate 43 tiskarni pol in se ravno razpošiljate, s „Koseskijevimi deli" s 43 polami, ki jih udje že imajo v rokah, in III. snopič slovenskege atlanta, ki se razpošlje koncc meseca marcija t. 1. — to so roji, ki jih Matica svojim udom dil za 1871. 1.
d) Iv. Tušek je poslovenil Pokornijevo »rastlinstvo" s350 podobami.
e) Fr. Erjavec pa Pokornijevo „živalstvo" s 490 podobami.
Ob6 te knjigi namenjeni za naše srednje šole in s svojimi
prezalimi podobami gotovo všeč vsem društvenikom, se v Pragi pridno tiskate ter se dovršite do konca meseca marcija t. 1., in koj potem razpošljete s III. snopičem atlanta vred.
Ker se te dve knjigi že rabite v kranjskih srednjih šolah, zato se je poskrbelo, da učenci v roke dobe njune posamesne natisnjene pole.
Stroški za ob6 te knjigi bodo 'znašali okoli 4000 gld. Posledica teh visokili stroškov pa bode ta, da Matica za
1872.	leto ne bode mogla nič druzega dati na svetlo, ako jej ne dojde. mnogo zaostalih letnih doneskov ali ako jej ne pristopi mnogo novih udov.
Pri vsem tem ie odbor vendar naročil IV. snopič slovenskega atlanta s tremi zemljevidi (Nemčijo, Italijo in evropsko Turčijo), ker se mu neobhodrje potrebno zai, da se kmalu dopolni atlant. To pa mu je bilo mogoče, da se je poprijel gosp. Ferd. Koke-jeve po-
nudbe, vsled ktere sc imenovani snopič sicer dovrši 1872. leta, a Kokeju plača še le 1873. leta.
"Kje pa ostane poročilo in imenik za 1872. 1., ki ju Matica po pravilih ima podati svojim društvenikom ? — Kje je „Lctopis“ za znanstveno in zabavne spise?
Temu vprašanju bodi kratki odgovor ta-le-Odbor bode skušal tudi to spraviti na dan, ker se za trdno nadja, da Matični blagajnici dojde mnogo zaostale letnine in da pristopi mnogo novih udov; kajti kakor je bilo že memogredč omenjeno, mnogo je še rodoljubov, kterih pogreša letošnji imenik.
Odbor bi rad še kaj več storil; on bi za 1872. 1. rad na svetlo spravil IV. snopič Schoedlerjeve knjige, za kteri mu je g. Tušek že izročil dovršen rokopis; rad bi dovršil „Slovenski Štajer“, kterega imata iziti se dva snopiča, ako mu dojdejo dotični rokopisi; rad bi družbenikom vstregel skterim snopičem Stanko Vrazove zapuščine, ktero v red deva gosp. dr. Gr. Krek. Tudi Maj-ciger - Sumanovega „narodopisa slovanskega" nam je v rokopisu došcl I. oddelek. — Odbor je sprejel g. Iv. Tuškovo ponudbo, češ, da Matici spiše 6 knjig o človeških delih.
Vse to dovolj jasno priča marljivost naših pisateljev, kteri so Matici v preteklem letu pomagali, da se je popcla na isto stopinjo, da ima rokopisov na izbiro.
IV.	Delovanje odbora in poverjenikov.
Po VI. občnem zboru je odbor imel pet skupščin, in sicer: a) XIX. 1. dcccmbra 1870. 1.; b) XX. 9. februarija 1871. 1.; c) XXI. 31. maja 1871. 1.; d) XXII. 31. avgusta 1871. 1.; in e) XXIII. 2. novembra 1871. 1.
Ker so odborove obravnave obširno popisane v poročilu, ktero je privezano ,,Letopisu", zato mislim, da mi ni treba obširnejše govoriti o njih.
Vendar pa ne bode odveč, omeniti nekterih stvari, in sicer naslednjih:
a)	V djansko zvezo književne vzajemnost je Matica stopila s »slovansko Matic o“, ki so je vstanovila v Plznu.
b)	Odbor je gotovo društvenikom ustregel s tem, da je tudi preteklo leto mnogim knjižnicam, društvom in učencem podaril nekoliko matičnih knjig, in sicer:
1. idrijskim nedeljskim učencem;
2. „Vendiji“, slovstvenemu društvu jugoslovanskih tehnikov v Gradcu;
3. prečastitemu mil. škofu Ignaciju Mraku in volezaslužnemu misijonarju Fr. Pircu za Slovence v severni Ameriki biva-
, J06?5	v	*	. X
4. političnemu društvu „Napreju“ v Smariji na Stajarskem;
5. narodni bukvarnici v Idriji;
6. šolski bukvarnici na Planino v ipavski dolini;
7. bralnemu društvu v Mali nedelji;
8. knjižnicam kranjskih ljudskih šol 200 odtiskov knjige »Štirje letni časi“ s sklepom, da se ista knjiga hoče po primeri darovati tudi šolam druzih slovenskih dežel, ako se deželni ali okrajni šolski sveti oglas6 zanjo;
9. okrajnima učiteljskima knjižnicama v Kozjem in Brežicah;
10. katoliško-političnemu društvu v Globokem pri Brežicah;
11. ubogim realnim učencem v Ljubljani in revnim gimnazijalnim dijakom v Kranji;
12. prečastitemu škofu P. Paškalu Vuičiču, apostol, namestniku v Bosni;
13. slavni nadsodniji graški za vjetnike v slovenskih deželah;
14. čitalnici v Ribnici.
c)	Matica so je s vojimi knjigami in zemljovidi vdeležila izložbe prve obče hrvatske učiteljske skupščine ter jo od centralnega odbora prejela „priznanico“, ktera se je v okviru obesila v Matičine sobe.
Matični knjižnici je ali zamenjema z drugimi slovstvonimi društvi ali od rodoljubov podarjenih došlo 191 zvezkov, kterc z naslovi našteva gosp. knjižničar v svojem poročilu (glej ..Letopis'' stran 44. 45. 46. 47. in 48).
Konečno imam omeniti še ene stvari, ki je v časnikih napravila nekakov hrup, da slavni zbor izvč popolno resnico.
Bilo je pri XX. odborovi skupščini, da je g. predsednik dr. E. H. Costa stavil predlog; Naj odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, ktera bi utegnila Matici jako pomnožiti dohodke. — Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
Izvrševaje ta sklep je upravništvo 28. februarija 1871. leta, štev. 46, vložilo dotično prošnjo: C. k. deželna vlada je z odpisom od 26. marcija 1871. 1., štev. 2071, Matici dala prošeno privoljenje s pristavkom, da jej Matica, predno prične to obrtnijo, vsled 5. §. obrtne postave od 20. decembra 1859. 1. v potrjenje imenuje sposobnega opravnika, ki bode v Matičnem imenu vodil tiskarnico. — Pred obravnavo tega privoljenja v XXI. skupščini g. dr. E. H. Costa naznani odboru, da g. Blaznik Matici hoče prodati svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in hišo, ter odboru v pretres stavi tri vprašanja:	a) ali je ali ne
sedaj ugodni trenutek, da se Matica poprime svoje pridobljene pravice? b) Ali sc naj Matica z gosp. Blaznikom spusti v dogovor? in c) ali si naj Matici napravi čisto novo tiskarnico? — Da se važna ta stvar resno prevdari, obveljal je nasvet: „naj sc po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove skupščine pretresa vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru.
V	ta odsek so bili izvoljeni gg.: dr. Razlag, Vilhar in L6sar.
Pri XXII. skupščini v imenu tega odseka poročal je Ant. L6sar in stavil nasvdt: „Naj odbor izmed sebe izvoli odsek treh odbornikov, ki si smejo privzeti izvedencev, da po načelih, izre-
čenih v poročilu, izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled toga tudi hišne prenaredbe ter poroča prihodnji odborovi skupščini. — Odbor brez vsega besedovanja soglasno pritrdi nasvetu in v ta odsek zopet voli: dr. Razlaga, Vilharja in Lesarja. V imenu tega odseka je g. dr. Razlag pri XXIII. skupščini poročal, da se odsek še ni odločil za noben nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pomisliki so: Ali ima Matičin odbor po sedanjih pravilih pravico, en del Matične glavnice vložiti v tiskarno obrtnijo, ker 17. §. Matičnih pravil pravi:	Glavnica	mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu
treba sirotinskemu imetku". Če odbor nima te pravice, treba bi bilo premeniti pravila. V tem slučaji pa nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila? — Po 8. §. f., ima občni zbor pravico prenarediti pravila; — po 19. §. pa imajo samo usta-novniki, ki so zložili glavnico — pravico skleniti, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društven imetek, ako bi nehalo društvo; odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mogoče sklicati veliki zbor. — Ti pomisliki so pa v omenjeni skupščini bili naznanjeni samo zato, da jih odborniki premišljajo, aa vedo o njih soditi v skupščini, za ktero se njihova razprava dene na dnevni red. — To in nič druzega je odbor obravnaval o osnovi lastne Matične tiskarnice.
Konečno naj se vsem gg. poverjenikom in drugim rodoljubom, ki so pripomogli, da je preteklo leto Matici prirastlo toliko novih udov, za njihov ne mali pa z mnogimi sitnostmi sklenjeni trud v odborovem imenu srčno zahvalo izrečem ter pristavim prošnjo, naj tudi v prihodnje neutrudljivo delajo Matici na korist, vsaj vedo, da s svojim trudom koristijo narodu, med kterem so zagledali luč sveta in do kterega vse njegove otroke veže sveta dolžnost, neumorno delati, da dohiti, kar je bilo zamujeno — po krivdi onih, ki so mu toliko let dajali neprebavljivo duševno hrano, — hrano, ktero vživaje mora ali hirati najzdravejši narod ali pa svoj naravni značaj s cela premeniti, to je, iznaroditi se — poginiti; to pa je gotovo zoper namen in voljo Njega, kteri je hotel, da se človeštvo razdeli na različne n&rode. — Tukaj se mi zdi prava prilika, kaj malega odgovoriti ugovoru, ki se sem ter tje sliši o matičnih knjigah, češ, da vse niso pisane za „kmeta“. To je res, da branje Matičnih knjig zanima le one,, ki so kakor koli dospeli na neko višo stopinjo omike, na kteri pa sploh ne stoji ne samo slovenski, ampak nobenega naroda kmet. — Vendar pa s tem ni dokazano, da Matične knjige ne koristijo vsemu narodu, tudi kmetu; kajti vsakemu narodu sploh, in kmetu posebej f jo treba voditeljev, učiteljev; sposobnih voditeljev in učiteljev pa nikdar ne bode imel brez potrebnega slovstva. In kdo more trditi, da sc je kterega koli naroda slovstvo razvijalo in množilo brez tacih knjig, kakoršne izdaja Matica? — Kdor zida hišo — in Matica stavi duševno poslopje — mora najprej vložiti podlago, in na-
njo še le kvišku zidati. Prav tako je — zdi se mi •— ravnala in mora tudi prevdarno ravnati naša Matica. — Tudi še neka druga prilika ztli sc mi primerna. — Matici je ravnati, kakor dela gospodinja, ki peče kruli. Najlepši moki primesi nevžitnega kvasu, dobro vedoč, da brez kvasu ni kruha. Omenjeni ugovor se mi zdi tako piškav, kakor bi kdo rekel: srednjih in viših šol ni treba, ker ne uče kmeta. To je res. Ali pa kmetu nikakoršna korist ne dohaja po srednjih in viših šolah? Navdaja me srčna želja, naj bi se Matici kmalu posročilo dovršiti podlago vsemu slovstvu in vstaviti kvas — potem bode ono gotovo naglo vshajalo, zlasti če se pomnožč stavitelji, to je, društveniki in pisatelji. V to pa pomozi Bog!"
Po prebranem tajnikovem poročilu g. prvosednik vpraša: ali kdo želi kaj opomniti o poročilu?
Gosp. dr. Jan. Bleiweis poprime besedo in govori blizo tako-le: Nekoliko bi rad omenil o oni točki, ki govori o pripravah za Matično tiskarnico. Gosp. prvosednik dr. Costa je sicer v govoru svojem omenil, da se Matici ravno ne mudi s tiskarnico, za ktero si je že pridobila privoljenje, ker se knjigi za 1872. leto iz navedenega razloga tiskate v Pragi; vendar se meni zdi, da ne bi bilo prav, ako bi občni zbor molčal o tej stvari ali da bi sc omenjeno privoljenje delo „ad aeta". Dandanašnje geslo v obrtniji je konkurencija. Znano je, da se sicer ustanavlja društvo, ki hoče osnovati novo tiskarnico v Ljubljani. Prav je, da bo napravi nova tiskarnica, kajti Ljubljana ima še danes samo 4 tiskarnice, kakor jih je imela pred mnogimi desetletji; da je toliko tiskarnic za Ljubljano premalo, to je pokazal zadnji naš deželni zbor, toraj še enkrat rečem, prav je, da se snujo nova tiskarnica; živela konkurencija! Al prav iz tega razloga naj tudi Matica nc po-
Eusti svojega privoljenja. Da je slovstvenim zavodom treba tis-arnice, to je očitno pokazala tudi sv. Mohorja družba v Celovcu. Kar pa treba in koristi Celovcu, isto tudi v Ljubljani. Jaz toraj z veseljem pozdravljam odborovo delovanje na to, da si Matica napravi tiskarnico, in prav rad bi tudi slišal, kakošnega mnenja je občni zbor. Treba jc tiskarnice pa nc samo ene, ampak več naj se jih napravi. Nikar pa, gospoda, ne mislite, da zadosti le ena, ako si pridenc naslov „n&rodne tiskarnice". Gospoda moja! nikar ne mislite, da narodnost tiči v tiskarnici. Tiskarnica je obrtni j a, čisto sama obrtnija, in nič druzega; če tudi si nadene naslov „ndrodna“, vendar išče le dela, dobrega zaslužka, in kolikor mogoče visokih obresti od vloženega denarja. Ce ni dela in dobrega zaslužka, je naslov „nilrodna“ ne reši pogina. Zarad naslova ,,narodna“ pa nc tiska niti ličnejše, niti ccnejšc. Ali želite dokaza? V Zagrebu je tudi „narodna“ tiskarnica; pa narodna jugoslovanska akademija za tega del ni šla k njej, ampak njene knjige tiska Albrecht o va tiskarnica. Še celo narodna časnika „Obzor“in „SiidsIav. Zcitg." v Zagrebu nc izhajata iz narodne tiskarnic. To so menda tehtni dokazi, da pridevek
„n Ar O dna tiskarnica“ jc le beseda, prazna beseda. Naslov „na-r o d n o'1 tiskarnicc si vsaka lahko prilastuje, ker vsaka tiska za narod, a vendar je vsaka le obrtnija in nič druzega. O imenovani točki tajnikovega poročila o odborovem delovanji stavim tedaj naslednja dva nasveta: a) Občni zbor odboru nalaga, da pozveduje o vspehu Mohorjeve tiskarnice, in b) odbor naj na tanko pretrese pomislike v poročilu navedene in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru.
Za g. Blei\veisom vpraša g. Jož. Gorup: ali ima Matica s čem kupiti ali napraviti si tiskarnico ? Zdi se mi — pravi — da jo njena glavnica, kar je je v obligacijah (35.800 gld.), še pre-majhena, lotiti se tega obrta.
Gosp. dr. Jan. Bleiweis na to odgovori: Jaz nisem tako daleč segel s svojima predlogoma; a tudi nisem nasvetoval, da si Matica osnuje toliko tiskarnico, da bi va-njo vtaknila VBe svoje premoženje. Ravnajmo se po zgledu družbo sv. Mohora, in ne bode treba, da bi prenehalo vse drugo njeno delovanje.
Na to spregovori gosp. dr. Jože Vošnjak blizo tako: Jaz nimam kar nič zoper predloga g. dr. Jan. Bleiweis a; le zoper to sem, da bi občni zbor sprejel „princip“. Osnovalo se je društvo, ki si je nakupilo tiskarnico mariborsko, in namerava tudi v Ljubljani napraviti tiskarnico. Ne rečem, da bi ktera tiskarnica sama za se bila mlrodna, al društveniki so rodoljubi, ki ne nameravajo tiskarnico osnovati zarad dobička, ampak iz rodoljubja. — Ljubljanske štiri tiskarnice več ne zadostujejo, dokaz temu je, da sc pošilja tiskati v Maribor. Med Mohorjevo družbo in Matico je razloček. Fond Mohorjeve družbe ni namenjen za izdavanje knjig, ampak ima druge namene; vso drugače jo pri Matici. Letnikov ima še premalo, da bi njihovi zneski zadostovali; pomagati morajo obresti od istine, ki so jo zložili ustanovniki; ti pa novcev niso zlagali za obrt. Sicer pa lotos (1872. leta) vsled poročila tajnikovega Matica skoro nič več ne dil v natis ker se dve knjigi že ti-skato v Pragi. A ko si Matica letos napravi tiskarnico, napravi si jo lc zarad konkurcncijo, to pa bi bilo jako nevarno, zato ne verjamem, da bi pritrdili ustanovniki. Nevarno je toraj že danes sklepati o „principu“: ali naj si Matica napravi tiskarnico.
Gosp. dr. Vošnjak u odgovori g. dr. J. Bleiivcis rekoč: Gosp. clr. Vošnjak je pritrdil, da je treba tiskarnico, s tem pa jo podpiral moja predloga. Ali bi bila „Matična“ ali tako imenovana ,,narodna" bolja, to je še odprto vprašanje. Kar jc g. dr. Vošnjak govoril o družbi sv. Mohora, to velja tudi od Matice; saj jo Matica za 1870. in 1871. loto izdala, če tudi po številu manj knjig, vendar pa več tiskanih pol, nego Mohorjevo društvo,"toraj je bilo tudi več staviti; tiskale so njeno knjigo pač niso v toliko odtiskih, kakor Mohorjeve. Kar jo Mohor j o vi družbi na korist, Matici nc bode na škodo. Matična ustanovnina ima isti namen, ki ga je imela Mohorjeva dosmrtnina. Dr. J. Blcivveis vpraša dr. Vošnjaka, naj bi mu povedal, kaj neki se iz Ljubljano po-
šilja v Maribor v tisek? (Dr. Vošnjak imenuje „Brcnceljna“). O zadevah „Bronceljnovili“ no bom govoril —'— nadaljuje dr. Blei\veis in sklepa svoj govor s tem, da reče; „moja predloga nič ne govorita o načelu prihodnjega ravnanja, nič ne prejudicirata, toraj nista nevarna na nobeno stran.
Nikdo sc več ne oglasi za besedo.
Na to predsednik dr. Costa opomni, da no bi mogel dati glasovati o dr. Bleiweisovih predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v sebi, kor občni zbor sme odločevati le o stvardh, ktere mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le f o r m a 1 n a ter odboru le nalagata dolžnost, to stvar še dalje prevdarjati; zato sm£ sl. zbor glasovati o njima.
Velika večina potem pritrdi omenjenima predlogoma.
3.	Pri 3. točki dnevnega reda „o račun u“ gosp. dr. Vošnjak stavi predlog: „naj se ne bere, ker ga ima v rokah vsak družbenik'*. Odbor pritrdi.
Gosp. dr. Costa popraša: ali želi kdo govoriti o računu sploh ali o kteri posamesni točki? — Ker se nikdo ne oglasi, prestopi sc k točki
4., pri kteri g. P r a p r o t n i k stavi predlog: „naj prvosednik imenuje tri družbenike, da pregledajo, presodijo in potrdijo društven račun preteklega leta“. Občni zbor pritrdi nasvetu in predsednik v ta odsek izvoli: gg. A. Kremžarja, Em. Guttmana in H. Ho h n a.
5. Gosp. blagajnik dr. Zupanec prebere proračun za 1871/72. leta. — Gosp. prvosednik popraša skupščino, ali želi kdo govoriti o dohodkih in stroških? Ker sc nikdo nc oglasi, glasuje se o vseh posamnih točkah proračunovih, ki sc soglasno sprejm6.
6.	Oddad6 sc volilni listi. Gosp. prvosednik imenuje odsek, kteremu je naloga, prešteti glasove in po časnikih naznaniti odbornike, ki v odbor stopijo namesto onih, ki so bili izvoljeni 1867. 1.
V	ta odsek imenuje: gospode dr. L. Vončino, Fr. Souvana, dr. J. Vošnjaka, Jan. Murnika in J. Flisa.
Gosp. prvosednik se konečno zahvali za obilno vdeležitev občnega zbora in ob 11. uri razide se skupščina.
XXIV.	odborova skupščina
7. marcija 1872.
Vrsta razgovorov:
1.	Prebere in potrdi sc XXIII. odborove skupščine in VII. občnega zbora zapisnik.
2. Poročilo o novo izvoljenih odbornikih, o sprejemu novih udov in drugih
važnejših stvarčh.
3.	Poročilo odseka za pregledovanjo	računa	o	preteklem	društvenem
lotu,
4. Volitev predsednika, njegovih dveh namestnikov, bla-
gajnika, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev.
5.	Volitev odsekov:	a) gospodarskega;	b)	za	izd	a vanjo
knjig; c) za n a r o d n o - s 1 o v s t v c n o blago; č) za izdavanje šolskih knjig; d) za ,,m a 1 i n a u č n i s 1 o v-nik“; c) za tiska rnico v smislu sklepa VII. občnega zbora.
6. Volitev v r c d o v a 1 c a za ,,L e t o p i s“ za 1872. leto, ako ga do-
puste Matični dohodki.
7.	Tajnikova služba za 1871/72. leto.
8.	Nasvctje posamnih odbornikov.
V	pričo 14 ljubljanskih odbornikov (dr. Jan. BIeiweis, Fr. Kandrnal, A. Lesar, Jož. Marn, Maks. PleterSnik, Andr. Praprotnik, Fr. Souvan, J. Solar, Ivan Tušek, Iv. VAvru, dr. L. Vončina, dr. Jož. Vošnjak, dr. Jern. Zupanec in Mir. Žakelj) g. dr. Costa ob četrt na 6. uro prične skupščino, pozdravi vse in še posebno one odbornike, ki so prvič pričujoči pri skupščini Matičnega odbora ter prebere list, v kterem ga gosp. J. Pajk 15. febr. 1872. 1. prosi, odboru naznaniti, da izstopa iz Matičnega odbora.
Na to gosp. dr. J. Blei\veis objavlja, da g. Anton baron Cojz zarad bolehnosti ni mogel priti k odborovi skupščini ter da je g. Anton S ara a s a za Matico izročil knjigo, ki bi morda vredna bila, da se prevede v slovenščino in jo izdA Matica. Ta knjiga — pravi — naj se izroči odseku za izdavanje knjig, da jo vzame v prevdarek.
1. Ker sta bila XXIII. oclborovc skupščine in VII. občnega zbora zapisnika že razglašena v ,,Novicah", zato prvosednik vpraša, ali naj se bereta ali ne? Gosp. Lesar na to opomni, da konec zapisnika o občnem zboru še ni bil razglašen v „Novicah“, zato nasvetuje, naj bi se bral. Odbor pritrdi. Po nekem dostavku se potrdita in podpišeta oba zapisnika.
2. Tajnik bere poročilo o poslih od zadnje odborove skupščine, ki so tako-le glasi:
„Slavni odbor! Zapisnik, ki ga je izročil odsek, voljen pri občnem zboru, da prešteje .glasove o dopolnjovalni volitvi 10 odbornikov, kaže, da je bito 837 oddanih ali poslanih volilnih listov, vslcd kterih so v odbor voljeni:
a)	med ljubljanske odbornike: 1. Jan.vSolar z 829 glasovi, 2. Maks. Pleteršnik z 829 glasovi, 3. Mirosl. Žakelj z 823 glasovi, 4. dr. E. H. Costa z 712 glasovi, 5. Jožef Marn z 708
glasovi, 6. Ant. Lčsar s 707 glasovi, 7. Andr. Praprotnik z 704 glasovi;	.
b)	med vnanje odbornike; 8. Mate j Cigale z 830 glasovi, 9. Andrej Einspieler s 725 glasovi, 10. Jurij Grabrijan z 703 glasovi.
Imenovanim izvoljencem se je ta volitev koj 10. _ februarija naznanila s prošnjo, da vsak v treh dneh potem, ko prejme to naznanilo, gotovo naznani, ako nebi prevzel te volitve. Ker do danes nikdo izmed izvoljencev ni naznanil, da ne prevzame volitve, zato so se vsi vpisali med odbornike, 1871. leta voljene. — Matični odbor toraj, ker se je gosp. dr. Jož. Vošnjak preselil v Ljubljano, gosp. L. Svetec pa iz Ljubljane v Idrijo, za 1872. 1. šteje: 22 ljubljanskih in 18 vnanjih odbornikov.
Od XXIII. odborove skupščine (2. nov. 1871. 1.) do danes se jih je oglasilo G8, ki hočejo pristopiti k Matici; ti so: (bero se imena). Ker pri nobenem ne najdem zadržka, zato stavim nasvet: naj sl. odbor vse sprejme med Matične ude. (Odbor pritrdi). Glavne knjige poslednja številka je danes 2185. Izmed omenjenih 68 novih udov je pa njih 40 že tiskanih v Matič, imeniku, pridjanem letopisu"; zato se le poslednjih 28 razglasi po „Novicah“.
Iz važnejših dopisov, ki so Matici došli po XXIII. odborovi skupščini do občnega zbora, le mimogrede omenjam, da je Matica naša v zvezo književne vzajemnosti stopila z plzensko novo ustanovljeno Matico slovansko, in da smo učencem kranjske gimnazije, ribniši čitalnici in graški nadsodniji za jetnišnice slovenskih okrajev podarili nekoliko matičnih knjig.
Po občnem zboru nam je izročena bila enaka prošnja ljutomerske čitalnice. Tudi tej prošnji se je že ustreglo.
V	gospodarskem obziru imam sl. odboru naznaniti, da g. Cigale za imensko slovenjenje, četrtega že naročenega snopiča slovenskegaatlanta (Nemčije, Italije in evropske Turčije) zahteva 200 gold. nagrade, prav toliko, kolikor mu je je bilo pri-voljeno za 3. snopič, kterega vsaki dan pričakujem. Zato nasvetujem : „naj sl. odbor pritrdi omenjeni nagradi". (Odbor sprejme ta nasvet.)
O izdavanji knjig gosp. profesor J. Zajec 3. dec. 1871. 1. piše to-le: ,,Ali ostane Matica pri izdavanji knjige „Buch der Er-findungen?" — Pametno bi bilo, da to za zdaj odloži, ker jej bode treba za šolo delati. Ako pa hoče kaj izvanšolskega izda vati, naj kaj manjšega da na svetlo, na pr. liosmas s 1 e r j e v „der \V a 1 d". — To je izvrstna knjiga, koristnejša nego „Buch der Erfindungen". — Šteje nekaj čez 600 strani. Koristna je ne le učenjaku, ampak posebno kmetovalcu, zlasti slovenskemu". — Ta nasvet naj se odseku za izdavanje knjig izroči v prevdarek. (Odbor sprejame ta predlog.)
Ker so zapisniki v odborovih sejali in o občnih zborih od besede do besede razglašajo po „Novieah", dalo bi se poslovanje olajšati s tem, da se dotični listi „Novic" kupijo in okrajšanemu
zapisniku priložč in v njem le navedejo. — Naj sl. odbor o tem nasvetu izreče svoje mnenje. (Odbor pritrdi.)
„Rastlinstva" Pokornijcvega je tiskanih 13 pol; rokopis je izvzemši »Predgovor" že ves vtiskarniei; prihodnji teden utegne se dovršiti ta knjiga.
„Živalstva“ Pokornijcvega je natisnjenih 9 pol.
3. Tajnik bere poročilo odseka, kteri je bil pri občnem zboru izvoljen, da pregleda, presodi ter potrdi račun preteklega društvenega leta. Glasi se tako le:
Omenjeni račun smo pregledali, in kakor kaže priložena korektura, konečni iraetek za 8 soldov poviksali.
Dobro bi bilo, da bi se v prihodnjič naredil tudi „inventar.“
Konečno g. blagajniku za veliki njegov trud izrekamo prisrčno zahvalo s prošnjo, naj bi se gotovina nalagala v eskomptni banki, kjer nese 5% obresti".
Po resnem pretrcsovanji poslednjega nasveta sklene odbor, da se bode Matična gotovina odslč na bukvice s „chcques“ s 5—6"/„ vlagala v podružnico štajersko.
4. Pričnč se volitve.
Za predsednika za 1872. leto bil je po listkih s 14 glasovi izvoljen g. dr. E. H. Costa, ki se odboru zalivati za novo zaupanje ter prosi vsestranske podpore pristavljaje, da bode kakor dosie, tudi vprihodnje delal Matici na korist.
Gosp. dr. J. Bleiweis poprime besedo, pozdravlja zopet izvoljenega predsednika, ter nasvetuje: naj sl. odbor, kteremu je bolj nego občnemu zboru znana neutrudljiva delavnost predsednikova, čeravno je zopetna izvolitev očitno priznanje njegovih zaslug, vendarle g. dr. Costi izreče prisrčno zahvalo za njegovo modro in vspešno vodstvo Matičnega društva v preteklih letih. (Odbor vstavši gosp. dr. E. H. Costi slcaže .svoje priznanje.)
Za podpredsednika sc po listkih izvolita: g. dr. L. Vončina, ki je bil pričujoč, in g. dr. R. Razlag, kteremu se pismeno naznani ta izvolitev.
Za blagajnika se z vsklikom izvoli gosp. dr. Jernej Z u-panec, ki prevzame ta posel pod pogojo, ako A. Lčsar ostane tajnik.
Za pregledovalca društvenih računov je bil izvoljen gosp. J. Solar, za ključarja pa g. Jož. Marn in g. Iv. Vilhar.
5. V petere odseke se po dotičnih predlogih izvolijo prejčnji gg. odborniki; pridado se jim pa še, in sicer:
a) odseku za izdavanje knjig: gg. Pleteranik, dr. Vošnjak
in Žakelj;
b) odseku za n&rodno blago: gg. Pie ter sni k in Žakelj;
c) odseku za izdavanje šolskih knjig: g. Žakelj.
V odsek za Matično tiskarn ico v smislu sprejetih dr. J. Bleivveisovih nasvetov pri Vil. občnem zboru so bili izvoljeni gg.: Jan. Bleivveis, A. Lčsar, dr. R. Razlag, F. Souvan in Iv.
V	i 1 h a r.
6. Obravnava, ali se za 18/2. I. izdd „Lotopis% se dovrši s tem, da se sprejme dr. Costov pred: „Naj sbodbor sklene, da se „Letopis“ dd na svetlo, obseg njegov pa o svojem času odloči odbor po denarnem stanu društvene blagajnice. — Za vredo= valca „Letopisu“ se po dr. Vončinovcm nasvetu soglasno naproti g. dr. E. II. Costa, ki tudi ta posel prevzame nadjaje se obilne podpore.
7. Zarad tajnikovega ]>osla nasvetuje A. Lesar, naj sc vendar enkrat raspiše tajnikova služba. Odbor pa po kratki obravnavi s 14 glasovi zavrže stavljeni predlog, in Lesarja z istimi glasovi naprosi, da pod dosedanjimi pogoji še ostane tajnik Matici. L6sar se, obžalovaje, da njegov nasvet ni dobil potrebne večine, ud& soglasni želji.
8. (josp. prvosednik vpraša: ali želi kteri odbornik staviti kakov natvet? Nikdo se ne oglasi. (Josp. dr. K. II. Costa naposled odboru dva računa predloži z nasvetom, da jim pritrdi odbor. Odbor jima pritrdi, in potem ob :'/i na 7. uro predsednik sklene skupščino.
XXV.	od borova skupščina
9. julija 1872.
Vrsta razgovorov:
1. Prebere in potrdi so XXIV. odborove skupščine zapisnik,
2.	Tajnikovo poročilo	v sprejemu novih udov in o važnejših	opravkih.
3.	Odsek	za izdavanje	knjig nasvetuje: naj se Matica udeleži	vseavetne
dunajske razstave 1873. 1.
4. Odsek za tiskarnico nasvetuje: Sedaj, ko je jako ugoden čas, naj se
Matica poprime dovoljenja c. k. deželne vlado od 2G. marcija 1870. 1, št. 2071, ter si po izgledu Mohorjevega društva ustanovi lastno, čisto novo tiskarnico zlasti za svoje potrebe
— ki pa tudi drugega ponujanega jej dela ne bode zametala,
— in to v pritličnih prostorih svoje hiše, ktora se v ta namen prenaredf tako, da se vhod naredi iz Salendrovih ulic in velika veža spremeni v sobo.
V ta namen naj se za začetek odloči 10.000 gld. usta-novninc iz volil in daril Matici došlili; osnova in vodstvo tis-karnice naj	se kakor pri Mohorjeve družbo tiskarnioi izroči
odseku treh	udov, ki meseca oktobra 1872. 1. d&	primerno
predelati hišo, s liskarničuim voditeljem samostojno do 1. novembra 187‘2. 1. oskrbi tiskarsko tvarino, postavi tiskarnico in daljo oskrbuje tiskarnico, vendar pa tako, da je ozir denarnega gospodarstva odgovoren odboru.
Odbor oskrbovalnemu odseku d& opravilni red in konec gospodarskega leta (31. dec.) izreče nagrado iz čistega ti-skarnienega dobička t. j. iz ostanka po vseh poplačanih stroških, kakor: 500 gold. za obresti od ustanovnine, 300 gld. za uporabo tiskarnega blagi, 140 gld. za najemščino in 2400 gld. za plačilo voditelju in dnino (j dclalcem.
5,	Tajnikova služba za prihodnje društveno leto naj sc razpiše, ako je nikdo izmed odbornikov noče opravljati.
0.	Nas vetje posamnih odbornikov.
Skoro pično ob 6. uri popoldne se v Matičnih sobah snide 23 odbornihov, in sicer 20 ljubljanskih (gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, L. Jeran, Fr. Kandrnal, P. Kozler, A. Lesar, J. Marn, M. Ple-teršnik, dr. J. Pogačar, A. Praprotnik, dr. K. Razlag, Fr. Ks. So-van, J. Šolar. Iv. Tušek, Iv. Vavrfl, Iv. Vilhar, dr, Vončina, dr. VoŠnjak, dr. Zupanec in M. Žakelj) in pa 3 vnanji (gg. grof Barbo, Bož. Raič in Dav. Trstenjak) in jamejo se potem, ko je g. predsednik dr. Costa pozdravil odbornike zlasti vnanje, obravnavati stvari dnevnega reda.
1. Zapisnih XXIV. odborove skupščine se potrdi.
2. Tajnik (prof. Lesar) o važnejših stvarčh poroča to le:
„Slavni odbor! Od XXIV. skupščine se jezdatno pomnožil
imenik Matičnih udov, zlasti se je, kar je sl. Rojanska čitalnica prevzela poverjeništvo, mnogo novih udov oglasilo v Trstu.
Pridobila je Matica 4 ustanovnike; ti so: g. Val e s Marko, ki jc izmed letnikov pristopil med ustanovnike, in knjižnici učiteljski v Kozjem in v Brežicah, kterina je bil odbor lani podaril doslč izdane knjige, in Josip vitez Žvegel, general konsul v Carigradu. Vrh teh se hoče Matici pridružiti še 99 novih letnikov. Naj slavni zbor vse sprejame! (Oubor pritrdi.) S temi ravno sprejetimi novimi udi je številka glavne knjige poskočila na 2287. Matica je pa tudi nekoliko udov zgubila. Izmed njih, ki jih je pokosila smrtna kosa, imenujem le nekterc, in sicer: Jož. Blaznika, Ant. Čepona, Rajm. Melcerja, dr. Mat. Preloga in Ant. Volfa, ki so bili ustanovniki, in letnika Blaža Potočnika. — Sveti jim večna luč!
26. junija t. 1. je Matici od Matice v Novem Sadu došel dopis od 3. junija t. 1., ki ga tajnik od besede prebere, v kterem omenjena Matica „na sastanak i dogovor u Osek na dan 3. (15.) avgusta o. G.“ vabi Matico našo.
Naj sl. odbor o tem dopisu izreče svoje mnenje. (O tej stvari se je mnogo govorilo; nelcteri odborniki so svetovali, naj se Matica udeleži tega shoda po svojem poslancu; nekteri so bili zoper ude-ležitev, in obveljal je nasvet: „naj sc srbski Matici odgovori, da se naša Matica ne more udeležiti tega shoda".)
GospA Lujiza Tomanova je Matici rokopis ranjcega g. dr. Lovro Tomana, in sicer njegove še nenatisnjene pesmi, izročila s
Sristavkom, da jili prepusti zastonj in s prošnjo, da se, ako jih [atica sprejame in dd na svetlo, 100 — 200 odtiskov natisne na lepši papir in pesmim pridene pesnikov životopis. V ta namen hoče gospd nekoliko z denarji pripomnči ter s sestrami Tomanovimi izročiti nekoliko podatkov za življenjepis. Po dovršenem natisu ima se rokopis vrniti gospe Lujizi Tomanovi. — Odsek za izdavanje knjig zbran 25. maja je sklenil, ta rokopis izročiti odseku treh odbornikov, da izreko svojo razsodbo; v ta odsek je izvolil gosp. J. Marna, gosp. Pleteršnika in gosp. Praprotnika.
Okrajno šolsko svetovalstvo G o r i š k e okolice je prosilo nekoliko odtiskov knjige „štirje letni časi";
Rojanska čitalnica pa za vse dosl6 izdane knjige.
Vstreglo se je obema prošnjama.
Ljutomerska čitalnica Matici hvalo izreka za podarjene jej knjige, ravno tako Rojanska čitalnica, ktera pa vrh tega tudi naznanja, da hoče za Trst in njegovo okolico prevzeti poverjeništvo ter marljivo delati na to, da Matici pridobi mnogo udov. Njen dosedanji trud kaže dober vspeh.
Včeraj pa nam je došla prošnja za Matične knjige od Seno-žeške čitalnice, kteri se je tudi že vstreglo in darovalo knjig za 10 gold.
Toda ne samo dajala, ampak tudi prejela je Matica nekoliko darov.
Gosp. Peter Kozler jej je 15. marcija 100 odtiskov svojega zemljovida „sloven8kih dežel" najnovejšega izdanja od 1871. 1. podaril v ta namen, da ga vrh Matičnih knjig dd šolskim in občinskim knjižicam, ki odšle pristopijo k Matici.
28. aprila smo mil. knezoškofoma Krškemu in Lavantinskemu „Schoedlerjeve knjige prirode" dosle izdane 3 snopiče, „Pokorni-jevo rastlinstvo" s podobami, „Koscskijevega dela" in „Letopis" za 1871. leta poslali s prošnjo, naj bi blagovolila omenjene knjige sprejeti v svoji knjižnici ter pospeševati blagi namen slovenske Matice. — Prečastiti knjez in škof Krški — dr. Valentin Wiery
—	so zahvalo izrekli za poslane jim knjige ter svoji zahvali pn-djali 20 gold. v dar. — Od preč. knezoškofa Lavantinskega še nismo prejeli odgovora.
Imperatorska universiteta v Varšavi Matici pošilja svoja „iz-vestja"; zato nasvetujem:	„naj	Matica z imenovano universiteto
stopi v djansko zvezo književne vzajemnosti ter njeni knjižnici pošilja svoje knjige. (Odbor soglasno pritrdi.)
Tretji snopič slovenskega atlanta (Afrika, Avstralija in evropska Rusija) je došel in se razposlal ljubljanskim udom; — vnanjim jame razpošiljati se s knjigama „rastlinstvo“ in ,^živalstvo", ki ste tudi že dovršeni, a do danes ne Se došli v Ljubljano.
Letopis 1872 in 1873.	2
Ozir ravno omenjenih knjig naj sl. odbor sprejarue vest, da smo po 1 odtisek vsake knjige 20. junija predložili c. kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskemu ter prosili, naj bi blagovolil tudi ta natis imenovanih knjig vis. c. kr. ministerstvu za uk priporočiti, da ju postavi med iste knjige, ki se smejo rabiti v nižih razredih gimnazij, realnih gimnazij in realk s slovenskim učnim jezikom".
Po prebranem tem poročilu predsednik vpraša, ali želi kdo kaj opomniti o tem poročilu ? Nikdo se ne oglasi.
iia to gosp. prof. J. Marn izroči prvi spis o „slovanskem na-rodopisu" — slovanstvo — tčr svojo in prof. Vavrd-a razsodbo o njem z nasvetom, naj se pošlje g. prot. Majciger-ju, in knjiga ne začne tiskati, dokler ne dojdejo vsi spisi prvega dela. (Odbor soglasno pritrdi.) Lčsar iz pisateljevega odpisa od 6. t. m. objavi, da je g. Raiču prevzemšcmu spis o „J3olgarih“ koj po sprejeti listnici pisal, a ne še prejel odgovora, sicer pa da nikakor ne dvomi, da g. pisatelj dela na prevzetem predmetu. — Gosp. prof. Šuman pa, ki je prevzel „Slovence“, do sedaj še ni mogel dovršiti spisa, pa obeta do konca meseca dognati ga.
3. O 3. točki: „naj se Matica udeleži vsesvetne dunajske razstave 1873. 1. — najprej g. dr. Costa objavi povabilo deželne razstavne komisije, potem da sc je odsek za izdavanje knjig razgo-varjal o tej stvari	in sklenil, odboru priporočati, da	se omenjene
razstave s svojimi	knjigami udeleži Matica,	kteri se	hoče tudi	g.
P. Kozler pridružiti z vsemi natisi svojega zemljovida „slovenske dežele". Po tem razgovoru je Matica že sicer naznanila komisiji svoje udeleštvo, ker je zadnji obrok za taka oglasila stavljen do
3.	julija, to oglasilo — pravi — pa nikakor	še ne veže, ampak	se
še lahko prekliče,	ako odbor danes drugače	sklene.
Razprave o tem predmetu se vdeležujejo: gosp. Trstenjak, rekoč, da se Matica ne more s čem ponašati, ker smo reveži; g. Raič rekoč: nikar ne pošiljajmo knjig, ker bodo razsojevalci tujci, ki ne znajo slovenskega jezika, zato si ne pridobimo časti, rajši toraj domii ostanimo. Za vdeležbo pa govorijo: gg. dr. Bleiweis, dr. Pogačar, Pleteršnik, Lčsar, Solar, Mani, in sicer v tem smislu, da se ne gleda, koliko se pošlje, ampak kaj; — da tujci ne bodo
Sresojevalci knjig slovenskih, ampak taki, ki znajo slovenski, in a se Matici ni treba bati nečasti, ker je za čas svojega obstoja že dala mnogo knjig slovstvene vrednosti na svetlo. (Odbor s 16 glasovi pritrdi odsekovemu predlogu.)
4. Zdaj je prišla na vrsto obravnava o zadevah Matične ti-akarnice. — Odsekov poročevalec A. L6sar je bral sledeče poročilo :
„Slavni odbor! Pri XX. odborovi skupščini 9. lebruarija 1871. leta je predsednik g. dr. Costa stavil nasvčt: „Naj Matica vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, ki bi Matici utegnila jako pomnožiti dohodke". Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
Izvrševaje ta sklep upravništvo koj 28. februarija 1871. leta vloži prošnjo za privoljenje tiskarnice.
c. k. deželna vlada z odpisom od 26. marcija 1871. leta, št. 2071, Matici prošeno privoljenje d& s pristavkom, da jei Matica, predno prične tiskati, vsled §. 5. obrtne postave od 20. decembra 1859. leta v potrjenje imenuje opravnika, ki bode vodil tiskarnico.
. Pred obravnavo tega privoljenja v XXI. odborovi skupščini 31. maja 1871. 1. g. dr. Costa naznani odboru, da g. Blaznik Matici na prodaj ponuja svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in hišo, ter odboru v pretres stavi tri vprašanja: a) ali je ali ne ugoden trenutek, da se Matica poprime svoje pridobljene pravice V — b) Ali se naj Matici z gosp. Blaznikom spusti v dogovor? — in c) ali si naj Matica napravi čisto novo tiskarnico. Da se važna ta stvar resno preudari, ob-veljal je nasvet: „naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru1'. — Izvoljeni so bili v ta odsek gg. dr. Razlag, Vilhar in Lčsar.
Pri XXII. odborovi skupščini 31. avgusta 1871. 1. poročal je A. Lčsar v imenu odseka, ki je stavil nasvet: „Naj izmed sebe voli odsek treh odbornikov, ki si smejo privzeti izvedencev, da po načelih, izrečenih po poročilu, izdela popolen načrt o osnovi čisto nove tiskarnice v Matični hiši in vsled tega tudi hišne prenaredbe, ugodne tiskarnici, ter poroča prihodnji odborovi skupščini".
Ta nasvet se je opiral na to, a) da je odsek soglasno pri-poznal korist za Matico, ako si osnuje tiskarnico in b) na to, da si Matica ne more kupiti Blaznikove tiskarnice, ker nima toliko premoženja, kolikor je g. Blaznik cenil svojo tiskarnico; dolga pa ne kaže delati Matici.
Odbor brez vsega besedovanja soglasno pritrdi nasvetu in v ta odsek zopet voli gg. dr. Razlaga, Vilharja in L6-s a r j a.
Doslč je vse gladko teklo in sklepalo se soglasno brez vsa-cega pomisli k a tako v odseku kakor v odboru. — Odkar je pa odsek pregledal bil Blazni k ovo tiskarnico, ali prav za prav njene račune in računske sklepe, ki jih je Blaznik pod pogojo molčečnosti pokazal odseku, pričele so se opovire in rodili pomislile i zoper Matično tiskarnico.
V	imenu tega odseka g. dr. Razlag pri XXIII. skupščini
2.	novembra 1871. leta najprej poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvčt, ampak da je našel neke formalne po mi slike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pomisliki so: ali ima Matični odbor po sedanjih pravilih pravico, en del Matične glavnice vložiti v tiskarno obrtnijo, ker 17. §. Matičnih pravil pravi: „Glavnica mora imeti tako varnost, ka-koršne je po zakonu treba sirotinskemu imelku“. — Ceodbor nima te pravice, treba bi bilo premeniti pravila. V tem slučaji pa nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila? — Po 8. §. f) ima občni zbor pravico prenarediti pravila; po §. 19.
pa imajo samo ustanovniki, ki so zložili glavnico — pravico skleniti, v kakoSen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društven imetek, ako bi nehalo društvo; — odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mogoče sklicati veliki zbor.
Ti pomisliki so v skupščini 2. nov. 1871. 1. bili naznanjeni samo zato, da jih odborniki premišljajo in ved6 soditi v skupščini, v kteri se razprava o tiskarnioi dene na dnevni red.
Pri VII. občnem zboru 15. februarija 1872. leta je g. dr. Bleiweis nanašaje se na točko odborovega poročila o „tiskarnici“ stavil dva nasveta: a) občni zbor odboru nalaga, da pozveduje o pospehu Mohorjeve tiskarnice, in b) odbor naj na tanko pretrese pomislike v poročilu navedene in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru.
Gosp. predsednik dr. Costa opomni, da ne bi mogel dati glasovati o dr. B1 e i w e i s o v i h predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v sebi, ker občni zbor smč odločevati le v stvareh, ktere mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le formalna ter odboru le nalagate dolžnost, to stvar še dalje prevdarjati; zato sm6 občni zbor glasovati o njima.
Velika večina pritrdi omenjenima predlogama.
Pri XXIV. odborovi skupščini 7. marcija 1872. 1. bil je voljen nov odsek 5 odbornikov za Matično tiskarnico, in sicer gg. dr. B 1 e i w e i s, dr. Razlag, Fr. S o v a n, Iv. V i 1 h a r in A. L 6 s a r.
To so dosedanje bistvene zgodovinske črtice, slavnemu odboru znane iz obravnav o osnovi Matične tiskarnice.
Naj slavni odbor zdaj še dalje izv6, kaj je ravno imenovani odsek delal, predno je prišel do nasvetov, ki so danes na dnevnem redu.
Najprej je bil g. K1 e i n, voditelj Egerčne tiskarnice, vprašan, s koliko istino bi se dala čisto nova tiskarnica osnovati? Ta izvedenec je stroške za tiskarnico, ki bi delala s 4 stavci in imela črk za 10 pol, preračunil na 12.000 gold.
Dalje smo vsled naročila, ki ga je sl. občni zbor dal odseku, vprašali o osnovi in vspehu tiskarnice M o h o r j e v e družbe.
Iz prijaznega odgovora smo prejeli veselo poročilo; izvedeli smo, da se je ta tiskarnica, ki dela z 20 delalci, osnovala s 15.700 gold. ter ima: a) črk za 8000 gold., b) mizarskega orodja za 1300 gold., c) strojev za 6400 gold.
Konečni denarni vspeh te tiskarnice se pokaže še le konec leta, ko se sklene račun; vendar je pa toliko že gotovo, da tiskar-nica društvu nakloni više obresti, nego mu jih je dosedaj dona-šala istina; kajti tudi vn '	e	manjka.
t. 1. ter se po resnem prevdarjanji zedini o teli le dveh načelih:
a)	Odsek soglasno spoznava, da bode Matici na korist, ako osnuje lastno tiskarnico zlasti za svoje tiskanine, in b) odsek soglasno izreče, da ima odbor pravico gospodariti z novci druš-
Po teh pozvedbah
odseka snide 15. maja
tvenimi in da tora] za osnovo tiskarnice ni treba niti privoljenj* občnega zbora niti ustanovnikov. — Vendar pa gosp. dr. Razlag še ostane pri svojem mnenji, da se, predno se osnuje tiskarnica, morajo premeniti pravila ozir nalaganja denarjev, ker tiskarnica glavnici ne daje sirotinske varnosti. Drugi štirje gosp. odse-kovi udje pa so te misli, da se glavnica v tem slučaji ne naloži ali izposodi na nobeno tiskarnico, ampak da se tiskarnica osnuje le zato, ker je koristna in potrebna za glavni namen Matičen — ki se imenuje „izdavanje knjig1' — kakor so, na pr., mnogi s v in c o- in lesorezi, ki si jih je Matica za di’age denarja morala kupiti, da jo mogla na svetlo spraviti ,,štiri letne čase", Foellekerjevo ^mineralogijo", „Schoedlerjevo knjigo prirode", — kakor so kameni, v ktere so vrezani zemljovidi. Semkaj tudi spada delo, ktero je Matica dosl6 morala plačevati tiskarjem. S tem so, kakor mislijo 4 udje odsekovi, tem bolj rešeni vsi formalni p o mi sli ki, ki jih je navel g. dr. Razlag, ker c. k. deželna vlada, predno je dovoljenje dala Matici za napravo tiskarnice, je gotovo prevdarila:	ali	je to po pravilih njenih pripustljivo ali
ne; po tem je jasno, da prememba pravil ni potrebna.
Na to A. L č s ar, prepričan, da bode tiskarnica donašala primerne obresti, odseku pomidi to nasvčt:
Ako odbor ne bi hotel pritrditi ustanovi Matične tiskarnice, osnovati jo hoče on na svoj račun pod temi pogoji:	a)	Matica naj mu dd
svojo iirmo; b) zagotovi naj mu, da bode pri njem dala tiskati svoje knjige po ceni, po kteri tiskajo druge tiskarnice; c) dii v Matični hiši pritlične prostore v najem za najemščino, ki jo plačuje gostilničar; ako bi kedaj hotei razširiti tiskarnico, dA mu v najem tudi prostore v prvem nadstropji; d) naj privoli, da sme v tovaršijo vzeti, kogar hoče, in e) da mu ne sme odpovedati niti stanovanja niti iirme, niti tiskovnega svojega dela; a on pa da sme Matici odpovedati, kedar hoče; i) L 6 s a r pa Matici zagotovi, izročiti jej ves čisti dobiček, kolikor ga bode nad 10 odstotkov donašala tiskarnica.
Odsek te ponudbe Lesarjeve ni vzel v pretres, ampak dal mu je nalog sestaviti načrt nove tiskarnice in osnovalne stroške ter napraviti izkaz, koliko dela potrebuje tiskarnica, da Matica pri osnovi ne bi imela škode, — koliko dela daje tiskar-nici Matica sama, k ol i k o bi potrebovala vn an j e ga dela in od kod bi se ga bilo nadjati.
A. L^sar vstreže temu nalogu ter odseku, ki sc je sešel 12. junija, podd ta le izkaz :
Ker se ima tiskarnica v začetku zlasti za lastne potrebe ustanoviti, zadostovalo bode, da se osnuje z 10.000 gold., in sicer kupi:
a) tiskovnih črk za 4713 gold.
b) mizarske oprave za 1000	„
c) 4 tiskovne stroje za 4287	„
Letni stroški pa bi znašali:
a) 5"/o obresti od 10.000 gold................... 500	gold.
b) delavcem, in sicer:
1. voditelju tiskarnica, ki hode ob
enem tudi stavec.................... 700	„
2. druzemu stavcu...................... 500	,,
3. dvema učencema...................... 200	„
4. enemu strojevodji in ročnemu tiskarju ..................................... 500	„
5. enemu delalcu....................... 300	,,
6. eni deklici ............................. 200	„
c) uporaba črk na leto in dan ....	300	„
d) najemščina hišna.......................... ■	140	„
Skupaj toraj . 3340 gold.
Dela bi tiskarnica imela:
a) Matičnega po dosedanjih večletnih poprečnih skušnjah za ............................2125	„
toraj toliko gotovega dela, kolikor ga
je malo ktera, ki se je ustanovila, imela zagotovljenega, predno se je pričela Bnovati.
b) Vnanjega dela treba bi bilo za .	.	.	1215	„
to je okoli 50 tiskanih pol.
Toliko vnanjega dela gotovo dobi Matična tiskarnica, ker ni ravno predrznost misliti, da ne bi kaj dela dobila od kmetijske družbe, deželnega odbora, škofijskega ordinarij ata, nekterih bukvo-vezov, katol. družbe, narodne čitalnice, drugih oblastnij za konku renčna dela, narodnih trgovcev in posamnih Matičnih udov. Tudi ni nemogoče, da Matična tiskarnica dobi tiskati „Novice“ in ,.Danico" itd. itd.
Vrh tega vsakdanja skušnja kaže, da se sedanji čas čedalje več tiska; nikakor ni toraj dvomiti, da tudi Matična tiskarnica dobi zadosti tiskarskega dela.
Recimo pa — česar menda nikdo ne verjame — češ, da Matični tiskarnici cel6 nobeno vnanje delo ne dojde; kaj potem?
—	V tem primerljeji kaže Matici gotova škoda, ker tako majhna tiskarnica, da bi ž njo bilo sklenjenih le 2125 gold. stroškov, se vendar v sedanjih časih ne more osnovati. Toda ta gotova škoda nikakor ne bi bila tolika, kolikorSno kaže ravnokar dani izkaz, namreč 1215 gold.; kajti v takem primerljeji ne bodemo potrebovali toliko delalcev, kolikor jih navaja omenjeni izknz. Tako, na priliko, ne bode treba: a) učencev, toraj tudi ne 200
Šold. stroškov, za nju računjenih; b) tudi stanovitnega druzega elalca ne bode treba, izhajali bomo z delalcem za tretjino leta, toraj se stroški pri delalcu zopet znižajo za 200 gold., c) ravno tako ne bode treba najemati deklico za celo leto, ampak za tre-
tjino leta; pri tem se prihrani zopet 150 gold., d) za porabo črk m druzega tiskarskega blaga bilo bi 300 gold. previsoko nastavljenih, zadosti bi bilo le 100 gold. računiti v ta namen, to bi 8tJ° jf zopet žnižalo za 200 gold.; vsega skupaj bi toraj 750 gld. odpadlo od stroškov; po tem takem bi zmanjkovalo le 465 gold., da bi Matica bila brez škode. V tem najneugodnejšem in neverjetnem slučaji bi se reklo, da gredo Matici v zgubo obresti od ustanovne istine 10.000 gold. — Vrh tega bi Matica tako malo tiskarnico osnovala lahko z 8000 gold.
Da se tega neugodnega slučaja nikakor ni bati, o tem je odsek tako trdno prepričan, da se izmed njegovih udov gotovo najde kdo, ki Matici poroštvo dd z obljubo, povrniti jej to škodo, se v6 d« proti temu, da Matica temu poroku nasproti obljubi primerni del od čistega dobička, ki bode Matici dohajal iz tiskarnice, m da se mu izroči vodstvo Matične tiskarnice.
ysem tem razkazovanji je četvorica odseka (dr. Bleiweis, Lesar, Sovan in Vilhar, — dr. Razlaga, ki se v6 da je bil tudi povabljen v sejo, ni bilo pri tem shodu, ker je bil zadržan po svojih^ odvetniških opravkih) resno pretresal svojo nalogo, ter se v prvi vrsti zedinil za nasvet, ki je danes na dnevnem redu, da slavni odbor sodi o njem.
Naj še omenim dogodka, ki se je pripetil po shodu 12. junija. Umrl je gosp. Blaznik, ki je jako umno vodil svojo tiskarnico. Mogoče, da, cel6 verjetno je, da ne prestane Blaznikova tiskarnica; toda vse drugo je Blaznikova tiskarnica brez Blaznika, vse drugo obče znani in skušeni Blaznik voditelj tiskarnici. Od-*ek je toraj tega prepričanja, da ni bilo in morda mnogo let ne bode za Matico tako ugodnega časa, osnovati si tiskarnico, nego je ravno sedaj.
Tz tega sporočila je toraj razvidno, da je odsek pred očmi imel tri načine, izmed kterih naj bi se po enem ustanovila Matična tiskarnica: 1. Matica si lahko osnuje lastno, popolnoma neodvisno, samostojno tiskarnico, ki jej bode po prepričanji odsekovem več donašala, nego 1000 novih letnikov; 2. Matica si lahko osnuje tiskarnico s tem, da jej kdo da poroštvo, da ne bode trpela denarne škode; za to poroštvo bilo bi pa treba poroku obljubiti primerni del od čistega dobička, ki ga bode donašala tiskarnica, in vodstvo prepustiti poroku; 3. Matica si lahko osnuje tiskarnico s tem, da njeno vodstvo prepusti enemu započetniku ali pa društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici.
Odsek pak se je v prvi vrsti odločil za prvi način, namreč, Matica naj si osnuje tiskarnico popolnoma samostojni), neodvisno. In to a) zato, ker je samostojnost in neodvisnost že sama po sebi neprecenljiva korist (tukaj nočem omenjati dogodka letošnjega v Brnu, ampak sl. odboru le v spomin kličem lastne ^kušnje 1870.1. in 1871., kose zarad nujnih druzih del (vzlasti deželnega odbora) ljubljanski tiskarji niso hoteli zavezati, da bi do
določenega časa dovršili Matične knjige, in da so naše knjige omenjenih dveh let za pol in še eelč za 3 četrt leta bile dovršene po preteklem društvenem letu, kar niti odboru niti društvenikom ni bilo všeč); in b) zato, ker neodvisna tiskarnica bi Matici do-našala tudi največo denarno korist, ker z nikomur ne bi imela deliti svojega zaslužka.
Ako ne bi sl. odbor pritrdil temu načinu, nasvetuje se drugi in potem tretji način.
Edina korist Matična — in nič druzega — bilo je vodilo odseku. In ker odsek sme misliti, da tudi slavni odbor nima ni kalcoršnega druzega namena, nego pospeševati Matično korist na vsako stran, zato mu prav živo priporoča svoj nasvčt ter se nadja, da mu pritrdi slavni odbor tako soglasno, kakor je bil soglasno sklenil c. k. deželno vlado prositi pr i v o 1 j e n j a, da si Matica napravi tiskarnico".
Po prebranem poročilu naznani tajnik dopise vnanjih odbornikov v tej zadevi. — Odsekov e mu nasvetu pritrjujejo: gg. Grabrijan, Cigale, Orne, Winkler; proti njemu pišejo: gg. S v e t e c, Einspieler in Erjavec, češ, naj se na razsodbo izroči občnemu zboru, g. dr. Krek pa sploh proti osnovi tiskar -nice Matične, in če ta misel ne bi obveljala, naj se sklep prepusti občnemu zboru, njegov dopis pa priloži zapisniku.
Prične se potem razprava.
Prvi si v splošni razpravi izprosi besede g. dr. Bleiweis, ter pravi zato, ker „Slov. Nar." je v 75. listu prav v tej zadevi, ktera je zdaj na dnevnem redu, ga krivičil perfidije „zakotnega zasedanja", ki žali njegovo čast, ktere nikomur skruniti ne da; — ker so vsi v ono „Narodovo" „zakotno zasedanje" povabljeni g. odborniki zdaj pričujoči, naj sami povedč, kako so bili povabljeni, zakaj in kam, da se razvidi hudobna namera onega spiska. G. dr. Bleiweis potem v obširnem govoru našteva razloge, zakaj da se je on, ki je v poslednjem občnem zboru stavil predloge, da tiskarnica ne zgine iz obravnav Matičnih, upravičenega čutil pred odborovo sejo pozvedeti mnenje nekterih odbornikov, da se za odsekov predlog morebiti dobodo še druge podslombe. Njegovo stališče —je rekel — ni pristransko; on ni akcijonar nobene tiskarniee, tedaj popolnoma neodvisen; njega vodi le korist Matice; zato je tudi veliko nevoljo obudilo v njem to, da si je upal dopisnik „Slov. Nar." po svetu nesti laž, da se jo za tako imenovano narodno tiskarnico p o p r e d začelo delati kakor za Matično. Da se ta laž odkrije v zapisniku odborove današnje seje, zato prosi gosp. predsednika, naj di konstatirati, da je Matica imela že privoljenje za tiskarnico, ko o „narodni tiskarnici" še ni bilo ne duha ne sluha. O drugih točkah si pridrži besedo pozneje.
Gosp. predsednik odgovori, da prioriteto Matice dosti jasno spričuje poprej odboru brano odsekovo poročilo, kteremu nikdo
izmed odbornikov ni ugovarjal. — Dr. J. Bleiweis ie s tam zadovoljen.
Gosp. Trs ten j ak omeni, naj se Časniški dopisi, ki jih kakov mazač pisari, ne vpletajo v odborove obravnave, ampak zavračajo po časniški poti.
Gosp. dr. Bleiweis odvrne da se je njemu to pred vsem zdelo potrebno zato, da ne bi prav te spletke koga begale v njegovi razsodbi, in še bolj potrebno se mu je zdelo to Kar naravnost in brez ovinkov priobčiti v odborovi seji, ker istega članka pisatelj sedi v tem odboru. Obrnivši se do g. dr. Vošnjaka ga vpraša, ali ni on sam rekel: „der Artikel ist von u n s“ (ta spisek je naš).
G. dr. Vošnjak odgovori predgovorniku, da te reči ne spadajo v odborove današnje obravnave, in da z besedami „von uns“ (od nas) ni izrečeno, da bi on bil pisal oni članek".
G. dr. Blenveis odvrne da prav v današnjo obravnavo spada to; vsaj je ravno na adreso odbornikov pred danaSnjo sejo bil namenjen oni „Narodov“ spisek.
Potem g. dr. Razlag poprime besedo ter pravi, da mora najprej razjasniti neke točke odsekovega poročila, Ker se mu zdi, da se popolnoma ne vjema z obravnavami. Po njegovem spominu je prošnji za dovoljenje Matične tiskarnice glavni vzrok bil ta, da bi bilo to privoljenje nekak pritisk na tiskarnice ljubljanske, da Matice ne draž6 dela. Obravnave zakup Blaznikove tiskarnice se je razbil nad tem, da se je odseku, kolikor mu jo je cenil Blaznik, zdela predraga. Že takrat pa je on rekel g. dr. Costi, da se mu kot pravoslovcu zdi, da si Matica brez premembe pravil no sme osnovati tiskarnice, in da je tudi dr. Costa temu mnenju pritrdil. Pri odsekovi seji 15. maja odsek ni storil nepogojnega sklepa, da je Matici tiskarnica koristna in potrebna, ampak on (ar. Razlag) je pristavil pogoj, kedar bo Matica imela dosti svojega dela, in tako je L6sarju in g. Vil h ar j u bila dana le naloga, v prihodnji odsekovi seji predložiti natančni načrt o stroških tis-karnice in o delu, ki ga Dode gotovo imela in ki se ga ima na-djati. Po njegovem mnenji bi se Matična tiskarnica ne mogla zdr-žavati z lastnimi deli. Sedaj so delalci dragi. Znano mu je, da se voditelji tiskarnic plačujejo po 1500 gold. — §. 17. Matičnih pravil zahteva Matični glavnici sirotinsko varnost, in ta je po drž. zakoniku pri zemljiščih a/a in pri hišah */« cenjene vrednosti. Matica se ne sme spuščati v nevarnost, ki je pri obrtnijah zlasti pri sedanjih delavskih strikarijah. — Pa še ena druga reč je, zarad ktere je zoper odsekov nasvet. Vsa osnova se mu zdi nekako temna. V stroške ni šteta niti pridobnina niti dohodnina, s tema se stroški utegnejo zvišati do 4000 gld., toraj bode primanjkljej viši nego 460 gold. On tudi ni za to, da bi se Matica, Kakor ,,Narodov" članek svetuje, s 5000 gld. udeležila pri narodni tiskarnici. Vrh tega teh stroškov ni v proračunu Matičnem. On je za načelo, ^a si Matica osnuje tiskarnico, kedar bode imela dosti svojega
dela; sedaj pa ga Še niina, zato nasvetuje, naj odbor o odsekovem predlogu preide na dnevni red.
Gosp. Božidar Raič pripoveduje, da mimogrede se je oglasil v ptujski čitalnici, ondi so se pogovarjali v Matični tiskarnici in soglasno so mu tamošnji Matičarji rekli, naj nikar ne glasuje za-njo. Ko bi pa vendar obveljal nasvet, naj pomisli odbor, kako smo se trudili zbirati doneske za Matico; na to so mu dali oblast, odboru povedati, da vsi Ptujski udje odstopijo od Matice.
Gosp. Davorin Trstenjak Se enkrat poprime besedo ter pravi, da ustanovniki Celjski so mi naročili, glasovati zoper odsekov nasvet; če pa obveljd razlog „stat pro ratione voluntas", da bodo iskali sodnij ske pomoči.
Predsednik dr. Costa odgovori g. dr. Razlagu, da enega po mi sli k a, ki mu ga g. dr. Razlag pripisuje, nikdar ni imel in nikdar ni izrekel, sicer ne bi bil prvi nasvetoval, naj bi si Matica osnovala tiskarnico. Ko bi dr. Razlagov pomislik bil utrjen, Matica ne bi bila smela kupiti si hiše, ki tudi ne daje zakonite sirotinske varnosti, in vendar je bila brez pomislikov kup Ijena s soglasnim sklepom.
Lčsar zagovarja poročilo, da se popolnoma vjema z od-sekovimi obravnavami ter pravi, da g. dr. Razlag je navel le en razlog, vsled kterega smo prosili privoljenja, a zamolčal je glavni vzrok, namreč ta, da je bil govor tudi o stiski, v ktero pridemo, ako bi umrl Blaznik, ki se mu je videlo, da je jel zel6 pešati. Pri odsekovi seji 15. maja pravi dr. Razlag — ni bil storjen sklep, da je tiskarnica Matici potrebna in koristna; o takem sklepu pa poročilo tudi ne govorf, ampak le pravi, da se je odsek zedinil v načelu, da je tiskarnica koristna in potrebna Matici; onega pristavka: „kedar bo Matica imela dosti svojega dela", se ne vč nič spomniti, in tudi drugi gospodje odsekovi menda ne.
Gosp. dr. Bleiweis zagovarja resničnost poročila, da vsi odsekovi udje so povdarjali korist Matične tiskarnice, hoteli smo le, predno stavimo odboru dobro podprt nasvet, vedeti natančni izkaz stroškov in dohodkov njenih. — Reklo se je, da pravila ne pripuščajo tiskarnice, al g. dr. Razlag koj takrat, ko smo obravnavali nasvet prositi za privoljenje tiskarnice, ni sprožil teh pomislikov. Če bi v pravilih bi! kakov zadržek, bila bi ga C. k deželna vlada gotovo našla, in nebi bila dala privoljenja.
—	Nekdo predgovornikov je rekel, da z velikim trudom smo nabirali doneske za Matico, in zdaj naj gred6 v zgubo? Ko bi Matica — kar ni misliti — res ves denar, ki ga obrne v tiskarnico, zgubila, nič ne pojde v zgubo onih doneskov, ki so jih nabrali Ptujski in drugi ustanovniki, kajti sami volili g. Debel jaka in dr. Tomana zadostujete za tiskarnico. Govorniku ne grč na um, kako da bi ravno Matična tiskarnica tako nesrečna bila, da bi jej bila zguba gotova, ko so se vendar deležniki za tako imenovano ,,narodno tiskarnico" tudi s tem vabili, da jim doide do
biček ali vsaj obresti od delnic! Naj bi bilo ono vabilo reklo, da akcijonarje čaka zguba, interesantno bi bilo zvedeti, koliko deležnikov bi bila dobila.
Gosp.'predsednik dr. Costa: Žugalo se nam je s sodnijo; tega se nam pač ni bati, sai bodemo vedeli na tožbo dati primeren odgovor.
Ko nikdo več ne poprime besede, dovršen je razgovor.
Gosp. predsednik misli, da g. dr. Razlagovega nasveta za prehod na dnevni red ni treba dati na glasovanje, ker z glasovanjem o odsekovem nasvetu je ta rešen sam po sebi. Vendar pa vpraša g. dr. Razlaga, ali se vjema s tem? Na to g. dr. Razlag reče, da mu je vse eno, ali se glasuje o njegovem predlogu ali ne.
Gosp. prof. Pleteršnik vpraša: ali odsekov nasvet, če ga ovrže glasovanje, pride v občni zbor Matičin?
Gosp. predsednik odgovori, da ne, ker tega predloga ni nikdo stavil.
Na to gosp. grof Bar bo stavi predlog: naj se odsekov nasvet, ako ga ovrže glasovanje, predloži občnemu zboru.
Na to se prične glasovanje po imenu.
Za odsekov nasvet glasujejo gospodje odborniki: 1. grof Barbo, 2. B1 e i w e i s, 3. Costa, 4. Jeran, 5. Kandrnal, 6. L6sar, 7. Marn, 8. Praprotnik, 9. Souvan, 10. Šolar, 11. Tušek, 12. Vdvru, 13. Vilhar, 14. Vončina, 15. Žakelj.— Zoper glasujejo gospodje odborniki: 1. P. Kozler, 2. Pleterš-»ik, 3. Pogačar, 4. Razlag, 5. Vošnjak, f>. Zupanec, 7. Raič in 8. Trstenjak.
Gosp. predsednik oznani sklep rekoč: Glasovanje je pokazalo, da je ovržen odsekov nasvet, ker ni dobil dveh tretjin glasov, namreč le 15, namesti 16 nazočih odbornikov.
Predsednik d& glasovati o grof Bar bo vem nasvetu.
Po kratkih razgovorih se glasuje in tudi ta nasvet se zavrže * istimi glasovi, kakor prejšnji.
Na to L6sar nasvetuje o dveh drugih načinih, osnovati Matično tiskarnico, ki ju omenja odsekovo poročilo.
Po ugovorih, da ta dva predloga nista na dnevnem redu, sprejme ju g. Lesar za svoja ter predlaga: naj se obravnava najprej o drugem, in če ta ne dobi večine, potem o tretjem nasvetu.
Drugi način bere ga gosp. predsednik — se glasi: »Matica naj si osnuje tiskarnico tako, da jej kdo d& poroštvo, da ne bode trpela denarne škode; za to poroštvo naj se poroku , obljubi primerni del od čistega dobička, ki ga bode donašala tis-kamica, vodstvo pa prepusti poroku".
Gosp. dr. Bleiweis vpraša: ali je kdo, ki bi hotel biti porok v tem smislu?
Oglasi so g. Fr. Ks. Souvan rekoč: Jaz prevzamem poroštvo, da Matica s tiskarnico ne bode trpela škode.
Gosp. dr. Vošnjak ugovarja, da je g. Souvan že star, in če umrje, smo brez poroka.
Gosp. dr. Bleiweis zavrnivši ta prečudni izrek priporoča nasvet, rekoč, da so menda s tem poroštvom zdaj rešeni vsi pomi-sliki in ves strah o Matični škodi, ter se nad j a, da za-nj glasujejo vsi, kterim	je mar za Matično korist.
Gosp.	dr. Vošnjak vidi terorizem	v	poslednjih	teh besedah
dr. Bleiweisovih.
Gosp. predsednik dil glasovati o tem predlogu, ki pa tudi ne dobi zadostne večine glasov.
Gosp. dr. Razlag reče: Zedini naj se nas več, da ustanovimo Matično tiskarnico brez Matičnega denarja.
Na to g. predsednik reče, da prav to tudi odsek oziroma Lesar predlaga s tretjim nasvetom glasečim se:	,,Naj Matica
osnuje tiskarnico tako, da njeno vodstvo prepusti enemu započet-niku ali društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici".
Glasuje se o njem, a tudi on ne dobi dveh tretjin glasov.
5.	O nasvetu: „Tajnikova služba	za prihodnje društveno
leto naj se	razpiše, ako je nikdo izmed	odbornikov	noče opravljati", predlaga g. dr. Vončina:	„Služba naj se razpiše; o tem
pa, pod kterimi pogoji, naj v prihodnji odborovi seji poroča odsek treh odbornikov. Ta predlog obvelj;l in voljeni so bili z listki v ta odsek: g. dr. Vončina, dr. Costa, dr. Razlag.
A. Lesar, ki ni bil pričujoč pri obravnavi o tajnikovi službi, po dovršeni volitvi odseka za razpis te službe stopi v sobo ter naznani odboru, da je društveno leto s 30. junijem končano in ž njim tudi njegova obljuba, Matici ostati tajnik, ter predlaga, naj odbor skrbi za koga, ki odslč do izvolitve novega tajnika prevzame tajništvo.
Gosp. predsednik prošnjo izreče, naj bi Lesar ostal tajnik do izvolitve tajnika, in predlaga, naj odbor pritrdi tej prošnji. Odbor glasuje in soglasno pritrdi nasvetu.
A. Lčsar odvrne, da sklep o tej zadevi ne veljd, če tudi ga storite dve tretjini in ali še več glasov, ako le eden glasuje zoper nasvet. In ta je on, zato prosi gosp. predsednika določiti, komu in kedaj naj izroči službo in odd& ključe.
Gosp. predsednik prepusti L6sarju na voljo izvolili si ta čas in njemu izročiti vse.
Ker nikdo izmed odbornikov več ne stavi nobenega nasveta, gosp. predsednik ob 9. uri zvečer sklene odborovo skupščino.
XXVI.	odborov« skupščina
*
25.	septembra 1872. 1.
Vrsta razgovorov :
1.	Prebere	in	potrdi Be zapisnik XXV. odborove	skupščine.
2.	Poročilo	o	odborovem	delovanji od poslednje	odborove skupščine.
3. Piročilo odsekovo o tajnikovi službi za prihodnje.
4. Prošnja pisatelja nekterih Matičnih knjig za plačilo 137 gld. za tis-
karno popravljanje njegovih spisov.
*>• Račun iu proračun, ki ju odbor predloži VIII. skupščini.
C.	Poročilo	o	odborovem	delovanji sestavljeno za	VIII. občno	skupščino.
O knjigah,	ki naj jih	Matica na svetlo d h za	1878. 1.
8. Posamnih odbornikov nasvetje.
Pri tej skupščini bilo je pričujočih 13 gospodov odbornikov, in sicer ljubljanski: dr. E. H. Costa, prvosednik, dr. J. Bleiweis, A. Lčsar, dr. R. Razlag, J. Šolar, Iv. Tušek, Iv. Vilhar, dr. J. Vošnjak, dr. Jer. Zupanec, Mir. Žakelj, in vnanji: gg. Erjavec, dr. Krek in dr. J. Ulaga.
Pričela se je skupščina ob % 5. uri in ravnala tako-le:
1. Zapisnik o XXV. odborovi skupščini se soglasno potrdi.
2. O odborovem delovanji itd. poroča odbornik A. Lčsar tako:
„Slavni odbor! Trije zemljovidi (Afrika Avstralija in evropejska Rusija) za 1871. 1. in prirodopisni knjigi „ž iv alfi tva‘‘ in „rastlinstva“ za 1872. 1. so razposlani. Misliti je bilo, da bodo vsi gg. Matičarji z veseljem sprejeli najnovejši sad slo-yenske Matice; toda ni t>ilovtako, kajti g. France Vošnjak, poverjenik Skalske dekanije na Štajarskem, nam jih je s pretrgano vrbico nazaj poslal na vozni list napisavši besede: „wegen Unpass-lichkeit nient angenommen — Retour". Ne ved6, zakaj to, vprašalo so je po vzroku, a do danes ni odgovora; toraj aruzega ne ostaja, kakor ude, kterih je 5 v omenjeni dekaniji, izbrisati iz Matičnega imenika. (Po dr. Ulagovem nasvetu sklene odbor, naj se S- J. Lipold, župnik pri sv. Murtinu, naprosi, da blagovoli popra-šati dotične gg. matičarje.)
Vse drugače od omenjenega poverjenika je ravnalo visoko c. *• ministerstvo za uk, ktero je predloženi mu knjigi z odpisom °d 3. avgusta 1872. leta, štev. 81o(5, potrdilo za šolsko rabo.
Matičnih knjig v dar so prosile: a) živinozdravniška šola v Ljubljani, b)vRadoliška okrajna učiteljska knjižnica, c) šolska knjižnica v Žabnici na Koroškem, d) privatna 'šola v Motniku, ki si je ob enem naročila 10 odtiskov „Avstrije“. — Vsem željam se je vsled odborovega pooblastila ustreglo in obdarovanke prisrčno zahvalo izrekajo za dar.
Senožeška čitalnica, zahvalo izrekovaje za podarjene jej knjige pred zadnjo odborovo skupščino, dalje prosi tudi za vse zemljevide, in privatna šola v Motniku želi, da bi jej Matica v dar pošiljala knjige, ki v prihodnje izidejo, dokler se ta učilnica sama ne vpiše med letne ude. — Tema dvema prošnjama Se pa ni moglo ustreči, in sicer prvi zato ne, ker bi nam zemljevidov utegnilo kmalu zmanjkati, drugi pa zato ne, ker dosle o tem nimamo odborovega sklepa. Naj sl. odbor danes izreče, ali se sme ustreči tema željama? — Po razgovoru, kterega so se udeležili gospodje dr. Ulaga, dr. J. Blei\veis in pa dr. Krek, se je soglasno sklenilo, le šolam naj se darujejo knjige, ako za-nje prosijo, al tudi tem se za prihodnje čase ne zagotavlja darovanje.
7.	dne t. m. nam je došel dopis, v kterem nam kr. sodstvo Trnavsko od 8. aprila 1872. 1. štev. 1883 naznanja, da je nam neznani gosp. Martin Tomaškovich, umrl v Trnavi na slovaškem Ogerskem 20. febr. 1872. leta, med drugimi zasobnimi osebami in društvi tudi naši Matici zapustil nekaj svojega premoženja. Koj 10. t. m. smo g. Jurija Slotto, izvrševalca oporoke, prosili, do 25. t. m. poslati nam prepis oporoke in popis zapuščenega premoženja ter nam nasvetovati najkrajšo pot, po kteri pridemo do volila. Do danes pa še nismo dobili odgovora o tem.
Gosp. Janez Zalokar, župnik v pokoji, umrl 7. t. m., je Matici volil vso svojo knjižico in vse rokopise. Bog mu povrni! Slavni odbor naj danes določi, kaj se ima zgoditi s temi knjigami, med kterimi je mnogo homeopatiških knjig in vsi tečaji „Novic“.
—	Obravnave so se vdeleževali gg. A. Lesar, dr. Razlag, dr. Krek, Šolar in obveljal je sklep: da se izvoli odsek treh odbornikov, ki pregledajo knjige in potem nasvetujejo, ktere se obdržč za Matično knjižnico, ktere pa postavijo naprodaj. V ta odsek so bili izvoljeni g. dr. J. Vošnjak, g. Iv. Tušek in g. M. Žakelj.
Poslednjič imam sl. odboru naznaniti, da sc je od poslednje odborove seje 9. junija oglasilo 257 prosilcev, ki žele sprejeti biti med Matične ude, in sicer gosp. dr. Ferd. Pogačnik, odvetnik na Dunaji, in g. Matija Strnad, kaplan v Žalcu, med u Stanovnik e, vsi drugi pa med letnike. Ako odbor sprejme vse, bode glavni knjigi zadnja številka 2544. (Odbor soglasno sprejme vse.)“
2.	Pred obravnavo tretje točke predlaga g. prvosednik, naj se prihodnjemu odboru prepusti uravnati tajnikovo službo.
Gosp. dr. Krek meni, naj bi se to koj odločilo, ter vpraša, kaj jo odsek predlagal skleniti. — Gospod dr. Costa v imenu od-sekovem povč, da je odsek po predlogu g. dr. Vončine soglasno sklenil nasvčt: gledč na 36. in 37. §. opravilnega reda naj odbor
n
Antona Lesarja naprosi, še dalje opravljati tajništvo — 8 pristavkom dr. Razlagovim: naj se občnemu zboru pri obravnavi proračuna ta stvar predloži v konečno določbo. Ker §§. 36. in 37. opravilnega reda ne more premeniti odbor, zato naj prihodnji odbor v prvi skupščini vpraša, ali kdo izmed odbornikov prevzame tajništvo. — Gospod dr. Razlag pravi, da gospod dr. Costa ni na tanko poročal; da je on govoril tudi o tem, da se v prihodnji proračun postavi znesek za posamna upravna opravila; tajnikova opravila, da se imajo na tanko določiti in našteti; še le potem naj se vpraša: ali kdo izmed odbornikov prevzame ta posel. — Gosp. dr. Costa odvrne, da je prav na tanko poročal, kajti on si je brž bil zapisal dr. Razlagov nasvet in gospoda odbornika vprašal, ali ga je prav zapisal ali ne, a ni bilo nobenega ugovora. Tajnikova plača ua je ločena v proračunu. — 'losp. dr. Razlag želi, naj se povd, ktera opravila ima opravljati tajnik, in kolika plača naj se mu odloči. — Gosp. dr. Costa odgovori, da 35. §. opravilnega reda pod črkami a) — h) na drobno našteva vsa tajnikova opravila. — Gosp. dr. Bleivveis izreče svoje začudenje nad tem, da v začetku 9. društvenega leta morejo biti komu tajnikova opravila neznana.
4.	Odbor je z dvema tretjinama glasov po dr. Krekovem predlogu sklenil, da se pisateljem za korekturo njihovih spisov ne d A nagrada.
o.	Račun in proračun naj se, kakor sta bila sestavljena, predložita VIII. občnemu zboru.
6. Odbornik A. Lesar prebere poročilo, ktero je spisal za občni zbor. Nikdo izmed odbornikov nič ne ugovarja ter tudi nič ne pristavi.
7. O knjigah, za pi-ihodnje leto predlaga gospod dr. Costa, naj se ta skrb prepusti prihodnjemu odboru. Odbor soglasno pritrdi.
8. Gosp. dr. Krek želi, da bi se knjižnica matična vredila po načelih §. 39. in 40. opravil, reda, ter predlaga: naj Matica zvezo vzajemne književnosti ponudi:	a)	občestvu ljubi-
telej istorij i drevnostej rosijskih v Moskvi, b) občestvu filolog, v Voroneži in c) Bolgarskemu učenemu društvu v Brajli. (Odbor soglasno pritrdi).
Gosp. prvosednik vpraša: ali ima še kdo kaj opomniti. Ker ®e nikdar ne oglasi, sklene skupščino ob 8 uri.
VIII. občni *bor
26.	septembra 1872. leta.
Vrsta razgovorov:
1. Predsednik nagovori zbrano skupščino.
2. Poročilo o odborovem delovanji od 15, febr, 1872. 1. do 26. sept.
1872. leta.
3. Račun od l. julija 1871. 1. do 1. julija 1872. I.
4. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun
vsled 9. §. a)	Matič, pravil.
5.	Proračun od 1. julija	1872. 1. do 1.	julija 1873.	1.
6. Volitev 11 odbovnikov, in sicer:
a) 10 odbornikov namesto onih 1868. 1. voljenih.
b) 1 odbornik namesto samovoljno odstopivŠega gosp. J. Pajka, voljenega 1870. 1.
Opomba 1. Volilni list je veljaven le tisti, ki ga je družbenik lastoročno pisal ali vsaj podpisal.
Opomba	2.	Račun za preteklo, proračun	za prihodnje	društveno	leto in
volilni listi se	pred razgovori	razdelč nazočim	družbenikom.
Po sv, maši, ktero je v stolni cerkvi ob 8. uri služil preč. g. kanonik France Kramar, se je v čitalnični dvorani zbralo 15 odbornikov (dr. Costa, dr. J. Bleiweis, Jeran, Lčsar, Praprotnik, dr. Razlag, Tušek, Vilhar, dr. Vošnjak, dr. Zupanec, Žakelj, — Erjavec, dr. Krek, Svetec in dr. Ulaga), in okoli 90 Matičarjev ; bilo je tudi mnogo neudov poslušalcev. Četrt na 10. uro prvomestnik dr. Costa z zvončekom d& znamenje, da se prične občni zbor, te pričujoče društvenike nagovori blizo tako :
„Častiti gospodje! Pozdravljam Vas in so radujem, da Vas vidim v tako obilnem številu zbrane, posebno pozdravljam Vas, ki ste prišli iz daljnih krajev Slovenije; s tem kažete, da od dn6 do and raste spoznanje važnosti našega narodno duševnega zavoda. Kratek je čas, odkar smo bili zbrani v tej dvorani pri 7. občnem zboru 15. svečana t. 1., toraj tudi ne bode mogoče, mnogo o delavnosti odborovi povedati. Pri drugi točki današnjega dnevnega reda boste slišali natančno sporočilo o tem. Jaz hočem le omeniti, da se po odborovem sklepu Matica slovenska tudi vdeleži pri ves-svetni razstavi na Dunaji 1873. leta in da predlog, naj si Matica osnuje lastno tiskarnico, je sicer dobil večino glasov v odbor, a vendar ne večine dveh tretjin glasov, ktera je potrebna, da obvelja odborov sklep. — Letošnje knjige so se razposlale udom. Jako obžalujem, da mi ni bilo mogoče izdati »Letopis" za 1872.
leto. Zadosti gradiva imam sicer v svojih rokah, a denarne okol-ščine niso pripusiile večih stroškov, ker račun kaže, da je Matica do sedaj že čez 5300 gld. več izdala kakor bi bila smela po svojih pravilih. Akoravno bi se imelo po §. 4. pravil poročilo o društvenem del vanji z imenikom udov vred vsako leto društvenikom izročiti, bil sem vendar primoran, to tako vrediti, bo da prihodnji »Letopis** se izdal za obe leti (1872. in 1873. L), da se po tem takem znižajo tiskovni stroški.
Zgubili smo več družbenikov, lctere je vzela nemla smrt iz naše srede. Omenim le sledeče ustanovnike, ki so nam umrli: dr. Rajmund Melcer v Ljubljani, gospdRozalijaEger, lastnicatiskar-niee v Ljubljai.i, Anton Čepon, mestjan v Ljubljani, Anton Wolf župnik pri sv. Petm pri Slatini, Janez Gregelj, duhovnik v pok >ji na Stajarskem, Jožef Blaznik, lastnik tiskarnice v Ljubljani, in izmed letnikov veliko zasluženega župnika in slovenskega pisatelja Blaža Potočnika v Št. Vidu. Tudi dveh umrlih neudov se moramo hvaležno spominjati, ker sta se skazala prava prijatelja našega narodnega društva ; ta dva sta: rodoljub v Slovaški Irnavi, ki je umrl 20. svečana t. 1., je poleg družili 26 narodnih društev tudi Matico slov. za dediča imenoval. Poprašali smo brž gosp. Jurija Slotto, ki jeza izvrševalca oporoke njegove imenovan, koliko inia Matica pričakovati od te zapuščine, — al do danes še nimamo odgovora. Gosp. Janez Zalokar pa nam je zapustil vse svoje knjige in rokopise. Hvaležni prijateljski sp< min ohranimo vsem tem umrlim udom in prijateljem Matice sploh! — V posebno čast si štejem omeniti velikih zaslug, ktere se je za Matico pridobil naš marljivi in neutrudljivi odbornik in dosedanji tajnik prof. A. L 6-8ar. On opravlja različna in mnogotera dela tajništva za nagrado, ktera ni imenovanja vredna in prihrani tako slovenski Matici mnogo stroškov. Uvalo izrekam pa tudi našemu gosp. blagajniku dr. Z u-pancu, ki brezplačno oskrbuje blagajnico in isto tako tudi gospodu knjižničarju prof. Ivanu Vavri (Slava!) — Iz odborovega poročila bo-te razvideli, koliko udov je iz novega pristopilo slov. Matici — djanski dokaz občnega zaupanja v ta velevažen zavod ■— lastnino vsega slovenskega naroda! Naj po takem ostane Matica vedna gojiteljica prave omike, pravega izobraževanja in resničnega napredka Slovencev. V to pomozi Bog! Sklepčni smo po §. 11. pravil. Toraj naj se prične zborovanje.
Zdajci odbornik A. Lesar jame brati odborovo poročilo o odborovem delovanji. Glasi so tako:
„Slavni zbor! Kratek je čas od 7. občnega zbora,	ki	je	bil
15. februarija tekočega leta, zato bode kratko tudi poročilo o odborovem delovanji.
Pred vsem grč odboru vsled §. 19. opravilnega reda poročati 0 naročilu, ktero je poslednji sl. občni zbor	dal odboru.
Sl. občni zbor jo bil odboru naložil a)	pozvedovati	o	vspehu
Mohorjeve tiskarnice ter o tej stvari poročati prihodnjemu (današnjemu) občnemu zboru. Odbor je bil v ta namen v 24. skupščini
Letopig 1872 iu 1873.	3
7.	marcija 1872. 1. izvolil odsek in va nj poklical pet odbornikov. Ta odsek je pozvedoval o osnovi in o vspehu nove tiskarnice sl. Mohorjevega društva. Letni vspeh te tiskarnice se sicer razvidi Se le konec leta, vendar pa smo toliko zvedeli, da ta tiskarnica družbi nakloni gotovo vi Se obresti, nego jej je dosedaj donasala naložena istina, ker jej ne manjka tudi vnanjega dela. — Ce ne boljšega, vsaj tacega vspeha je gotovo pričakovati tudi pri Matični tiskarnici, — tega preverjeuja je bila večina postavljenega odseka. Ozir pomislekov zoper Matično tiskarnico je večina odsekova pred očmi imela 13. §. opravilnega reda, glaseč se takole: „Odbor gospodari in tudi sklepa v vsaki stvari, ki ni prihranjena občnemu zboru'* (§. 9. Mat. pr. in §. 6. opr. reda) ter je bda te misli, da se glavnica v tem slučaji ne naloži in tudi ne izposodi na tiskarnico, ampak da se tiskarnica osnuje le zato, ker jej ni samo koristna, temučtudi potrebna za glavni Matični namen — namreč za izdava nje knjig, prav tako, kakor so na priliko mnogi svinco- in lesorezi, ki jih je odbor za drage denarje moral nakupiti, da je mogel na svetlo spraviti dosedanje knjige s podobami, in kameni, v ktere so vrezani 9teri zemljovidi. — Ko je bilo y e čini odsekovi jasno, da odbor vsled Matičnih pravil sme Matici osnovati tiskarnico, jela je posvetovati se o načinu, po kterem bi si Matica napravila svojo tiskarno. Fo resnem prevdar-janji pokazali so se trije načini za njeno ustanovitev, in sicer: 1) ta, da se osnuje popolnoma neodvisna, samostojna tiskarnica, ki bi Matici po odsekovem prepričanji donasala več, nego znaSajo doneski 1000 letnih udov; 2) ta, da Matici kdo d& poroštvo zoper vsako denarno škodo; za to poroštvo bilo bi pa treba poroku obljubiti primeren del od čistega dobička in vodstvo ali vsaj upliv do vodstva prepustiti poroku; in 3) ta, da se vodstvo tiskarne prepusti enemu započetniku ali društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici. — Odsekova večina se je v prvi vrsti bila odločila za prvi način, ker je samostojnost in neodvisnost že sama po sebi neprecenljiva korist in ker bi neodvisna tiskarna Matici donašala tudi največo denarno korist. Ako ne bi odbor pritrdil temu načinu, nasvetuje se drugi, in ako mu to ne bi bil všeč, tretji način. Po vsem tem je odsekova večina svoje obširno poročilo g. predsedniku izročila z nasvetom, naj njen predlog na dnevni red postavi za 25. odborovo skupščino. To se je tudi zgodilo. Po resni in vsestranski obravnavi pa 1. odsekov nasvet ni dobil dveh tretjin glasov. — Na to je g. grof Bar bo nasvetoval: naj se odsekov nasv&t v ko-nečni sklep izroči 8. (današnjemu) občnemu zboru. Tudi ta nasvet je bil odvržen z 8 glasovi zoper 15 glasov. Konečno je A. Lesar nasvetoval odboru drugi, in ko ta ni bil sprejet, tretji način, ki pa tudi ni dobil pravilne večine glasov. — S tem kratkim posnetkom obširnih obravnav o Matični tiskarnici odbor rešuje nalogo, ki mu jo je dal sl. VII. občni zbor.
Glavne knjige zadnja številka 15. februarija tega leta bila
J® •  ................................................................2169
danes jej je......................................................2644
to kaže lep prirastek udov za ...	......................376
med kterimi je v 8 ustanovnikov; izmed ustanovnikov so pomrli: Blaznik Jožef, Čepon Anton, Eger Rozalija, dr. Melcer Rajm., Wolf Anton, Gregel Janez, dr. Prelog Matija.
Število ustanovnikov se je toraj za eno pomnožilo.
Društveniki so prejeli:
1) za 1871.1. tretji snopič slovenskegaatlanta, in sicer: Afriko, Avstralijo in evropsko Rusijo.
2) za 1872. leto a) Prirodopis živalstva s 490 podobami, in b) Prirodopis rastlinstva s 350 podobami.
Poslednji dve knjigi je vis. c. k. ministerstvo za uk z ukazom od 3. avg. 1872. leta, St. 8186, potrdilo za rabo v srednjih šolah a slovenskim učnim jezikom.
Če tudi imajo častiti društveniki v rokah tiskan račun od 1. julija 1871. leta do 1. julija 1872. leta in ga bode sl. zboru bral g- blagajnik, vendar ne bode odveč nekoliko spregovoriti o njem.
Pred vsem je opomniti, da so v letošnji račun sprejeti glavni stroški za 1871. leto in vsi za 1872. leto, in sicer zato, ker so knjige za 1871. leto dovršene in plačane bile še le konec janu-arija t. 1, knjige za 1872. 1. pa že pred 1. julijem 1872. leta.
Stroški za 1871. leto vzeti v letošnji račun, znašajo 4557 gld. 81 kr., stroški za 1872. leto pa 6180 gld. 87 kr.
Dohodki z ostanki lanskega računa znašajo 12.493 gold. 5 kr., stroški pa 10.738 gold. 68 kr., ostaja toraj imetka 1754 gold. 37 kr.
Vsled 18. §. pravil Matičnih bilo bi se smelo za 1872. leto potrošiti le 5395 gld. 21. kr., potrošilo se je pa 6180 gld. 87 kr., toraj preveč 785 gld. 66 kr.
Ker po lanskem računu ni nič ostalo za stroške in se je letos za stroške, ki zadevajo 1871. leto, plačalo 4557 gld. 81 kr., zato ves dosedanji presežek znaša 5343 gld. 47 kr.
Ta presežek bode treba pri prihodnjih stroških sčasoma prihraniti in vložiti med Matično glavnico. To se bode zgodilo s tem, da se iztirjajo vsi zaostali doneski Matičnih udov, kteri znašajo 2000 do 3000 gld, (med temi je skoro polovica doneskov za
1872.	leto, kakor kaže opomba k štev. 2. b) in da se v prihodnjih letih manj potroši, nego bi se smelo po dohodkih.
Vsled presežka se je Matična glavnica od 52.344 gld. 20 kr. na videz znižala na 48.186 gld. 19 kr., toraj za 4258 gold. 1 kr., toda če jej prištejemo: a) vrednost ostalih knjig, ki znaša najmanj 2000 goid., b) zaostale doneske le z 2000 gold., in c) vrednost in-ventara, ki je izpuščen v letošnjem računu s 5000 gld., toraj skupaj 4500 gld., razvidi se, da se je premoženje prav za prav še le pomnožilo, in sicer za 242 gld. 1 kr.
S*
Dveh darov, ki sta došla Matici, omenil je že gosp. predsednik v svojem govoru.
Konec tega razgleda denarnih Matičnih zadev ne bode neopravičena prošnja do čast. družbenikov, naj bi po pravilih §. 3. redno in sicer vsaj v prvi polovici, to je, do 1. julija vsacega leta plačevali letne doneske.
V delu je IV. snopič sl.„atlanta“ obsegajoč: Nemčijo, Italijo in evropsko Turčijo.
Dovršen in za natis pripravljen je rokopis 4. snopiča S c h o e d-lerjeve knjige „Prirode".
Izdeljujejo se: a) Slovenskega Štajarja 2. in 4. snopič; b) Slovanski narodopis 1. in 2. del; c) Stanko Vrazova slovstvena slovenska zapuščina in narodno blago; d) knjige o človeških delih, 1. knjiga.
V presojevanjije rokopis dr. L. Tomanovih še nena tisnjenih pesem.
Za „Letopis“, ki za 1872. leto zarad pomanjkanja novcev ni mogel na svetlo, g. predsednik in uredovalec hrani nekoliko rokopisov. Da se ne pretrga vrsta Matičnih „Letopisov“, bode se izdal „Letopis“ združen za 1872. in 1873. leto.
Po 8. občnem zboru je odbor imel tri skupščine, in sicer: XXIV. 7. marcija 1872. L, XXV. 9. julija 1872. 1. in XXVI. 25. septembra 1872. leta.
V djansko zvezo književne vzajemnosti je Matica stopila z „imperatorsko universiteto v Varšavi".
V darežljivosti do knjižnic ljudskih šol in društev tudi letos odbor ni opešal. V dar so bile knjige poslane: 1. okrajnemu šolskemu svetovalstvu goriške okolice, 2. Rojanski čitalnici, 3. Seno-žeški čitalnici, 4. Živinozdravniški šoli v Ljubljani (Rastlinstvo),
5.	Radoliški okrajni učiteljski knjižnici, 6. Šolski knjižnici v Zab-nici na Koroškem, 7. Privatni šoli v Motniku.
Pa tudi Matični knjižnici je došlo mnogo knjig od društev in zavodov, s kterimi je Matica v djanski zvezi književne vzajemnosti. Vse te knjige, že omenjeno Zalokarjevo knjižnico, in njegove rokopise, ki se vvrstč Matični knjižnici, naznani prihodnji „Lt*topis.“
Odbor v svesti si, da je marljivo delal le Matici na korist, svojo srčno zahvalo izreka gg. poverjenikom in vsem, ki so ga podpirali v njegovem prizadevanji. Vesela zavest, da slovenskemu narodu pomagajo množiti slovstvo, naj jim tudi v prihodnje sladi ne mali trud; mnogo je že dovršila Matica, a mnogo jej še ostaja dela. Naj bi prihodnje leto izmed prvih rodo jubov nikogar ne manjkalo v vrsti matičarjev. Naj bi doživeli še mnogo tacih dnf. kakoršen je bil včerajšen dan, ki je blizo 200 udov pripeljal Matici“.
Po prebranem poročilu o odborovem delovanji vpraša gosp. prvosednik: ali ima kdo kaj omeniti o odborovem poročilu?
Gosp. Svete c prosi besede, in blizo tako le govori: Jaz hočem spregovoriti o tistem oddelku poročila odborovega, ki omenja
obravnav o Matični tiskarnici. Kakor se mi zdi, bil je odbor
te misli, da ima on pravico napraviti tiskarno brez občnega zbora. Meni se pa dozdeva, da je odbor to misleč bil v zmoti. Sklicuje se odbor na 13 §. Matičnih pravil, vsled kterega smč sklepati o vsem, kar izrekoma ni pridržano občnemu zboru. Jaz bi se s tem zlagal, ako odhorove pravice ne bi bile omejene in ako bi se to skladalo s sklepom občnega zbora od 15. februarija t. 1. Toda zadržki so v pravilih samih. Matična glavnica se sme razposojati le na sirotinsko varnost, tiskarna pa je podvzetje, ki nima pu-pilarne varnosti; zato je odboru bilo naloženo na tanko pretresti to stvar. — Druga omejitev je preliminar, ki ga potrjuje občni zbor. Kakor se je vršila ta stvar, hotel je odbor seči v Matično glavnico ter iz nje porabiti 10.000 gold, to je zoper proračun. Tretjič se je odbor pregrešil zoper sklep občnega zbora, ki mu je dal ndlog1, pozvedovati in pomisleke preudarjati, odbor pa je hotel sam rešiti to stvar, toraj se je ločil od sklepa občnega zbora. — To sem imel omeniti o poročilu zato, ker je to ravnanje odborovo napravilo velik hrup ter je tudi krivo, da smo se ločili v dva tabora; bati se je, da tako iz oči zgubimo pravi Matičin namen iz-davati knjige. To je obžalovati tudi zarad tega, ker poročilo o de narnem stanu ni ugoden trenutek, saj je za izdavo knjig primanj-kalo 5000 gold.; ako si hočemo napraviti tiskarno, čakajmo ugodnejših časov, ko nam bode ostajalo novcev, a ne takrat, ko denarja primanjkuje za najpotrebniše reči. Se več bi imel povedati, morda bode pa kdo drugi govoril.
Gosp. prvosednik popraša: ali želi Še kdo besede?
Nikdo se ne oglasi. Prvosednik poprosi g. dr. Razlaga, naj on prevzame njegovo mesto, ker se noče sam udeležiti sprožene debate. G. dr. Costa zapusti predsednikov sedež in g. dr. Razlag stopi na njegovo mesto.
Gosp. dr. Costa:	To,	kar	je govoril g. Svetec, je huda
kritika zoper odbor. Odbor sklepa po večini glasov in ker sem bil jaz pri omenjeni seji prvosednik, zato hočem razjasniti g. Svet-čeve pomislike. Stvar je prav po Svetčevih vzorih rešena z odbo-rovim sklepom, toraj menda ni bilo treba zdaj še govoriti o njej.
V	pojasnilo g. Svetčevih ugovorov pa rečem to-le:	Gosp.	Svetec
se sklicuje napravila. Ako bi se tako ostro bila izvrševala pravila, ne bi bil smel odbor kupiti hiše, ker tudi ona istinine daje pupi-larne varnosti, in vendar je odbor z vsemi glasovi sklenil nakup in potrdil kupilno pogodbo, — občni zbor pa je cel6 z veliko po hvalo sprejel poročilo o nakupu Matične hiše. A vendar, da smo se do pičice držali pravil, ne bi se bila smela kupiti hiša. — Z napravo tiskarnice nismo hoteli istine naložiti, ampak pospešiti le glavni Matičin namen — iz da vanj e knjig. Nikdo menda ne misli, da lastna tiskarna, kakor jo tudi ima društvo sv. Mohora, ni j»ko potrebno in koristno sredstvo za izdavanje knjig. — Gosp. Svetec je rekel: odbor ne sme presegati preliminar a. Vsaj odbor ni imel v mislih predrugačiti proračun, ampak v načelu skleniti napravo tiskarne in presežek proračunaprealožiti
M
/f	t • ■ i	-	v	•	*. > • •. • s . •	..	*
VIII. občnemu zboru. — Gosp. Svetec je rekel, da smo ravnali zoper sklep zadnjega občnega zbora; to ni res. Pravila pravijo, da nič ne sme priti na sklepanje pred občni zbor, česar mu ne predloži odbor; odbor pa o tej stvari nič ni predlagal zadnjemu občnemu zboru, in ta tudi nič ni sklonil, ampak je le odboru dal n&log, „pozvedovati“ in „poročati“ občnemu zboru, ki o nepred-loženi stvari ne sm6 sklepati; in to je prav, kajti občni zbor, v kterem je zbrano oziroma le cel6 majneno Število Matičarjev, ne zastopa večine društvenikov; odbor pa je zastop večino Matičnih udov, ker ga voli večina, kajti volilne pravice se smd poslužiti tudi ud, nepričujoč pri občnem zboru. — Gosp. Svetec je rekel, da je zarad Matične tiskarne vstal velik hrup; res je, da je vstal hrup, ko se je imel obravnavati predlog o Matični tiskarni, toda ne, kakor gosp. Svetec pravi, zarad tiskarne; zarad tiskarne tudi nista vstala dva tabora, kakor misli g. Svetec, ampak dva tabora sta vstala zarad različnih načel, ki ju imata na svojih zastavah: en tabor ima na svoji zastavi zapisano: „Vse za vero, domovino in cesarja"; — eden pa: „vae za domovino, omiko in svobodo". (Klici: res je!) — Gosp. Svetec je rekel: Cas, ko primanjkuje 5000 gld., ni ugoden trenutek misliti na tiskarno. Da smo več izdali, nego bi bili smeli po pravilih, to je res; toda izdali smo novce za knjige — glavni namen Matice, in matičarji so prav zadovoljni, da so toliko dobili za svoje male doneske, vsaj nam ni na uho prišla nobena pritožba zarad tega; to tedaj ni nič krivišnega in se lahko popravi s tem, da se v prihodnje manj knjig izad; ako pa vsi, ki so na dolgu s svojimi doneski, poplačajo, za kar so se zavezali, tudi tega ne bode treba. Da smo p r e-več izdali knjig, prav to kaže, da pravega Matičnega namena ne spuščamo izpred oči. Matica dobiček donaša Matičarjem. Večina odborova ni sicer nezmotljiva, a to je resnica, da je odbor doseh-mal delal z dobro vestj6 iz dobrega namena in varčno, kar se je dalo. Kritikovanje Matičnega odbora od strani Svetčeve je tedaj neopravičeno.
Gosp. dr. Costa spet prevzame predsedstvo.
Gosp. Svetec: Gosp. dr. Costa je rekel: Stvar je končana, toraj je bil nepotreben razgovor o njej. — Jaz bi bil tudi molčal, ako ne bi mislil, da se še zmirom misli, na Matično tiskarno; agitacije pa mi potrjujejo mojo misel. „Novice‘' perhorescirajo za odbornike vse iste,- ki so delničarji ,,narodne tiskarne" in priporočajo take, ki bi raji privolili Matici tiskarno.
Gosp. dr. Costa:	Prosim g. govornika, da ne govori o
agitacijah pri volitvah, to ne spada leseni, sicer bi mi mogli lahko marsikaj povedati.
Gosp. Svetec: Jaz imam besedo in mislim, da smem govoriti (nadaljevaje). V teh mislih me potrjuje pisanje „Novic“, ker se po njih skušajo iz Matičnega odbora odstraniti možj6, ki so se vdeležih pri „narodni tiskarni". Kar se tiče Matične hiše, ki se je res kupila zoper pravila, storilo se je to v času, ko je premoženje
bilo naloženo v državnih obligacijah, in so dvomljive bile finančne razmere, zato se je izrekla želja, naj se nalaga no nepremakljivo premoženje; hiša je vse kaj druzega, kakor tiskarnica, ki se danes kupi, jutri pa prodd za polovico cenejše; dalje ima tiskarnica svoj križ z delalci, dan na dan je treba stroškov. Odbor je mislil precej vzeti 10.000 gold., to se meni vidi. Gosp. dr. Costa je rekel, da dva tabora nista vstala zarad tiskarnice; to je res, toda obžalovati je vendar razpor, ker Matica nima nič opraviti s politiko, ampak s slo\gtvom. Naj se prepir poravnA s tem, da se odjenja od te misli. Ta reč se je tako zasukala, da bi „narodna tiskarna" bila Matični na škodo; al to ni; vsaka ima svoj namen; pomagati pa ne škcdovati se je hotelo; ni res, da bi bil kdo delničar zarad dobička, na tiskarno ne bo nikdo nakladal svojega premoženja, drugod zlasti v denarnih zavodih kažejo boljši dobički; jaz z delnico nisem mislil ca dobiček v stvarčh narodnih, ampak le na pomoč „Naroda", nam potrebnega, in tako menda vsak delničar; nikomur ne bode žal, čc tudi kaj zgubi; vsak ima za to pomoč najlepšo priložnost, da se ta časnik ohrani v središču Slovenije, nikdo pa nima namena škodovati Matici.
Gosp. dr. Bleiweis: Jaz obžalujem, da je gosp. Svetec debato o Matični tiskarnici prav s trte zvil; čemu neki? stvar je dognana in to prav po volji „Narodove tiskarnice". „Requiescant 'n pace!" Zato se enkrat rečem, jaz obžalujem, da se dragi čas trati po nepotrebnem. — Gosp. Svetec je sicer rekel, da je podoba, da Se nameravamo Matici tiskarno. Res ne vem, iz česa on to sklepa? Da bi nam tudi srce in ledvice preiskal, ne bi našel tega namena. — Gosp. Svetec je poudarjal pravila; al ker je g. predsednik mu pobil vse razloge, na ktere se je opiral, tedaj meni ni treba pretresati njegovih ugovorov. — Gosp. Svetec kot dober gospodar se je bal škode, ki bi Matico zadela, ako si napravi svojo tiskarno; al o tej skrbi mu je ušlo poročilo o XXV. odbo-rovi skupščini, da tudi v Ljubljani smo našli nekega g. Skazo, ki je Mati d hotel porok biti zoper vsako škodo. Bodimo odkritosrčni! Slo je pri vsem le na to, da se tiskarna zabrani Matici; čemu zdaj še to skrivati, kar je jasno kot beli dan? Matica je prva že 1871. leta mislila na lastno tiskarnico, ko ni duha ne sluha bilo o tako imenovani „Narodni tiskarnici", takrat ni odo nobenega ugovora; zakaj in od kod so se pozneje rodili pomisleki, to, gospoda, nikomur ni uganjka več, komur je na Pameti zgodovina tega, kar se je pozneje godilo. Ko bi se bila jnisel na „Narodovo" tiskarnico pred Matično rodila, no! potem bi se lahko reklo, da Matica napotke dela ,,Narodovi", — al ker t° ni bilo, so „pomisleki" zoper Matično tiskamo se izcimili še le ,z »Narodove tiskarne", in to je v svojem govoru danes g- Svetec potrdil, povdarjaje potrebo pomoči „Slov. Narodu". — Gosp. Svetec je rekel; nikar politike mešati v slovstveni zavod. Ali g- Svetec ne v6, da dandanes za vsako stvarj6 tiči politično stran-®tvo, če tudi se to taji? V vsem hodijo stranke svojo pot, vsaka
svojo, da! tako daleč smo: če jaz jem zelje, jedel bode moj na sprotnik nalašč repo. Čudim se, da gosp. Svetec, skušen v politiki, misliti more, da bodo koga preveril; šli bomo, kakor smo prišli; vse govorjenje je bob v steno; zato predlagam: naj bode konec besedovanju in slavni občni zbor naj prestopi na dnevni red. —
Gosp. dr. Razlag:	Jaz imam narediti nekoliko osebnih
opazek. Na kratko jih hočem povedati. Gosp. dr. Bleivveis je omenjal odborove seje, v kteri se je bila sprožila misel na Matično ti8karnico in sklenilo, prošnjo vložiti pri c. k. deželni vladi. To se je storilo zlasti zarad tega, ker so tiskarji čedalje draži prihajali; o času pa, kedaj se ima osnovati tiskarna, ni bilo govora, ta se pozneje odloči. Pregledovali smo potem Blaznikovo tiskarno, ki nam je bila ponujana na prodaj. Tega posla se pa g. dr. Bleiweis ni hotel udeležiti.
Gosp. dr. Bleiweis seže govorniku v besedo ter konstatuje, da on ni bil voljen v odsek, kteremu je bila dana ta naloga, kako bi se bil tedaj vrivati mogel v ta odsek ?!
Gosp. dr. Razlag: Jaz v geslu: ,,vse za domovino, omiko in svobodo" ne vidim nobene nevarnosti; kajti mislim si omiko in svobodo na podlagi in v duhu katoliške vere, ktere se morajo Slovenci držati. (Nemir, godrnjanje, glasovi: nič od vere! — od druge strani: dobro!) v bistvenih reččh; kar pa ni bistveno, o tem je misel prosta. Jaz vedno stojim na katoliškem stališču (ponovljeno mrmranje) ter sem za napredujoč katolicizem, zvest veri in nravnosti, in za omiko in moralno svobodo.
Gosp. Svetec:	Jaz imam storiti še eno osebno opazko in
sicer to, da ne priznavam dveh taborov; jaz, kar se zavedam, sem in tudi bodem stal v taboru slovenskega mir o da; vodila me je vest pri vsem mojem djanji.
Gosp. dr. Bleivveis (prosi besede za osebno opazko — klici od neke strani: (Ne, ne! debata je končana, predlog na glasovanje.)
Gosp. dr. Costa pozvoni ter reče:	Jaz kot predsednik se
ne dam terorizirati, g. dr. Bleiweis ima besedo, kakor so jo imeli predgovorniki, (llrup.) — Ko hrup nekterih potihne,
gosp. dr. Bleiweis reče:	V prvem svojem govoru je moj
prijatelj govoril o dveh taborih; zdaj je besedo drugač zasukal. Da pa je on res v drugem taboru, priča to, da ga — v našem ne najdem.
Gosp. predsednik dd na glasovanje dr. Bleivveis o v predlog: naj se preide na dnevni red. Predlog se sprejme z večino glasov.
Potem pride na vrsto račun od 1. julija 1871. 1. do l. julija
1872.	leta. — Ker je bil račun tiskan v rokah nazočih društve-inkov, zato so je odobril nasvčt, naj se ne bere račun; vendar ga je g. dr. Zupanec razjasnil v nekterih stroških. — Ves račun se brez opombe vzame na znanje in za pregledovalce računov se
po g. prvosednikovem predlogu izvolijo gg. Žagar, H oh n in Kremžar.
Proračun za prihodnje leto od 1. julija 1872. 1. do 1. julija
1873.	1. se ozir dohodkov brez opombe vzame na znanje; pri stroških pa prvi poprime besedo
gosp. dr. Razlag rekoč: Služba tajnika zanima vse Matičarje; enaka društva imajo tajnika, ki ves svoj čas obrača v svoj posel: zato naj se ta stvar resno in mirno pretresa: ali naj ostane pri sedanjem načinu ali ne. Opravilni red naj se prenaredi in dopolni tako, da bode tajniku dolžnost, opravljati vsa dela, in tudi korekturo knjig in knjižnico, potem naj občni zbor tajniku odloči letno plačo. Matičarji ne morejo dobivati knjig za branje in tudi ne hoditi brat v pisarnico, zato raj bi se mu odločilo tudi prosto stanovanje v Matični hiši in 700 gld. plače. Po dr. Vončinovem nasvetu je XXV. odborova skupščina sklenila, naj se razpiše tajnikova služba; odsek pa je vsled opravilnega reda sklenil nasvetovati : služba tajnikova naj se razpiše, ako ne bi noben odbornik hotel prevzeti tega posla. Odbor pa v tej reči ni še nič sklenil: naj toraj sl. občni zbor naloži odboru, v tem smislu predelati in dopolniti opravilnega reda dotične oddelke in preraembe predložili občnemu zboru. — Gosp. dr. Krek podpira dr. Razlagov nasvčt.
A. Lesar: Jaz moram sl. občnemu zboru na nektere razloge g- dr. Razlaga povedati to, da se za korekturo d"slč ni nikdar n-č.plačalo, in da je »udi vsak ud, ki je želel brati knjige Matične knjižnice, dobil zaželene knjige. Le snoči ravno pred odborovo skupščino g. dr. Krek ni mogel postrežen biti, in bi tudi ne bil, ako bi bila Matica imela.tajnika v smislu g. dr. Razlagovega nasveta : sicer pa tudi jaz podpiram njegov nasvet.
Glasovanje pritrdi g. dr. Razlagovemu nasvetu.
Drugi stroški se sprejmo brez opazek. Po odbitih stroških proračun za izdavanje knjig prihodnjega leta kaže 3781 gld. 26 kr.; če s« pa tajniku odmeri plača 700 gold. in brezplačno stanovanje, le 3000 gold.
Na to g. dr. Razlag poprime besedo in o izdavanji šolskih knjig na Matične stroške govori blizo tako:	Letos ste bili izdani
dve šolski knjigi; vsak Matičar ju je bil vesel. Ko bi se pa iz-davale take šolske knjige, ki ne zanimajo vseh udov, na priliko: latinska in grška slovnica, matematika itd., matičarji ne bi bili zadovoljni; vendar pa naj Matica, kolikor more, podpira tudi take knjige, ako izreče občni zbor. V prvi vrsti morala bi skrb za šolske knjige se ve da biti vladi in deželi; ako bode občni zbor »zrekel, da se kakova svota iz Matičnega premoženja odloči za šolske knjige, bodeta tudi ona dva faktorja kaj storila; naj se jima fčraj to naznani, in naj se poprosita, da tudi ona pripomagata. Naj g. prvosednik predlog d& na glasovanje občnemu zboru.
Gosp. dr. Bleiweis pritrjuje temu predlogu, vendar meni, da za zdaj deželni zaklad, ki se nabira samo iz davkov, skterimi
je dežela preobložena, ne bode mogel pripomagati. Kar pa tiče vlado, bode menda nadaljevala vsaj to, kar je pričela; ona je letos dala nekaj podpore pisateljem šolskih knjig; anatomični nauk s podobami za preparandije že v rokopisu dovršen bode ce!6 sama izdala in založila; naj se toraj Matica s prošnjo obrne do vlade, da dalje pripomaga izdavanju šolskih knjig. — Ta predlog je soglasno sprejel občni zbor.
Gosp. dr. Krek nasvetuje, naj občni zbor za častnega uda imenuje gosp. prof. Fr. Miklošiča. Ta nasvet je bil soglasno sprejet.
6)	Gosp. prvosednik povabi nazoče, da oddajo volilne liste za izvolitev 11 odbornikov. — Vsi volilni listi se oddajo odborniku in zapisnikarju Lesarju.
Gosp. prvosednik imenuje za s k rutin a to rje oddanih volilnih listov gg. Ivana Vilharja, A. Lesarja, .lan. Flisa, Jan. Murnika in Fr. Hrena. Gosp. Hren reče, da ne more prevzeti tega posla.
Zdajci se oglasi g. dr. Vošnjak ter zahteva, naj občni zbor voli skrutinatorje.
Gosp. prvosednik odvrne, da imenovanje skrutinatorjev po pravilih spada v oblast predsedniku, in da se od nikogar ne dA terorizirati. (Hrup nekterih.) Gosp. prvosednik prebravši 25. §. opravilnega reda, ki pravi: „prvosednik izmed pričujočih voli preglednike potrebnih volitev" — reče, da si te pravice po nobeni sili ne dd vzeti in namesti g. Hrena izvoli g. H. Turka.
Gosp. dr. Vošnjak se zopet oglasi in zahteva, naj prvosednik imenuje g. Grassellija. (Velik hrup in vpitje pritrjuje dr. Vošnjakovi zahtevi.) Ko prestane hrup, reče gosp. prvosednik : .Faz se ne dam terorizirati; to sem rekel in pri tem ostanem; dolžnost moja je, da ne oddam nobene pravice prvosednikove. (Nemir, hrup, oho! vpitje glaseče se:	Vi	nas	terorizirate, to je inperti-
nehtno! Omeniti je treba, da je gotovo to, da bilo je mnogo tacih ljtidi v dvorani, ki niso udje, pa so glasovali in kričali.)
Gosp. dr. Vošnjak:	Ker g. prvosednik ni hotel ozirati se
na moj predlog, nasvetujem, naj se skrutinovanje koj tukaj začne in vrši vpričo nas.
Gosp. prvosednik:	Skrutinovalo	se	bode	v Matični sobi, ne
tukaj. (Strašen hrup in vpitje; g. predsednik večkrat pozvoni; vendar se hrup no poleže.)
Gosp. prvosednik : Seja je končana
Bilo je ob pol dvanajste ure. L 6 s a r volilne liste zavije ter jih nese v Matično sobo. Gosp. H. Turk in drugi skrutinatorji ga spremljajo. Ondi se zavitek vpričo vseh skrutinatorjev na mnogih mestih zapečati z Matičnim pečatnikom in g. Turkovim prstanom, in skrutinovanje odloži na popoldne.
XXVII.	odborova sknp^in«
\ J
31. oktobra 1872.
Vrsta razgovorov:
* ■ Prebere in potrdi so zapisnik XXVI, odborove Rkupščine in VIII občnega zbora.
2- Prebere se zapisnik o skrutinovunji volilnih listov pri VIII. občnem
zboru oddanih.
3- Poročilo o važnejših stvardh od XXVI. odborove skupščine, sprejem
novih udov itd.
Volitev prvosednika, dveh njegovih namestnikov, blagajnika, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev.
5-	Volitev gospodarskega odseka.
6.	Volitev odseka za izdavanje knjig.
'•	Volitev odseka za narodno slovstveno	blag6.
Tajnikova služba za 1872/3. leto.
9-	Nasvetjo posaumih odbornikov.
10.	Poročilo o pregledu, prosoji in potrdbi	odborovega računa.
Predsedoval je gosp. dr. E. H. Costa. NazoČih je bilo 20 odbornikov. Izmed ljubljanskih: dr. Jan. Bleiweis, dr. Vončina, Jeran, prof. Pleteršnik, prof. Iv. Vavrft, prof. Fr. Kandernal, Fr. Ks. Sovan, lv. Vilhar, dr. Zupanec, prof. Žakelj, prof. Jož. Marn, dr. Poklukar, ravnatelj Andr. Praprotnik, dr. Strbenec, Šolski nadzornik Iv. Šolar, prof. A. L6sar, Ivan Tomšič; izmed vnanjih sta se skupščine vdeležila: dr. Jož. Ulaga in Luka Svetec.
Predsednik gosp. dr. Costa prične skupščino ob četrt na 6. uro, pozdravi nazoče odbornike, naprosi g. Tomšiča, da naj piše danes zapisnik odborove seje, in vpraša, ako kdo želi, da se prebere zapisnik o XXVI. odborovi skupščini in o VIII. občnem zboru. Tega nihče ne želi, ker sta bila oba zapisnika že v „No-vicah" natisnjena. Na to bere dr. Costa iz pisma prof. dr. Kreka, (‘a gosp. Krek prosi, naj se v sporočilo zadnje odborove seje pristavijo besede, da se je „po dr. Krekovem nasvetu" sklenilo, pisateljem ne dajati nagrade zn popravo lastnih spisov. (Tej želji Se ustreže.) Potem se zapisnika potrdita in podpišeta.
Gosp. dr. Costa prosi odbornika Lesarja, naj bi on poročal o važnejših stvaren, ki so se dogodile po zadnji odborovi
skupščini.
A. L6sar poroča blizo tako-le:	„Po zadnji odborovi skup-
ščini oglasilo se je 14 novih udov, ki želijo biti Matičarji. Med
njimi je eden (gosp. Miha Zupan, kaplan v Leskovcu'), ki želi biti ustanovnik in je koj plačal vso usfanovnino. Letniki želijo biti sledeči gospodje (ber6 se imena). Ker pri nobenem ni nika-koršnega zadržka, zato predlagam: Sl. odbor naj vse sprejme med Matičine ude. (Odbor pritrdi.) Po tem takem je poslednja Številka glavne knjige danes 2558.
Izmed starih udov izstopila sta dva, in sicer dr. F. Duhač, odvetnik, in dr. Lorber v Ma>iboru. Prejela je namreč Matica od omenjenih dveh gospodov 2. oktobra naslednje pismo:
„Ker sem zvedel izid volitev v Matičin odbor, dajem na znanje, da od sedaj iz Matice izstopim. Z osobitim spoštovanjem.
Maribor dnč 1. oktobra 1872.
Dr. Duchatsch, 1. r.	Dr. Lorber, 1. r.
Isti dan se je tema gospodoma odpisalo naslednje:
»Blagorodni g. dr. F. Duhač, odvetnik (dr. Lorber)
v Mariboru!
Na vest vzemsi Vašo odpoved od 1. okt. t. 1. Vam naznanjamo, da smo ustregši Vaši želji, izbrisali Vas iz slov. Matice od
1873.	1. dalje; ob enem Vas pa prosimo, da blagovolite (dr. Duhač) poravnati zaostala svoja doneska za 1871. in 1872. leto, toraj 4 eold.; Cdr. Lorber pa svoje doneske za 1868., 1869., 1870., 1871. in 1872.1. lOgold.), ker ste prejeli društvene knjige za obč lt-ti (za vseh 5 let).
Iz odbora Matice slov. v Ljubljani 2. okt. 1872.
Dr. E. II. Costa, predsednik.
Ant. Lčsar, odbornik.
Vsem novim udom so se knjige razposlale izvzemši nekterih ljubljanskih, ker mi ali niso znani, ali pa tudi nc vem, k]e stanujejo. — Vsi ti toraj, ki še niso prejeli knjig za leto 1872., naj blagovolijo ali sami priti ali pa koga poslati po nje.
Med 179 udi, ki jih je g. dr. Vošnjak za nove oglasil pred XXVI. odborovo skupščino, je pet starih udov, izmed kterin so nekteri s svojimi doneski na dolgu za prejšnja leta. Vsi ti se toraj niso z nova vpisali, ampak ta donesek se jim je vpisal za zadnje leto, za ktero so bili na dolgu; to se je tudi pismeno naznanilo gosp. dr. Vošnjaku.
Med volilnimi listi se je nušel en volilec (Jak. Vilar v Podobu pri Ložu), ki ni ud in tudi še ni bil naznanjen odboru; v začetku lista pa piše: „PošiIjam Vam 2 gold., da me vpišete v Matic«, ter volim tako-Ie: (slede imena)." Ker je bilo razglašeno, naj novi udjo denarje pošilj.ijo gosp. dr. Razlagu, zato sem bil te misli, da je tudi ta list z doneskom vred poslan bil g. dr. Razlagu; toraj se je ta prigodek pismeno naznanil g. dr. Razlagu. Toda niti od g. dr. Vošnjaka niti od g. dr. Razlaga nam do danes ni došel odgovor,
Matica je prejela 13 knjižic ali spisov pod tem-le naslovom: Fra Det Kongelige Norske Universitet i Cliristiania (De la part de 1’ Universitč ltoyale de Norvčge k Christiania) til d. Slavonischer Literatur-Verein zu Laibach.
Ved Universitefs Secretair.
Dobili smo od Moskovskega arheologičnega društva vabilo na tretjo razstavo starih spominkov, ki bode v Kievu 1874. 1* in od Moskovske univerziiete zapisek knjig, ki jih hrani o slavjanskih zadevah.
Na to predlaga L6sar, naj Matica stopi v zvezo z univerzi-teto v Kristianiji, z moskovsko univerziteto in z moskovskim arheo-logičnim občestvom. (Odbor pritrdi.)
Gosp. Lčsar poroča na dalje, da je dal ranjki g. dr. Lovro Toman Matici za njene ude napraviti diplomo. Pismo, s kterim je Matici daroval ploščo, na kteri je risana ta diploma, bilo je njegovo zadnje, vsaj slovensko, pisano v Rodaun-u 9. avgusta 18TO. leta. — Darovalno pismo je avtografovano na čelu Matičnega »Letopisa“ za 1870. leto pridjano dr. Lovro Tomanovi podobi.
Na to je Matičin odbor te diplome pri Fr. Kokeju na Du-naji dal natisniti 50U odtiskov; račun zanje je znašal 101 gold. 50 kr.
Ko je došla izgotovljena diploma, bilo je po časnikih naznanjeno, da je g. prvosednik diplomi nastavil nizko ceno po 50 kr., to zato, da se s kupilom plača račun za tisek in pisnino pi-savcu. Pisnino je g. prvosednik postavil na 20 kr., in če treba, plača so tudi viša. Naglo so se oglašali Matičarji, ki so želeli prelepe diplome, tako je bilo, kakor moje poročilo (glej poročilo o XXVI. odborovi skupščini 31. maja 1871. leta v Letopisu za 1871. 1* stran 22.) pripoveduje, do omenjenega dne prodanih diplom 300 odtiskov, častnim udom in društvom, s kterimi je Matica v zvezi, Pa zastonj poslanih 20 odtiskov.
Bilo je toraj do tistega dne prodanih, kakor pravi omenjeno poročilo, prav toliko, da se je Kokeju plačal račun s 101 gld. 50 kr., iu pisninn pisavcem 48 gold. 60 kr., skupaj 150 gold.
Skupilo od istega dne dalje — pravi poročilo — teklo bode
—	odvzemši pisnino — v Matično blagajnico.
Prodajanje diplom je gosp. predsednik uredil tako, da je nieni naročil pobirati po 50 kr. za vsak odtisek, plačevati pisnino, ostanek nabirati in ž njim pred vsem plačati račun Kokeju. Pi-8avci prvih 320 diplom so bili g. Filapič: ko on ni hotel več P'8ati jih, g. Kokalj, bivši asistent pri realki, in ko se je ta naveličal, naprosil sem bil realnega učenca K Go c k a; ti trijo so večidel spisali omenjeno število diplom in plačal 6em jim 48 gold. kr. pisnine.
Ker so se odšle diplome bolj posamne naročevale, in so vrh tega naročniki večidel želeli kmalu dobiti jih, nekteri so v Matični Pisarnici še cel6 čakali izgotovljenja, in ker menda nikdo ne more Zahtevati, da bi bil jaz za vsako posamno naročbo hodil iskat pi-
savca ter diplome po mestu prenašal sem ter tje, zato sem nekoliko poslednjih jez sam pisal.
Tako je bil sklenjen drugi račun, čegar čisti znesek je po tekel v Matično blagajnico za preteklo druStveno leto. Vslea tega računa bilo je za 49 gold. prodanih diplom 98, za ktere sem Matični blagajnici izročil 31 gold. 40 kr. (glej račun štev. 120 od 1. julija 1872. 1.) za pisnino in vozne liste pa plačal 17 gld. 60 kr., skupaj 49 gold.
Na tretji račun, sklenjen danes, sem prodal 12 odtiskov, za ktere jaz hranim še skupljene novce, kolikor mi jih je došlo (štirje namreč so še na dolgu).
Iz tega poročila sl. odbor toraj razvidi: a) da je po prvem računu bilo prodanih 320, po drugem 98, po današnjem 12, skupaj 430. Moralo bi toraj diplome biti odtiskov 70, hranim jih pa le 61, toraj jih manjka 9, in kje so ti? Spridili ali pomazali so se pri pisanji.
Konec svojega sedemletnega poslovanja kot Matični tajnik toraj prosim:	Naj slavni odbor d& na tanko prevdariti to sporo-
čilo in pregledati zapiske v prodanih diplomah ter mi rešiti račun in poročilo".
Dr. Costa predlaga, da se Lesarjevo poročilo o diplomah iz roči prihodnjemu pregledovalcu društvenih računov, kteri naj poroča v prihodnji seji o njem. (Se sprejme.)
Dr. Ulaga bere pismo izročeno mu po dr. liazlagu, v kte-rem učitelj Boštjančič na Vranskem 24. septembra prosi nektere matične knjige po kolikor mogoče znižani ceni. — Po daljši debati, ktere so se vdeležili Costa, Pleteršnik, Blci\veis, Ulaga, Vončina, Šolar in Lesar, sprejme se naposled Lesarjev predlog, da se mu dad6 knjige kakor bukvarjem za 25°/,, ceneje.
Ker se o sporočilu nikdo več nc oglasi za besedo, bere dr. Costa dve noticiji iz „Slov. Nar.", v kterih se krivo poroča o Lčsarji, kar se tiče vpisovanja novih udov in prodajanja Matične diplome. (dej „Slov. Nar." štev. 120. in 123.) Dr. Costa pravi, da je vse to grda laž in da naj sl. odbor opraviči L6sarja in izreče, da ni res, kar je pisal „Šlov. Nar." v omenjenih dveh sestavkih. L6sar pravi, da mu je žal, da se prva stvar „o vpisovanji novih udov" danes v odboru obravnava, ker bi se bila lahko rešila po drugi poti in sicer vsled pisma, pisanega g. dr. Zupancu, glasečega se tako le:	„Ljubi	prijatel! — Take hvale za sedem-
letno pomoč pri blagajniškem poslu jaz nikakor ne zaslužim, zato Te, dragi moj, lepo prosim, potegni se za svojo čast ali vsaj blagovoli preklicati laži, ki jih je, kakor bc mi pripoveduje, o meni med svet zopet nesel „Slov. Narod", in s kterimi si Ti v dotiki ali zvezi, v kakoršni koli že bodi. Prepričan, da mi ne odrečeš opravičene prošnje, kličem Ti na zdravje! V Ljubljani 19. okt. 1872.
1." — Jako mi je žal, da mi g. dr. Zupanec ni skazal te ljubavi.
Dr. Zupanec podpira predlog dr. Costov, da se odbor slovenske Matice potegne za čast Lčsarja.
Po živahni debati o tej stvari, ktere so se vdeležili dr. Vončina, Šolar, Bleiweis in Svetcc, sklenilo so je enoglasno, da se priobči p< jasnilo o tej zadevi, in da se izvršitev tega sklepa izroči predsedniku.
Svetec reče, naj se to zgodi, toda stori brez osebnih napadov.
Potem se prestopi k volitvam.
Dosedanji predsednik dr. Costa prosi, da se naj voli zdaj drugi prvosednik, on odstopi od prvosedništva, ker ima zarad tega trpeti toliko javnih napadov in psovk; ker se tako grdo in nesramno pile o njem, naj sc toraj voli za prvosednika sposobnejši mož od njega, ker to bo tudi gotovo na korist Matici, kajti on je v vseh reččh odločen in prav ta lastnost mu dela toliko nasprotnikov.
Dr. Bleiweis pravi blizo tako le: Predno gremo k volitvi, stavim predlog, naj se sl. odbor zahvali dosedanjemu prvosedniku za njegovo nevtrudljivo delovanje, ktero mu mora vsak nepristransk človek priznati. Gosp. dr. Costa ni bil le prvosednik sl. Matice, ampak on je bil tudi med delalci eden prvin. Zgodovina slovenske Matice nam kaže, da je on pri začetku Matice najbolj deloval, da se je Matica na trdne in krepke noge postavila. Dr. Costa ni bil le prvosednik, ampak tudi večletni vrednik Matičnih „Letopisov“. Tako delo je pa gotovo silno težavno. Ki bil pa tudi samo vrednik, temveč tudi pisatelj; njemu se imamo zahvaliti, da imamo Slovenci bibliografijo slovenskih knjig, zadnja leta izišlih. On tedaj zasluži odborovo živo zahvalo. Zatoraj predlagam, sl. odbor naj izreče zahvalo dr. Costu za njegovo veliko delavnost, s ktero se že več let žrtvuje slovenski Matici. Ta zahvala bi se najbolj pristojala gosp. prvosedniku, ako bi odbor „per aeclamationem“ zopet volil dr. Costo za svojega predsednika. Al ker jaz nočem nobenega odbornika terorizirati, zato stavim le predlog, naj sl. odbor izreče zahvalo dr. Costi in volitev naj se potem vrši po listkih."
Dr. Costa pravi, da on tega predloga o zahvali ne more dati na glasovanje.
Dr. Vončina pravi, da on kot podpredsednik stavi ta predlog na glasovanje, ker ga predsednik ne moro sam staviti. (Se soglasno sprejme.) Odborniki izrečejo g. dr. C"Stu svojo zahvalo s tem, da se vzdignejo in mu izrečejo: „živijo!“ Dr. Costa se zahvali.
(Volitev na listke se vrši.)
Oddanih je bilo 20 listkov. Skrutiranje se izroči Svetcu in Lesarju. Dr. Costa dobi 17, dr. Razlag 1, dr. Vončina 1, prof. Solar 1 glas.
Dr. Costa po tem takem za predsednika izvoljen, prosi, da se mu dopusti pomislek do konca seje, da potem povč, ali prevzame predsedništvo ali ne.
Pri volitvi dveh namestnikov je bilo oddanih 20 listkov. Dr.
Vončina dobi 19, Kozler 11, Razlag 3, Šolar 6 glasov. Prva dva sta toraj izvoljena za namestnika predsednikova.
Dr. Costa nasvetuje, naj se za blagajnika naprosi zopet g. dr. Zupanec.
Dr. Zupanec prosi, da bi njega ne volili in nasvetuje g. Iv. Vilharja.
Na to predlaga Lčsar, naj se dr. Zupanec voli per „acla-mationem.“ To se zgodi.
Dr. Zupanec pravi, da nikakor ne prevzame zarad mnogih opravil te volitve in predlaga, naj se Iv. Vilhar voli „per accla-mationem.“ — To se tudi zgodi. Ivan Vilhar prevzame ta posel.
Za pregledovalca društvenih računov se „per acclamationem“ izvoli dr. Zupanec; za ključarja se izvolita dr. Strbenec in Fr. Sovan.
V gospodarski odsek so voljeni Iv. Vilhar, Fr. Sovan in dr. Zupanec.
V odsek za izdavanje knjig so voljeni dosedanji udje dr. Bleiweis, Costa, Lčsar, Marn, Pleteršnik, Šolar, Vavrft, Žakelj, Tušek, dr. Razlag, dr. Krek in Trstenjak; k tem se še privzameta dr. Strbenec in Tomšič.
V odsek za narodno slovstveno blago so izvoljeni vsi dosedanji udje: Marn, Svetec, Šolar, dr. Krek, Trstenjak, Praprotnik, Pleteršnik in Žakelj.
Prof. Marn poroča, da je pooblaščen od gosp. Zupana, kateheta v Kranji, da izreče, naj bi Matica slovstveno zapuščino Sim. Jenkovo izročila bratu ranjcega pesnika ali pa vsaj kmalu rešila to stvar.
Dr. Costa pravi, da se bo odseku (dr. Krek, Trstenjak, Šolar) pisalo, naj reši to zadevo. (Odbor pritrdi). Po predlogu prof. Marna se sklene, Jenkovo zapuščino izročiti dstim, ki so jo Matici dali, in jim nasvetovati, da jo prepuste bratu Sim. Jenkota.
Predno se začne obravnava o tajnikovi službi, bere dr. C" s ta §. 37. opravilnega reda in vpraša: ali hoče kdo izmed odbornikov v smislu tega §. prevzeti ta posel.
Nihče se ne oglasi za tajniška in zapisnikarska opravila; le g. V a vrh pravi, da prevzame knjižničarska opravila tudi za naprej brezplačno.
Dr. Costa predlaga, da se za lanskih in letošnjih 50 gnid., kterih prof Vavrft ne vzame, sme privzeti pisar ali kak pomagač za popolno vredenje knjižnice in za pisanje imenika knjig. (Odbor pritrdi.)
Potem predlaga dr. Costa, naj se Lčsar naprosi, da zopet prevzame službo tajnika in zapisnikarja po §§. 35. in 37. opravilnega reda, vsled kterega zadnjega tiskarska korektura ni njegova dolžnost.
Dr. Vončina se ne čudi, da se noben odbornik ne oglasi za tajnikovo službo, ktera daje toliko opravila; on je sicer v 25.
od borovi skupščini po viharnih obravnavah predlagal, naj se razpiše tajnikova služba in odsek voli, ki ima nasvetovati, pod kte-rimi pogoji naj se razpiše. V ta odsek so bili voljeni dr. Costa, dr. Razlag in Vončina. Al zdaj previdi, da je bil njegov predlog nepremišljen, zato je zdaj po resnem prevdarku druzega mnenja ter goreče podpira dr. Costov predlog in upa, ako je le mogoče, da se L6sar vda in prevzame zopet ta posel.
Gosp. Marn podpira Costov predlog in se obrača do Lesarja s prošnjo, naj bi vsaj Se za to leto prevzel omenjeni posel.
Dr. Costov predlog se dd na glasovanje, ki mu odbor tudi enoglasno pritrdi.
A. Lčsar vpraša: „ali odbor in vsak odbornik sam za-se res misli, da mu je po vsem tem, kar je bilo, mogoče prevzeti tajništvo ?“ Na to pravi dr. Vončina, naj Ldsar pov6, ali mu je nemogoče?
Dr. Costa pravi, da dobro razume, kaj ima v mislih L6sar z omenjenim vprašanjem, a vendar se nadja, da soglasni prošnji mnogozbranega odbora se več ne bode ustavljal.
Na to Lesar: „S težkim srcem rečem, da se udam soglasni odborovi za-me tako častni prošnji4'.
Odbor z veseljem sprejme Lesarjevo pritrditev.
Gosp. dr. Costa povzame besedo, rekoč: „Zdaj tudi jaz izrekam, da prevzamem izvolitev da Matičnega prvosednika". (Odbor mu zakliče „slava!“)
Za posamezne nasvete se nobeden odbornikov ne oglasi.
Konečno se bere še poročilo o pregledu, presoji in potrdbi odborovega računa za čas od 1. julija 1871. 1. do konca junija 1872. 1. — Glasi se tako-le:
„Veleslavni odbor slovenske Matice! V občnem zboru slovenske Matice dne 26. septembra t. 1. sva bila podpisana zraven g. Hugona Hohna izvoljena, da skupno pregledamo, presodimo in potrdimo odborov račun vsled §. 9. Matičnih pravil.
Ker je bil g. Mugon Hohn po uradnih opravilih zadržan se udeležiti skupnega pregleda računa, tedaj sva se podpisana sama lotila tega dela dne 14. oktobra t. 1. popoldne ob štirih v matičini sobi, ter ga tudi do pol 7. ure zvečer istega dne konečno izvršila.
Račun za čas od 1. julija 1871. 1. do konca junija 1872. 1. sva v redu našla, vendar sva primorana sledeče opazke narediti:
1. K št. 4 dohodek. Pri računih o prodanih kuponih v srebru manjka dotični istodnevni dunajski borzni'kurzni list. (Odbor o tej točki stopi na dnevni red.)
2. K opombi: ,,Vrh tega ima Matica": a) ostalih knjig najmanj za 2000 gold. — Tukaj ne zadostuje aproksimativni znesek, temveč treba je natančnega vže prejšnja leta urgiranegain-ventara, kakor ga imajo druga manj važna društva nego je Matica.
Enako je tudi potreben razvid zaostalih letnih doneskov družabnikov po letih razdeljen in oni ustanovnih členov slovenske Matice.
Letopis 1872 in 1873.	4
Želeti bi bilo, da se od strani blagajništva veči pozornost obrača na iztirjatev zaostalih letnih doneskov, kteri so tukaj z „ naj manj" 2000 gold. navedeni. Tukaj je potreben sklep slavnega odbora, da oni, ki za več let svoje doneske dolgujejo slovenski Matici, ne dobe niti knjig niti imajo volilno pravico; ta sklep je gledč zadnje žive agitacije pri volitvah v matični odbor gotovo na vse strani opravičen.
O tej točki g. dr. Costa omeni, da temu nasvetu odbor po pravilih ne more pritrditi, ker nima te pravice; toda odboru drugo pravico daje §. 3. Mat pravil, vsled kterega sme izbrisati take ude; toraj predlaga, naj se po časnikih proglasi, naj vsak Matičar do konec leta plača vse zaostale letne doneske in potem donesek za 1878. leto do konec meseca junija; kdor na ta proglas ne zadosti svoji dolžnosti, naj se izbrise.
3. K opombi: »Potrošiti se sme" morava svoje začudenje izraziti, da je slavni odbor kljubu jasnemu §. 16. in 18. pravil se dotaknil glavnice, ter potrošil znesek .... 9930 fl. 68 kr. mesto na razpolaganje imajočega zneska . . . 5395 ,, 21 „
tedaj za...................*.............................. 4535	fl. 47 kr.
več nego je smel.
Tukaj mora slavni odbor pač strogo na to paziti, da matični glavnici gotovo dojde o svojem času imenovani preveč potrošeni znesek.
Lčsar opomni, da je ravno to v poročilu zaVIll. občni zbor izrekel sam odbor.
4. Kot formalni pogrešek morava opomniti, da v natisnjenem računu manjka kot prehajalni strošek srečkami obveznica za 1000 gold. in kot reelni dohodek na novo kupljena obveznica v enakem znesku. —, O tej točki odbor preide na dnevni red.
5. Opomina vredno je pa tudi, da je v novčni dnevni knjigi končan račun z 10. avgustom, ko so vendar glasi natisnjen račun od 1. julija 1871. leta do konec junija 1872. leta in da je tedaj na ta način znamenita svota dohodkov odtegnjena IX. društvenemu letu.
6. K št. 4. stroški je opomniti, da je pri srečkanili obveznicah strogo na njih zapadni rok paziti, ter da je treba o pranem času novo obveznico naročili (v tem slučaji pred 1. novembrom 1871. L), da slovenska Matica ne trpi po nepotrebnem izgube na obrestih, ktere mora po zakasnjenji povrniti menjičarju (v tem slučaji 3 gold.)
7. K št. 5. „stroški uprave" je potrebno detail postaviti kot podrubrike z dotičnimi zneski, kajti svota 1019 gold. 15 kr. je znamenita in utegne marsikterega matičarja zanimati, koliko se je potročilo za vsako posainesno podrubriko posebej.
Tokaj je tudi opomniti, da razen neznatnega zneska 144 gld. 50 kr. je ostali znesek 875 gold. nedokumentiran, kar nikakor ni pravilno.
Za tako imenovano male stroške tudi prilog manjka in nasvetujeva, da se dokumentirajo vprihodnjič z dotičnimi saldiranimi računi.
Lčsar opomni, da so te priloge kakor tudi knjižnica, v ktero se vpisujejo, ležala na mizi, pa jih gospoda pregledovalca nista bila zapazila.
Sploh je pri stroških tirjatev upravičeno, da se kolikor mogoče dokumentirajo, ter da imajo posamezne priloge „vidi“ gosp.
Srvosednika ali pak podpredsednika, ako pa to vselej ni mogoče, a gosp. prvosednik svoj vidi v denarno knjigo na dotičnem mestu vpiše.
Konečno imava še opomniti, da naj se priloge za pretečeno
Vlil.
društveno leto vničijo ali pak vsaj tako prebijejo, da niso za nobeno rabo več.
To so tedaj najine vestno navedene opazke k računu slovenske Matice za čas od 1. julija 1871. leta do konec junija 1872. leta, ktere predlagava sl. odboru v prevdarek in deloma v ravnilo za prihodnje IX. društveno leto.
V	Ljubljani dne 16. vinotoka 1872.
Z največim spoštovanjem
Dragotin Žagar.	Andrej Kremžar.
(Vsi nasveti, za kterimi ni nobene opombe o odhorovem obravnavanji, so se vzeli na znanje za prihodnja leta.)
Dr. Bleiweis predlaga, naj se gosp. pregledovalcema Ža garju in Kremžarju izreče zalivala za tako temeljiti pretres od-borovega računa. (Se sprejme.)
Dr. Ulaga iz Maribora predlaga, naj bi Matica na vsestransko željo nekterih manj izobraženih Slovencev izdala majhno knjižico s podobami najnavadniših rastlin za bolj prosto ljudstvo. On tudi priporoča izvedenca gosp. Murmana za to delo. Odbor sklene, da se ta stvar izroči odseku za izdavanje knjig.
Seja je končana ob 3/48. uri zvečer.
— G38&— —
XXVIII.	od borova skupščina
17. julija 1872.
Vrsta razgovorov:
Prebere in potrdi se XXVII. odb. seje zapisnik. Poročilo o odborovem delovanji od XXVII. odbor. seje.
3.	Odsekovo poročilo o Zalokarjevih knjigah.
4. Dr. Zupančevo poročilo o Lesarjevem računu prodanih diplom.
6.	Odsekovo poročilo o dr. Tomanovih pesmih, Se nenatisnjenili.
6.	O vspehu, ki ga je imelo tirjanje Matič, doneskov zaostalih za	prejš-
nja leta, in nasveti, kteri naj se izbrišejo.
7.	Prebereta se račun za dobo od 1. jul. 1872. do 1. jul. 1873. 1. in
poročilo o odbor, delovanji od 26. sept. 1872. 1., ki ju	odbor
podi IX. občnemu zboru.
8.	Naavetje posameznih odbornikov.
Gosp. dr. E. H. Costa prične sejo 4*/,, ure popoldne, ko so se bili sešli naslednji odborniki: gospodje dr. J. Bleiweis, Fr. Kandrnal, A. Ldsar, J. Marn, Pleteršnik, dr. Poklukar, dr. Razlag, Fr. Sovan, Iv. Šolar, Iv. Tomšič, Vavru, Vilhar, dr. Vončina in Mir. Žakelj, ter najprej naznani odboru, da je Matičin zastopnik pri Jungnianovi svečanosti bil matičar g. inženir Jan. Pribil, kteremu se je dalo poverjenilno pismo; vrh tega se je isti dan iz odbora odposlal tudi poseben telegraf, pozdrav; — potem objavi, da je g. 15. Picot tajniku poslal mnogo francoskih knjig, da se razdele med Slovence; odsek, ki se je kmalu potem sešel, je sklenil, te in druge knjige, ki po tej poti še dojdejo, večidel dati v dar bogoslovskim, gimnazijskim in realnim knjižnicam, da jih more brati mnogo dijakov tudi prihodnjih časov. Tako se je tudi letos zgodilo. Prošnji g. Marnovi, naj bi se v prihodnje obdarila tudi knjižnica Alojzijeviška, predsednik obljubi vstreči.
1. Zapisnik XXVII. odborove seje se potrdi.
2. Tajnik prof. Lčsar o Matičnem delovanji od poslednje odborove skupščine poroča tako le:
Od poslednje odborove skupščine so jako marljivo pristopali k Matici. Oglasilo se jih je 162, med temi sta med ustanovnike izmed letnikov z nevšteto jima dosedaj plačano letnino prestopivša gg. Drag. Žagar in Fr. Kastelec in še štirje novi ustanov -niki, in sicer: g. dr. J. Gogala, gospica Fani Blaznik, g. Alojzij Domicelj in g. Jurij Česnik.
Moj nasvet se glasi: Naj sl. odbor vse naznanjene mu sprejme med Matične ude. (Odbor odobri nasvet.)
Glavne knjige zadnja številka je danes 2710.
Pri dopolnilni volitvi novih odbornikov bode treba ozir imeti ne le na odbornika, ki je odmrl, blagi baron Anton Zois, ampak tudi na g. Trstenjaka, ki se je odpovedal odborništva.
—	Predsednik dr. Costa predlaga: naj g, Trstenjaku sl. odbor pismeno zahvalo izreče, ne le za njegovo marljivo delovanje v
odboru, ampak tudi sploh za vso zlasti pisateljsko podporo. (Odbor soglasno pritrdi.)
Mnogo poverjenikov smo v teku tega časa spremenili, ne le Matici — kakor se nadjamo — ampak tudi poverjenikom in udom sploh ^ na korist ali olajšatev. Zlasti dvoje tožbe so dohajale pi-sarnici v tem oziru. Eni so pritoževali se, da je poverjeništvo preobširno, toraj posel prevelik in presilen, eni, da jim dela stroške, ki jim jih nihče ne povrne. Prvim se je posel zlajšal tako , da ®e je postavilo več poverjenikov, na priliko, za Radoliško in Mariborsko dekanijo po štirje. Ozir druzih se je odpisovalo, da si poverjenik, če mu nekteri društveniki ne povrnejo stroškov, sme sam plačati stroške iz Matičnih doneskov. Društvenikom in društvu je gotovo na korist in olajšavo pri delu, ako ima marljive poverjenike na ugodnih krajih ; zato nam vstreže vsak dober svfet ali pa ponudba, naj pride od koder koli.
Matičarji za 1872. in 1873. leta dob6 „Letopis“, ki ima tudi naslovu te dve številki, slej se mu tiska 16. pola.
Samo za 1873. leto:
a) „Slovanski narodopisf‘ I. del, tiska se mu 7. p61a in risa zemljovid narodopisni;
b) četrti snopič slov. at lan ta: Nemčijo, Turčijo in Italijo, k' je skoro že dovršen.
Kedaj se razpošljejo, ni mi danes moč povedati, ker smo odvisni od tiskarnice.
Ker imamo več udov — ako jih premnogo na tihem ne odstopi kakor je tiskanih zemljovidov, in novi udje večidel žel6 'Daeti ves atlant, zato bode treba zlasti nokterim snopičem preskrbeti drug natis, ki bode vsled Kokejevega dopisa od 26. j&nuarija 1875. stal ravno toliko ko prvi, ako naročimo po 500 Premerkov vsake karte, razume se samo po sebi, da se odšteje vreznina in kamen, ki sta že last Matičina. — Naj sl. odbor ta Posel izroči posebnemu odseku treh odbornikov, da to stvar Prevdarijo, in če najdejo vtemeljeno, o pravem času preskrb6 drugi natis vsaj 3. snopiču. Odsek voliti pa nasvetujem zato, ker 86 dad6 navesti tudi razlogi, češ, z drugim natisom atlantovim čakajmo, da bodemo popolnega imeli v prvem natisu. (Nasvet ®°glasno sprejet in v odsek so izvoljeni: gospodje Pleteršnik, Ža-*elj in dr. Poklukar.)
O Marton Tomaškovich-evem volilu v Ogerskem Tyr-®avem imam poročati, da smo izvrševalcu tega testamenta g. Jur. Giotti v smislu zadnjega odborovega sklepa pisali dve priporočeni pismi in sioer 20. sept. in 14. decembra 1872. leta, in ker se nam Je mogoče zdelo, da se pismi ne bi bili oddali, poslali smo 10. fe-ruarija 1873. leta za njimi še postno uradno vprašalno pismo, priča, da je zadnje pismo v roko prišlo g. Slotti, ki pa v svoji Priljudnosti — ne rečem — dolžnosti, ne besedice ne dA odgovora. — Naj 8i, odbor kaj zdatnega svetuje, da izvemo, pri čem
da smo s sodnijskim oznanilom 8. aprila 1872. leta. — Dr. Poklu kar nasvetuje: naj so predsedništvo obrne do dotične sodnije. (Odbor pritrdi.)
Meseca januarija t. 1. pa smo prejeli vest, da je g. Kavčič, trgovec, 1872. 1. umrl v Sežani in Matici zapustil 100 gold.; storilo se je vse, da dobimo volilo; toda gosp. blagajnik ga vendar se nima v svojem dnevniku zapisanega.
Izmed drugih važnejših opravil in dopisov navaja tajnikovo porodilo še sledeče:
Sim. Jenkova zapuščina se je 28. novembra leta nazaj poslala gosp. Tomažu Zupanu v Kranj po sklepu odborovem v 27. skupščini.
Pogodba, sklenjena z Giontinijem o prodaji lastine 1. dela telovadbe od 1. marca 1871., štev. 49., je prišla ob veljavo zato, ker je rajni Blaznik dal podobe zbrusiti s kamenov, toraj Giontini ne more dobiti podob, narisanih na kamen, kakor bi jih bil imel dobiti po pogodbi. — Se ve da je g. Giontini tega nekoliko sam kriv, ker je cel6 predolgo čakal z natisom.
Nekoliko šolskih knjig bilo je podarjenih; tri take prošnje so še nerešene ter čakajo izreka odborovega.
Prav z veseljem smo ustregli prošnji Celovških gimnaz. dijakov, kterih prošnjo je podpiral gosp. prof. pl. Kleinmayer —
Srvi takov glas iz Koroškega. Prav tako smo tudi srčno radi v ar poslali nekoliko knjig Celjskim gimnaz. dijakom, kterih se je na spodbudo gosp. prof. Fr. Orešeca mnogo vpisalo v Matico,
— in s tremi šolskimi knjigami vsako po o iztisov ubogim učencem Ljutomerske niže realke. Naj iz razjasnilnega dotičnega dopisa slavn. odboru objavim to le, ker je gotovo zanimivo vedeti. „Učitelj Ljutomerske niže realke plačuje se iz neke ustanove (nam. dr. Gottweissa). Ta je pa v svoji oporoki določil, da mora biti poduk na tej šoli v nemškem in slovenskem jeziku. Za to določbo pa Slovenci in učitelj realke do lanskega leta nismo vedeli, kajti testament pokojnega Gottweissa imela je slovenščini neprijazna srenja v rokah. Na podlagi omenjene oporoke je pa tukajšnji učitelj realke — rodom Čeh — pripravljen prednašati nektero predmete tudi v slovenskem jeziku".
Rešila čakajo še prošnje: a) farne bukvarnice v Zatičini, b) učiteljske knjižnice ljubi j. okraja, c) bralnega društva v Dobu. Naj Blavni odbor izreče, ali se jim ustreže ali ne V (Odbor pritrdi).
Predsednik dr. Costa bere izročeno mu prošnjo društva „Narodne šole", a) ali za podaritev nokterih knjig ali b) vsaj prepustiti jej knjige po ceni taki, po kteri se oddajajo bukvarjem.
— Obravnave o tej prošnji se je udeležilo mnogo odbornikov in po dr. J. BI e iweisovem nasvetu se je sklenilo, društvo kolikor se d& v prvem, in popolnoma v drugem obziru ustreči, priča-
kovaje, da bodo omenjeno društvo učitelje vabilo k pristopu k Matici.
Zanimivo utegne komu biti vest, da vojno ministerstvo s e v e r n o-Amerikanskih držav je tudi nam poslalo 3 izkaze in 3 karte o obnebnih razmerah v Washingtonu 16. oktobra 1872. 1.
Gosp. dr. vitez Miklošiču, ki ga je zadnji občni zbor izvolil za častnega uda, poslala seje krasno pisana diploma; — odgovora o prejemu še nismo sprejeli.
„Hrvatski pedag. književni sbor“ v Zagrebu nam naznanja svoj sklep, „da če od svoje naklade vsem jugoslov. učiteljištem, kterih je 10, poslati po jedan iztisek s tem namjerom, da se kao dar uruči onemu pripravniku zadnje godine, koji z najboljim uspjehom svoje nauke završio bude“ — ter nagovarja tudi Matico našo, da bi isto tako sklenila. — Ker se ta čin vjema z Matičnim namenom, zato nasvetujem: naj sl. odbor izreče, da hoče prav tako ravnati. (Odbor pritrdi).
Tri želje so bile izgovorjene pri Vlil. občnem zboru, in sicer:
a)	o prenaredbi in dopolnitvi opravilnega reda, kar se tiče tajništva; b) zarad izdaje šolskih knjig; in e) izdaji popularne knjige o najnavadniših domačih rastlinah. — O prvih dveh še odbor,
o	tretji pa odsek za izdavanje knjig, kteremu je bila izročena pri občnem zboru , ni sklepal, morda sl. odbor danes ktero reče ali kaj ukrene? — O dveh prvih točkah se vname precej obširna obravnava, ktere so se udeležili mnogi odborniki, da-si tudi je bil gosp. dr. Costa opomnil, da nobeno teh vprašanj prav za prav ni namenjeno za rešitev ali obravnavanje danes, sicer bi bila vsaka stvar posebno številko dobila v dnevnem redu, ker je vsaka dosti važna sama za-so; — ampak zdi se mu, da je tajnik te željo navdl le zarad tega, da jih, ker ho iz občnega zbora in še nerešene, ne izpustimo iz oči> ampak da se jih, če pride potreba, takrat po-primemo. — Prva želja — nadaljuje - je cel6 nepotrebna, ker ustanovljeni naš opravilni red o tajništvu popolnoma zadostuje; drugi želji ustreže prihodnji deželni zbor, ako sprejme dotični nasvet deželnega odbora; tretja naj se izroči odseku za izdavanje knjig. Morda pa vendar kdo želi govoriti ali kaj predlagati?
Ker nekterih odbornikov ni bilo pri občnem zboru in je tudi onim, ki so bili, obravnava o tajništvu zginila iz spomina, zato g. dr. Costa rad ustreže razodeti želji , da se prebere g. dr. Razlagov nasvet. To storivši g. dr. Costa želi., da bi kdo storil kakov predlog.
Gosp. dr. Bleiweis:	Meni se ne zdi nikakorštia potreba
spreminjati §§. opravilnega reda. Odboru je znano, tla se odsI6 za korekture ni nič plačevalo ; v Matičine sobe bodo Matičarji ravno tako malo hodili brat, ako plačani tajnik sedi v njih, kakor sle; vsaj knjige vsak lahko dobi na dom; —.meni se zd^ , da drago
Elačani tajnik kajti tak se je nasvetoval nima še dosti posla, er mu ne bode dolžnost spisovati knjig za Mat'CO; zato nasve.
tujem: naj sl. odbor izreče, da ne vidi potrebe spreminjati §§. opravilnega reda o tajništvu v smislu dr. J. Razlagovem.
Gosp. Iv. Vilhar: naj sl. odbor pomisli, da Matici vedno prihajajo denarji; slaba plača rada zapelje v skušnjavo in denar spravi v nevarnost. Za dobro plačanega tajnika pa ima Matica Se premalo denarja in dela.
Gosp. PleterSnik: Naj se voli odsek, da to stvar še prev-darja in v prihodnji skupščini, ki naj se skliče pred občnim zborom — stavi nasvet.
Gosp. Marn izreče željo, naj g. Ldsar še ostane tajnik.
Ker se nikdo več ne udeležuje obravnave, g. predsednik na glasovanje d& a) g. Pleteršnikov nasvet, ki ni dobil pravilne večine glasov, m b) dr. Bleiweisov predlog, ki mu pritrdi velika večina. —
Izmed Zalokarjevih knjig je odsek, ki mu je bil dan nalog, da sestavi imenik in stori nasvete, ati so vknjižiti v Matično knjižnico, ali komu ali kam podariti ali prodati,
a) nektere določil, da ostanejo Matici in se v prihodnjem poročilu naved6;
b) nektere, da se podari ubogim bogoslovcem ;
c) nektere, da se oddade bogoslovski ali gimnaz. knjižnici;
d) nektere zlasti homopatično prodati;
e) pri nekterih sam vpraša, kam bi se oddale?
f) Pri rokopisih ne določi nič in
g) časopisov ni vredil. — Odbor je nasvete malo spremenil vprašanjem odgovoril, prodaji pritrdil in zastran nevredjenih časnikov odločil, da se tako prodadd, ker odbornikom ni naloga, časnike mnogih let v red devati po številkah.
Gosp. dr. Jernej Zupanec, kteremu je bila zadnja odbo-rova skupščina dala nalog, Lesarjevo poročilo z računom in za piski vred o prodanih Matič, diplomah prevdariti in svoje mnenje ali razsodbo izreči o omenjenih in izročenih mu spisih, 20. no vembra 1872.1. št. 190 poroča tako-le: „Jaz potrjujem, da sem vse dotične zapisnike pregledal in da je položeni L6sarjov račun o prodanih diplomah v popolnem redu." — Naj to poročilo slavni odbor vzame na vednost, in s tem bodi službeno zavrnjeno obrekovanje, če je kdo izmed odbornikov verjel lažnjivcu; — matičarji in drugi, ki so sumnjičenje v nezvestem gospodarjenji, kje kaj brali ali slišali ter bodo brali poročilo o tej seji, pa naj zved6, da je bilo golo obrekovanje, ki se je lani v nekem časniku trosilo
o	tej stvari. Menda bode to vendar zadnja beseda o tem predmetu. Dolgo sem sicer čakal zagovora in opravičenja, a dočakal sem ga vendar.
5.	L6sar prebere naj pred naslednje poročilo pregledovalcev Tomanovih še nenatisnjenih pesmi:
Takih pesmi, ktere bi se smele nepopravljene dati v natis, po mojem mnenji skoro v celem rokopisu najti ni. Take,
kakor so zdaj, bi imenu Tomanovemu bolj škodile, kakor pa pri-pomagale k njegovemu oslavljenju. Izmed alegoričnih pesmi (I. zvezek) se pa bode večina dala s potrebnimi večimi ali manjšimi popravami tako prenarediti, da bodo za natis. Manj je v drugem zvezku dobrega blaga; vendar se bode tudi tu nekaj dalo izbrati Vsakakor pa bi se jih na celo knjigo vendar le premalo dalo nabrati. Zato predlagam: naj se izroči rokopis kteremu pisatelju, naj izbere in popravi po svojem okusu, kolikor more pesmic, njim naj dodd obširen popis življenja pesnikovega in morda tudi še njegove govore, kolikor se jih je ohranilo. To vse skupaj bi dalo lepo, oširno knjigo.
V Ljubljani 2. maja 1873.
i	M.	Pleteršnik.
Vjemam se z razsodbo in nasvetom g. prof. Pleteršnikovim;
—	posebej pa še dostavljam tole:	Naj se pesmi popravijo, koli-
kor mogoče, v duhu Tomanovem ter v primeri slovnični obliki vredijo. Izpustijo naj se tudi vse bolj osebne in posebno take pesmi, v katerih se ena in ista stvar ponavlja.
A. Praprotnik.
I	jaz se strinjam z gg. tovaršema. Treba je a) da se pesmi pošteno prepišejo, b) umetno vravnajo (v duhu Tomanove poezije) m slovnično popravijo (f. polen m. poln; borštček; perica; en se v druziga; ne zadostuje; vtopuje; valobita; padečih; pobeseča perja; nanjga; solncov; žegen etc. etc.); c) dodd naj se jim Tomanovo žit je in bitje v slovstvu slovenskem. V ta namen bi nasvetoval, naj se 1) naprosita gg. .Josip in Franjo Cimperman, da po danih vodilih vredita Tomanove reči (o šolskih počitnicah se utegne zgoditi), in 2) naj Matica spravi jih na svetlobo v obliki njegovih „Grlasi domorodnih" v pospeh slovenskega slovstva ter na slavo vrlemu Tomanu.
V Ljubljani 3. maja 1873.
Josip Marn.
Obravnave o teh treh predlogih se je vdeležilo mnogo odbornikov ter konečno po dr. Bleiweis-ovem predlogu sklenilo:
a) „Naj se rokopis izroči gosp. Andr. Praprotniku , dr. Tomanovemu prijatlu od otročjih let, da izbere in kar se dd v Tomanovem duhu, vredi pesmi in k njim privzame nektere iz „domorodnih glasov", tako, da bodemo imeli res dr. Tomanove pesmi,
b) naj g. vredovalec kar se dd natančni životopis Tomanov sestavi, da se pridene pesmim, in
c) zbere in posloveni najznamenitnejše dr. Tomanove govore v deželnih in državnih zborih".
Vsled odborovega sklepa pri zadnji skupščini se je pričelo
trudapolno in neprijetno tajnikovo	delo, ki mu	je bilo	naloženo
ozir tir j an j a	zaostalih Matičnih doneskov.
Razposlalo se je pod 8. decembrom 1872. lota deloma naravnost, deloma po poverjenikih 445 opominjalnih pisem 7, na slednjim sklepom:
„ Vljudno Vas toraj z ozirom na odborov sklep, da se zbrišejo oni, ki zaostalih doneskov ne plačajo do konca tekočega leta, prosimo, da do 31. januarija 1873. leta Matici s poštno nakaznico pošljete omenjeni znesek, ali ga pa gosp. poverjeniku oddaste; — v prihodnje pa	vsako leto vsaj do	30. junija	plačate	donesek,
da tudi Matica	more redno izdajati	in plačavati knjige".
Vspeb ali nasledek teh 445 pisem je bil jako različen. Naj navedem slav. odboru nekoliko tacih razlik:
1. Večina tirjanih društvenikov so zahvalivši se za spomin plačali zaostalino, zlasti iz vrste letnikov.
Ustanovnine je — povrh šteto — na dolgu še blizo 1000 gold. in to primeroma največ iz Trsta.
2. Nekteri društveniki so molči radi plačali dolg.
3.	Nekteri so bili z opominom	razžaljeni tako, da so sicer
—	se ve	da neradi — plačali dolg,	a tudi dali izbrisati	Be iz
Matice.
4.	Dobil se je še cel6, ki ni	nič hotel plačati in	je bil
tako	predrzen, da	mi	je Bkoro vse	prejete knjige nazaj poslal;
eden je za one knjige, ki si jih je pridržal, zahteval račun; ta se mu je poslal, a dotičnega zneska 7 gold. 60 kr. do danes le še ni v blagajoico.
5.	Našli so se, ki so tajili, da	so prejemali Matične	knjige
za	vsa leta, ali rekli, da niso dolžni	za toliko let, kakor	so bili
tirjani, toraj upravništvo dolžili nereda ali cel6 nepoštenosti; bilo je treba, mnogo razjasnovalnih in dokazovalnih dopisov.
Med te se štejejo	4 Begunjski dolžniki (eden dolžan 12 gld.,
trije	po 14 gold. in	pa	dopisi Lovr.	Stepišnika, poverjenika slo-
vensko-bistriškega). če slavni odbor želi, preberem mu zanimive poverjenikove dopise in potem moje odpise: (Brala sta se le dopis in odpis g. Hrenu, Begunjskemu poverjeniku.)
6. E'ripetile	so	se, žalibog,	še druge žalostne dogodbe,
katerih ne bi omenjal, ako Matiči na blagajnica ne bila bi tako občutljiva, da ne trpi nobene napake. Naj to ob kratkem, vendar dosti jasno povem. So udje, ki so redno plačevali, a poverjeniki njihovih doneskov niso redno odpošiljali; je še poverjenik , ki jih cel6 ni poslal — vsaj vseh ne in je tako prav za prav on dolžan Matici. Koliko danes znaša ta dolg, kažejo moji dopisi in računi, katerih se je nabral že precej debel zvezek.
7.	V poslednjo vrsto pa štejem one, ki se niso ganili na nobeno stran; nekteri teh so pomrli, pa njihova smrt ni bila na znanjena Matici; — nekteri pa — vem da živi, a ugasnili so
za Matico, ker jih poštenost še toliko ni naganjala , da bi bili, če dolga niso hoteli ali mogli plačati, vsaj odgovor dali na prijazni dopis od 8. decembra 1872. leta.
8. Poslednjič naj bodo romenjeni oni, ki jih je g. dr. V o-šnjak lani na večer pred VIII. občnim zborom bil zapisal v Matico. Spolnile so se g. dr. Vošnjakove besede, ki jih je govoril o teh letnikih, namreč: ,,nekaj jih bode pa izmed teh vendar le ostalo pri Matici". Plačevanje letnega doneska za 1873. leto potrjuje to proroštvo.
Po mnogih, vsestranskih razgovorih in pomislikih, kaj in kako bi Matici	bilo na korist, je obveljal sklep, da se	koj	izbrišejo
oni, ki so na	dolgu od 1870. leta	in se na opomin	niso oglasili;
ozir druzih dolžnikov pa se bodo še nekoliko časa počakalo, ker g. blagajnik povč, da ravno	zdaj jako dohajajo	novci in
je vselej med njimi kaka zaostalina, ki je gotovo že dalje časa čakala odpošiljatve, kajti poverjenik vendar ne more vsakega doneska sproti pošiljati, to bi pa tudi blagajniku ne bi bilo všeč. Najlepši red je, ako doneski ob enem dojdejo iz vsega poverjeništva.
7.	Gosp. blagajnik Vilhar prebere sestavljen račun o preteklem letu, ki ta dan kaže 8200 gold. gotovine. Ker pa še ni konečno sklenil računa — kajti ravno zdaj najbolj dohajajo novci
—	zato se izvoli odsek (Sovan, Vilhar in L6sar), da po sklepu pre gledajo račun,	ki se predloži IX.	občnemu zboru,	in	v imenu
odbora Bestavijo proračun.
Po Lesarjevem predlogu bilo je pa še sklenjeno, da se 2000 gold. drž. obligacij s srebernimi obrestmi kupi in pridene Ma tiČini glavnici.
8.	a) Gosp. Vilhar predloži načrt, po kterem naj bi se Matična hiša pri tleh popravila. — Da je poprave treba in da naj se izvrši, prizna odbor v načelu; določene svote pa ni dovolil, ampak odseku (Vilhar, Sovan, Lčsar) naročil, to delo izvršiti po najniži ceni.
b)	Gosp. predsednik omeni, da je treba za tajnika skrbeti, ker je konec junija meseca že dotekel čas, do katerega je bil Lčsar obljubil biti tajnik. Pred vsem toraj po pravilih vpraša: ali kdo izmed odbornikov prevzame to službo? — Gosp. Vavrfl se oglasi, da prevzame knjižnico; za druga opravila se ne oglasi nikdo; nato se g. dr. Bleivveis oglasi ter nasvetuje: naj tajništvo ostane, kakor je bilo, toraj L6sar naprosi, da ostane tudi prihodnje leto tajnik.
Gosp. predsednik potem naznani , da je več ko pravilna večina pritrdila nasvetu; toda Lčsar želi, da odbor glasuje z besedo.
Gosp. dr. Costa vstreže želji in za predlog nepogojno ni glasoval g. dr. Razlag, ampak s pristavkom „do občnega zbora", in Lčsar cel6 ni glasoval, vendar se je pa po nekoliko ugovorih konečno vdal skoro soglasni želji odborovi.
c)	O sproženi podpori g. Žepiča za natiakovanje latinske Čitanke bilo je rečeno, da ae ne more pričeti obravnava, ker odboru ni bila predložena dotična prošnja. Vrh tega pa tudi treba ne bode podpore, ako prihodnji deželni zbor pritrdi temu, kar mu predloži, deželni odbor.
d)	Gosp. Šolar omenja dveh nasvetov, ki jih jo g. dr. Krek storil ozir nabiranja narodnega blagd. — Za štipendije uabirateljem on — Šolar — ni, pač pa zato, da so nabirateljem dd nekak navod v podobi vprašanj za nabiranje, ter meni, da je dr. Krek najsposobnejši, ki bi sestavil ta vprašanja; sl. odbor naj ga toraj naprosi, da bi to storil. (Odbor soglasno pritrdi.)
In ker nima nikdo nič več omeniti, predsednik ob pol 7. uri sklene sejo in razide se skupščina.
Proračun
Slovenske malice za X. leto, t. j. od 1. julija 1873, lf do 1. julija 1874. I.
J • Obresti, in sicer:
a) iz obligacij zemljiške odveze za 10.500 gld.
1 za 500 gld. temešvarska št. 296;
19 po 100O gld.
teuiešvarske: Št. 327, 1929, 15397, 15989.; oedenburške: št. 7561, 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 13487, 13488, 13489; veliko-varadinski: št. 388, 8037; požonska: št. 641 6751;
kašavska: št. 1710 3585,........................gl.	951.99
b) iz rente v srebru za	gld.	12500
5 po 100 gld. št.: 546378, 548115, 548116,
256407, 257408;
12 po 1000 gld. št. 147573, 147574, 147576,
147577, 147578, 219682, 219684, 219685,
386508, 388211, 142690, 142691	. . . 525.-
c) iz rente v papirji za	gld.	5700
7 po 100 gld. št. 4582, 4583. 87009, 87054,
87055, 201078, 207779;
5 po 1000 gld. št. 27713, 113720, 113721,
Dohodki:
144904, 144905
. . . 239.40 100 gl. 4.-
Ser. 18312 Sreč. 16
e) agio od srebr.
30.87
Cisti dohodek matičine hiše...........................
3. 1500 letnikov po 2 gld.................................
4. Za knjige, ki se morda prodad6.........................
1751.26
454.-
3000.—
300.-
Stroški:
gl. 5505.26
J* Tajniku . . . . Za upravne stroške Blagajniku Knjižničarju . .
Vezanje društvenih knjig • Vezanje knjig Matič, knjižnice
360.—
370.—
150.—
50.—
200.—
100.-
Skup .
1230,—
Po odbitih stroških za izda vanje knjig ostane
gl. 4275.26
Sklep
vseh dohodkov in stroškov slovenske Matice
> s >h J* Oj H	Dohodki I	V gotovini				v obligacijah	Opombe.
		posa- mezno		| skupaj			
		gid.	kr.	| gl d. j kr.		■gldT	
1	Imetek konec druStv.		'II				K štev. 2 b)
	leta 30. jun. 1872 .			j 1754	37	35800	! Za leto 1866 2.—
2	Plačila družbenikov						1 „ „ 1867 4.-
	h) nstanovnikov . . |j 764		_	[			1 1868 60.—
	b) letnikov ....	4248	82	: 5012	82		j 1869 54.-
							. „ „ 1870 |30.~
3	Obresti					2009	54		j „ „ 1871 398.-
4	Za prodane knjige .	_		451	20		! „ 1872 1610.—
6	Dohodek Matične hišo						j „ „ 1873 2064.82
	brez najemščine za						: „ ., 1874 38.-
	društvene »obe . .				652	80		„ 1875
6	Za izrefkano obliga-						„ „ 1876 2,-
	cijo št. 87C6		~	1050	—•		skupaj . 4248 gl. 82 kr.
7	Kupljene obligacije .			—	—	«000	
8	Razni dohodki . .			125	50		
9	Skupni znesek dohod-						Za staro kaso . 120.—
	kov 					11056	29	38800	Drugi dohodki . 5.60
10	Če se odštejejo stroški j	_		3308	29	1000,	Skupaj . 126,50
11	ostaja imetka . . . ;	-			7748	-	37800	
							K štev. 11,
			 ■						Matifino premoženjo znaša
							a) v gotovini gl. 7748,—
	Potrošiti se sme						Od ktere je na
	Tek. St. 2 gl. 4248.82						obresti naložo-
	„ „ 3 2009.64						no 7415.17
	„ „ 4 451.26						b) v obligacijah 37800,—
	„ „ 5 652.80						c) vrednost hiše 10631.82
	po odb »tro-						d) v inventarju 6000.—
ških iz št.6 230.16							skupaj . 61179.82
	Tek. St. 8 . 126.60						
	skupaj 7718. 7 •						
Tek. štev.
računa
od 1. julija 1872. 1. do konec junija 1873. 1.
Stroški
| v gotovini		v obli gaci-jah
posa- j ha e z no	skupaj	
|gld. |kr	gld. (kr	gld.
Tajniku nagrado .	.	.	ji	180j—
,, za male' strošku . h 58180
Za a j • is a) ,,V8e piikazni" ] „ ,, b) ,,Tarasa liulbo'* Za kupljeue obligacije . Za novo kašo ....
34 — 881-
Hišni stroški: a) davki . j| 258j60
b) poprave Iztrerkana obligacija štev.
8766 ......................
Razui stroški ....
Skupni mt“8ek
164 5i 422 65
77179 j
238
117
2216
190
80
1000
3308 29, 1000
Opombe
V	Ljubljani 7. avgusta 1872.
Ivan Vilhar,
blagajnik Slov. Matice,
Sedmo poročilo
o
Matičini knjižnici v letu 1872.
Vredil J. VAvrfl, knjižničar.
1.	Slovenske knjige.
Novice, tečaj 30. 1. 1872.
Letopis, Matice slovenske za leto 1871. Vredil E. H. Costa. Prirodopis živalstva s podobami poslov. Erjavec. 1872.
„ rastlinstva „	„ Tušek „
Življenje svetnikov in svetnic Božjih. VII. snopič. M. Torkar. 1872.
Kristusovo življenje in smrt. IV. snopič. Stef. Kociančič. 1872. Slovenske večernice. XXVIII. zvezek. 1872.
Koledar družbe sv. Mohora za leto 1872.
Umni živinorejec. Govekar. 1872.
Kupčija in obrtnija. Ferdo Kočevar. 1872.
Jamska Ivanka. M. Vilhar. 1850.
Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnteu urid Steier-mark. W. H. K. 1808.
Kershanski navuk sa ilirske deshele. Vodnik. 1812.
Kmetam sa potrebo inu pomozb, ali uka polne vesele inu sha-lostne pergodbe te vasi Mildhajm poslovenil P. Marko.
II.	Hrvaško -srbske.
Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. XVII, XVIII, XIX, XX. 1872.
Narodni koledar novi i stari za godinu 1872.
Vienac zabavi i poduči. IV. god. Markovič. 1872.
Danica, koledar i ljetopis društva Svetojeronimskoga za god. 1872. in 1873.
Lječnička izvješča za praktičnu porabu Iječnikov. Ivan Dežman. 1868.
Pisani zakoni na slovenskom jugu. Bogišič. 1872.
Učitelj Dobrašin, pripovieda puku. I. Tmski. 1871.
Toplina in njeni pojavi. I. Kralj. 1871.
Mlada majka. F. Kodym. 1872.
Zivotinje našozemske i njeke tudjozemske. M. Kišpatič. 1872. Oasovi književne zabave. V. Gaj. 1872.
Radišu Bog pomaže, preradio M. Pavlinovih. 1871.
(l*aECHMijie oa pjEoiuica liHaiieiiHTH cp6a. PajEOBih. rjracniK cpucKor y>ienor ;;pym rtsa. EHBHra XXXI., XXXII., 1871. CpCcsi JleTonic aa i'OA«Lny 1870 u 1871. OouiEOBHh. flo3opHmTe roAHHa I. Xau^il». 1872.
III.	Bulgarske.
DepHOflH^ecKo cnHcarae na CiarapcEOTO ehhsobho ^pysecTBO rop,.
I.	EHHSEa 3, 4, Ctosahob 1871.
IV.	Češko- slovanske.
Spisy Karla Staršilio z Žerotina. Brandl. zvezek HI. 1872.
Časopis Matice Moravske. Royt. sešit IV. 1871.
Cizi slova ve slovanskycb fečech. Metzenauer. sešit II. 1872. Mluvnica jazyka slovenakeho. M. Hattala. diel II. Skladba. 1865 Listy z vždy hospodarskč. F. Mathon. 1871.	/
Dčjiny Moravy. B. Dudik. dil I. sešit 1. 1872.
Stari historie. Roman. J. Gončarova z ruštiny preložil J. P. dil
1,	2. 1872.
V.	Ruske.
SanHCEH HMnepaT0pcE0fi Aia^ema HayEi. toitb XIX. Kimala 2.
„	XX.	„	2.
BapiuaBCEia	yHHBpcHT6TCEiji H3BicTia 6p.	5.	ji.	1871.
„	1.	2,	3,	4, 5, ji. 1872.
oaiiHCKH HMiiepaTopcEaro HOBopocciflcKaTO paiBepcHTOia.
Letopis	1872	in	1873.	5
Ojjecca. rosi,
I.	TOM'l>	1.	BUllVCKn 1 H 2.	1867.
n.		1.	„ 5 a 6.	1868.
		11.	1 — 6,	
	tj	III.	1	»J
m.	J*	m.	2—6.	1869.
m.	•J	IV.	1—6.	1870.
iii.	J«	v.		1870.
TV.		VI.		1871.
IlaiicTBo n poccia, HCTopHoecKifl <i>e.'n>TOHi,. JI, Ccii.raaro. 1867, PvKOBOSCTBO KI pyCCKOM HCTOpia. 'j. HjIOBafiCKift. HBSaHie 21.
1870.
Pvkobosctbo ko BTeof»iu,eii MCTopiii, ;J,. HjoBaiicKifl. assame 4.
nacrb 1, 2, 3. 1860—1871. y«iebHaa rama sm 'rmiaa bi ceju,cKnxi, uiKoaaxb. CTOJinaHCKifi 1870.
Mutnie o bo<;to>ihom'i, Bonpoeb. I'. 'DaslieBi. 1870.
IlHCbMa O UieJIKOBOSCTBt 0. llHJKOISa. 1870.
0T98TB O StaCJIBHOCTH BHCOBafillie }' TBOp jliSCHH Ul'O oOlIieCTJUl SJifl cos^ficTBia pyccKofi npoMunncHKocTa a Toproaali. 1870.
Ouhti. cpaBHHTejibHo - aaaTOMauecKaTo HacalsoBaHia CTe6aa hIj-KOTOpHSl Lemnaceae. UHCTaKOBi. 1870. rposaoHCKili ceftirb 1793. rosa. iiocjrfisnifl ceihib pl;m n nocnojiHTofi, HJiOBaflcKifi. 1870.
0 HanpaB.ieHiH cafnipcKoa aceatsuofi soporn. 1870.
0 caMocasouHoa coaa h co.ianuxi. o«epaxi KacniflCKaro a a:sou-ccaro 6accoHHOB'i,. *cs'ienK0. 1870.
XpHCTOMa’ria no pvccKOfi acTopia. apacTOBi. 1870.
IIocjiesHie ros h plniH-iiocnoaHToa. KOCTOMapoBi. 1870.
OiiHTb ejieMeHTapHaro pyKOBOSCTBa npa H3yiieaia pyccKaro aaHKa upaKTHoeccHMf. cnoco6oMrb. ronopoBi. KypcT> 1. 2, 3.
1870.
0 KaM6HHOM’b Bl)K'l>. C0HII,01irb. 1870.
06'b HCTopHaocKOM'1. n:iy uenih rpeKO-cjnumicuaro Mupa. JlaMaacKifi.
1871.
3a;i,a>ia n MCTosa rocysapcTBennuxi, nayKi. OeprlieBH>n>. 1871. rosHBHia asTT, HMirepaTopcKaro BapmaBCKaro y iiHBepcaTeTa. 1871. 0 mhhmomi. npasBaHia aararoBi. a.iohaftCKafl. 1871.
MocKOBCKia CMyTH b'b npaBJienie naporu h co-tia ajieKC/liOBiiu. Apa-CT0B'b. 1871.
OGb ascjilisoBaHia na,MaTHHKOBrh pyccKofl cTapnau, coxpanaBiu,axca B’b raaaaaHls a (^kobhhI!. roJlOBandfi 1871.
VI.	Različne.
Geschichte des G^imiasiunin in G raz, Peiulicli. 1869--1870. Gete Dibadjimowin. Baraga. 1843.
Leta 1872. se je pomnožila matičina knjižnica za 100 zvezkov.
Slavna akademija jugoslav. znanosti i umjetnosti u Zagrebu je
darovala zvezkov.............................................5
„	Universiteta v Varšavi...........................................6
„	„	v Odesi..........................................9
„	„	norveška	v Christianiji.....................13
„	Matica moravska v Brnu...........................................5
„	„ slovenska v B. Bistrici...............................  .	1
„	„ dalmatinska v Zadru.........................................2
,,	„ slovenska v Ljubljani.......................................3
„	„ ilirska v Zagrebu...........................................2
„	Redakcija „Pozorišta“............................................1
Slavno društvo sv. Mohora v Celovcu......................................6
„	„	„	Jeronima	v	Zagrebu.............................6
„ „	učeno društvo v Belgradu ........................................4
Čast. gosp. M. Rajevskij, škof pri ruskem poročništvu na Ounaji 25
„	„	dr. E. tl. Costa, odvetnik v	Ljubljani....................7
„	„	V. Gaj v Zagrebu..............................................1
„	„	I. Dežman v Zagrebu...........................................1
„	„	Svetozar Gtalac, knjigar v Zagrebu............................1
„	„	Samassa, zvonar v Ljubljani...................................1
„ dediči Blaznikove tiskarne v Ljubljani...............................1
Upravništvo
Matice slovenske 1872. in 1873. leta.
Prvosednik:
Dl'* E. H. Costa, odvetnik, deželni odbornik, c. k. kmetijske družbe podpredsednik itd.
Prvoscdnikova namestnika:
Ul1. Leon Vončiuil, bogosl. profesor in predsednik društva rokodelskih pomočnikov.
Peter Kozler, grajščak in deželnega glavarja namestnik.
Blagajnik:
Ivan Vilhar, trgovec.
Tajnik in zapisnikar:
Autou Lesar, o. k. više realke katehet in profesor.
Knjižničar:
lvau Vavrfi. C. k. više gimnazijo profesor.
Pregledovalec drnštv. računov: Dr. Jernej Znpancc, e. k. biiježnik.
Ključarja:
France Sovan.
Dr. .Jurij Strbeuec.
Odbor*
(Odborniki v abecednem redu.)
a)	Ljubljanski.
1. Dr. Bleiweis Janez 1870.
2. Dr. Costa E. H. 1871.
3. *Cois Anton baron 1870.
4. * Jeran Luka 1869.
5. Kandrnal France 1870.
6. * Kozler Peter 1869.
7. Ldsar Anton 1871.
8. Marn Jožef 1871.
9. Pleteršnik Maksimih 1871.
10. Dr. Poklukar Josip 1872.
11. Praprotnik Andrej 1871.
12. * Dr. Razlag Radoslav 1872.
13. * Sovan France 1872.
14. Dr. Strbenec Jurij 1872.
15. Šolar Janez 1871.
16. Tomšič Ivan 1872.
17.	Tušek	Ivan 1870.
18.	V&vrfi	Ivan 1870.
19. * Vilhar Ivan 1869.
20.	* Dr.	Vončina Leon	1872.
21.	* Dr.	Zupanec Jernej	1869.
22. Žakelj Miroslav 1871.
b)	Vnanji.
1. Barbo Jožef grof 1870.
2. Cigale Matej 1871.
3. Einspieler Andrej 1871.
4. * Erjavec France 186».
5. * Gariboldi Anton pl.
6. Gorup Jožef 1870.
7. Grabrijan Jurij 1871.
8. Herman Mihael 1872.
9.	* Kosar France 1872.
10. * Dr. Krek Gregorij 1869.
11. * Raič Božidar 1860.
12. * Dr. Srnec Janko 1869.
13. Svetec Luka 1870.
14. Šavnik Dragotin 1872.
15. Dr. Tonkli Josip 1872.’
16. * Trstenjak Davorin 1869.
17. Dr. Ulaga Jožef 1870.
18. * Winkler Andrej 1872.
*	kaže odbornike 1869. leta voljene, ki po pravilih stopijo iz odbora, ali umrle ali odstopivše. Letna številka kaže, ktero leto je bil odbornik izvoljen.
Odsek i:
a)	Odsek za gospodarstvo.
1. Sovan France, prvomestnik.
2. Vilhar Ivan.
3. Dr. Zupanec Jernej.
1. Dr. Blemois Jan
2. Dr. Costa E. H.
3. Lesar Anton.
4. Marn Jožef.
5. Pleteršnik Maks.
6. Šolar Janez.
7. VAvrft Ivan.
b)	Odsek za izdavanje knjig.
prvomestnik.
8. Dr. Krek Gregorij.
9. Dr. Razlag Radoslav.
10. Trstenjak Davorin.
11. Tušek Ivan.
1 2. Žakelj Miroslav.
13.	Dr. Strbenec Jurij.
1 4. Tomšič Ivan
c)	Odsek za narodno slovstveno blago
1.	Marn Jožef, prvomestnik.	5.	Praprotnik Andrej.
2.	Svetec Luka.	5.	Pleteršnik Maks.
3.	Šolar Janez.	7.	Žakelj Miroslav.
4. Gr. Krek Gregorij.
Imenik Matičnih udov.
Častni udje:
1. Miklošič Franjo, vitez na Dunaji.
2. Palacki Franjo v Pragi.
3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4. Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poročnistvu v Beču.
5. Rieger Franc Ladislav, dr., v Pragi.
6. Vesel (Koseski) Ivan v Trstu.
Ea;Bwstetw po poverjettikih ali dekanovmab;.
Opazka. * kaže ustanovnike; ti kakor tudi letniki vsake dekano-vine so po abacednem redu. — Družbenik, ki svojega imena ne najde v tem imeniku, pa je do 1. jul. 1878. 1. bil naznanjen odboru, in kdor zapazi kakovo napako, naj nam jo blagovoli naznaniti, da se popravi. Za zmote pa, ki se nahajajo ozir stanovališč, nismo odgovorni, če se nam niso naznanile vse premembe. Kdor ni tiskan v dekanovini, v kteri zdaj biva, ta naj išče knjig pri poverjeniku, pri kterem je zadnje prejel.
I.	Dekanija Ljubljana. — Poverjenik: Anton L&sar.
a)	Mesto Ljubljana.
Ustanovniki:
Widmer Jernej, dr., knezoškof.
Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik.
Blaznikovii Fani, gospica.
Bleiweis Janez, dr., dež. odbornik itd. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v delavn. Bučar Viktor, trgovec.
Burger Ljudevit, trgovec.
Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Costa Etbin Henrik, dr., odvetnik in deželni odbornik.
Čebašek Andrej, dr., častni kanonik, prof. bogosl. češko Valentin, posestnik, čitalnica, društvo.
Debevec Jožef, trgovec, posestnik. Dreo Aleksander, trgovec.
Fabijan Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica.
Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Oariboldi pl. France, dež. sodnije svetovalec.
Gogala Janez, dr., katehet više
gimnazije in vodja v Alozije-višču.
Graseli Peter, posestnik.
Heidrich II., duh. vodja bogosl. semenišča.
Holcer Drag., trgovec.
Hranilnica Kranjska.
Jamšek Ivan, trgovec.
Jarec Anton, dr., c. k. šolski svetov.
Jerajeva Ivana, posestnica.
Jeran Luka, „Zg. Danice1* vrednik.
Kadilnik France, blagajnik banke Slovenije.
Kandrnal France, c. k. gimn. prof.
Kastelec Franjo, stotnik 53. polk. pešcev.
Kleinmayr pl. Ignacij, knjigar, tiskar in posestnik.
Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobrazovališča.
Kljun Drag., stolno cerkve vikarij.
Knjižnica c. k. učiteljske pripravljalnice.
Kosti Gustav, mestni fajmošter.
Kozler Ivan, grajsčak.
Kozler Jožef, dr., posestnik.
Kozler Peter, posestnik.
Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krisper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., stolne cerkve vikarij. Kuralt Ivan, c. k. avskultant.
Kušar Jožef, trg. in hišni posest. Lčsar Anton, profesor na c. k. viši realki.
Lukman Jakob, e. k. rač. urad. Marn Jožef, prof. na c. k. viši gimn. Milic Rudolf, tiskar.
Močnik Matej, učitelj mestne šole. Moos Avgust, poštni uradnik.
Munda Franjo, dr., odvetnik.
Murnik Janez, tajnik kupč. zbornice, deželni odbornik.
Pavšler Jožef, korar.
Peternel Mihael, c. kr. prof. više realke.
Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej posestnik in vodja banke Slovenije.
Pleteršnik Maks., c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., stolni prošt. Pogačar Martin, knczosk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., odvet, kone.
in deželni poslanec.
Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pregelj Rajmund, blag. v hranilnici. Ravnikar France, dež. blagajnik. Razlag Radoslav, dr., odvetnik. Rozman Ivan, mestni kaplan. Samasa Anton, zvonar.
Skalč Pavel, učitelj živinozdravn. Skodler Henrik, trgovec.
Skubic Anton, c. k. gimn. profesor. Smukavec Ivan, uradnik pri dež.
odboru.
,,Sokol" telovadno društvo.
Sovan Ferko, trgovec.
Sovan France Ks. starejši, trgovec. Sovau Franc mlajši, trgovec.
Steiner Janez, dr., advokat.
Strbenec Jurij, dr. prava, kaplan. Strobelj France, dijak.
Šranec Stanko, župnik v Hotiču. Šolar Janez, c. k. šolski nadzornik. Tavčar Janez, hišn. posestnika sin. Trpinec Fidel, grajščak.
Valenta Alojzij, dr., prof. in primar v bolnici.
Va,vrli Ivan, c. k. prof. na viši gimn.
Vilhar Ivan, trgovec.
Vitenec Andrej, klavirar.
Vončina Leon, dr., prof. bogosl. Vošnjak Jožef, dr., zdravnik. Vošnjak Mih., inženir.
Zamejic Andrej, bogosl. profesor. Zupančič France, dr., pravdosred. Zupanec Jornej, dr., bilježnik. Zupan Jožef, dr. pravdosrednik. Zupan V. C., predsednik kupč. zborn. Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-gajnice.
Žvegl Josip, vitez, gencral-kousul v Carigradu.
Vuičič Piskal, biškup in namestnik apostolski v Rosni. Štev. 97.
Letniki.
Ahačič Karol, dr., odvetnik.
Ahčin Albin, ključačski mojster. Ahčin Anton, c. k. polic, svetovalec. Ahčin Drag., ključar.
Alčšovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Fr., dr., sekundar v bolnici. Apih Jos., gimn. dijak.
Arko Albin, žurnalist.
Avsenek Marija, roj. Tomanova. BelarLeop., učitelj mest. glavne šole. Bele Jan., korektor
Benedičič Jan., uradnik južne železnice.
Bizavičar, o. Jožef, frančiškan. Bohinec Žiga, bogoslovec. Boštjančič Franc, kateh.
Bratanič Herm., trg. pom.
Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Cerk Josip.
Chiades Vekoslav, trgovec.
Čelešnik Dragotin, c. k. uradnik, čuber Ernest, kaplan v Ternovem. čuren Karol, uradnik v hranilnici. Cvajar Dragotin, trgovec.
Dimeč Avgust, c. k. finančni komis. Dimeč Ljudevit, c. k. gozd. nadzorn. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve. DraSler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik.
Drenik Kunibert, kontrolor v poslini delalnici.
Društvo izobraževalno za tiskaije. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlihar Rudolf, c. k. kancelist. Epih Janez, učitelj.
Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Eržen Valentin, vojak.
Flis Janez, nunski katehet.
Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuks Frače, dr., prim&r v bolnici. Garbas France, poštni oficijal. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Giontini Janez, knjigotržec. Globočnik Anton, c. k. okr. predst. Globočnik France, prof. više realke. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Golob M., trgovec.
Goričnik France, trgovec.
Gorup, Franjo, zasebnik.
Gock Ferdinand, gostilničar.
Gros Anton, gospodar in podvodja bogosl. semenišča.
Gregorič Matija, trgovec.
Grkman France, učitelj.
Gruden Ivan, uradnik.
Gruden Ivan, uradnik.
Guttman Emilij, doktorand.
Hoffern pl. Leopold, c. k. doželne vlade svetovalec.
Hohn Edvard, posest, in bukvovoz. Hohn Hugon, c. k. poštni uradnik. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in rokovičar. Hribar Iv., knjigovodja banke „Sla-vije“.
Hrovat Blaž, c. k. ravnatelj.
Iber Ivan, trgovec.
Ivanetič Martin, načelnik dež. rač. Jak Avgust, trgovec.
Jakopič France, tehnik.
Jeglič Anton, bogoslovcc.
Jeločnik Anton, trgovski pomočnik. Jentl Anton, trgovec.
Jereb o. Romuald, frančiškan.
Jurčič Josip, pisatelj.
Juvančič Iv. Drag., trg. pomoč. Kafol Ivan, posestnik.
Karun France, župnik.
Kajzclj Peregrin, trg. pomočnik. Kalan Matija, cenil, poroč.
Kapler Jos., dr., zdravnik.
Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svdtnik. Katoliška družba (2 izstisa).
Kham Jan, gostilničar.
Klausar M., črkostavec.
Klinar Leop, kurat v kaznilnici. Knez Leopold, trg. pomočnik,
Klein Anton, vodja Egerjeve tiskar. Klemens France, trgovec.
Klofutar Leonard, dr., prof. bogosl. Knauscher Vit, pivovar pri gg. Kozlerjih. (Knjige naj dobi izvrsten dijak ljubljanskih srednjih šol.) Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Kočevar France, drž. pravdnika namestnik.
Kokalj France,'učitelj mestne šole. Kolman France, trgovec.
Konšek Val., prof. c. k. viši gimn. Kosti Jož. Val., poštni kontrolor. Kos France, sodmošolec.
Kovač J., sovoditelj Eger-jeve tisk.
Kozina Jurij, c. k. prof. više realke. Koželj Anton, modroslovec v Bu-krežu.
Kramar France, kanonik.
Kremžar Andrej, uradnik, dež. rač. Kristan Josip, glavni zastopnik Slavije.
Krivar France, gim. dijak.
Krvarič Gjuro, krojaški mojster. Kržič o. Andrej, frančiškan. Lahajnar Drag., zasobni uradnik. Lapajn Ernestina, gospa.
Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hain burgu.
Lavtar Luka, real. profesor.
Lazar Mih., učitelj in vodja ženskega izobrazovališča.
Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec.
Lenaršič Jožef, tehnik.
Lercher Jurij, bukvar.
Levstik France, skriptor pri c. k.
licealni knjižnici.
Linčinger Oton, trgovec. Lichtenberg, baron Leopold, grajšak v Hababu.
Lipovec Antoni učitelj.
Lozar Jožef, trgovec.
Mali Marijana, rojena Tomanova. Mahr Ferdinand, lastnik kupčijske učilnice.
Marinko Jožef, bogoslovec.
Maršalek Avgust, krojaški mojster. Medič o. Kalist, frančiškan,
Melcer Drag., c. k. gimn. profesor. Mihelač R. S., bukvovez.
Mošd Alfons, dr., odvetnik.
Modic F.
Mulej Andrej, c. k. uradnik.
Murn o. Teodorik, frančiškan. Murnik Marija, gospd.
„N6rodna tiskarna“.
Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasobni uradnik. Ogrinec Jožef, pisatelj.
Pakič Mihael, trgovec.
Papež France, dr., odvetn. kandidat.
Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar.
Pavlič Ignacij, dr. zdravilstva. Pengal Anton, posestnik na Pšati. Petričič Vaso, trgovec.
Perles France, posestnik.
Perme Anton, posestnik.
Perona Ljudevit, magist. svetovalec. Perušek Rajko, gimn. dijak.
Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pfeifer Ferdin. oficijal dež. odbora. Pipan Andrej, bogoslovec.
Pirec Iv., uradn. pri južni železnici. Planinec France, uradnik južne železnice.
Polec Jožef, c. k. adjunkt na Brdu. Pogorelec Adolf, kaplan pri sv. Petru. Potočnik Franjo, nadinženir. Potočnik Mihael, nunski spovednik. Porenta France, kaplan pri sv. Petru. Poč Martin, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Poznik Albin, drž. odvet. koncip. Praprotnik Andrej, učitelj mestne glavne šole.
Praprotnik France, učit. na Ježici. Pribil Janko, inženir.
Puhar Dragotin, posestnik.
Pustotnik Jan., dr., primarij v dež. bolnici.
Premk Anton, poštni uradnik. Prešern Vincencij, gimnazijalec. Raid Anton, suplent.
Raktelj Fr., učitelj mestne gl. sole. Ravnikar Ludov., dež. sodn. tajnik. Ravnikar Valentin, Ravbarjev beneficij at.
Ravnikar Viktor, vodja kupčijskega oddelka banke ,,Slovenije".
Rebič Jurij, dr., notar.
Regali Jožef, hišnik in mizar. Regoršek France, trgovec.
Ribič Jožef, trgovec Ricoli Alojzij, trgovec.
Rode France.
Skul France, trgovec.
Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja. Smrekar Jožef, doktorand.
Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja.
,(Slovenskega Naroda,, vredništvo. Spinder Nikolaj, hišni posestnik Spoljarič Jakob, ključar.
Stajer France, gimnazijalec.
Stopar Anton, uradnik ,,Slavije“. Strbenec Jožef, duh. v pokoju. Strelba Jožef, svečar.
Suhadobnik Lovr., kolegijski mlinar. Sušnik Jakob, gimnaz. učenec. Schiffer J., c. k. nadlečnik.
Šešek Ivan, gimnaz.
Šetina Ivan, c. k. sodn. adjunkt. Šolmajer Fr., c. k. cenil, poroč. Šolmajer-jeva Kornelija, gospa.
Šola sv. Petra.
Šumi France, slador. tovarne pomočnik v Peštu.
Šupevčeva Botonija, gospica. Šušteršič o. Bogdan, frančiškan. Šventner Jožef, posestnik.
Tekavčič Dragotin, oskrbnik posilne delavšnice,
Ti Ben Ivan, trg. pomočnik.
Toman Helena.
Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomše Jožef. c. k. vojni kurat v Gradcu.
Tomšič Ivan, učitelj c. k. normalke. Travnar Jožef, učit. pripr.
Turk Hugon, trgovec.
Turk Jožef, duh, v deželni bolnici. Tušek Ivan, gimn. prefesor. Učiteljsko društvo.
Ulman Neža, gospa.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, magist. uradnik. Valentinčič Ignacij, na št. Peterskem predmestji št. 49.
Vavpetič Ivan, gimnaz.
Več Ivan, trgovec.
Vestenek Jul., dr., vitez, c. k. komisar Vičič Janez Ev., trgovec.
Vizijak Anton, učitelj mestne ljudske šole.
Vončina Ivan, gimnazijalec.
Vrhunec Anton, trg. pomočnik. Vrtnik Avgust, zavarovalni uradnik. Wašer Rajko, uradnik v hranilnici. Zajec Ljudevit (A. Klein).
Zarnik Val., dr., odvet. kandidat. Zelenec Jožef, župnik v pokoji. Zima Janez, učitelj.
Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zmrzlikar France.
Zupan Jožef, stolni dekan.
Zupančič Wilib., profesor ženskega izobrezovališča.
Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Železnikar Ivan.
Žič Andrej, vrtnar.
Stev. 234.
b)	ljubljanska okolica.
*Krčon Anton, župnik v Hudniku. *Stare Alojzij, kaplan v Šent-Vidu. Aleš Luka, župnik v Preski, čibašek Janez, župnik v Turjaku, čitalnica v Šent-Vidu.
Dolenec Andrej, posesl. v Dravljah. Dolinar Anton, kaplan na Dobrovi. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams Janez, posestnik v Loki pri Igu.
Govekar France, učitelj na Igu. Jarec Jožef, posestnik v Medvodah.
Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenec Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kogej Janez, učitelj na Brezovici. Kraljič Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu.
Kršič Janez, župnik pri sv. Katarini. Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malenšek Franja, pos. hči v Tacenu. Mekince Fr., kaplan na Brezovici. Mencinger Lovro , duh. oskrbnik na Golem.
Namre Anton, žnpnik v Šmartnem. Potočnik Anton, župnik v Šent-Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Porenta Jan. kaplan v Polji. Rozman Jernej, posestnik Podgoro (Šent-Vid). '
Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih.
Skvarča Janez, kaplan na Igu.
Svetina Valentin, rudarski nadzornik v Knapovžah.
Štrukelj France, duh. na Šmarni gori.
Tavčar Ignacij, župnik v Želimljah.
Vidmar Janez, župnik na D6brovi.
Žan Janez, duh. v pokoji v Šentvidu.
Štev. 33.
2.	Dekanija Školjja Loka. — ffl) Poverjenik: Matej Kožuh.
"Debeljakova rojstna hiša na Visokem št. 2 v Poljanski fari. *Dolenec Janez, inženir hiš. št. 8 na Poljanah.
^Dolinar France, fajm. na Trati. ^Globočnik Janez, žup. na Poljanah. ^Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
*Kožub Matej, dekan v Stari Loki. '♦Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih, čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Eržen Balant, kmet v Rudnem. Eržen France, kaplan na Poljanah. Globočnik A., posestnik v Železnikih. Jereb Matej, župnik v Sori.
Jereb Matej, župnik v Javorjih.
Jezeršek Janez, v Gorenji vasi. Levičnik Jožef, posest, in učitelj v Železnikih.
Lušin Anton, kaplan v Selcih. Mohar Peter, kaplan na Trati. Majer Vincenciji, župnik v Selcih. Mandelc Anton, kaplan v Loki. Peterlin Primož, provizor pri sv. Lenartu.
Potočnik Martin, učitelj na Trati. Rožman Lovro, kaplan v Žabnici. Šoklič Blaž, kaplan v Stari Loki. Tušek Gregor, poB. v Martinivrhu. Varl Tomaž, kaplan v Poljanah. Zupan Ulrih, administr. v Leskovcu.
Štev. 26.
b)	Poverjenik: Prim. Remec.
*Remec Primož, mestni fajm. v Loki.
Brulec France, kaplan in katehet nunske dekliške šole.
Bukvarnica učiteljska v Loki.
Deisinger Jurij, trgovec v Loki.
Deisinger Marija v Loki.
Deisinger Terezija v Loki.
Dolenec Oroslav, posestnik in župnik v pokoji.
Fabiani Karol, lekar v Škofji loki.
Gašperin Jakob , ključarski mojster v Loki.
Golob Gašpar, posestnik v Loki,
Gusel Janez, trgovec v Loki.
Hafuer Anton, rudarski uradnik v Železnikih.
Hafner Jakob, profesor v Loki. Homan Josip, posestnik v Loki. Jeriha Matija, nunski spovednik ▼ Loki.
Kadilčeva Radevojka, gosp. v Loki. Karlin Davorin, inodroslovec. Kobilica Janez , mestni kaplan v Loki.
Mandelc Anton, kaplan v Loki. Naglič Rudolf, trgovec v Loki. Sušnik Janez v Loki.
Steska Ed v., c. k. pristav v Loki. Sušnik Jovana v Loki.
Triler Janez, c. k. notar v Loki. Wolkensberg Avguštin, baron, po-
sestnik Oblakovega fidejkortlifia v Loki.
Štev. 25,
3.	Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragotin Savnik.
*Debeljak Jan., župnik v Predvoru.
*Florijanova Nikica, gosp. v Kranji.
•Globočnik Edv., dr., zdravnik v Cerkljah.
Jugovec Leopold, trgovec in deželni poslanec v Kranji.
*Krašovic Jur., župnik v Šmartnem.
*Kržič Gregorij, c. k. sodn. adjunkt v Kranji.
*	Mali Ognjeslav, dr. , okr. zdravnik v Kranji.
*Mežnaree Anton, kaplan v Kranji.
*Omersa France, trgovec v Kranji.
*Pirec Matej, trgovec v Kranji.
*Pleiweis-ova Ivana, trgovčeva vdova v Kranji.
*Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvratnejši.)
*Prevec Tine, dr.
*Peš Janez, dekan v Kranji.
*Pos Matej, trgovec v Kranji.
'■"Savnik Dragotin, lekar v Kranji;
*Šavnik SebaBtian, lekar in posest, v Kranji.
*UrbanČič Lujiza, gospa v Turnu.
*Zarnik Anton, župnik v Naklem.
*Zupan Toma, gimnazij, katehet v Kranji.
Aljaž Jakob, kaplan v Tržiču.
Arhar France, beneficijat v Vogljah.
Bohinec Fr., župnik pri sv. Križu.
Čebin Peter, glavne šole učitelj v Kranji.
čitalnica, društvo.
Dolenec France, tvgovec v Kranji.
Frank Rihard, župnik v Tržiču.
Gnjezda Štefan, kaplan v Senčurji,
Golob Janez, kaplan v Tržiču.
Golobič Anton , župnik v Cerkljah. Gregorič Ign., lokalist. v Trsteniku. Hacin Štefan, v Cerkljah.
Jeraj Janez, posestnik v Smledniku. Judnič Janez, župnik vŠenturški gori. Krisper Rajm., trgovec.
Kržič Anton, kaplan v Predvoru. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Kordeš France, v Šenčurji.
Košmerl Jurij, župnik v pokoji. Kotnik Mihael, kaplan v Velesovem. Krašan Franco, gimn. profesor. Kunšič Anton, učitelj v Šenčurji. Kuster Mihael, učitelj v Kranji.
Lah Valentin, kaplan v Šmartnu. Maček Simon , farmacevt v Kranji. Menzinger Janez., dr., odvetnik. Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji. Pec Dragotin, c. k. uradnik v Kranji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Robič Simon, beneticiat v Viševku. Skul Valentin, kaplan v Senčurji. Strmole France, župnik v Kokri. Šivec Janez, župnik v Senčurji. Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah. Spendal Fr., ravnatelj in katehet ljudske šole v Kranji.
Štamcar Marija, učiteljeva liči v Velesovem.
Tavčar France, kaplan v Kranji. Urbančič Janko, grajščak v Turnu. Varl Jurij, župnik v Velesovem. Vavken Andrej, kmet, učitelj itd.
v Cerkljah.
Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.
Zupanec Aleš, posestnik v Voglah. Žolgar Miha, c. k. gimn. profesor v Kranji,	Štev, 64.
t
4. Dekanija Radolica. — 1.
*Jerala Janez, kaplan v Bohinjski Bistrici.
Berlic Janez, kaplan v Sredni vasji. Burger Martin, obč. tajnik v boli. Bistrici.
Eder Janez, župnik v bohinjski Beli. Jereb France, župnik v Zaspern. Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Poverjenik: Umek Anton.
Mali Ignacij, duhoven v Ribnu. Mesar J. župnik v bohinjski Bistrici. Puc Aloizij, kaplan v Gradu.
Trojar Janez, poštar v Gradu.
Umek Anton, župnik v Gradu. Žumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje).
Štev. 12.
2. poverjenik: France Klinar.
Bizjak Jernej, župnik na Jesenicah.	Robič Jak., pos. v Kranjski gori.
Hauptmann J., strojar v Kranjski Šparovec Henrik, kaplan v Kraujski gori.	gori.
Klinar France, učitelj na Jesenicah. Žužek Simon, kaplan na Jesenicah.
Štev. 6.
3. poverjenik: Silvester KeSe.
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici.
‘Sajevec Janez, župnik v Mošnjah. Avsenik Neža, roj. Tomanova v Lescah.
Bononi Jožef, župuik v Radolici. Kešo Silvester, dekan v Begonjah. Košmelj Janez, kaplan v Radolici. Krištofič Lovro, kaplan v Breznici.
Mencinger Ivan, posestnik na Žgoši. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Pintar Lovro, župnik v Breznici. Resman Janez.
Steuovec Anton, kaplan v Begunjah. Vurnik Janez v Radolici.
Zupan Neža, posest, hči v Smokuču.
Štev. 1 4.
4.	poverjenik:	Matej	Soršak.
Habe Jauez,	župnik	v	Ovsišu.	Zabrezovnik Jurij, benef.	v Kropi.
Kristan Lovro,	duh.	v pokoji	v	Zarnik	M. učitelj v Kropi.
Dobravi.	Zupan	Jauez v Kropi.
Soršak Matej v Kropi.	Štev.	6.
5.	Dekanija Kamnik. — Poverjenik: Jan Debevec.
^Fabijani o. Placid, frančiškan.
'Kokalj o. Majner, frančiškan.
'Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik jc prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove žlahte, po njihovi smrti pa faranom po svoji previd.)
Nabrnik Ivan, c. k. sodn. pristav.
*Parapat Janez, duh. oskrbnik v Vranjipeči.
*Preša Jožef. župnik na Zlatem polju.
Albrecht Leopold, župnik v Robu. Adlešič Jurij, učitelj v Kamniku. Bralno društvo v Robu.
Bukvarnica učiteljska v Kamniku.
Belar Jožef, kaplan v Vodicah. Brodnik Anton, kaplan v Komendi. Čitalnica v Kamniku.
Debevec Janez, posest, v Kamniku. Drnovšek Jurij, kaplan v Mengišu. Frolich Tone, meščan v Kamniku. Hiti Janez, župnik na Homcu. Hlebec o. Bogomir, frančiškan. Hoffern pl. Viljemina, grajščinsku gospica na Brdu.
Hribar France, posestnik na Križu. Iglič Janez, trg. pom. v Mengišu. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kmetič Mihael, župnik v Stranji. Krsnik Jožef, c. k. okrajni sodnik na Brdu.
Klander Janez , meščan v Kamniku. Knjižnica v Repnjah.
Legat France, zdravnik v Kamniku. Lovec Janez, trgovec v Kamniku. Lombergcr Jožef, župnik v Tujnicab.
ti. Dekanija Moravce. —
*Jarec Jernej, župnik v Dolu. *Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Urbanček Janez, župnik v Krašinji. Barlič M., duh. v pokoji na Vačah. Brvar Gotard, mlinar in posestnik v Podzidom.
Hrovat G., učitelj v Krašinji.
Jošt Mihael, učitelj v Zagorji.
Jarec France, kaplan v Dolu,
Kapuc Janez, župnik v Pečah. Koprivnikar Janez, župnik v Savi. Kosmač Simon, župnik na sv. Gori. Mogolič Miha, župnik pri sv. Lam-bertu.
7. Dekanija Šmarje. —
♦Bartol Baltazar, župn. na Lipoglavi. *Brolih Matija, dekan v Šmarji. •Stritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Sent-Jurji. Ankrst Tomaž, provizor v Javorju. Drčar Martin, župnik na Polici. Habijan Peter, kaplan v Šmarji.
Ložar Jan., posestnik v Trzini. Mrvec Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku.
Orel Viktor, rudarski oskrbnik v Kamniku.
Pavlič Kozma, administ. na Rovi. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifar Francc, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Ramoveš Jernej, lokali st v Selih. Rode Josip, meščan v Kamniku. Samec Maks, dr., zdravu. v Kamniku. Suhi J., Irgovec v Kamniku.
Svetlin France, kurat na Goričici. Stare Mih., inženir v Mengišu. Švajger J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Tornše France, učitelj v Kamniku. Zorec Janez, župnik v Mengišu. Zupančič Anton, kaplan v Mengišu.
Štev. 49.
Poverjenik: Janez Toman.
Pleško France , beneficiat na Vrh-polji.
Rome France, župnik v Cemšeniku. Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Tomau Janez, dekan v Moravčah. Urbas Anton, župnik v Zagorji. Vrančič Ignacij, kaplan v čemšeniku. Vodi Jožef, trgovec na Polskem. Završnik Fr. žup. pri sv. Gothardi. Zorec Jurij, kaplan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v Blagovici.
Štev. 24.
Poverjenik: Matija Brolih.
Hinek Janez, župnik v Zatičini. Hočevar Ant., žup. v Kopanji. Jakelj Gregorij, kaplan v Zatičini. Kalan Jakob, kaplan v Višnji gori. Knifec Srečko, kaplan v Šent-Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu.
Kumer France, kaplan v Šent-Vidu. Kunstelj France, kaplan v Šmarji. Lichtenberg Viktor, grof, posestnik v Prapročah.
Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu. Majtinger Janez, grajščinski oskrbnik v Zatičini.
Mazek Anton, župan v Šmarji. Pečar Andrej, častni kanonik na Krki.
Pečar Janez, učitelj na Krki. Rotschiitz Emil, baron, grajščak v Smreki.
Razpotnik Jakob, žup. v Višnji gori. Režek Peter, kaplan na Krki. Starec Matija, učitelj pri st. Jurji, Zorec Anton, župnik v Žalni.
Štev. 27.
8.	Dekanija Lilija. — Poverjenik: Jakob Rus, dekan.
*Kobler Alojzij, posestnik v Šmart-uem.
‘Saje Mihael, kaplau v Boštanji. ‘Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. Abzec Matija, kaplan v Šmartnem. Adamič France, učitelj v Šmartnem. Blaž Božidar, trgovec v Litiji. Burgar Amalija, gospodičina v Po-ganiku.
Celar Janez, župuik v Svibnem. Dovič Janez, župuik v Dolčli. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji.
Jeretin Martin, tajnik, okrajnega glavarstva v Litiji.
Jerič Jožef, župnik v Dobovcu. Lotrič Leon, kaplan v Šent-Jurji. Masterl Anton, kaplan v Doleh. Petek Andrej, župnik v Polšniku. Rus Jakob, dekan v Šmartnu. Štupica Lovro, župnik v pokoji v Šmartnem.
Teran Janez, župnik v Štangi.
Štev. 18.
!). Dekanija Trebuo. — Poverjenik: Jan. Kovačič.
*Barbo-Waxenstein, grof J., grajščak v Rakovniku.
*Košir Janez, c. k. sodn. v Trebnem. ‘Kovačič Janez, dekan.
*Martinak Jožef, c. k. sodu. adjunkt v Žužembergu.
*Vovk Matej, kaplan v Mokronogu. Arko Gregorij, učitelj v Trebnem. Barbo Miha, kaplan pri sv. Lovrencu. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert.)
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Dolinar Jan., župnik v Št. Janau. Grčar Jožef, kaplan v Št. Rupertu. Jaklič Jožef, kaplan v Trebnem. Kilar Jan., kaplau na Mirni.
Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu. Kukel Matija, župnik v Šmihelu. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu.
Miiller Jan., župnik na Mirni. Pogačnik Jan. pri sv. Križu.
Petrič Blaž, administrator v Delu. Pevica France, na Mirni.
Pož Draguslav, davkarski praktikant v Žužemberku.
Rožnik Anton, c. k. sodn. adjunkt v Trebnem.
Sovan Leopold na Mirni.
Steklasa Franco v Št. Rupertu. Švajgar France, kaplan v Trebnem. Šular Janez, župnik v Trebelnem. Tramte Anton, kaplan v Št. Ruperti. Tomšič Matilda, gospica v Trebnem. Urbanija Lovro, administrator v Ambrusu.
Vašič Ljud., dr., zdravnik v Trebnem.
Štev. 30.
10.	Dekanija Leskovec. — 1. Poverjenik: Edvard Poljak.
♦Bratkovič Franjo, dr., odvetnik v Krškem.
♦Grivee France, kaplan v Leskovcu. ♦Hočevar M., posestnik iu trgovec v Krškem.
*Irkič Ivan, c. k. bilježnik v Krškem. ♦Kapler Janez, posestnik pri sv. Duhu.
♦Mahkot J., c. k. uradnik v Krškem. ♦Poljak Edvard, dekan v Leskovcu. ♦Rudež Dragotin, grajščak v Gra-
•	carskem turnu.
♦Tavčar Anton, župnik na Raki. ♦Zupan Miha, kaplan v Lcskoveu. Bukvarnica šolskega okraja v Krškem. Gašperlin Gašpar, župnik v Bučki. Grčar Andrej, učitelj na Čatežu. Klobus Val., kaplan v Šent-Jerneji. Klofutar Jan., kapi. v Šent-Jerneji. Knavs Janez, vikarij v Krškem. Knez Fr., c. k. adjunkt v Krškem. Koželj Miha, kaplan v Škocijanu. Lavtar Anton, župnik pri sv. Križu. Marešič France, kaplan pri sv. Duhu. Mavrer G., posestnik na Raki.
Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem na Krškem. Pogorelec Aud., kaplan na Studencu. Rant Martin, župnik v Cerkljah. Rudkovsky Jožef, vitez c. k. okr. komisar.
Sadnik Rud., dr., zdravnik v Krškem. Saj»'i Janez, učitelj v Št. Jerneji. Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Šos Mihael, župnik na Studencu. Šušteršič Mat., posest, v Krškem. Ulrich Ferd., odvetniški koncip. v Krškim.
Voglar Jožef, kaplan v Škocijanu. Volk Janez, župnik pri sv. Jerneji. Vrančič France, kaplan pri sv. Križu. Zadnik Šimen, župnik na Čatežu. Zagorjan Martin, župnik pri sv. Duhu.
Zajec Andrej, župnik v Dolini. Zbačnik France, kaplan v Čatežu. Žark Simon, trgovec v Krškem. Žark Hinko, mestjan v Krškem. Žgur Anton, kaplan na Raki.
Štev. 42.
2.	Poverjenik: Janez Lesjak.
♦Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici.
Belfe France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici.
Gač Vekoslav, trg. v Kostanjevici. Kcpec France, kapi. v Kostanjevici. Kodrič Mihael, trg. v Krški vasi.
Podboj Jožef, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
Šebavcc Franjo, preglednik potroš-nine v Kostanjevici.
Šetinec Fr., trgovec v Kostanjevici, Štev. 8.
11.	Dekanija Novo mesto (Rudolfovo). — Poverjenik: S. Vilfan.
♦Grašič Anton, kanonik v Novem mestu.
♦Langer Fr., pl. Podgora, grajščak v Poganicah.
♦Rome Jožef, župnik pri sv. Petru.
♦Skubec Mihael, župnik v Poljanici.
♦Vojska Andrej, dr., c. k. okrajne sodnije svžtnik v Novem mestu.
♦Volčič Janez, župnik v Podgradu. Bačnik Janez, župnik v Prečini. Bučar Ž., dr., okrajni zdravnik v Novem mestu.
Čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Novem mestu.
Grdežič Jožef, c. k. sodu. adjunkt v Novem mestu.
Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi.
Hren Jakob, c. k. državni pravdnik v Novem mestu.
Justin Blaž, kaplan v Mirni peči. Kastelic France v Novem mestu. Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Knjižica c. k. gimnazije.
Lapajne Janez, kaplan v Precini. Logarjeva Leopoldina, gospii.
Mohar M., uradnik v Novem mestu. Oblak Valentin, trgovec v Novem mestu.
Pazlar Matija, kaplan v Mirni peči. Pogam Ant. lekarski pomočnik. Polanec Jan., gimn. profesor.
12.	Dokanfja: Metlika. —
Aleš Anton, župnik v Semiču.
Barle Janez, učitelj v Podzemlji. Belec Janez, kaplan v črnomlji. Borštnik Pavel, učitelj na Preloki. Dolžan Jernej , župnik v Radoviči. Haring Sofija, gospfi. v Črnomlji. Kenda France, učitelj v Semiču. Kolbezen Janez, posestnik v črnomlji, Koželj Mihael, kapian v Metliki. Krašovec Anton, župnik v Adlešiču. Križaj Nikolaj, kaplan v Semiču. Kuralt Božidar, c. k. sodniški pristav v črnomlji.
Mervec Janez, kaplan v Starem trgu. Mrzel Jožef, župnik v Starem trgu. Muhič Franjo, učitelj na Vrhu.
Pihler Jožef, c. k. tajnik v črnomlji.
h)	Poverjenik:
Lampe Jožef, c. k. uradnik v Metliki.
Fleiscliman Lavoslav, posestnik. Furlan Franjo, posestnik.
Gangel Lavoslav, posestnik.
Guatin Franjo, župan.
Letopis 1872 in 1873.
Rizzolli Dominik, trg. v Novem mestu.
Kozina Jožei, dr., advokat v Novem mestu.
Skabrne Marija, gospodičina.
Stavdaher o. Ignacij, gimn. katehet v Novem mestu.
Šašel Feliks, c. k. okrajni komisar v Novem mestu.
Tratnik Antonija, fin. kom. žena v Novem mestu.
Vencajz Jan., c. k. sodil, avskultant.
Vilfan Simon, prošt v Novem mestu.
Virant Janez, kaplan v Št. Mihelu.
Zajdelj Nande, gimn. dijak.
Žepič Sebastijan, gimn. profesor.
Štev. 25.
a)	Poverjenik: Anton AleS.
Pleško Dragotin, c. k. sodnik v črnomlji.
Stanonik Nik., učitelj v Starem trgu.
Stare Ferdin. c. k. soda. pristav v črnomlji.
Sola farna v Starem trgu (plačuje g. dr. Jur. Strbenec).
Stupar Janez, kaplan in katehet v Črnomlji.
Šutaj Matija, župnik v Vinici. Tomazin Janez, kaplan v Semiču. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Učiteljsko društvo v Črnomlji. Zagorjan Henrik, župnik na Vrhu.
Štev. 20.
Ant. Navratil.
Habjan Ivan, posestnik.
Horačck Miroslav, lekar.
Kapele Janez, oskrbnik komendski. Magisar Vekoslav, sodu. uradnik. Navratil Anton, zasebnik.
Premer Anton, zasebnik.
6
Prosenik Auton, trgovec.	Škofič L., davkar.
Roblek Jož., kaplan.	Ulepič pl., sodn. pristav.
Stupar Ivan, posestnik.	Štev.	1	(i.
13. Dekanija: Kočevje. — Poverjenik: Josip Novak.
■^Lovšin Simon, župnik pri fari v Kostelu.
*Novak Josip, dekan v Kočevji.
Berčič Anton, učitelj v Kočevji.
Gašperin Viljem, kaplan v M o želji,
Jakšič Anton, župnik v Osilnici.
Kastelec Drag., c. k. sodu. pristav v Kočevji.
Korošic Davorin, župnik v Han-jaloki.
Nekerman France, c. k. uradnik v Kočevji.
Olipič Janez, fiym. v Koprivniku.
14. Dekanija: Ribnica. — l.
*Babnik Janez , župtiik v Soteski.
*Jereb Jožef, župnik v Dragi.
*Lesjak Jožef, župnik v Sodražici.
'*Skubec Martin dekan v Ribnici.
Abram Lavoslav, učitelj v Loškem potoku.
Arko Anton, posestnik v Ribnici.
Arko Janez, c. k. notar v Ribnici.
Bobek Janez, zdravnik v Ribnici.
Bralno društvo v Sodražici.
čitalnica v Ribnici.
Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi.
Pekovec Jožef, kaplan pri Stari cerkvi.
Petrovčič France, kaplan v Ko-eevji.
Pirnat Stefan, učitelj v Banjaloki. Projič Janez, kaplan v Fari pri Kostelu.
Suhadobnik Ferko, koutr. v Kočevji. Torkar Matija, župnik v Mozolji. Trcitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vajvoda Simon , župnik v Nemški Loki.
Štev. 17.
poverjenik : Martin Skubec.
Janež Jurij, kurat pri Novi Štifti. Jenčič Alojzij, c. k. sodu. adjunkr. Pakiž Simon, župan v Jurjeviči. Pečnik Valentin, kapi. v Sodražici. Perčič Matej, župnik pri sv. Gregorji. Potokar Jožef, ces. kralj, davkar v Ribnici.
Uatek Lovro, c. k. sodec v Ribnici. Sušje, vaška knjižnica (za ktero plačuje A. Lesar v Ljubljani). Šarabon Valentin, kaplan v Ribnici. Tomažič Janez, kaplan v Ribnici. Zbašnik France, duh. v pokoji.
Štev. 22.
2. poverjenik: Matej Frelih.
*Štrucelj Juraj, ces. kr. pristav	v	Hočevar M., trg. v Pod-Turjakom.
Laščah.	Jaklič Josip, poštar v Vidmu.
Candolini Vojteh, ces. kr, sodec	v	Kalan Rajm., župnik na Robu.
Laščah.	Murgelj Julij, c. k. pristav v Laščah.
Frelih Matej, župnik v Laščah.	Pogačar Andrej, gozdnar v Turjaku.
Gijol Lovro, kaplan v Laščah.	Razboršek Jožef, kaplan v Dobre-
Hočevar Matija, poštar v Laščah.	poljah.	Štev.	11.
*Honuer Jožef, župnik na Vrhniki. ' Kotnik Franco, posestnik na Vrhniki.
'Markič Matej, župnik v Logatcu. Borštnik Janez , posestnik v Dulah št. 8 v borovniški župniji.
Orne Anton, župnik v Hotedršici. Dolinar France, kaplan v Horjulu. Goslar Mavricij, župnik v Podlipi. Hofer Karol, administrator pri sv. Joštu.
Jugovee Anton, župnik v Borovnici.
Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtah. Lavrič Jožef, župnik v Zaplani.
P a pl er Franjo , učitelj v Polhovem gradcu.
Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Povše Fr., župnik v < 'rnem vrhu. Povše Martin, župnik v Rakitni. Škufca Anton, kaplan v Preserji. Vidmar Matej, župnik v Rovtah. Vonča Anton, duh. pastir v Belkah.
Štev. 18.
16.	Dekanija: Idrija. — l.jpoverjenik: Jožef Kogej.
*Majnik Janez, župnik v Žirčh.
*ObČina mestna v Idriji.
*Šlibar Martin, župnik v Spodnji Idriji.
Bukvarnica slovenska v Idriji.
Frelih Tomaž, kramar v Žirčh.
Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v Idriji.
Gros Jak., mestni kaplan.
Horvat Miha, župnik v Ledinah.
Inglič Jakob, glavne šolo učitelj v Idriji.
Juvan Janez, beneficiat in glavne šole vodja v Idriji.
Kavčič Matija , km. sin v Zavracu.
Kogej Jožef, dekan v Idriji.
Lavrič Mat., kapi. v Spodnji Idriji.
Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji.
Lipold Marka Vincencij, c. k. rudn. predstojnik in viši svčtnik v Idriji.
Pivek Janez, župnik v Zavracu.
Pristov Simon, kaplan v ŽirtSh.
Stegnar Pel., glavne šole učitelj v Idriji.
Stranecky Jožef, trgovec v Idriji.
Trcven Valentiu, trgovec v Idriji.
Učiteljstvo c. k. glavne šole v Idriji.
Urbas Leopold, v. k. topilnični oskrb. v pokoji v Idriji.
Vrbajs Anton, kaplan v Žirdh.
Štev. 23.
y
2. poverjenik v Crnmnvrhu: Matija Erjavec.
'Krjavec	Matija, vikarij	v Ornem-	Gostiša Jožef,	kmet. fant v Ornem -
vrhu.	vrhu.
*Svetličič Fr., župnik v Vodoviču.	Majnik Miha, kmet v Crnemvrhu.
Bezeljak France, kmet. sin v Ornem-	Mikuš France, rokod. umetnik v
vrhu.	Zadlogu.
Oitalnica	v Oruemvrhu.	Poženel	Ivan ,	učitelj v Ornemvrhu.
Demšar Janez, kaplan v Ornemvrhu.	Štev.	9-
17.	Dekanija: Cerknica. — 1. poverjenik: Jakob Janežič.
'Uoleuec Henrik, dr., c. k. uodnijski *Kaplenek Jan,, župnik na Oblokab.
adjunkt v Rožu.
*Obressa Adolf, posest, v Cerknici.
6*
*Vesel Jan., kaplan v Starem trgu. Čitalnica v Starem trgu pri Rožu. Jan Primož, kaplan v Starem trgu pri Rožu.
Janežič Jakob, bukvovez v Cerknici. Končnik Dav., kaplan v Cerknici. Kosec Jern., župnik v Šent-Vidu. Kovač France, kupec v Rožu. Krašovec Anton, posestnik v Dolenj ivasi.
Lenček Blaž, župnik v Ložu. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokali. Sterle France.
Švajger Martin, zdravnik v Rožu. Vilar Jak., trgovec v Pudobu pri Rožu.
Vovk Josip, učitelj v Cerknici. Žerovnik Toma, župnik v Grahovem.
Štev. 18.
2. poverjenik: France Hran.
*!Iren France, posestnik v Begunjah. Učilnica ljudska v Begunjah. Ahčin Anton, ekspozit.	Štev.
S. poverjenih: Fr. Rihar.
Babnik Jernej, fajmošter na Unci. Bernard Val., kaplan v Studencm. Blažon Jakob, posestnik v Planini. Deu Edvard, c. k. uradnik v Planini. Dolenec Jožef, posestnik v Planini. Florijančič Nace, kupec v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Koren Matija, posestnik v Planini. Kovšca France, posestnik v Planini. Lavrič Anton, posestnik v Planini.
Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Levičnik Valentin, o. k. finančn.
komisar v Planini.
Modrijan France, c. k. uradnik v Planini.
Petrič Matija, učitelj v Planini. Rihar France, župnik v Planini. Tavčar Jan., kaplan v Planini. Žitnik Šimon, c. k. kancelist.
Štev. 17.
18.	Dekanija: Postojna. — Poverjenik: Janez Hofsteter.
*Dolenec Ljudevit, grajščak v Orehku.
*Gestrin Drag. , c. k. sodn. pristav v Senožečah.
^Globočnik Anton, c. k. predstojnik.
^Lavrenčič Andrej, posest, in župan.
'Občina v Razdrtem.
'^Razpet Martin, dr., okrajni zdravnik v Postojni.
*Robič Luka, c. k. davk. nadzornik v Postojni.
Bezeljak Pavel, ces. kr. notar v Postojni.
Blaznik Jakob, župn. v Hrenovici.
čadež Janez, kaplan v Matenji vasi.
(čitalnica v Postojni.
Dekleva France, trgovec v Slavini.
Ditrili Anton, pekovski sin v Postojni.
Domicelj Anton, kaplan v Orehku. Erjavec Janez, kaplan v Slavini. Gorenjec Lavosl., kaplan v Slavini. Gorup Andrej, posestnik v Slavini. GruSkovnjak Blaž, odvetn. koneip.
v Postojni.
Klemenee Fr., eksposit v St.-Petru. Kravs Vojteh, dr., c. k. sodn. ad-junkt v Postojni.
Lenasi Tone, kaplan v Vremah. Lunder Janez, eksposit v Trnji. Okorn Ignacij, župnik v Scnožečili. Pokoren Anton, farman v Slavini. Rudolf Lovro, farman v Vremah. Silvester Radoslav v Postojni.
Sterle Jakob, trgovec v Postojni. Štamear Jan., kaplan v Ilrenovcab. Valenčič Josip, trgovec v Narinu.
Zagorjan Ivan, kaplan v Senožečah. Zelen Jožef, posestnik in župan v Senožečah.	Štev. 31.
K). Dekanija: Trnovo. — Poverjenik: Anton Mlakar.
*Brgaut Jožef, župnik v Košani. “"Brinšek Ivanjj trgovec v Trnovem. *česnik Jurij, trgovec v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. *Jenko Skender, trg. v Trnovem. ■"Ličan Skender, trgovec v Trnovem. *Mlakar Anton, eksposit v Zagorji. Budnar Janez, župnik v Premu. Dekleva Ivan, posestnik v Zarečju.
Drobnič Andrej, župnik v Knežaku. Jalen Simon, kaplan v Košani. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Kranjec Matija v Trnovem.
Legan France, kurat v Nadanjeselu. Legat Andrej, učitelj v Zagorji. Lukancc Jožef, cksp. v Suhorji. Satran Anton, logar v Koritnicah.
Štev. 17.
20. Dekanija: Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan.
^Grabrijan Jurij, kanonik in dekan v Vipavi.
*Hiti Luka, benef. in glavne šole ravnatelj v Vipavi.
*Kavčič France, posest, v Sent-Vidu. *Koder Matoj, kurat v Slapu. ""Kopitar Mihael, kurat v Rzelju, *'Lampe Anton, kurat v Gočali. ''Ložar Gr., dr., bilježnik v Vipavi. *Nakus Jožef, kurat na Planini. *Vidmar Jožef, kurat v Podkraji. Bilec Janez, benef. v Lozicah.
Bric Janez, c. k. okrajn sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi. Čitalnica kmetijska v Podragi. Čitalnica n&rodna v Vipavi.
Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent-Vidu. , Gantcr Janko, učitelj na Planini. Hiti Simon, učitelj na Slapu.
Janža Ivan, kurat v Podvelbu. Kete Jožef, s troj ar v Vipavi.
Klinar Drag., ekspozit v Šturjah, Košir Jakob, vikarij v Sent-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Mercin, učitelj v Gočah.
Malncršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Račič Alojzij, učitelj v Vipavi. Spazzapan Štefan, dr., advokat i Vipavi.
Stupar Janez, kurat v Budanjah. Šapla Anton v Vipavi.
Sraj Valentin, kurat v Podragi. Uršič Anton iz Podrage.
Vidrih Anton, posestnik v Vipavi. Zarnik Ivan, učitelj v Budanji. Žgur Anton, posestnik v Podragi.
Štev. 35.
Štev. ljublj. škofije: ustanovnikov
letnikov
204
657
Skupaj .	861
Pristavek.
Berbuc Jan., odgojitelj V	Peterca o. Damijan, bil v Ljubljani.
Kavt Antonija, gospa, bila v Kranji ?	Praprotnik Avg., bil Vremah.
Omahen Fr., bil v Litiji?	Stengel Vatroslav, bil v Postojni.
II. Lavantinska škofija.
1.	Dekanija: Maribor. — 1.
*Bohinec Jakob, s piri tnal.
^Čitalnica narodna.
*Dominkut> Ferko, dr., odvetnik. ^Gregorec Lavoslav, dr., profesor bogoslovja.
^Knjižnica gimnazijska.
^Knjižnica semeniška.
*Kosar Franjo, kanonik.
'•'Kovačič Martin, prof. bogoslovij«. *Majciger Janez, girnn. prof. ^Modrinjak Matija, korar.
"'Radej France, dr., c, k. hiljožnik. *Rapoc France, posestnik.
*Srnee Janko, dr., odvetnik.
*Šinko Božidar, prof. bogosl.
*Sumau Josip, girnn. prof.
'■'‘Ulaga Josip, dr., bogosl. prof. *Valenček Martin, e. k. profesor. *Zmazek France, kapi. pri sv. Petni. ^Zorčič France, stolni prošt.
Apačnik Martin, bogoslovec.
Brdajs Davorin, trgovec.
Burcar Božidar, kapi. pri sv. Marjeti. Feguš, bogoslovec.
Flek Jožef, kaplan.
2.	poverjenik:
Babnik, dr.
Baš L., sodelavec „Slov. Naroda'*. Belebil Al., posestnik.
Božnik Fr., bilje?,, urad n.
Divjak Fr., biljež. uradu.
Ferk Feliks, dr., idravnik.
Ferž J., učitelj.
Filipič J.,
Glančnik Bartol., dr., advok. konc. Ipavec K., dr., advokat.
Jelovšek Martin.
Klavs Drag., not. koncip.
Klobučar Anton, pravnik.
poverjenik : Jun. Majciger.
Heržič Jožef, stolni kaplan.
Irgolič Peter, učitelj.
Jentl Bernard, trg. pomočnik.
Jurčič Jožef, kaplan pri sv. Martinu. Koser Makso, odvetn. koncipient. Kosi Božidar, župn. pri sv. Kungorti, Marko Mihael, biljež. koncip. Miklošič Ivan, učitelj.
Morič Maks, trg. pomočnik.
Novotn.v Eman., sodn. pristav. Pajek Janko, girnn. prof.
Pečko Jakob, odvet. koncip. Peharec Franjo, c. k. sodn. pristav. Pernavsl Štefan, župn. v Kavčah. Potočnik Anton, bogoslovec. Praprotnik Franco, bogoslovec. Ribar Anton, bogoslovec.
Rauscli Fr., dr., odv. koncip. Sijancc Alojzij, kaplan v Selnici« Šinko Jožef, bogoslovec.
Šket, Radoslav, dijak.
Zatlar Jožef, bogoslovec.
Zemljič Jožef, učitelj.
Žmavec Jurij, kaplan v Kavčah. Žuža Janoz, knezoškof. kaplan.
Štev. 49.
Dr. J. Ribii.
Kocbek Lob., odv. uradnik.
Koceli Karol, dr.
Lorber Miroslav, not. uradnik. Modrinjak, dr., zdravnik.
Pravdič Jos., profesor.
Ribič J., dr.
Robič Fr., profesor.
Rošker Jan., učitelj.
Sadnik M., trgovec.
Skaza „tiskania“.
Urbančič, posestnik.
Zora, vredništTO.
Štev. 26.
'•'Trstenjak Jakob, kaplan v Jaronini.	Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini
Čuček Jožef, dekan v Jarenini.	Vraz Jožef, kaplan v Svičinah.
Lukšiž France, župnik pri sv. Jurji. Zorko Dragotin, učitelj v Št. Uu.
Štev. 6.
2. Dekanija: Braslovče. — Poverjenik: Lavoslav Šventner.
*Balon Anton, župnik v polzeli. *Šentak France, pon. na Vranskem. *Šventner Lav., lig. na Vranskem. Boštjančič Jan., učitelj na Vranskem, čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik A., zdravnik na Vranskem. Hernah Jožef, kaplan na Vranskem. Jan Ferdinaud, kaplan na Raki. Južna Valentin, trgovec pri St.-Jurji. Knjižnica okrajna na Vranskem. Koren Matija, kaplan v Braslovčah.
3. Dekanija: Bistrica slovenska.
*	Arzenšek Matija, /.up. v Poličanali. ^Gostenčnik Peter, kaplan v črešnjicah.
‘Hajšek Anton, žup. v Makovljab. *Matej France, bilježnik v Slovenski Bistrici.
*Trafenik France, župnik v zgornj.
Poljskavi.
Bežan Matej, biljež. uradnik. Brezovšek Martin, kapi. v Šmartnu. Ceneč Gašpar, župnik pri sv. Martinu. Grnjač Vekoslav, učitelj v Slov. Bistrici.
Gršak Vinko, provizor v Črešnovcali. Hirti Fr., kaplan v Slov. Bistrici. Kandut Krištof, župnik v Bpodnji Polskavi.
Kavčič Anton, tkavec pri gornji Poljskavi.
Kolar Vincencij, kaplan v spodnji Poljskavi.
Kreft Alojzij, kaplan v Braslovčah. Križnik Gašpar, čevljar v Kotniku. Mortl Franjo, c. k. notar na Vranskem. Oset J. S., trgovec, na Vranskem. Pirš J., okr. tajn. na Vranskem. Piskar Andrej, mlinar v Kotniku. Sever Jožef, kaplan na Vranskem. Šoru Gašper, župan v Grajski vasi. Vovšek Franjo v Braslovčah.
Štev. 20.
—	Poverjenik: Lovro Stepišnik.
Levičnik Vojteh, c. k. adjunkt v slov. Bistrici.
Limavaek Peter, gostilničar v slov. Bistrici.
Loge Mili., učitelj v slov. Bistrici. Napast Davorin, kaplan v Laporjuh. Rakoše Mih., kaplan v Makovljab. Smogavec Jurji, (Kotnik), kmet pri sv. Venceslaji.
Stepišnik Lovro, posestn. in trgovec v slov. Bistrici.
Tomažič Ognjeslav, kovač Ičnjah. Trunk BI., kaplan v slov. Bistrici. Wagner Fr., poštni opravnik v slov. Bistrici.
Zadravec Jož., kaplan pri sv. Nikolaji.
Zorko Štefan, med. v slov. Bistrici. Žigart France, kmet v Smartnu.
Štev. 27.
4. Dekanija: (!elj<‘. — a) Poverjenik', dr. Stefan Kočevar. ^Bezenšek Jurij, kaplan v Cclji. Abiturienti slovenski celjske gimn.
'■•'Čitalnica narodna v Colji.
*Jancžič Jakob, rudninski uradnik v Grižah.
*	Kapus France, trgovec v Colji. '•'‘Kočevar Št., dr., okrajni zdravnik v Cclji.
*Krušie Ivan, gimn. prof. v Colji. *Občina solska v Toharjih.
*Ogradi Franco, vikarij v ('olji. *OreŠek Jan., e. k. gimn. profesor, '■^Podružnica kmetijska v Cclji. *Sovič Jožef, kaplan v Grižah. *Topljak Jožef, učitelj v Cclji. *Žuža Ivan, rudninski posestnik v Grižah.
# .
b)	Poverjen
Cilenšek Jos., pismonos.
Gorišek Gašpar, raedicinar.
Koželj Matej, not. koncip.
Piheljak Mart , c. k. notar.
Orešec Pr., profesor.
Gimnazij
Bezenšek Anton,
Bezenšek Matej.
Brunot Franjo.
Cizej Ivan.
Dolinšek Rafael.
Fink J.
Golež Franjo.
Grušovnik Adam.
Hrastelj Eranjo.
Jerovžek Franjo.
Jurko Blaž.
Kas Nace.
Knez Jakob (Radoslav.)
Kolšek Josip.
Kotnik Jož.
Kos Makso.
Kozinec Ivan.
Krušeč Vincencij.
Kuder Janko.
Bitence Janez, kapuc, inežnar v Colji.
Bobisud Jakob, učitelj v Cclji. Jeretin Edvard.
Jesenko Gregor, ranocelnik v Cclji. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Koderman Filip, učit. v Frankovljah. Koderman France, učitelj v Vojniku. Lukežič Janez, ranocelnik v Štorah. „Maksimilijanum“ v Celji.
Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Ripšl Mavricij, trgovec v Celji. Rozo Francc, ranocelnik v Vojniku. Turin Jožef, kaplan v Celji.
Štev. 27.
.* Fr. Orešec.
Ripšel Andrej, trgovec.
Vrečar Anton, vrtnar.
Vi'ečar Gašpar, učitelj v Teharjih. Weis Josip, učitelj.
Štev. 9.
ki dijaki:
Remcž Urban.
Mendovšek Josip.
Mikuš Rafael.
Milner Bodrovil.
Naglič Ivan.
Napotnik Francc.
Novak Bogoslav.
Novak France.
Orožen France.
Preskar Janez.
Randl Matevž.
Rudolf Janez.
Runovee Davorin.
Smodej Josip.
Šetince Jožef.
Som Tone.
Švaršnik Tone.
Vrečko Francc.
Žclezinger France. Štev. 38.
*Jeruj Jožef, župnih. ''Strnad Matija, kaplan. ■'Vufinik Pr,, nadučitelj. Bratanič Adolf. Čitalnica.
Hausenbiichel Jancss. Plešnik Mih., kaplan. Potočnik Gustav.
Senica Avgust.
Sirca Ernest.
Sirca Jožef.
Sirca Miroslav. Tartbauer Josip, dr. Tisehler Jožef.
Žuža Rudolf.
St6v. 15.
J. Dekanija: Cerkovee. (
Poverjenik:
*Sorglechner Jožef, kaplan v Št,-Janžu.
Bukvaruica farna v Cerkoveu.
Čarman Fr., voj. duhoven v pokoji v Slivnici.
Divjak France, krnet v Fravhajmu.
Fras Jožef, kaplan na Ptujski gori.
Kranjec Toma, župan v Fravhajmu.
Lednik Anton, kaplan v Cerkoveu.
Merk uš Anton, kaplan v Slivnici.
6.	Dekanija.- Gornji Grad. — a
Bičman Josip, upravnik v Gornjem gradu.
Ermenec France, župnik v Bučah.
Florijančič Jožef, dekan v Gornjem gradu.
Hren Ivan, pos. v Gornjem gradu.
Jerše France, uradnik v Gornjem gradu.
Kranjec Jožef, posestnik v Gornjem gradu.
Krenuer Ivan, župnik in dekan pri sv. Frančišku.
h) Poverjenik'.
'Lipold Jožef, posestnik v Mozirji.
Bratanič H. G., trg. pomočnik.
Cesar Andrej, podobar v Mozirji.
p. Rače, Kranichsfeld). —
Albert Nag;/.
Nagy Albert, dokan v Cerkoveu.
Rath France, župnik v Fravhajmu.
Soršak Matija , podučitelj v Fravhajmu.
Šparovec Audr., žup. pri sv. Lov-rcuciju.
Suta Rupert, kaplan v Vramu.
Vindiš Vido, učitelj pri sv. Lovrencu.
Stev. 14.
) poverjenik : Jožef Florijančič.
Kruleč Josip, posestnik v Gornjem gradu.
Krušič Jakob, kaplan v Gornjem gradu.
Poretič Albin v Gornjom gradu.
Pustoslemšck Anton, učitelj v Lučah.
Strnad Anton , kmet pri Novem Stiftu.
Tratnik J., kmet pri Novem Štiftu.
Štev. IS.
v
Jak. Škoflek.
Drozgo Franjo, trgovec v Mozirji. Goričar' Anton, poštar v Mozirji. Jeraj Anton, kmet na Lečici.
Jeraj M., posestnik na Pečici. Krajnik o. Atanazij, frančiškan v Nazaretu.
Presečnik Gregor, bogoslovec v Mozirji.
Radošek Anton, kaplan v Rečici. Selak Ivan, posestnik v Rečici.
Stant Anton, posestnik na Pečici. Štiglic France, posestnik v Retuši. Škoflek Jakob, učitelj v Mozirji. Turnšek Anton, kmet na Pečici. Turnšek Anton, trgovec v Nazaretu.
Štev, 16.
7. Dekanija: Sv. <lur,jf. (p. Radkersburg). — 1. poverjenik: Ant. Kocuvan.
*Arnuš France, kaplan pri Kapeli. Bukvarnica farna pri sv. Križu. Čurin Jurij, kaplan pri sv. Križu. Jurinec Alojzij, mladeneč v Banovci!), Kralj Janoz, kmet v Iljaševici. Kramberger Lovro , župnik pri sv. Križu.
Košir Jan., dub. v Vržejah. Kocuvan Anton, kaplan pri »v. Jurji.
Kuplen Jaka, posestnik.
Lorenčič Andrej, župnik pri Mali nedelji.
1’ošker France, kaplan pri Mali nedelji.
Stranjščak Anton, kurat v Vržejab. Simonič Jož., župnik pri sv. Jurji. Suhač Anton, duh. v pokoji pri sv. Jurji.
Švarec Fr., kaplan v Luti.
Zorman Božid., učitolj pri sv. Juriji. Žajdela France, kaplan pri »v. Juriji.
Štev. 17,
2. poverjenik: Jan. Lapajne v Ljutomeru.
Antolič Ivan, kaplan.
Božič Anton, posestnik.
Čitalnica n&rodna. črček A., »luga.
Farkaš Janez, zdravnik.
Gomilšak Jožef, aolicitator.
Hochti Karol, c. k. notar v Ljutomeru.
Huber J. L)., knjigav.
Kastelec Janez, c. kr. okr. sodnik.
S, Dekanija: Konjice. —
^Knjižnica župna.
*Kovač Jožef, šivar v Žrečah. '■'‘Rodeč Janez, župnik v Tinjah. *Vrlič France, župnik v Stranicah. Arlič J(wiez, župnik v Žrečab.
Kukovec Ivan, odvet. koncip.
Kunce Ivan, duh. v Svetinjih. Lapajne Janez, učitelj in vodja. Meglič Šimcn’, učitelj v Ljutomeru. Perčnik Anton, duhovnik.
Pernišek Blaž, učitelj v Ljutomeru. Toma Ema, učiteljica.
Učiteljstvo ljutomersko.
Zemljič A., trgovec.
Štev. lfi.
Poverjenik: Jožef Rozman.
Erjavec Peter, župnik v Žrečah. Jager Janez, učitelj v Konjicah. Jaklič Dragotin v Špitaliču. Jurkovič Franjo, učitelj v Konjicah. Kapun Peter, nadučitelj v Konjicah,
Korošec Mihael, župnik v Rebiu. Kunej Janez, župnik v Cadvami. Remec Martin, poštni opravnik v Konjicah.
Pečar Jožef, kaplan v Prihovi. Petan France, župnik v Venceslavu. Pintar Fr., provizor v St. Jerneji.
!*. Dekanija: Kozje. —
^Knjižnica učiteljska v Kozjem. *Slomšek Janez, kapi. pri bt. Petru. Rosina Jan., dekan v Kozjem, čeh Franjo, učitelj na Dobji. Dobršek M., not. koncip. v Kozjem. Dvoršek Anton, župnik v Št. Vidu. Klinec Franjo, kaplan pri sv. Vidu pri Planini.
10. Dekanija: Laško. —
*Ripšl Ferdinand, župnik v Loki. *Škrbee Davorin, kapi. v Trbovljah. ^Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, dekan v Laškem trgu.
Boheim Jan., kaplan v Laškem. Cajhen Jan., kmet v Trbovljah.
Skuhala Janko, kaplan v Konjicah.
Šep ec Ivan, trg. oprav, v Konjicah. Šlander Anton, kaplau v Čadramu, Virk Jožef, župnik v Kočah,
Voh Jernej, kaplan v Konjicah. Zabukoeek Gašper, župnik v Žičah.
Štev. 22.
Poverjenik: Jan. Bosino.
Kukovič Avguštin, kaplan v Kozjem. Kureš Jakob, c. k. Bodo. pristav ▼ Kozjem.
Marinka Jurij, župnik v Dobji. Hredenšek Jan., župn. v Podčetrtku. Zabukovšek Iv., trgovec in potestn. v Tnhelju.
Štev. 12. Poverjenik : Anton Žum.
Drobnič Ivan, posesti), v Laškem. Klsbacher Andrej , trg. v Laškem trgu.
Kolarič Jožef, kaplan v 'Trbovljah. •Skrta Jožef, kurat pri sv. Miklavžu. Šumar Mih., kaplan v Laškem, Štev. 11.
11. Dekanija: Marnltcrg. — Poverjenik: Matija Stoklas (Mamberg).
Cocej Jernej, župnik pri »v. Jurji. Grosskopf Matija, župn. na Breznem. Hajšck Jožef, kurat v Soboti. Kapus Anton, c. k. adjunkt v Ma-renbergu.
Kranjec Valentin , kaplan v Remšniku.
Potrč Lovro, župnik v Pernicah. Simonič J. N., kurat pri Osvaldu. Stoklas Božidar, župnik v Marn-
bergu.
Štev. 8.
12. Dekanija: Nova cerkev (p. Vojnik pri Celji). —
Poverjenik: Franjo Juvančič.
*Vraz Janez, kaplau v Dobrni. Crnoša Šime, župnik v črešnicah.
Dolinšek Blaž, namestnik v Fran koljah.
Gajšek Dragotin, kaplan v Dobrni. Jan Franco, kaplan v Vitanji. Juvančič Franjo, dekan pri Novi ccrkvi.
Klavžar Franco, kurat v Št. Joštu. Pintar Matej, župnik v Šmartnem.
Poloc Franjo, kaplan v Vitanji. Smrcčnik Franco, kaplan v Vojniku. Zupanič Jakob, kaplan pri Nov ccrkvi.
Žičkar Jožef, kaplan v Vojniku.
Štev. 12.
13. Ockanija: Ptuj. — Poverjenik: dr. Janez Vosnjak.
*Hirtiš Ben., minorit v Št. Vidu. *Kancler Pavel, minorit *Kukovcc Jožef, kaplan pri sv.
Lovrenciju.
*Peško Jakob, župnik pri sv. Lov-rcnciju.
'Vetanjek Lav., minorit.
AlekSič Fidel, kaplan in gospodar v Ptuju.
Bezjak J., župnik pri sv. Marksu. Breznik Anton, kaplan v Murbergu. Caf Jurij, bcneficijat v Ptuju. Čitalnica v Ptuju.
čuček Josip, dr., advokat v Ptuju. Čučko Dragotin , gvardjan v Ptuju. Dolinšek J., žup v pokoji v Ptuju. Prozeg A., kaplan pri sv. Urbanu. Frk Matija, beneficiat v Ptuju. Glaspr Karol, profesor v Ptuju. Grabar Mih., župnik pri sv. Urbanu. Gregorič Al., dr. v Ptuju.
Holc Jakob, Župnik v Viirborgu. Horvat Jožef, nadučitelj pri sv. Urbanu.
Knjižnica učiteljska pri sv. Barbari (sedaj v Ptuju.)
14.	Dekanija: Rogalcc. —
♦Lapuh Martin, kaplan v Rogatcu. *Stanjko A., župnik v Otopercah. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi.
Jari c Val., župnik pri sv. Florijanu.
Franjec Sebast. , podučitelj pri av. Marku.
Kranjcc France, župn. pri sv. Marjeti. Krauar Andrej, vikarij v Ptuju. Londovšck Mih. , katehet, realne gimnazije.
Ploj, dr., odvetnik v Ptuju.
Robič Janko, učitelj v Ptuju. .Skrabar Viktor, dr., okr. zdravnik v Ptuju.
Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andražu.
Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu. Štuhec Anton, učitelj v Dolenšaku. Štuhec Jurij, župnik v Polenšaku. Švajgclj Dragotin, učitelj v Ptuju. Svaršnik France, trg. v Monspergu. Tobias Jan., posestnik v Ptuju. Litmajer Dragotin, kaplan pri sv.
Margareti.
Vošnjak Janez, dr., prošt v Ptuju. Vuk Andrej, župnik v Hajdina. AVugscheidcr Hugo, trg. v Ptuju. Zitek J os., prof. v Ptuju.
Štev. 40.
Poverjenik: Anton Frelih.
Slatinšek Anton, kaplan pri sv.
Križu poleg Slatine.
Sabot Jurij, župnik pri sv. Roku. Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici.
Štev. 7.
15.	Dekanija: Šaleška dolina, (p. Celje). — Poverjenik:
Dr. Jano,z Livold.
*Lipold Jan, dr., župn. v Šmartnu. Bevec Miha, kmet v Oržmirji.
Skubic Franjo, zdravnik v Molenji.
Iti. Dekanija: Hoče. (p. Slivnica).
*Stranjšak Martin, dekan v Hoči. 'Potočnik Lovro, duh. oskrbnik pri
S.	Mariji v Puščavi.
Bralno društvo v Pušah.
Bračko Mihael, kaplan v Pušah. Ornko Jožef, kaplan v Lembahu.
Hrg Lovro, župnik v Lembahu. Zorman Jakob, posest. v Pušah.
17.	Dekanija: Šmai*
*Hašnik Jožef, župnik pri sv. Jurji. ■''Ipavec Gustav, dr. , zdravnik pri sv. Jurji.
‘Masten J., kaplan na Sladki gori. “Trstenjak Dav., župnik v Ponkvi. *Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu. Cilenšek Blaž, kaplan v Dramljah. »Naprej*1, polit, društvo v Šmavji. Golob Josip, dr., v Šmarji.
Ivanc Martin, dekan v Šmarji.
Kristan Anton, učitelj pri sv. Stefanu.
Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšek Valentin, kaplan v Skalah.
Stev. 5.
—	Poverjenik : Martin Stranj Sak.
Pavliska Miroslav , trgovec pri sv.
Lovrenciju v Puščavi.
Simonič Jan. Ev., kaplan pri sv.
Lovrenciju.
Sparhakl Ivan, kaplan v Hoči. Tribnik Karol, kaplan v Pušah.
Stev. 11.
je. — Martin Ivanc.
Kunšič Anton, okrajni tajnik v Šmarji.
Lenart Janez, kaplan v Smarji. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji.
Oset Blaž, posestnik pri sv. Jurji. Orozelj Jan., dr., odvetnik v Šmarji. Puc Jurij, župnik v Dramljah. Škrjanec Rok, učitelj na Valobji. Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gaspav, kmot v Mokarjah.
Štev. 19.
18.	Dekanija: sv. Lenarta v slov. Goričan.
1.	poverjenik pri sv.
čitalnica pri sv. Jurji.
Divjak Jožef, župnik pri sv. Dni. Fideršek Matija, kaplan pri sv. Juriji.
Frk France, kaplan pri sv. Jakobu. Golinar Jožef, župnik pri Snežnici.
Lenartu: Jurij Tvtek.
Klobasa Fr., župnik pri sv. Antonu.
Kolenko Martin, kaplan pri Snežnici. Lorenčič Andrej , kaplan pri sv. Dni.
Milošič Mih. , župnik pri sv. Benediktu.
Rajšp Matej, učitelj pri sv. Jurji.
Rantaša Juraj, župnik pri sv. Jurji. Kepa France, župnik pri »v. Jakobu. Skamlič Jaka, učitelj pri »v. Jurji. Strah Janez, župnik pri »v. Rupertu.
Suhač Anton, kaplan pri sv. Lenartu.
Tutek Jurij, dekan pri sv. Lenartu.
Vidovič Ant., učit. pri sv. Lenartu. Vrablj Janez, kaplan pri sv. Rupertu.
Vraz Anton, kaplan pri Snežnici.
Štev. 19.
2. poverjenik » Radgoni : Jakob OoviiUal'.
*	Jančar France, kaplan v Nogovi. *Simonič Jan. Al., kaplan pri sv.
Petru.
Belofinci (Prekmurje).
Borovnjak Jožef, kaplan v Gornji Lendavi.
Borovnjak Jožef, župnik v Cankovi. Gomilšak Jakob, kaplan v Radgoni. Gregorič Janko, organist v Radgoni. Hecl Avguštin, kaplan v Negovi. Klobasa France, župnik v Negovi. Kocuvan Bartolan, učitelj.
Korošec Jakob, kmet pri Kapeli. Kovačič Marko, župnik.
Kurnik Jan., župnik pri sv. Petru. Meško Martin, kaplan pri sv. Petru. Murkovič Janko, kaplan.
Niedorfer Marko, kaplan v AbStali.
Pirnat Jakob, odvetn. koncip. v Radgoni.
Ratkovič Vendelin, hlcbanoš pri sv. Jurji.
Štiftar Jožef, župnik v Gornji Lendavi.
Škrlec Jožef, gostilničar pri sv. Petru.
Šlander Emcrnu, ndjunkt v Radgoni.
Šribar Matija, kmet v Zetincih pri Radgoni.
Veberič Jožef, kmet pri Kapeli.
Veren Štefan, plebavoj pri sv. Heleni.
Zemljič Štefan, učitelj.
Žižek Marko, župnik. Štev. 20.
S.	poverjenik v Drvauji/t: Dom* Čolnik.
*(3olnik Dominik , posestnik na Drvanji.
čitalnica kmetijska pri by. Benediktu.
Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu.
Hanžič Jakob, kaplan pri sv. Križu na Travniku v sekovski škofiji.
Kocuvan Fr., zdraviloslovec v Gradcu.
Kolbl Jan., pos. pri sv. treh Kraljih.
Košar Matej, kaplan pri sv. Benediktu.
Kranjec Martin, učitelj pri by. Trojici.
Kukovec Miroslav, pos. na Velki.
Ornik France, učitelj pri sv. Rupertu.
Polič o. Bonavontura, kapucin v Dalmaciji.
Rajšp Alojzij, podučit, pri sv. Jurji.
Repa France, župnik pri sv. Jakobu.
Šijanec Janez, nadučitelj v Negovi.
Vengar Jožef, posestnik na Vukovskem vrhu.
*Majhenie Gaspar, župnik pri sv. Nikolaji.
*Petovar Ivan, odvetnik v Ormužu.
Cajnkar Jakob, pndžupnik v Veliki nedelji.
Fric Matijaš, dekan pri Včliki nedelji.
Goričan Perko, usnjar pri Včliki nedelji.
Gršak Ivan, dr., notar v Ormužu.
Horvat Božidar, krojač v Ormužu.
Jesih Anton, bilježn. pisatelj v Ormužu.
Jurša Ivan, podučitelj v Ormužu.
Kotnik France, orglar v Ormužu.
Magdič Anton, dr. v Ormužu.
Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu.
Petek Dav., poštar v Včliki nedelji.
liepič Mart., učitelj pri sv. Nikolaji.
Slekovec Matej, kaplan v Središču.
Sova Blaž, mestni pos. v Ormužu.
Šporn Jožef, župnik v Ormužu.
Topljak Fr., župnik pri sv. Lenartu.
Trampuš J., župnik pri »v. Bolfanku,
Vihar Filip, podžupnik pri vseh Svetnikih.
Vrbnjak Jožef, kaplan pri Včliki nedelji.
Zupančič Ivan, biljož. uradnik v Ormužu.
Žinko J., podučit, pri sv. Nikolaji.
Štev. 23.
20.	Dekanija: Slari Irg (slov. Gradec). — Poverjenik: Anton Jazbec.
*Kos Vekoslav, kaplan v Starem trgu pri slov. Gradcu.
*Šuc J., dr., prov. v Slov. Gradcu. *Šribar Janez, župnik v Pamečah. Abram Anton, c. k. finančni komisar v Slov. Gradcu.
Barle Jožef, učit. v Slov. Gradcu. Brolih Franco, kaplan v Šmartnu. Jazbec Anton, kapi. v Starem trgu. Kajtna Rajko, kufat pri sv. Petru.
Kolednik Radosl. župnik v Kuzborji. Ogrinec Vilelm, c. k. »odn. adjunkt v Slov. Gradcu.
Pustiuek Anton, mlinar v Št. Vidu, Iiutnik Rajko, mlinarski pomočnik v Št. Vidu.
Vivod Jožef, mlinar v Št. Vidu. VValfor Franjo, župnik v Št. Vidu.
Štev. 14.
21.	Dekanija; Videni — Poverjenik: Vranjo MikuŠ.
*Holinger Neža, gospa posestnica v Brežicah.
^Knjižnica učiteljska v Brežicah. *Lenček Alojzij, pos. na Blanici. *Mikuš Franjo, župnik v Brežicah. *Srebre Gvidon, dr., odvetnik v Brežicah.
*Srnec Josip , dr., odvetn. koncip.
v Brežicah.
*Zovnik Martin, pos. v Malem vrhu.
Agres France, listonoša v Pišecah. Breznik Josip, c, k. finančni kom.
v Brežicah.
Cirijak Jakob, posestnik v Keichen-bergu.
Drobnič Jožef, kaplan v Pišecu. Gajšek Janez, kaplan v Brežicah. Janežič Janez, posest, v Brežicah. Jarec Valentin, učit* v Reichenbergu. Jerman Josip, okr. kom. v Brežicah.
Jožek Ljudevit, c. k, okraj, glavar. Kavčič Jak., knjigovodja v Brežicah'. Kožar Jožef, posestnik na Včlikem kamenu.
Kunstič Ivan, učitelj v Brežicah. Lavrenčak Vikt. zaseb. v Brežicah. Mohorčič Josip, posestnik v Stavi vasi pri Vidmu.
Pajmon Ant., kapi. v Rajhenberg-u. Planinšek Jakob, kaplan v Artič.u.
Podvinski France, na Blatnem. Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah. Rajec Anton, dekan v Vidmu. Ramor Ferdinand, župnik v Pišecah. Kamor Janez, kaplan v Vizeli.
Sket Martin, kaplan v Rajhenborgu. Stergar J., odv. pisar v Brežicah. Tanšek Ivan, odv. pisar v Brežicah. Urek Ivan, posestnik v Globokem.
Štev. 32.
22. Dekanija: Vuzenica, (p. Wuchern). — 1. poverjenik: Tom. Mraz.
*Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov- Dovnik France, kaplan v Vuzenici.
renciji v Vohrodu.	Fišer Anton, kaplan v Vuzenici.
*Repič Andrej, žup. pri sv. Antonu
na Pohorji.	Štev.	4.
2. poverjenik: Luka Držečnik
'•''Držečnik Luka, župan v Janževem vrhu.
Globočnik Maks., župnik v Ribnici. Kocmut Jan., učitelj v Ribnici. Medved Jak., Ožbaldov sin v Lebni. Miklavec J., gostilničar v Ribnici. Miklavec Peter, kmet. sin v Ribnici. Nerad Miha, učitelj v Ribnici.
211. Dekanija: Zavrče. —
*MHnarič J., župnik v Leskovcu. *Raio Božidar, žup. pri sv. Barbari. '•'Rejsinger France, posestnik in trg.
v Dobravi.
*Sovič Aleks., župn., pri sv. Trojici.
1.	Frcsen-Roifniz Kiirntner Balm.)
Ovčar Jožef, kmet. sin na Lehni. Ozvald Janez, poštnik v Ribnici. Stopajnik Jurij, v Janžev. vrhu. Šola Ribniška.
Tamlek Valentin, kmet. sin v Ribnici.
Štev. 12.
Poverjenik: BožidUr Raič.
*Trampuš Ivan, dekan v Završali. Kornfeld Edin., kaplan v Halozah. Pignar France, kaplan v Zavšah. Štuhec Marko, kaplan v Leskovcu.
Štev. 8.
Kje so naslednji udje P
'!'Jedlička Otokar, bil v Mariboru.
Blaž Božidar, trgovec, bil v Mozirji,
Breznik Frauce, bil v Celji.
Burkhard J., dr., bil v Slatini.
Kocmut France, bil v Ljutomeru.
Mravljak Anton, dr., bil v Ljutomeru.
Polič Drag., učitelj, bil pri sv. Ani.
Štuhec Jože, kaplan v Ulimji.	Štev.	8.
Število v lavantinski škofiji 97 -f- 485	582.
-—.'so-
lil. Krška škofija.
I. Dekanija: Celovec.
Poverjenik: Šivien Janežič.
^čitalnica narodna.
^Einspieler Andrej , realke prof. in deželni poslanec.
*Janežič Evgen , sin + g- Antona Janežiča, profesorja.
*Servicelj Matej , knezoškof. kaplan Alijančič Andrej, kanonik.
Ambrož Matija, mestni kaplan. Borstner M.; profesor v Celovcu. Božič Valentin, župnik v Pokrčah. čare Peter, župnik v Porečah. Einspieler Lamb., knezoškof. tajnik. Fric Gregor, gimnazijalec.
Huter Ivan, bogoslovec.
Janežič Jožef, mlinar v Lešab. Janežič Šimen, poročnik.
Janežič Valentin, dr., reg. zdravnik. Krainc Ivan, uradnik.
Sv. Mohor, družba (v zamenjo).
Nemec Jurij, kmet in srenjski svetovalec v Kotmari vasi.
Pesjak Frauce, trg. opravnilc.
Poljak Gvidon, trg. knjigovodja.
Robida p. Drag., prednik benedikt. samostana.
Rossbachef Bernard, trgovec.
Sommer Gregor, okrajni šolski nadzornik.
Šašelj Martin, duli. svetovalec.
Šuster Janez, provizor v Karnem gradu.
Tavšelj Jožef, župnik v Hodišah.
VVieser Andrej, mestni kaplan.
Zupan Janez, trg. pomočnik.
Štev. 28.
2.	Dekanija: Belak.
Stcickl Simon, župnik v Št. Lenartu. Vuti Matija, kmet. p. Arnoldstein.
Pintar Peter, zelanov na Strmiču.	Stev.	3.
3.	Dekanija Dobrlaves. — Škrjanec Anton, duh. pri sv. Racijami. Letopis 1872 in 1873.	7
Božič Ivan, zasebnik v Kortah, p.
Kapel, čitalnica v Kapli.
Muden Simon , župnik v železni Kapli.
Muri Peter, pos. pri sv. Ožbaltu. Roblek Ožbalt, posest, na Jezeru.
Sajovic Jož., posestnik v Labodski dolini.
Sajovic M., inženir v Oberseelandu. Šenk Jurij, kmet. sin na Jezeru. Vraničar Štefan, župnik na Jezeru.
Štev. 9.
5. Dekanija: Lešje. (p. Prevali).
Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah.	Lipold Marko, rod. urad. v Lješah,
Gostenčnik Ivan, trg. v Lješah.	Štev.	3.
6.	Dekanija: Pliberg. (Bleiburg). — Poverjenik: Lovro Serajnik.
Bergman Val., župnik pri Pari.	Leskovar Jožet, župnik v Svabeku.
Jerman Jurij, kaplan pri fari.	Serajnik Lovro, dekan v Pliberci.
Kolenik Valentin , kmet v Pliberci,
Lakner Janez, Župnik v Koprivnici.	Štev.	G.
7. Sv. Pavel. — Poverjenik: Pirec o. Franjo Hal.
*Pirec o. Franjo Sal., predstojnik Urnik Koloman, gitunazijalec.
gimn. konvikta.	Venedig p. Herman, gimn. prof.
Mlakar p. Maksim. , samost, dohod-	Vertot J. M., fajm. v Pustrici.
ni čar.
Puhar Viktor, farm. v Libeličah.	btev.	6.
8. Dekanija: Tinje (Tainach, pošt. Velikovec). — Poverjenik: Jakob Westermayer.
Drobilnik Jurij, orglar v Medgorjah.
Westermayer Jakob, inf. prošt in dekan v Tinjah.
Podobnik Fr., učitelj pri sv. Jakobu.
Žrjav Matej, farni oskrbnik v Medgorjah.	Štev.	4.
9.	Dekanija: Velikovec. — Poverjenik: Dr. Val. Pavlič.
*Pavlič Valentin, dr., advokat.	Kulterer Jurij, odvet. koncip. v
Gecelj Ignacij, kanonik.	Velikovcu.
Kikelj Toma, župnik v Rudi.	Rupnik Janez, učitelj v Vobrah.
Krofič Mihael, fajmošter.	Štev.	6.
Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv.	Vavtižar Luka, župnik v Čačah.
Hermagoru.	Vigele Ferdo, posestnik v Zilski
Ožgan Fr., župnik pri sv. Štefanu. Bistrici.
Rup France, provizor v Gorjah.	Štev.	5.
II.	Zgornji Rož. (p. Foderlaeh in Karaten.) — Poverjenik: .Janez buviper.
Lesjak Valentin, župnik v Dvoru.	ttumper Janez, župnik v Škocidolu.
Lipič Janez, mlinar v Dolah.	V ure ar Luka, kmet v Žapračah.
Marinič Jan., župnik v Lipi.	\Veis Peter, kmet v Dolah.
Oblak Anton, župnik v Gozdanji.	Zablatnik Ivan, prov. v Domlačah.
Štev. 8.
12. Gliuje	(p. Ferlach). —
Colarič Franjo, orglar v Glinjah.	Sablačan Lovro, mizar.
Godec Janez, župnik v Glinjah.	Sablačan Miha, trgovec. Št. 4.
13.	S0V0(luje (Gmiind). — *Hraševec France, okr. načelnik.
14. Zabnice.
Ferčnik Lambert, župnik.
Bregant Jurij, učitelj v Žabuicah.
Knjižnica šolska v Žabnici.
Miiller Anton, provizor v Vratah.
Vidovič Janez, kaplan v Trbižu.
Wieser Janez, kaplan v Žabnicali.
Zagoričnik Franjo, učitelj v Ukvah.	Štev.	7.
Število v Krški škofiji 7 + 84 — 91.
IV.	Goriška nadškofija.
1.	Gorica ill njena okolica. — Poverjenik: Andrej MaruSiS.
*Golmayr And., dr., knez in nadškof.	^Globočnik	Janez, mous., nadškof.
*Bensa btefan, kanonik.	tajnik.
*Budul Bernard, stud. viših šol.
♦Hrast J., dr., vodja v semenišču. *C. k. knjižnica študijska. ‘^Kocijančič Štefan, bogosl. prof. *Knjižnici eentr. bogoslovskega semenišča.
'Marušič Andrej, gimn. prof. "'‘Tonkli Jožef, dr., advokat.
*Vales M., duh. pom. v Renčah. Bajc Anton, učitelj v Renčali. Benko Janko , učitelj v Sovodnjah. Budal Leop., c. k. sodnjiski adjunkt. Čitalnica v Solkanu.
Dolenec Viktor, privatni uradnik. Dreja Solkanski, ki plačuje za čitalnico v Solkani.
Erjavec France, c. k. realke p rol'. Perfilja Anton, kupč. opravnik. Ferfilja Franjo, trgovski uradnik. Gabrijevčič Jožef, dr., špiritual v bogosl. semenišču.
Goljevšček A., c. k. učit. na vadnici. Goljevšček France, štud.
Hafner France, gimn. prof.
Hrast Šimen, duh. pom. v Solkanu. Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jeglič Andrej, vodja dež. računanje v Gorici.
Jug Tom., učitelj v Solkanu.
Kafol Štefan, nadškof, kancclar. Klavžar Ernest, deželni uradnik. Knjižnica učiteljska c. k. gimn. Knjižnica više realke.
Komel Mih., učitelj.
Kumar Val., učitelj na vadnici. Lavrič Karol, dr., odvetnik.
Lazar Mat., gimn. prof.
Leban France, kaplan v Biljah. Levec France, gimn. prof.
Ljutman Ivan, dijak kmetijske šole. Ljutman Mv stud. filoz. v Gorici. Makuc Štefan, mlinar.
Godnič Jožef, bogoslovec. Grbec Ivan, bogoslovec. Gregorčič Anton, bogoslovec. Kodelja Jožef, bogoslovec.
Marušič J., katehet na učit. izo-braževališču.
Marušič Anton, posestnik v Mirnem. Mašera Jožef, vikarii v Št. Mavru. Milač Anton, poštni uradnik.
Moc Jožef, nadučitelj na učit. iz-obrazevališču.
Nanuti Antonin, vikarij v Šmartnem na Krasu.
Okorn Franjo, stotnik v pokoji. Pahor Fr., trgovec v Renčah. Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavlin Jožef, kmet v Vrtojbi. Perozzi Alojzij, c. k. poštar v Bukovici.
Persogljija Hinko, učitelj.
Pilpah Franjo, pl., stotnik.
Pirec Matej, stolne cerkve vikarij. Povše France, profesor, voditelj kmet, šole.
Premori Ljudev , železn. uradnik. Rojic Aleks., dr., zdravnik.
Rojic Ruf., dr., zdravnik.
Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Skočir Jožef, kaplan v čepovanu. Stres Ivan, kaplan v Mirnem. Schafenhauer France, gimn. vodja. Savnik Anton v Biljah.
Is u kij e France, profesor.
Uršič Alojzij, pisar.
Velikonja J, spovednik na sv. Gori. Vodopivec Franco, nadučitelj učit.
izobrazevališča.
Vodušek Matevž, gimn. profesor. Zavodlav Fr., pos. v Št. Andreži. Žbona Andrej, železniški uradnik. Žepič Fr., prof. na gospodarski šoli. Žnidarčič Andrej, gimn. dijak. Okrožna Bodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar).
Kodre Ivan, bogoslovec.
Leskovdc Martin, bogoslovec. Mahnič Anton, bogoslovec.
Rudež Anton, bogosl. Štev. 82.
Ceket France, kaplan v Serpenici. Plander Anton, vikarij v Serpenici. Gaberšček Franjo, uradnik v Bovcu. Grželj Ivan, učitelj v Serpenici. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Leban Andrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Bovcu. Smrekar Franjo, vikarij v Logu.
Starman Stefan, kaplan v Bovcu. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Urbančič Andrej, vikarij v Trenti. Vodopivec Ljud., vikarij v Cez-Soči. Volarič Valentin, podučitolj v Bovcu. Žagar Franjo, posestnik v Serpenici.
Stev. 15.
3.	Dekanija ■ Kobarid. —
*Grča Blaž, kaplan v Kobaridu. Bandčl Jan., podučit v Kobaridu, črv Jan. Nep., vik. v Logčh. Dominko France, učitelj v Kobaridu. Jekše Andrej.
Kobal Peter, vikar na Sedlu.
Kurinčič Jan., bogosl. v Kobaridu.
Poverjenik: JU. Grča.
Mancin Anton, kaplan v Starem selu.
Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Breginji. Štrukelj Miha, vikarij.
Štev. 11.
4.	Dekanija: Cirklio. — Poverjenik: Jožef Jeram.
čitalnica narodna v Cirknem, Harmel Adolf, kaplan v Cirknem. Hovar France, kaplan v Cirknem. Jeram Jožef, dekan.
Jereb Joahim, vikarij v Orehku. Kacin Andrej, župnik v Šerebljah.
Seljak Anton, vikarij v Novakah. Sitar Franco, kurat v Ravnah. Širca Jan., nadučitolj v Cirknem. Trepal Anton, kurat v Jagerših. Wester Janez, vikarij v Otaležu.
Štev. 11.
5.	Dekanija: Črnice (p. Ajdovščina).—Poverjenik: Andrej JiiJi.
*čitalnica narodna v Ajdovščini. Balog, bratje, v Ajdovščini.
Bunc Franjo, učitelj v Kamnji. Favet Anton, posest, v Sriljah. Gaberščik Šimeu, prov. v Ajdovščini. Juh Andrej, kaplan v črnicah. Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.
Rejec Janez, vikarij v Št. Janžu. Rjavec Blaž, župnik v Batujah. Samostan kapucinski pri sv. Križu. Trpin Filip, župan pri ev. Križu. Vodopivec Jan., trg. v Kamnji.
Štev. 12.
(). Devill (p. Monfalkone). — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu,
7.	Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici.
*Wolf Audrcj, dekan.
*Wolf Ivan, župnik v Šlorencu. Čitalnica narodna v Kanalu, črv Jan., kaplan v Ročinju. Drasček Andrej, posest, v Kanalu. Golja Jožef, vikarij v Lomu.
Graf Tomaž, c. k. sodnik.
Ivančič Jožef, notar.
Juh Janez, vikarij v Lokovicu. Kragelj Jožef, kaplan.
Makarovič Ivan, krčmar v Avčah.
Perič Franco, učitelj v Ročinju. Poniž Benedikt, učitelj v Kanalu. Tomažič Ferd., kaplan v RoČinji. Ukmar Anton, vikar Marija-Celjski. Vidic France, kaplan v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Kali. žega Miha, podučitelj v Kanalu. Žnidarčič Andrej, vikarij na Banj -šicah sv. Duha.
Štev. 19.
9.	Dekanija: Koman. — 1. poverjenik: Ant. BožitS. (p. Rihenberg pri Gorici.)
*KavčiČ J., notar v Komnu. Anderlič Jan., cerk. v Rihenbergu. Božič Anton, administrator v Rihenbergu.
Cotič Jernej, učit. v Rihenbergu. Fabijan France, pos. v Rihenbergu. Faganel Št., duh. pom. v Šmarjah. Furlani Ivan, prisedši iz Ipave v Rihenbergu.
Gregorčič Sim., kapi. v Rihenbergu. Hebat Miha, posest, v Rihenbergu. Keršovan Jan., pos. v Rihenbergu. Kodrič Jožef, posestnik in grajSč. oskrbnik v Rihenbergu.
Kolavčič Jan., kaplan v Dornbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij , učitelj v Dornbergu.
Ličen Janez, župan v Rihenbergu. Orel Lipc, posestnik v Šmarjah. Pavlica Jožef, posest, v Rihenbergu. Pečenko A., pos. sin v Rihenbergu, Polšak France, župan v Šmarijak. Poniž Ambrožij, učit. v Rihenbergu. Robič Andrej, posest, v Rihenbergu. Šinigoj Andr., pos. sin v Dornbergu. Stepančič France , kaplan v Rihenbergu.	Stev.	23.
2. poverjenik: Jožef Ferfolja v Komnu.
Ferfolja Jožef v Komnu.
Lukežič Jan., kaplan v Komnu. Mozetič Štefan, kaplan v Komnu. Makuc Anton, vikarij v Kobiljiglavi. Pavletič Jos., duh. pom. v Štanjelu.
Pipan Jožef, vikarij v Vojščici. Rudež Jožef, posest, v Kobiljiglavi. Vuga Peter, kaplan v Štjaku.
Štev.
8.
19.	Dekanija : Tomin. — Poverjenik: Jakob Dolialc.
*čitalnica narodna v Tominu. *Winkler Andrej , c. k. naraestn. svetnik v Tominu.
Andrejčič J., Bevek Janez,
pisar.
vikarij v Grahovem.
Črv Anton, vikarij v RoČi. Devetak Anton, pisar.
Doliak Jakob, dekan v Tornimi. Fischer Albertina, gospica. Gaberšček Janez, trgovec v Torainu. Gabršček Andrej, trg. v Tominu. Golja Jožef, kaplan v Volčah. Gregorčič Anton, vikarij v Libušini. Hvalica Anton, vikarij v Dražnici. Jug Anton, kaplan v Tominu.
Kogoj Peter, učitelj.
Kokole France, davk. kontrolor. Krkoč Stefan, kaplan v Podmevcu. Lazar Anton, vikarij v Obloki. Leban Ivan , kaplan v Idrii pri Bači.
Lužnik Fr., kaplan pri sv. Luciji. Lužnik Janez, posestnik.
Macak Ivan, zemljomerec v Tominu. Mlekuž Jožef, kaplan v Tominu. Močnik Luka, odv. v Stržišču. Pencin Drag., kaplan v Tominu. Pervanje Martin, kaplan v Tominu. Pipan Anton, kaplan na Libušini. Dr. Premerstein Jan. pl., bilježnik. Rutar Anton, župnik v Volčah. Rutar Tomaž, župnik pri sv. Luciji. Skrt Andrej, kaplan v Tominu. Šorli Ivan, sedmošolec iz Podmelec. Štrukelj Miha, pisar.
Uršič Anton, trgovec v Koboridu. Vogou Tone, pisar.
Zarli France, c. k. oficijal.
Štev. 36.
Število v Goriški škofiji 18 + 202 — 220.
V.	Tržaška škofija.
1. Trsi in njegova okolica.
*Legat Jernej, dr., škof.
*Bučar France, trgovec.
♦Cegnar Franjo, viši telegrafist. ^Čitalnica narodna.
*Čižman Anton, naut. akademije ravnatelj.
*Gorup Jožef, vel. trgovec. *Kastelec France, trgovec.
*I£omar Vekoslav, urad. dež. glavne blagajnice.
*Krsnik Ferko, trgovec.
^Lavtman Janez, trgovec.
*Pertot Janez, posestnik v Barkoli. *Podobnik Janez, poštni uradnik. *Sorč Edvard, trgovec.
*Schweiger Jurij, polic, komisar.
Poverjenik: Ivan Dolinar.
*Valentinčič L., poštni uradnik. *Vesel-Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
*Vovk Janez, župnik v Bazovici. *Zorman Jož., župnik v Katinari. 'Žvanut Matija, trg. pomočnik. Baron Kuhnov polk št. 16 v dar. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bostijančič Anton, župnik pri sv. Ivanu.
Černe Janez, kaplan pri sv. Jakobu, čitalnica v Rojani.
Dekleva France, trg. agent.
Dolinar J. na Dovgani.
Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici.
Geržel Anton, trg. knjigovodja. Gnjezda Franjo, katehet.
Godina Jožef, finančni komisar. Huth Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Kalac Ant., dijak na nemški girnn. Kalister Ivan, zasebnik.
Kenda Anton, dijak. (Roeol. hiš,-št. 15.)
Kocijan Jakob, kaplan pri veliki Materi Božji.
Kurent Maks. trg. agent.
Leban Josip.
Legat Jan. Ncp., katehet dekliške šole in škofov tajnik.
Mankoč Josip, trgovec.
Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Potočin J., trg. pomočnik.
Iiaič Vekoslav v Trstu.
Remec Fr., koop. pri nov. sv. Anionu.
Stavdahar Fcrd. , častni korar in gimn. katehet.
Sehopf Josip, župnik v pokoji.
Šust Jan., dr., bogoslovja profesor in škofov kancelar.
Truden Miha, trgovec.
Urbas Viljem, c. k. profesor više realke.
Valenčič Ivan, trgovec.
Vesel Jožef, tehtovec v c. k. dogani.
Vodnov Davorin.
Wratschko France, gimn. prof.
Zakotnik Jož., kaplan v Skednju.
Zupan D., železniški uradnik.
Štev. 55.
2.	Dekanija: Dolina (p. Boljunec). — Poverjenik: Jurij Jan.
'■'•Jan Jurij, dekan v Dolini,
'•''Notar Tone, duh. pom. v Brezovici. Fink Jožef, kaplan na Klanci. Golmajer Urban, župnik v Kubedu. Juriševec Štopati , gostilničar v Milah.
Klemenčič Jernej, župnik v Prcd-loki.
Koren Ivan, kmet v Podgoiji.
Košič Martin, učitelj v Brezovici. Kraljič Franjo, narnest. v Brezovici. Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah.
Mazek Karol, kaplan v Barki. Metlika Anton, trgovec na Klancu. Pavli Lojze, kaplan v Borštvu. Renko Franjo, dacar v Boljuncu. Rekar Janez, kaplan v Loki.
Sancin Jožef, kaplan v Rictnanjah. Sila Matija, župnik v Rodiku.
Svet Ivan, kaplan v Podgorji. Vatovec Jožof, posestnik v Padežu. Vončina Lipe, kaplan v Dolini.
Štev. 20.
3.	črnika! (pri Trstu). —
Šobar Miha, administrator v Kubodi.
4. Dekanija: Jelšane. — 1. 'poverjenih: Valentin Pušavec.
Benigar Tone, trgovec v Jelšanah. čitalnica v Jelšanah.
Dekleva Blaž, kaplan v Jelšanah. Jenko Štefan, duh. pom v Jelšanah. Kosec Fr. Seraf., župn. v Klani.
Pirec Srečan, učitelj v Jelšanah. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Sovine Anton, vikarij v Podgrajah.
Štev. 8.
2.	poverjenik: Fr. Sabec (p. Illir. Castelnuovo).
*Šabce France, trgovec v Podgradu.
*Šinkovoc Jožef, farman v Nuovah.
Breceljnik Janez, farman v Hrušici.
Dobravec, Miha, kaplan v Hrušici.
Jaksetič Jakob, trgovec v Podgradu.
Klemenec Francc, kaplan v Hrušici.
Kun tara Anton, posestnik in poštni opravnik v Podgradu.
Poklukar Martin, župnik v Vodicah.
Pretnar Jan., župni oskrbnik v Go-lacu.
Rebek Anton, c. k. davkar v Podgradu.
Ribarič Martin, poštar v Vodicah.
Rogač Anton, ekspozit v Novem gradu.
Rogač Jožef, dr. bogoslovja.
Šubic Primož, ekspozit v Staradi.
Teran France, kaplan v Progarjih.
Wochel Dragotin, c. k. finančni komisar v Podgradu.
Zajec Anselm, kaplan v Mavnah.
Žvokel Janez, c. k. davkarski ofici-jal v Podgradu.
Šte». 18.
5. Dekanija: Tomin. — j
*č rne Anton, posestnik v Tomaj i. Brence Jernej, duh. v Dutovljah. Dutovlje, vaška knjižnica (plačuje g. Tavčar v Ljubljani).
Skopo (plač. g. dr. Orel v Ljubljani).
»i. Dekanija: Prosek. —
Cvek Lavoslav, učitelj v Nabrežini. Gorjup Ivan, pek in posestnik.
7.	Dekanija; Kaslav. —
*Fegec Franjo, c. k. okrajni glavar v Voloski.
Bole Franjo , diurnist pri c. okr.
glavarstvu, čitalnica narodna.
Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu.
8.	Piran. (p. Pirano.) —
verjenik: Jernej Brence.
Strle Francc, predstojnik železniške postaje v Sežani.
Treven Jan., farman v Repentabru. Zupan Jožef, kaplan v Sežani.
Živic France v Skopem.
Štev. 8.
Poverjenik: Ivan Nabrgoj.
Nabrgoj Ivan, župan in posestnik. Valentič Anton, učitelj. Štev. 4.
Poverjenik: Ant. Sovdat.
Legat Franjo, c. k. pristav v Voloski.
Sovdat Anton, c. k. davkarski nadzornik v Voloski.
Švinger Albin, eksposit v Opatiji.
Štev. 7.
Poverjenik: France Ravnik.
Grossman Edvard, učitelj v Šmarji. Ravnik Fr., župnik v Corte d’ Iaola.
(Monte-Istria).	Skočir Avguštin, kaplan pri Materi
Matjan Valentin, kurat v Risani.	Božji	na	Krasu,	Štev.	4.
9.	Pazin (Pisino):
^Volčič Jakob, oskrbnik v Červlji.
Bruner o. Julij, vikar, organ, in učitelj gimnazije.
Hrovat. Andrej, oBkrbnik v sv. Ivancu.
Hrovat Ivan, plov. namestnik v Št. Ivancu.
Orlič Fr., plovan v Žminju.
Pfeifer o. Milko, gimn. prof. in samostanski predstojnik. Sajevec Jakob, kurat v Borutu.
Venedig o. Herman, gimn. katehet.
Videc o. Fortunat, gimnazijalni učitelj.
Zimerman Matija, župnik v Gradištji.	btev.	10,
10.	Bnzct (Pinguente). —
Benedik Ivan, kaplan v Buzetu.
Markič Matej, kaplan v Laščah.
11.	Pcrniani. Pezdič Miha, poStni opravnik.
12. TrtlŠkO (p. Koper). Mikuš Jos., kaplan v Truškah.
18. UlDiiga (Istra). — Rovnik, Pirano; — Jugo M., župnik v Materadl
pri Umagi.
14.	Bcršec. (Istrija). Logar Franjo, župnik; — Bukovec Franjo, kiiplan. Število v tržaški škofiji 26 ■+■ 117 zz. 143.
VI.	Sekovska škofija.
1.	AdniODt. — Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan.
*Lajh o. Korbinian.	Rešek	o.	Enrik,	bogosl, profesor.
*Matevžič o. Eginard.	Švare	o.	Alkuin,	kaplan.
*Pivoc o. Maksimilijan.	Trček	o.	Egidij.
*Vagaja o. Rudolf.	Stev.	7.
2.	Crnurek: Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku.
3- Gradec. — Poverjenik: Jožef Mursec, Lendplatz Nr. 29.
*Ipavee Benj., dr., zdravnik.
*Klodi<5 Ant., c. k. šolski nadzor.
*Krek Greg., dr., prof. slav. slov. na vseučilišču.
*Macun France, bivši sodn. pristav (Ungargasse št. 3, I. nadstropji.)
*Mele Jan., dr., više sod. svetnik.
*MurSec Jožef, dr., realk, profesor v pokoji.
*Pribošič Janez, vojni kaplan.
'■'‘Simonič France, modroslovec.
*Švajger Gabrijel, gvardijan minorit, samostana.
Dreisiebner Jož., dekan Vildonski.
Goržič Ivan, učitelj.
Herrman M. , c. k. sodnik in dež. odbornik.
Hoffer Edv., dr., profesor na viši realki.
Kitak Franjo, bogoslovec.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Kovačič J., župnik v Feldbachu.
Lavrič Josip, učitelj mestnih ljudskih šol.
Lupšina, ravnatelj v zastavnici.
Macun Ivan, gimn. profesor.
Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik.
Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztis. v dar).
Paltauf Jak., župnik v pokoji.
Petelin J., magistr. blagajnik.
Polak P. Alojzij, minorit, prokurator.
Polič Dragotin , župnik v gradj. bolnici.
Pozuik France, tehnik.
Ravnikar Dragotin (Munzgraben 28.)
Regula France, odvet. koncip.
Robič Mat., dr., bogosl, profesor.
Samec France, meščan.
Senior, dr., zdravnik.
^Slovenija1*, društvo.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Šlik Jož., župnik pri sv. Margareti na Vabi.
Šubic Simon, dr., profesor trgovske akademije.
,,Vendija“, društvo jugosl. tehu. (v dar).
Verbnjak Jož., kurat v deželni bolnici.	-
Wallner Peter, niž. realke katehet.
Zamuda Franc, knjigovodja v hranilnici.
Štev. 39.
6.	Dijaki na vseučilišču. (Munzgraben št. 28).
KobI Anton.	Stiftar Franjo, modroslovec.
Lilek A.	Šinkovec Davorin,	stud. filozofije.
Novak Bogoslav.	Šinkovec Dragotin.
Rojnik Kronoslav.	Turkuš Tone, stud.	filozofije.
4.	Vornil : Kramberger Feliks, kanonik.
5- Uraden (p. Koflach) : Kolenko Jožef, župnik.
0.	(Jrafendorf (p. Hartberg): Molj Leopold, kaplan.
7.	Hitzeildorf (p. Gradec): Žunko Josip, kaplan.
8. .lunik (Eibiswald): * Rupnik Ivan, špediter, i) . Li|)llic<l (Leibnitz): Ambrožič Blaže, učitelj.
10.	Ljillmo (Leoben): Del Negro Mavrieij, e. k. okr. sodnije predsednik.
II.	Modlillg: Robič Valentin, zasobni uradnik.
12.	Murau : Šepec Dragotin, c. k. davk. preglednik.
Število v sekovski škofiji 14 4- 50 zr: 64.
VII.	Udje raznih škofij.
(Kraji v abecednem redit.)
I.	Aleksandrija: *Bušič Jožof, poštni vodja.
2.	Bela cerkev (AVeisskirchen, Banat): Kranjc Ciril.
It. Bisa^. (p. Breznica pri Varaždinu): Vojska Lavoslav, župnik.
4.	BolcaiH) (Botssen) : Krištof Ferd., oskrbnik križanskega reda.
/
5.	Brod (Hrvatska): Hibšar Fabijan, bilježnik.
(i. Czeeled: Žimnec Dragotin, inženir pri železnici (Theissbahn).
7.	Dijakorar: *Strossmayr J. Juraj, biškup.
8.	Dubrovnik (Ragusa): Namar France, zapovednik žandarijskoga postaja (Postenfuhrer) v Lovrecu.
9. Dunaj. A.
Rajevskij Mih., biškup, častni ud.
'^Cigale Matej, o. k. minist. tajnik.
*Conrad Sigmund, bavon Eybesfeld, ' c. k. namestnik doljnoavstrijski.
^Dolenec Matija, dr., advokat.
^Miklošič pl. France, profesor na vseučilišču.
*Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji.
^Pogačnik Ferd., dr., odvetnik.
Breslauer Jos., dr.
Jelenec Janez, prefekt v Terezij anišču.
Jevnikar Jakob, pristav pri mini-sterstvu za deželno bran.
Ktilavec Jan., dr., dvorni kapelan iu vodja viših bogoslovskib vdd v Avguštineji.
Mohorčič Fr., trg. pom.
Pirnat Janez, e. k. cenilni komisar pri fin. ininisterstvu.
Radič pl. Peter, vredn. in pisatelj.
Sežun Žiga, slušatelj na trgovski akademiji, pri g. dr. Dolencu.
Tosi Jože, dr., kanonik.
Štev. 16.
*Firbas France, pravnik.
*Turner Pavel, modroslovec. Borštnik Fr., modroslovec (knjige v Borovnico.)
Novak Peter, modroslovec. (knjige v Kamnogorico).
I).
Podgornik.
Schreiner Eurik.
Škrl Ivan, pravnik.
^Slovenija*1 društvo.
Zaplotnik lladovoj, pravnik.
Zelenik Jož., modroslovec, Št. 10.
10.	čritilog: Poverjenik: Rade VlaŠiS.
Durbrešič Avguštin , posestnik na Vlašič Rade, župnik v Črnemlogu.
Grobniku.	Ahčin	Franjo, dacar, v črnemlogu.
Štefančič Mate, trgovec v Črnemlogu.	Štev.	4.
11.	Delllice: Majnarič Jakob, učitelj.
12.	(iSalicijil: Preiss Malica, roj. Gregoračeva.
13.	(JerOVO: Kovšča Franjo, dacar.
14.	llallstadt: Krišnička Dragotin, računo-vodja pri c. kr. rudn. upravi.
15.	JoSCfStadt: ■''Sušnik Gaspar, stotnik avditor.
Ki. Pariz: Picot Emile, podkonsul v Parizu, (knjige podnapisom: Mons.
Emile Picot, Viceconsul de Franco 5 Rue Boulainvilliers Passy Pariš. (Durch Giite de« Herrn Speyers D ura n bei der Franzoaischen Botschaft
in Wien.)
17. Kostanjevica pri Karlovcu: Galacija And., nadzornik finančne straže.
18.	Karlovec: Unterlugauer, dr.
Perklet Franjo, lekar.
Žnidaršič Jakob, supl. gimnaz.
10.	LeVOV: *Chocholovšek Emanvel, zemljemerec.
20.	Lokve (pri Reki.): poverjenik: Iv. Vilfan.
Konic Josip, kotarski lečnik.
Majnaric Gjuro, poštar.	'
Vilfan Ivan, poreznik.	Štev. 3.
21- Narin (pri Zagoiji ua Notr.): Valenčič Josip, trgovec.
22.	Osek: (Andrej Kodrič).
Gradišnik Franjo, vodja brzojavil. Jeras Josip, kr. inženir.
Hržič Anton, gitnn. prof.	Kodrič Andrej, gimn. profesor.
Hoker Franjo, telegrafist.	Kolarič	Pajc, ravnatelj štedionice.
Horvat Matija, pravoslov.	Leitner	Franjo, telegrafist.
Jazbec Ivan, nadtelegrafist.	Štev.	9.
PittOII (spodnja Avstrija): Cirman Anton, učitelj.
23.	Poreč: *Dobrila Jurij, dr., biškup.,
24. Praga.
Beseda umetniška.	Palacki	Franjo, častni ud.
černy Jan. Ladisl., generalni za-	Prvi spolek	Gabelsbergerjevih ste-
stopnik ljubljanske banke ,,Slo-	nografov.
venije“, za Cesko, Moravsko in Ricger Franjo, Ladislav, častni ud. Šlesko.	Spolek pravniški.
Matica češka.
25.	Prooiontura (p. Pola): *Mrgolič Ivan Živko, duhovnik.
20.	POŽBga (Slavonija): Valon Jožef, tajnik pri komitat. sodstvu.
27. Rakek. Poverjenik: France Blaž.
*Blaž France, trgovec.	Barčič	Erazem, dr.
*Mazek Anton, gimn. pr<>f.	Čičigoj Jakob, gimn, prof.
Derenciu Marian, dr.	Slamnik Ljudovik, gimuazijalni
Fiarnin Ivan, dr., kanonik i župnik. ravnatelj.
Markovič Ivan, realk, vodja.	Zupan Jan., gimn. prof. Štev. K.
28.	Rapisea (p. Jaška): Rožič Valentin, grajščinški rendator,
21). Sisok : Pavlica Stevo, trgovec.
.10. Dekauovac (p. Oakovac v Medjumuru): Luci Auton, župnik.
31.	frsat: Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. — Knjižnica
o.	o. frančiškanov. — O. Avguštin, provincijal kapucinskega reda na Reki.
32. Varaždin:
*Bradaška Franjo, gimn. vodja. *Francelj Bar., učit. na niži realki. *Stare Josip, gimn. prof.
Križan Josip, dr., gimn. profesor.
Sevnik Vinko, svetovalec kr. žup. sodnije.
Šviglin Janko, kr. javni bilježnik, Valjavec Matija, gimn. profesor. Vučnik Drag., profesor. Štev. 8.
33. Vrbovsj« (p. Ogulin): Roš Sebastian, inženir; — Tomšič Franjo,
inženir.
34- Zader: Tisen Jožef, c. k. major.
35. Zagreb: -- Poverjenik: Anton Kos.
Rački Franjo, dr., častni ud. *Concilija Ivan, trgovec.
*Jelovšek Mart., realk, profesor. ''Kopač Jož., dr., odvetnik.
*Kos Auton , tajnički pristav Kro-banslcega stola.
*Košiček Ubaldo, mestni kaplan. *Mazunarič Anton, gimn. ravnatelj. *Vančas Aleks., dr., zdravnik. *Weber Adolf, kanonik.
*Zoričič Peter, realke profesor. Bojer Antonin, nadporočnik 53. pol-kovnije nadvojvoda Leopolda. Brusina Spiro, muzeljski pristav. Bučar Josip, računarski oficijal. Eiscnliut Miroslav, stolar in posest. Fogl Emil. kaplan v Brdovcu.
Fon Josip, dr. v bolnici milosrčnik
Gnjezda Anton, trgovec.
Gostiša Andrej, prisednik stola sed morice.
Jenko Edm., c. k. satnik 53. pol kovnika.
Kočevar Ferdo, činovnik kr. zemalj skega računovodstva.
Križekar Edvard, nadporočnik 53 polkovnije nadvojvode Leopolda
Lipež Viktor, realke profesor.
Magdič Franjo, profesor.
Marn France, profesor.
Matovšek Ferdo, kr. državnega uad-pravdnika namestnik.
Mešič Matija, profesor.
Mrazovič Ladislav, pravnik.
Novak Josip, vrhovni blagajnik. Oblak France, račun, uradnik. Selevšek Ivan, profesor više realke. Smičiklas Tade, gimn. profesor. Stožil' Ivan, prof. kr. velike realke. Strainie France, akadem.
v
Suler Franjo, učitelj.
Tomšič Ljudevit, učitelj na doljne-gradskih glav. učilnicah. Rakanovič Jar., prist. kr. stolne sedm.
Velikanje Anton, pravosred. koncip. Vidovič Ante , katehet v samostanu milosrčnih sester.
Vidrič Lovro, dr., odvetnik.
Vršeč Anton, finančni uradnik. Wcingrl Josip, dr., v bolnišnici milosrčnikov.
Weis Franjo, kavarna*.
Zcininger Bojimirj, pelcar.
Žugčič Stepan, pravnik.
Društvo sv. Jeronima po 1 odtis. Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske). Matica ilirska po 1 odtis.
Štev. 47.
30.	Švica. Zfirich: * Dr. Klun Vinc. Fer., dvorni svetnik v pokoji. 37. Za Rusijo. — Poverjenik: g. Mih. Rajevskij.
Mihael Rajevskij, škof pri ruskem poročništvu na Dunaji, častni ud. *Bol£ Davorin, profesor.
*Slavjanski dobrodelni komite v St.
Petersburgu.
Lamanskij Vladimir, prof. Ivanovič.
Nebec France, profesor.
12 iztisov za društva, s kterimi je Matica v zvezi književne vzajemnosti (glej št. 13, 14, 15, 16,
17,	18, 19, 20, 21, 22, 23, 24.)
Štev. 17.
Kje so V
*Lipold France, bil v Boču. Begna Franjo, bil v Zagrebu. Hergežič Iv., bil v Zagrebu. Jamnik V., bil v Beču.
Rothel V., bil v Beču.
Vranjičani Anton, bil v Zagrebu.
V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica:
1. Z Matico	dalmatinsko v Zadru o 1864. 1.
2.	,,	slovaško v Turčijanslcem sv. Martinu od 1864. 1
3.	,,	srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
4.	,,	gališko-rusko v Levovu od 1865. 1.
5.	„	ilirsko v Zagrebu od 1866 1.
6. Z Akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1867. 1. *)
*) Njenemu predstojništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojniŠtvo po dr. J. MuršeSevi želji razdeljuje najizvrstnejšima slovenskima akademikoma, dokler ni vseučilišah v Zagrebu.
7.	Z	društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
8.	Z	Matico češko v Pragi od 1866. 1.
9.	Z	Besedo umetniško v Pragi 1866. 1.
10.	Z	društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866.	1.
11. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870. 1.
12.	Z	društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
13.	Z	društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1.
14.	Z	akademijo carsko v St. Petersburgu od 1866. 1.
15.	Z	občestvom za izdavanje narodnih spominkov v Vilni	od 1869. 1.
16.	Z	Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 1869.1.
17.	S	knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869.	1.
18. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v Sank Petersburgu
od 1869. 1.
19. Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevoshoditeljstvu Petov
Aleksejeviču Lavrovskemu, Rektoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1.
20.	Z	Universiteto v Moskvi od 1872. 1.
21.	Z	aracologiškim občestvom v Moskvi od 1872. 1.
22.	Z	občestvom ljubiheljej istorij i drevnostej rosijskih v Moskvi	od
1872. 1.
23.	Z	Universiteto imperatorsko novonasijsko v Odesi od 1872. 1.
24.	Z	občestvom filologiškim v Voronežu. od 1872. 1.
25.	S	Smithsonovo ustanovo (Smithsonian Institution) v Washingthonu.
26.	S	srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
27.	Z	moravsko Matico v Brnu od 1869. 1.
28.	Z	gosp. Louis Legerjcm, profesorjem slovanske literature v Parizu
od 1869. 1.
29.	Z	občestvom sv. Vasilija Včlikega v Ungvaru od 1870. 1.
80.	Z	Matico slovansko v Pilzni.
31.	S	kraljevo Universiteto v Kristianiji od 1872. 1.
32.	Z	bolgarskim učenim društvom v Brajli.
Matica svoje knjige daruje:
1.	Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2.	Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knijžniee primorskih kaznilnic
(po 1 iztis).
3.	Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnje kaznilnice
(po 1 iztis).
4.	Slavni čitalnici v S. Francesko v Kaliforniji od 1869.1. (po 1 iztis).
5.	C. kr. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis).
6.	Sl. deželnemu odboru v Ljubljani za poBilno delalnico od 1869. 1.
7.	Sl. katol. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
8.	Političnemu društvu „Napreju‘£ v Šmarji (Štaj).
9.	Slovencem v severni Ameriki, in sicer v roke
a)	Prečastitemu in milost, škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biskop at Marquette-Michigan North-America).
Letopis 1872 in 1873.	8
b)	Visokoeast. misijonarju Fr. Pircu (Francis Pierz y miasionary cathol. at Crow-Wing, Minesota—North America.)
10. Slavni ,,Vendiji“, društvu jugoslovanskih tehnikov v Gradcu.
11. Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnišnice (po 5 iztisov).
12. PreČast. g. Paskalu Vuičiču, biškupu v Bosni.
18.	Učiteljskim izobrazevališčem, v dar za ouega pripravnika poslednega leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer: a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu), b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskcmu, d) pa kraškemu, e) djakovaškemu, f) somborskemu in g) kragujevškemu.
i.
Konečni pregled Matičnih družbenikov.
V škofiji	častnih udov 1	ustauov- nikov	lettiik ov	skupaj
I. Ljubljanski			204	057	861
II. Lavantinski			97	485	582
III. Krški			7	84	91
IV. Goriški			18	202	220
V. Tržaški			26	117	143
VI. Sekovski			14	50	64
VII. drugih		5	31	126	162
•	5	397	1721	21 23
II.
Statistični pregled od Matičnega začetka,
Matica
od začetka		imela		,i e					
to je 4. feb. 1864. leta do	usta- novni- kov	letni- kov	skupaj	premoženje		smela je potrošiti 			potrosila pa je	
				gld.	kr.	gid.	kr.	gld. |	kr.
1. jan. 1865	S34	387	712	7679	22	823	6 !	1065	44
t. julija 1866.	370	571	941	23039	60	3162	57	1191	68
1. julija 1867	385	845	1200	27766	63'/,	2960	76	2747	46'/,
1. julija 1868	388	998	1386	31240	53'/,	3368	90	1495	73'/,
1. julija 1869	392	1078	1470	41132	18 i	3769	50	2824	18
1. julija 1870	394	1209	1603	42795	ž'/j	3650	34	6008	34
1. julija 1871	405	1461	1866	62344	20	5816	66	8427	49
1. julya 1872	405	1536	1940	\48186 ,44000 1 4000	19	6395	21	10738	68
		Skupaj Po odbitih prihodkih				28927	00	34488 28927	91 00
se je sedanjega imetka preveč potrošilo					•	1 1		6571	91
Matični udje v abecednem redu.
A. Ustanovniki.
(Tukaj * pomenja, da ustanovnik še ni doplačili ustanovnine; številka pa kaže stran, na kteri je tiskana dekanija, v kteri dobi letošnje knjige.)
Arce Rajmund		
Arnuš France 		
Arzenšek Matija ......	
	
* Babnik Janez		. 82
Balon Anton		
Barbo grof Jožef		
Bartol Baltazar		
Bensa Stefan		
Bezenšek Jurij		
Blaznik Fani		
Blaž France		
Bleivveis Dragotin, dr. . . .	. 70
Blehveis Jan., dr		
Bohinec Jakob		. 86
Boli Davorin		
Boner Jožef		. 83
Bradaška Franjo		. 111
* Bratkovič Franjo, dr. . . .	
Brgant Jožef 		. 85
BrinSek Ivan		
Brnik Lovro		
Brolih Matija		
* Bučar Franjo		
Bučar Viktor		. 70
Budal Bernard		
BušiS Jožef		
Burger Ljudevit		
* Cegnar France		. 103
* Chocholovšek Emanuel • .	. 110
Cigale Matej		. 109
Codelli baron Anton ....	. 70
Concilia Ivan		. 111
Conrad Sigism. bar. Eybesfeld	. 109
Costa E. H. dr		. 70
Čebašek Andrej 		. 70
češko Valentin		
Česnik Jurij		
Čitalnica v Ajdovščini . . .	. 101
„ v Celju		
„ v Celovcu ....	. 97
„ v Ljubljani ....	. 70
„ v Mariboru . -. . .	
„ v Tornimi ....	
,, v Trstu		. 103
* čižman Anton		. 103
Čolnik Dominik		
črne Anton . 			
* Debeljak Janez.........................76
Debeljakova rojstna hiša ....	75
Debevec Jožef............................70
Dobrila Jnrij ........ 110
Dolenec Henrik, dr.......................83
Dolenec Janez............................76
Dolenec Matija..........................107
‘Dolenec Ljudovit .......................84
Dolinar France...........................76
Domicelj Alojzij.........................86
Dominkuš Ferdinand.......................86
Dreo Aleksander..........................70
Držečnik Luka .......	96
liinspioler Andrej.......................97
Erjavec Matija...........................83
Fabijan Janez............................70
♦Fabijani o. Placid......................77
Fegec Franco............................105
* Firbas France.........................109
Florijanova Nikolaja.....................76
Francelj Bartol.........................111
Frančiškanska knjižnica ljublj. .	70
Frelih Anton.............................70
IJariboldi Anton pl......................70
Garibaldi France pl......................70
Gestrin Dragotin ......	84
Globočnik Anton..........................84
* Globočnik Edv. dr......................76
Globočnik Ivan...........................94
* Globočnik Janez........................76
* Globočnik Leopold......................76
* Gogala Jan., dr........................70
Gollmaier Andrej.........................99
Gorup Jožef.............................103
* Gostenčnik Peter.......................87
Grabrijan Jurij..........................86
Graseli Peter............................70
Grašič Anton.............................80
* Grča Blaž.............................101
Gregorec Radoslav........................86
Grivec France............................80
Hajšelc Anton............................87
Hasnik Jožef.............................93
Heidrih Dragotin.........................70
I	Hirtiš Benedikt .......	92
| Hiti Luka................................86
Hočevar Martin............................80
Holcer Dragotin...........................70
Holinger Neža .	 95
Hranilnica Kranjska.......................70
Hrast Ivan, dr.........................100
Hraševec France...........................99
* Hren France.............................84
Ipavec Benjamin,	dr..................107
Ipavec Gustav, dr.........................92
Irkič Ivan  ..............................80
Jamšek Ivan..................................
Jančar France..........................94
Janežič Evgen.............................97
Janežič Jakob.............................88
Jan Jurij......................r	•	•	t04
Jarec Anton...............................70
* Jarec Jernej............................78
JedliČka Otokar...........................96
Jelovšek Martin..........................111
Jenko Škender	.	.	.	....	85
Jerajeva Ivana............................70
Jeraj Jožef...............................89
Jerala Ivan  .............................77
Jeran Lnka................................70
Jereb Jožef...............................82
Jngovec Leopold...........................76
Kadilnik France...........................70
Kancler Pavel.............................92
* Kandernal France........................70
* Kaplenk Ivan.........................83
* Kapler Janez....................•	.	80
Kapus France...........................88
Kastelec France...........................70
Kastelec France..........................103
Kavčič France..........................85
Kavčič Josip...........................102
Keržič Gregorij........................76
Kleinmayr Ignac pl........................70
Klemenčič Jožef...........................70
Klodič Anton...........................107
Klun Vincencij...........................112
’ Kljnn Dragotin..........................70
Knjižnica c. k. v Gorici .... 100
* Knjižnica gimnaz. v Mariboru .	86
Knjižnica seraeniška v Mariboru .	86
Knjižnicah župna v Konjicah .	.	90
Knjižnica bogoslovska v Gorici . 100
* Knjižnica ljublj. učit. pripravlj..	70
* Knjižnica učiteljska v Kozjem .	91
* Knjižnica učiteljska v Brežicah •	95
Kobler Alojzij............................79
Kocijančič Štefan........................100
Kočevar Štefan............................88
Koder Matej...............................85
* Kokalj o. Rajner	.....	77
Komar Vekoslav	103
Kopač Jožef.....................m
Kopitar Miha...................gg
Kosar France .......	86
* Kos Anton...............................xi	1
* Kos Vekoslav.................95
Košir Janez...............................79
Kosti Gustav..............................70
j Košiček Ubaldo .	.	. .	.	.111
i Kotnik France.............................83
i Kovač Jožef...............................90
Kovačič Ivan..............................79
j Kovačič Martin............................86
j	Kozler Ivan.............................71
j	Kozler Jožef............................71
[	Kozler Peter...........................  71
Kožuh Matej...............................75
Krčon Anton...............................74
* Krašovec Jurij ....	70
Kreč M....................................7t
Krek Gregorij, dr.........................107
] Krisper Valentin..........................71
* Križnar Miroslav........................71
Krsnik Ferko..............................J03
Krušič Ivan............................88
Kukovec Jožef.............................92
Kuralt Ivan..................................
KuSar Jožef...............................71
Lajh Jožef................................106
Lampe Anton...............................85
Lampe Jožef...............................81
* Langer pl. France.......................80
* Lapuh Martin............................92
Lavtman Janez  ...........................103
Lavrenčič Andrej..........................84
Legat Jernej..............................103
Lenček Alojzij............................95
Lesar Auton...............................71
Lesjak Ivan.........................  .	80
Lesjak Jožef..............................82
Ličan Škender.............................85
* Lipold France...........................112
Lipold Ivan...............................93
Lipold Jožef..............................89
Lovšin Simon..............................82
Ložar Gregorij, dr........................85
Lukman Jakob .............................71
11	Maeun France..........................107
Mahkot Ivan...............................80
Majcinger Ivan............................86
Majhenič Gašper...........................95
Majnik Ivan...............................83
Mali Ognjeslav...............................
Markič Matej..............................83
Marn Jož#.................................71
* Murtiuak Jožef..........................79	I
Marušič Andrej...........................100
Masten Jožef..............................93
Matej France..............................87
Matevžič o. Eginard......................106
* Mazek Anton............................110
Mazek Lovro  .............................78
Mazursnič Anton .	•	.	•	.111
Mčle Ivan. dr............................107
Mečko Jakob ..............................92
Mežnarec ADton............................76
Miklo&ič pl. Fr..........................109
MihuS Franjo..............................95
Milic Rudolf..............................71
* Mlakar Anton............................86
Mlinarič Jožef  ..........................95
Močnik Matej..............................71
* Modec Jane*.............................90
Modrinjak Matija..........................86
* Mob Avgust..............................71
Mrai Toma.................................96
* Mrgolič Ivan...........................110
Mnnd« France..............................71
Murnik Janez..............................71
MurfeČ Jožef, dr.........................107
* Nabrnik Ivan ...........................77
Nakus Jožef.........................  .	85
Napret Teodor............................109
Notar Anton..............................104
Novak Josip...............................82
Občina mestna v Idriji ....	83
Občina selsha	v	Razdrtem	...	84
Oblina selska	v	Teharjih	...	88
* Oblak Ivan..............................78
* Obreza Adolf............................83
Ogradi France.............................88
* Omerza France............................V	6
OreBek Janez..............................88
Parapat Ivan..............................77
Pavlič Valentin, dr.......................98
Pavšler Jožef.............................71
Pcžko Jakob...............................92
Pertot Janez.............................103
Petanjek Lavoslav.........................96
Peternel Mihael...........................71
* Petovar Ivan............................95
Pfeifer France............................71
Pirec o. Franjo...........................98
Pirec Matej...............................76
Pirnat Andrej.............................77
Pivec o. Maks............................106
Pleiweis Ivana............................76
Pleiweis Valentin		
Pleteranik Maks		
Podružnica kmetijska v Celji .	. 88
* Podobnik Ivan 		. 103
Pogačar Ivan Zlat		. 71
Pogačar Martin 			. 71
Pogačnik Ferdinand . .	
Poklukar Jožef, dr		. 71
Polak Edvard		. 80
Ponkrnc Oskar		
Potočnik Lovro		. 93
Pregel Raimund		. 71
Premrl Dragotin		
P/eša Jožef 		
* Prevec Tine		. 76
PriboSič Jane*		
Radej France	
Raič Božidar 		. . 96
Rapoc France		
Ratej France		
Ravnikar France		
Razlag Radoslav, dr		. . 71
* Razpet Martin, dr. ...	
Reisiuger France ....	. . 96
Remec Primož		
Repič Andrej 		. . 96
Res Ivan 		. . 76
Ripal Ferdinand ....	. . 91
Rodeč Janez		
Robič Luka		. . 84
Rome Jožef			
Ros Matej .......	
Rozman Ivan		. 71
Rožič Alojzij		. . 75
Rudež Dragotin		
’ Rupnik Ivan		
Sajevec Ivan			
Saje Mihael		
Samasa Anton ......	
Simonič France			. . 107
Simonič Janez			
Skale Pavel		. . 71
Skodler Henrik		
Skubec Martin		. 82
* Shubec Mihael		
* Skubic Anton		
Slavjanski dobrotni komitet v	St.
Peterburgu		
Slomšek Ivan		
Smukavec Ivan		
,.Sokol“		. 71
Sorč Edvard		. 103
Sorglehner Jožef		
Sovan Ferko 		
Sovan France ml........................
Sovan France st........................
Sovič Aleksander.......................
Sovič Jožef •	....................
Srebre Gvidcn..........................
Srnec Janko ...........................
* Srnec Josip..........................
Stanjko Anton..........................
Stare Alojzij..........................
* Stare Josip..........................
Steiner Ivan dr........................
Stranj sak Martin......................
Strajne, fara pri Kamniku	.	.	,
Stranjščak Davorin.....................
Strobelj France........................
Strbenec Jnrij.........................
Stritar Ivan...........................
Strnad Matija..........................
Strossmayer Jnrij Josip .	.	.	,
Svetec Luka............................
Svetličič France ......
Sušnik Gašper.....................	.
Šabec Franc............................
Savnik Dragotin........................
Savnik Sebastijan......................
Šentafc France ........................
Šinko Božidar .......
Šinkovec Jožef.........................
Škrbec Davorin.........................
Šlibar Martin .........................
Šolar Ivan.............................
Šranec Stanko..........................
* Šrbicelj Matej.......................
0	Šribar Janez.....................,
* Štrncelj Jnraj.......................
* Šuc Jožef dr.........................
* Šnman Josef..........................
Švajgar Gabriel........................
Schweigar Jurij........................
Šventner Lavoslav......................
Tavčar Anton...........................
Tavčar Janez...........................
Teharje, občina........................
Tonkli Jožef, dr.......................
Toman Lujiza...........................
Topljak Jožef..........................
Trafenik France........................
Trampuš Ivun .	......
Trpinoe Fidel..........................
Trstenjak Davorin......................
Trstenjak Jakob........................
Turner Pavel...........................
Ulaga Jožef dr.........................
* Ulaga Jožef.........................gg
Urbančok Janez...............................
Urbančič Lujiza..............................
Vagaja France  ............................
Vagaja Rudolf.........................106
Valenta Alojzij....................... •	71
* Valentinčič Luka.......................103
* Vales Marko.........................100
Valenček Martin ......	80
Vančas Aleksander........................111
Vivrtl Ivan...........................71
* Vesel Ivan..........................84
Vetanjek Lev..........................02
Vidmar Jožef..........................85
Vilhar Ivan...........................71
Vitenec Andrej............................71
Vojska Andrej.............................80
Volčič Ivan...............................80
Volčič Jakob.............................108
Volk Matej................................79
Vončina Leon..............................71
Vošnjak Jožef, dr. ......	71
Vošnjak Mihael............................71
Vovk Ivan.............................103
| Vraz Janez............................gj
J Vrečko Matej..............................91
Vrlič France.................................
Vnčnik France.............................89
Weber Adolf................................m
Widmer Jernej..........................70
Winkler Andrej...........................102
Wolf Andrej............................  102
Wolf Ivan..........................■	.	102
Zamejic Andrej............................81
Zarnik Anton..............................75
* Zevnik Martin...........................95
Zmazek France .  .........................86
Zorčič France.............................86
* Zoričič Peter............................m
Zorman Jožef.............................103
Zupančič France, dr.......................71
Zupanec Jernej, dr........................71
Zupan Jožef, dr...........................71
Zupan Tomaž...............................76
Zupan V. C................................71
j Zupan Mihael..............................80
Žagar Dragotin............................71
Zvegl Josip, vitez........................71
Žvanut Matija............................103
Žuža Anton..............................  91
I	Žuža Ivan ...............................88
71
71
96
88
95
86
95
92
74
111
71
93
77
96
71
71
78
89
108
79
83
109
105
7G
76
87
86
105
91
83
71
71
97
95
82
95
86
107
103
87
80
71
88
100
71
88
87
96
71
93
87
109
93
B. Letniki.
(Številka kaže stran, Da kteri
Abiturienti Celjske gimnazije
Abram Anton.....................
Abram LavoBlav Abzeo Matija Adamič France Adležič Jnrij Agreš France Ahačič Karol, dr Ahčin Albin Ahčin Anton .
Ahčin Dragotin Albrecht Leopold Alek&ič Fidel Alešovec Jakob Aleš Anton Aleš Luka Alijančič Andrej Aljaž Jakob Alojzijevišče Ambrož Matija Ambrožič Blaž Ambrožič France, dr.
Anderlič Janez Andrejčič J Ankrat Janez Ankrst Tomaž Antolič Ivan Anžur Anton Apačnik Martin Apih Josip Arhar France Arko Albin Arko Anton Arko Gregorij Arko Jakob Arko Janez Arlič Janez Artelj Blaže
Avgnstin o.........................
Avsenek Marija, roj. Tomanova Avsenek Neža, roj. Tomanova .
Ažman Ivan .
Babnik dr Babnik Jernej Bačnik Janez Bajc Anton Balog, bratje Band^l Jan Barbo Miha Barčič Erazem dr,
Barle Janez..............................81
Barle Josip................................96
Barlič Martin..............................78
Bartl Jožef...............................103
Baš L......................................86
Begna Franjo..............................112
Belar Jožef................................78
Belar Leopold..............................71
Bel<5 France...............................80
Bele Janez...............................  71
Belec Janez................................81
Belebil Al.................................86
Benedičič Jan..............................72
Benedik Ivan..............................106
Benigar Anton.............................104
Beuigar Tone..............................104
Benko Janez  .............................100
Berbuc Jan.................................86
Bercar Jan.................................79
Berčič Anton...............................82
Bergman Valentin...........................98
Berlic Janez...............................77
Bernard Valentin...........................84
Bevec Miha.................................93
Bevek Janez...............................102
Bezan Matej................................87
Bezeljak France............................83
Bezeljak Pavel.............................84
Bezeušak Auton.............................88
Bezenžek Matej.............................88
Bezjak Franc...............................87
Bičman Jože................................89
Bilec Ivan.................................86
Bitenec Janez..............................88
Bizavičar o. Jožef ......	72
Bizjak Jakob..............................101
Bizjak Jernej..............................77
Blagne Anton...............................79
Blaznik Jakob .......	84
Blaž Božidar .	.	• ... 79 96
Blažon Jakob...............................81
Bobek Janez ...............................82
Bobisud....................................88
Bohinec Franco.............................76
Bohinec Žiga .......	72
Bojer Antonin.............................111
Bole Franjo...............................106
Bononi Jožef...............................77
Borovnjak Jožef............................94
Borstner M.................................97
Borštnik Janez.............................83
Borštnik Pavel  ..........................8t
Borštnik Franc............................109
je tiskana dekanija, kjer dobi letnik letošnje knjige.)
88
95 82 79 79 77
96 71 71
71 84 .	71
.	77
.	92
.	71
. 81 .	74
. 97 . 76 .	71
.	97
. 108 .	71
. 102 . 102 . 111 . 78 . 90 . 78 . 86 .	71
. 76 .	71
. 82 79 82 82 90 69 68 71 77 92
86
84
80
100
101
101
79
110
Bosina Janez...........................
Boštjančič Anton.......................
Boštjančič France......................
Boštijančič Iv. N......................
Božič Anton............................
Božič Anton............................
Božifi Ivan............................
Božifi Valentin........................
Božnik Fr..............................
Bolieim Jan............................
Bračko Miha	.	.	.	.	.	.	.
Bralno društvo	v	Dobu .	.	.	.
Bralno društvo	v	Sodražici	.	.	.
Bratanifi Adolf........................
Brataniž H. G..........................
Bratanifi Ilerm........................
Brdajs Davorin ........................
Breceljuik Janez.......................
Bregaut Jurij..........................
Brelih France..........................
Brence Jernej..........................
Breslauor Josip........................
Breznik Anton..........................
Breznik Josip .	.................
Brezovšek Martin.......................
Breznik France .......
Bric Janez....................... .	.
Brodnik Anton  ........................
Brnlec France..........................
Bruner o. Julij........................
Brunet Franjo..........................
Bros Andrej .	...................
Brvar Got.ard..........................
Brusina Spiro .......
Bufiar Jožef...........................
Bufiar Žiga dr.........................
Budal Leopold..........................
Budnar Ivan............................
Bukovec Franjo ........................
Bukvarnica v Cerkovcu .... Bukvarnica pri sv. Križu	.	.	.
Bukvarnica učiteljska v Kamniku. Bukvarnica učiteljska v Loki. .	.
Bukvarnica učiteljska v Ipavi. Bukvarnica slov. v Idriji	.	.	.
Bukvarnica šolskega okraja v Krškem  .............................. ,
Bunc Franjo............................
Burcar Božidar .......
Burgar Martin..........................
Burger Amalija.........................
Burkhard J., dr........................
Caf Janez..............................
Candoiini Vojteh.......................
Cajheu Jan  ...........................
Cajnkar Jakob..........................
Čebin Peter.............................76
Ceki t Franjo .........................101
Celar Janez.............................79
Ctnec Gašpar ...........................87
Cerk Jos................................72
Cesar Andrej ...........................89
Chiades Vekoslav.......................7‘>
Cilenšek Blai..........................9.1
Cilonšek Jos............................88
Cirijak Jakob...........................95
Cizej Ivan .............................88
Cocej Jernej............................91
Colarič Franjo..........................99
Cotič Jernej...........................102
Cvajar Dragotin.........................72
Cvek Lavoslav..........................106
Čadež Ivan..............................76
Čadež Janez .......	84
Čarman France ..........................89
Čaro Peter..............................97
Čeh Franjo.............................,91
Čilešnik Drugotiu.......................72
Čibašek Janez ......................... 74
Čičigoj Jakob..........................110
Čitalnica pri sv. Benediktu ...	94
„	v	Cirkuem.................101
„	v Črnomvrhu ....	83
„	v	Jelšanah................104
„	pri sv, Juriji ....	93
„	v	Kamniku..................78
„	v	Kanalu..................102
„	v Kapli ......	98
„	v	Kastvi..................106
„	v Kranji .....	76
„	v Ljutomeru ....	90
,,	v Novem mestn ...	80
„	v	Podragi..................85
„	v	Postojni.................84
,.	v	Ptuju....................92
,,	v	Ribnici..................82
„	v	Rojani..................103
„	v	Solkanu.................100
„	v	Starem trgu pri Ložu 84
„ v	Vipavi...................85
„ v	Št.	Vidu.................74
„	na Vranskem ....	87
„	v	Žalcu....................89
črn« Anton..............................83
Črne Janez.............................103
Črnoša Šime.............................91
Črfiek M................................90
Črnko Jožef.............................93
Črny Jan. Ladisl.......................110
Črv Anton..............................102
Črv Janez..............................101
Čuber Ernest ...........................72
91
72
90
87
102
90
98
97
86
91
93
77
82
89
89
72
86
105
99
95
105
109
92
95
87
97
85
78
75
106
88
72
78
Ul
Ul
80
100
85
106
89
90 !
77 i
75 I
85
83
80
101
86
77
79
97
92
82
91
91
Čuček Jožef.............................87
Čuček Jožef.............................92
Čučko Dragotin..........................92
Čuren Dragotin..........................72
čurin Jurij.............................90
Debevec Janez...........................78
Deisinger Jurij.........................75
Deisinger Marija........................75
Deisinger Terezija......................75
Dekleva Blaž...........................104
Dekleva France.........................102
Dekleva France..........................84
Dekleva Ivan............................86
Demšar Janez............................83
Derencin Marian dr.....................111
Deu Edvard..............................84
Devetak Anton..........................103
Dimeč Avgust............................72
Dimeč Ljudevit .......	72
Dit.rih Andrej..........................85
Ditrih Anton............................84
Divjak France...........................80
Divjak Fr...............................80
Divjak Jožef............................93
Dobravec Miha ....... 105
Dobršek Matija..........................91
Dolenec Andrej..........................74
Dolenec France..........................76
Dolenec Jakob...........................72
Dolenec Jožef...........................84
Dolenec Oroslav ......	75
Dolenec Viktor.........................100
Dolinar Anton...........................74
Dolinar France..........................82
Dolinar J..............................103
Dolinar Janez...........................79
Dolinšek Blaž...........................91
Dolinšek Jožef..........................92
Dolinšek Rafael.........................88
Doljak Jakob...........................103
Dolžan Jernej...........................81
Domicelj Anton..........................84
Dominko France.........................101
Dovgau Anton...........................103
Dovič Ivan..............................79
Dovnik France...........................96
Drašček Andrej.........................102
Drašlar Francu..........................72
Drašlar Pavel...........................72
Drčar Martin............................78
Drnovšek Jurii..........................78
Dreisiebner Jožef......................107
Drenik Franjo .......	72
Drenik Kunibevt.........................72
Drobilnik Jurij.........................98
Drobnič Andrej..........................85
Drobnič Ivan .......	91
Drobnič Jožef.......................95
Droja iz Solkana....................100
Drozeg Anton........................93
Drozgo Franjo .......	89
Društvo bralno v Rušah ....	93
Društvo sv. Jeronima . .	.	.112
Društvo tiskarjev v Ljubljani .	.	72
Družba rokodeljska v Ljubljani .	72
Durbešič Avguštin...................109
Dutovlje, soseska...................106
Dvoršek Anton .......	91
Kder Janez ........	77
Einspieler Lambert..................97
Eisenhut Miroslav...................111
Elsbaclier Andrej...................91
Ellmeyer Gasp.......................98
Endlihar Rudolf.....................72
Epih Janez, učitelj	.....	72
Erjavec France ....... 100
Erjavec Ivan ...........................84
Erjavec Peter...........................90
Ermenec France ......	89
Eržen Balant........................76
Eržen France........................75
Eržen Ignacij.......................72
Fabijan France.........................102
Fabijani Karol..........................75
Faganel Štefan.........................102
Farkaš Janez............................90
Favetič Anton..........................101
Feguš  .................................86
Ferčnik Lambert.........................99
Ferfilja Anton.........................100
Ferfila Franjo......................100
Ferfolja Anton......................102
Ferk Feliks.........................86
Ferž J..............................86
Fiamin Ivan dr. .	.	.	.	.	.111
Fideršek Matija ........................93
Filipič J...........................86
Fink J..................................88
Fink Jožef.............................104
Finoc Anton.............................74
Fišer Albertina........................103
Fišer Anton...........................  96
Flander Anton.......................101
Fleiscliman Lavosl..................81
Flek Jožef..........................86
Flis Janez..........................72
Florijančič Jožef...................89
Florijančič Nace....................84
Fogl Emil...........................111
Fon Jos., dr.........................m
Fortuna France .........................72
Francelj Štefan Frančiškani v Novem mestu. .	.
Frank Rihard Fras Jože Frelih Anton Frelih Matevž Frelih Tomaž Frelih Tone .
Fric .	. .
Fric Mutijaš .
Frk Franco .
Frk Jožef ,	.
Frk Matija Furlan Fr.
Furlani Ivan .
Fux France dr,
Gaberšek Andrej Gaberšek Janez .	.
Gaberšček Sim. .	.
Gubersčik Franjo Gabrijevčič Jožef, dr. Gač Vekoslav .	.
Gajšek Janez .	.
Gajšek Dragotin Galacija Andrej Gams Janez .	.	.
Gangl Lavoslav .	.
Ganter Janko	.	.
Garbas France	.	.
Gašperin Jakob .	.
Ga»perlin Gašpar Gašperlin Viljem Gecelj Ignacij	.	.
Gerber Matija	.	.
Geršak Ivan dr. Geržel Anton Gerželj Ivan .	.	.
Gestrin Leopold Giontini Janez .	.
Glančnik Bart., dr. Glaser ICarol .	.	.
Globočnik Anton Globočnik Anton Globočnik France . Globočnik Maks Gnjezda Anton .	.
Gnjezda Franjo .	.
Gnjezda Janez . Gnjezda Štefan ■	.
Godec Jan. .	.	,
Godina Jožef .	.
Godnič Jožef . . Golež Franjo . . Golinar Jožef .	.
Golja Jožef . .	.
Golja Jožef............................103
Goljevšček Anton.......................100
Goljevšček France .....................100
Golmajer Urban.........................j04
Golob	Gašpar.........................76
Golob	Janez..........................76
Golob	Josip	........	93
Golob	M..............................72
Golobič Anton .......	76
Gomiljšak Jakob.........................94
Gomilšak Jožef..........................90
Gorenjec Leopold........................84
Goričar Anton...........................89
Goričan Ferdinand.......................95
Goričnik France.........................72
Gorišek Gašpar..........................88
Gorjup Ivan  ..........................106
Gorup Andrej............................84
Gorup Franjo............................72
Goršič Ivan .	 107
Gostenčnik Ivan.........................98
Gostiša Andrej.........................111
Gostiša Jožef...........................83
Goslar Mavricij.........................83
Govekar France..........................74
Goclc Ferdinand.........................72
Grabar Mihael...........................92
Gradišnik Franjo.......................110
Gradišnik Luka..........................87
Graf Tomaž.............................102
Grbec Ivan.............................100
Grbec Ludovik...........................88
Grčar Andrej............................80
Grčar Jožef.............................79
j Grdežič Jožef...........................81
Gregorčič Anton........................103
Gregorčič Anton........................100
Gregorič Al., dr........................92
Gregorič Ignacij........................76
Gregorič Janko..........................94
Gregorič Matija ........................72
Gregorič Šimen.........................102
Grjol Lovro.............................82
Grkman France...........................72
Gmjač Vekoslav..........................87
Gros Anton..............................72
Gros Jakob..............................83
Grosskopf...............................91
Grosman Edvard.........................106
Gršak Vincenoij.........................87
Gruden Ivan ... *	....	72
Gruden Jakob .......................... 81
Gruškovnjak Blaž........................84
Grušovnik Adam..........................88
Guštin Franjo...........................81
Gutman Emilij...........................72
Gnzelj Ivan.............................76
. 85
. 80
. 76
. 89
. 78
. 82
. 83
. 92
. 97
. 95
. 93
94
92
81
, 102
72
103
103
101
100
100
80
95
92
110
74
81
86
72
76
80
82
98
72
95
104
101
79
72
86
92
76
72
72
96
111
104
72
76
99
104
100
88
93
102
Ilabč Janez ........	77
Habjan Ivan...........................81
Habijan Peter.........................78
Hacin Štefan ......	76
Hafner Anton..........................75
Hafner France........................100
Hafner Jakob..........................75
Hajšek Jožef  ........................91
Hanžič Jakob..........................94
Haring Sofija.........................81
Harmel Adolf.........................101
Hauptmann Ivan........................77
Hausenbiichel Janez	....	89
Hebat Miha........................  ,102
Hecl Avguštin..................... .	94
Herge&ič Ivan........................112
Herrman Mihael.......................107
Hernah Jožef..........................87
Hibšar Fabijan.......................108
Hinek Janez...........................78
Hirti Ivan............................87
Hiti Ivan.............................78
Hiti Simon............................85
Hlebec o. Bogomir.....................78
Hočevar Anton ........................78
Hočevar Jožef.........................74
Hočevar Matija .......................82
Hočevar Matija .......................82
Hofer Karol...........................83
Hoffer Edvard........................107
Hohn Edvard...........................72
Holm Hugon............................72
Holm Bobert...........................72
Hoker Franjo........................110
Holc Jakob............................92
Homan Josip...........................75
Horaček Miroslav......................81
Horak Iv. Nep.........................72
Horvat Božidar........................95
Horvat Jožef  ........................92
Horvat Matija........................110
HovarJFrance.........................101
Hocktl Dragotin.......................90
Hoffern pl. Leopold...................72
Hoffern, pl. j Viljemina..............78
Hrast Simen..........................100
Hrastelj Franjo.......................88
Hren Ivan.............................89
Hren Jakob............................81
Hrg Lovro.............................93
H>ibar Anton.........................100
Hribar Fr.............................78
Hribar Ivan...........................72
Hrovat Andrej........................106
Hrovat Blaž...........................72
Hrovat G..............................78
Hrovat Ivan ........ 106
Hrovat Mihael..........................83
Hriič, Anton...........................no
Hržič Jožef............................86
Huber J. D.............................90
II	uter Ivan.........................97
Hnth Karol Ludovik....................104
Hvalica Anton.........................103
Iber Ivan  ............................72
Iglič Janez............................78
Inglič Jakob...........................83
Ipavec Karol, dr.......................86
Irgolič Peter..........................86
Ivančič Jožef.........................102
Ivanec Martin..........................93
Ivanetič Martin........................72
Jager Janez............................90
Jak Avguštin...........................72
Jakelj Gregorij........................78
Jaklič Dragotin........................90
Jaklič Josip...........................82
Jaklič Jožef ........	79
Jaklič Štefan .............• . 82
Jaksetič Jakob ....... 105
Jakšič Anton...........................82
Jakopič'France.........................72
Jalen Simon............................85
Jamnik..................................
Jančar Jožef..........................104
Janee Josip...........................106
Janež Jurij............................82
Janežič	Anton...................78
Janežič	Jakob...................84
Janežič	Janez......................,95
Janežič	Jožef...................97
Janežič	Simon...................(97
Jauežič	Valentin ......	97
Janža Janez............................85
Jan France..................... .	.	92
Jan Ferdinand..........................87
Jan Primož .	  84
Jarec Franco .......	78
Jarec Jožef............................74
Jarec Valentin.........................95
Jaric Valentin.........................92
Jazbec Anton .......	95
Jazbec Ivan...........................110
Jeglič Andrej.........................100
Jeglič Anton...........................72
Jeltšo Andrej.........................101
Jelenec Janez .	  109
Jeločnik Anton.........................72
Jelovšek Martin........................86
Jenčič Alojzij.........................82
Jenko Edmund...........................Ul
Jenko Štefan .............................104
Jentl Anton................................72
Jentl Bernard..............................86
Jeraj Anton................................89
Jeraj Janez................................76
Jeraj M....................................90
Jeram Jožef...............................101
Jeras Josip...............................110
Jereb France...............................7	7
Jereb Joaliim.............................101
Jereb Matej................................75
Jereb Matej................................75
Jereb o. Romvald...........................72
Jeretin Edvard.............................88
Jeretin Martin.............................79
Jerič*Jožef  ..............................79
Jeriha Matija............................. 75
Jerman Jurij...............................98
Jerman Josip...............................95
Jero vš ek Franjo..........................88
Jeršan Anton...............................84
Jerše France ..............................89
Jesenko Gregorij...........................88
Jesih Anton................................95
Jevuikar Jakob............................109
Jezeršek Janez.............................75
Jošt Mih................................. .78
Jožek Ljudevit.............................96
Judnič Janez...............................76
Jug Anton.................................103
Jug France.................................88
Jug Tomaž.................................100
Jugo M....................................106
Jugovec Anton..............................83
Juh Andrej................................101
Juh Janez.................................102
Jnrčič Josip...............................72
Jurčič Joief...............................86
Juiinec Alojzij............................90
Juriševec Štepan..........................104
Jurho Blaž.................................88
Jurkovič Franjo............................90
Jurša Ivan.................................95
Justin Blaž................................81
Juvan Janez  ..............................83
Juvančič France............................92
Juvančič Iv. Drag..........................72
Južna Valentin.............................87
Kacin Andrej...............................101
Racin Anton.................................85
Kadilčeva Radev<5jka........................75
Rafol Ivan..............................7Z
Rafol Štefan...............................100
Rajdiž Tomaž................................78
Rajtna Rajko...........................95
Rajzelj Peregriu.......................72
Kalac Anton..............................
Kalan Jakob ..............................
Kalan Matija..............................
Kalan Rajmund..........................32
Kalčič Anton...........................81
Rslister Ivan.........................104
Kandut Krištof.........................87
Kapele Ivan............................81
Kapler Josip...........................72
Kaprec Ivan............................72
Kapun Peter............................90
Kapus Anton ...........................91
Kapuz Janez.........................78
Karlin Davorin......................75
Kastelec. Dragotin.....................82
Kastelic France........................81
Kastelec Janez.........................90
KaŠ Nace...............................88
Katoliška družba.......................72
Kavčič Anton...........................85
Kavčič Gašpar..........................83
Kavčič Jnlcob..........................96
Kavčič Matija..........................89
Kavt Anton............................104
Kenda Anton ..........................101
Kenda Anton ....... 81
Kenda France........................80
Kepec France...........................102
Kerševan Janez.........................72
Kervarič Jurij.........................85
Kete Jožef.............................77
ReSe Silvester.........................72
Kham Jan...............................98
Kikelj Toma............................79
Rilar Janez............................107
Kitak Vatroslav........................78
Klander Janez..........................72
Klauser M..............................86
Klavs Dragotin........................100
Klavžar Ernest.........................92
Klavžar Krance...................	.	72
Klein Anton...........................104
Klemenčič Jernej.......................74
Klemence Franco.......................105
Klemenec France........................84
Klemenec France........................72
Rlemens France ........................85
Rlinar Dragotin........................72
Klinar Leopold.........................91
Klinec Franjo .......	77
Klinar France..........................86
Kljuu Janez ....................•	.	94
Klobasa Fr.............................93
Klobasa France.........................94
Klobučar Anton.........................86
Klobus Val.............................
Klofutar Ivan..........................
Klofutar Leonhard......................
Kmetič Miha............................
Knauschner Vit.........................
Knavs Ivan.............................
Knez Jakob.............................
Knez Janez.............................
Knez Leopold...........................
Knez Franco............................
Knifec Srečko..........................
Knjižnica bogosl. v Ljubljani .	.
Knjižnica ljubljanske roalke .	.
Knjižnica ljubljanske gimnazijo Knjižnica ljublj. učit. pripravljalnico Knjižnica novomeško gimnazijo Knjižnica okr. Vranska .	.	.	.
Knjižnica oo. frančiškanov naTrsatu Knjižnica šolska v Zabnici .	.	.
Knjižnjica v Repnjah...................
Knjižnica učit. goriške gimnazije . Knjižnica učit. ljublj. okolice .	.
Knjižnica učiteljska pri sv. Barbari Knjižnica goriške realke .	.	.
Kobal Peter............................
Kobilica Janez ........
Kocbek Seb.............................
Koceli Karol ..........................
Kocijan Jakob..........................
Kocijančič Alojzij.....................
Kocmut France..........................
Kocmut Janez...........................
Kocuvan Anton..........................
Kocuvan France ........................
Kocuvan Fr.............................
Kočevar Ferdo..........................
Kočevar France ........................
Kodelja Jožef..........................
Koderman Filip.........................
Kodre Ivan.............................
Kodrič Andrej..........................
Kodrič Jožef...........................
Kodrič Mihael..........................
Kogej Janez............................
Kogej Jožef............................
Kogej Peter............................
Kokalj France..........................
Kokole France..........................
Kolar Vincencij........................
Kolarič Jožef •	'................
Kolarič Paje...........................
Kolavčič Janez.........................
Kolbl Jan..............................
Kolednik Radoslav .....
Kolenik Valentin.......................
Kolenko Jožef..........................
Kolenko Martin ........................
Koljbezen Janez..........................31
Kolman France............................72
Kolšek Josip ............................88
Komel Mihael............................100
Konič Jožef.............................110
Konšek Valentin..........................72
Končnik Davorin..........................84
Koprivnikar Janez........................78
Kordož France............................76
Koren Ivan..............................104
Koren Matija.............................84
Koren Matija.............................87
Kornfeld Edmuud..........................96
Korošec Jakob............................94
Korošec Miha.............................91
Korošič Davorin..........................82
Kos Anton ........	72
Kos France..............................111
Kos Makso................................88
Kosoc Jernej.............................84
Kosec Fr. Seraf.........................104
ICoser Makso ............................86
Kosi Božidar ............................86
Kosi Tone...............................107
Kosič Martin ...........................104
KoBmač Simon ............................78
Košar Matej..............................94
Košir Alojzij..........................  79
Košir Jakob..............................85
Košir Janez..............................90
Košmelj Janez............................77
Kosmrl Jurij.............................76
Kotnik France............................95
Kotnik Jožef.............................88
Kotnik Mihael............................76
KovaČ France.............................84
Kovač Franjo.............................78
Kovač Janez..............................72
Kovačič J...............................107
Kovačič Marko............................94
Kovšca France...........................109
Kovšca Franjo............................84
Kozina Jurij.............................73
Kozinec Ivan  ...........................88
Kožar Jožef..............................95
Koželj Anton.............................73
Koželj Anton.............................77
Koželj M.................................81
Koželj Matej.............................88
Koželj Mihael............................80
Kosti J. V...............................72
Kragelj Jožef...........................102
Kralj Janez..............................90
Kraljič. Miha............................74
Kramar Andrej............................92
Kramar Filip............................102
I Kramar France............................73
80
80
72
78
72
80
88
74
72
80
78
72
72
72
72
81
87
111
99
78
100
72
82
100
101
75
86
86
104
107
97
96
90
94
94
101
72
100
88
100
110
102
80
74
83
103
72
103
87
91
110
102
94
95
98
107
93
Kramberger Fel............................107
Kramberger Lovro...........................90
Kranjc Ciiil..............................108
Kranjc Ivan................................97
Kranjc Jožef...............................89
Kranjc Sebastijan..........................92
Kranjec France.............................92
Kranjec Martin.............................94
Kranjec Matija.............................85
Kranjec Toma..............................89
Kranjec Valentin..........................91
Krajnik o. Atanazij.......................90
Kraljič Franjo...........................104
Krašan France..............................76
Kraševec Anton ........................81
Kraševec Anton .........................84
Kravs Vojteh, dr...........................84
Krčon Jožef............................76
Kreft Alojzij...........................87
Kremžar Andrej.............................73
Krennor Janez..............................89
Krisper Kajm...............................76
Kristan Anton..............................93
Kristan Josip..............................73
Kristan Lovro..............................77
Krištof Ferko.............................108
Krištofič Lovro............................77
Krianieka Dragotin.....................109
Krivar Fr..................................73
Križaj Nikolaj............................81
Križan Josip, dr............................m
Križekar Edvard........................111
Križman Ignacij...........................102
Križnik Gaspar.........................87
Krkoč Štefau..............................103
Krofič Mihael..............................98
Krsnik Jožef...............................78
KrSič Janez.............................74
Kršič Jožef................................76
Kruleč Jožef...............................89
Krušeč Vincencij........................88
Krušifi Jakob..............................89
Kržič o. Andrej ........................73
Kržič Anton................................76
Kuder Janko ...	.	•	.	. .	88
Kuho] Matija...............................79
Kukovec Ivan...............................90
Kukovec Miroslav...........................94
Kukovič Avguštin...........................91
Kulavec Janez, dr.........................109
Knlavec Matija.............................78
Kulterer Jurij.............................98
Kumar Valentin............................100
Kumer France...............................79
Kunaver Miha...............................74
Kunce Ivan.................................90
Kunej Janez.................................
Kunstelj France ..............................79
Kunstič Ivan . .	
ICtinšič Anton . .	
Kunšič Anton . . . .	
Kuntara Anton . . . .	
Kuplen .laka		
Kuralt Božidar . . . .	
| Kurent Maks . . . .	
Kureš Jakob		
Kurinčič Janez . . . .	
Kurnik Janez . . . .	
Kus ter Mihael . . . .	
Lah Valentin . . . .	
Lahajnar Dragotin . . .	
Lakner Ivan . . .	
Lamanskij Vladimir . .	
Lapajne Ernestina . . .	
i Lapajne Janez . . . .	
Lapajne Janez ....	... 81
Lavrenčak Viktor . . .	
Lavrič Anton ....	... 84
j Lavrič Ivan		
; Lavrič Jos		
Lavrič Jožef ....	
Lavrič Jurij		
Lavrič Karol, dr. . . .	
Lavrič Matija ....	
Lavtar Anton ....	
Lavtar Luka		
i Lazar Ant		
j Lazar Mat		
1 Lazar Mihael		
Leban Andrej ....	
Leban France ....	
Leban Ivan . . ,	
Leban Josip ...	
Leben Matija, dr. . . .	
Ledenig Alf.		
Lednik Anton ....	
Legan Franc ....	... 85
Legal Andrej ....	
Legat France ....	
Legat Franjo ....	
Legat Ivan		
Leitner Franjo ....	
Lekan Janez ....	
Lemež Urban ....	
Lenaršič Jožef .	
Lenart Janez ....	
Lenasi Anton . . .	
Lenček Blaži. ,	. . . 84
Lendovšek Mihael . . .	
Lendovšek Josip . . .	
Lercher Jurij		
Lesjak Valentin ....	
Leskovar Jožef ....	
Leskovec Ho&tjnu........................83
Leskovec Martin........................100
Levec France...........................100
Levec Janez.............................78
Levičnik Jernej.........................99
Levičnik Jožef..........................75
Levičnik Valentin.......................84
Levičnik Vojteh.........................87
Levstik France..........................78
Ličen Janez............................102
Lichtenberg, bar. Leopold ...	73
Lichtenberg, grof Viktor ....	79
Likar Janez............................101
Lilek A............................... 107
LimavSek Peter..........................87
Linčinger Oton..........................73
Lipež Viktor...........................111
Lipič. Janez............................99
Lipold M. V.............................83
Lipold Murko.' .	•.................98
Lipovec Anton.....................  .	73
Ljutmun Ivan	100
Ljntman M..............................100
Logar France...........................106
Logar Jakob............................101
Logarjeva Leopoldina ....	81
Loge Milin..............................87
Lombergar Jožef.........................78
Lorber Miroslav.........................86
Lorenčič Andrej.........................90
Lotrič Leon.............................79
Lozar Jožef ............................73
Ložar Janez ............................78
Luci Anton.............................111
Lukan Jak...............................79
Lukanec Jožef ..........................85
Lukažič Janez ..........................88
Lukežič Janez .........................102
Luk&ič France...........................87
Lunder Ivan ............................84
Lupšina................................107
Lušin Anton ............................75
Lužnik France .........................103
Lužnik Janez...........................103
Mac&k Ivan.............................103
Maček Simon .......	76
Macun Ivan.............................107
Magdič Anton, dr........................95
Magdič Franjo..........................lil
Magisar VekoBlav........................81
Mahr Ferdinand...................,	.	73
Mahnič Anton...........................100
Majer Vincencij.........................75
Majnarič Oj uro........................110
Majnarič Jakob.........................109
Majnik Miha ............................83
Majtinger Ivan............................79
: Makarovič Ivan...........................102
,.Maksimilijanom'1 v Celji ...	88
Makuc Anton..............................102
Makuc Štefan.............................100
Malenšek Franja...........................74
I Mali Ignacij..............................77
! Mali Marjana, roj. Tomanova .	.	73
1 MalnerSič Jožef...........................85
I Mancin Anton .	.................101
{ Mandelc Anton.............................75
Mankoč Josip.............................104
| Marešič Franco............................80
j Marinič Iv. Ev............................99
| Marinko Jurij.............................91
Markič Matej.............................106
Marko Mihael..............................86
Markovič Ivan............................111
Marn France..............................lil
Marolt Jakob..............................7»
Marsalok Avgust...........................73
Marušič Anton............................100
Marušič Jožef............................100
Masterl Auton.............................79
Mašera Jožef.............................100
Matavšek Ferdo .	.	.	.	.	.111
Matičič Franjo...........................104
Matjan Valentin..........................105
Matoh Jožef...............................88
Maurer G..................................80
Mavčič Jožef..............................95
Mazek Anton...............................79
Mazek Karol..............................104
Medic o. Kalist...........................73
Medved Jakob ............................ 96
Meglič Šimen..............................90
Meliinec France...........................74
Melcer Dragotiu .......	73
Mencinger Ivan............................77
Mencinger Ivan, dr........................76
Mencinger Lovro...........................74
Mercin....................................85
Merk o. Sofrouij.........................111
Merkuči Auton.............................89
Mervec Jan................................81
Mesar Ivan................................77
Mesič Matija.....................  .	.111
I MeSko Martin..............................94
j Metlika Anton............................104
! Mihelač K. S............................  73
Miheljak Martin...........................88
| Miklavec Jožef............................96
Miklavec Peter............................96
Miklošič Ivan.............................86
i MikuS France..............................8$
] MiluiS Jož> f............................106
j Mikuž Rafael..............................88
Milač Anton..............................100
Milner Bodrovil...........................88
Milošič Miha..............................93
Mikija Jakob.............................107
Mlakar Maksimiljan........................98
Mlekuž Jožef.............................103
Moc Jožef................................100
Močnik Luka..............................103
Modic Fr..................................73
Modrijan France........................81
Modrinjak, dr.............................86
Mogolič Miha..............................78
Mohar Martin..............................81
Mohorčič Fr.......................  ...	109
Mohorčič Jos..............................96
Molj Leopold.............................108
Morič Maksimiljan.........................86
Moše Alfous, dr...........................73
Mozetič Štefan...........................102
Mortl Fr..................................87
Mravljak Autou............................96
Mrazovič Ladislav........................lit
Mrvec Blaž................................78
Mrzel Jožef...............................81
Muden Simon...............................98
Muhič Franjo..............................81
Mulej Andrej .............................73
Miiller Anton.............................99
Mtiller Janez.............................79
Murgelj Julij ............................82
Muri Peter................................98
Murkovič Jakob............................94
Murnik Janez..............................78
Murnik Marija.............................73
Murn o. Teoderik..........................73
Nabrgoj Ivan.............................105
Naglič Ivan...............................88
Naglič Kudolf.............................75
Nagy Albert...............................89
Naniar Franco............................108
Namre Anton  .............................75
Nanutti Antonin..........................100
Narodna tiskarna11......................73
Napast Davorin............................87
Napotnik France...........................88
Navratil Anton............................81
Nebes France...........................J12
del’ Negro Mavr..........................108
Nekerman France...........................82
Nemec Jurij...............................97
Nerad Miha................................96
Ničman Henrik.............................78
Niedorfer Marko...........................94
Novak Bogoslav............................88
Novak France..............................88
Novak Jos................................112
I Novak Janez................................73
Novak Bogoslov ...... 107
Novak Peter...............................109
Novotny Emanuel............................86
Oblak	Anton............................99
Oblak	France..........................lil
Oblak	Jožef............................73
Oblak	Valentin.........................81
Obrstar Janez..............................80
Oiriuec Jožef..............................73
Ogrinec Vilelm.............................95
Okoreu Ignacij.............................84
Okorn Franjo..............................100
Olifčič Josip . .	 77
Olipič Ivan................................82
Omahen France..............................86
Orel Josip.................................78
Orel Viktor................................78
Orel Lipe.................................102
Orešee Fr..................................88
Orlič Franc...............................106
Ornik Franca...............................94
Orozelj Janez..............................93
Orožen Fr..................................88
Oset Blaž................................  93
J................................
Oset
87
Osvald Janez...............................96
Ovčar Jožef................................96
Ožgan France...............................99
Pahor France..............................100
Pajek Janko................................86
Pajmom Anton...............................96
Pakič Mihael...............................73
Pakiž Simon..........................  .	82
Paltauf Jakob.............................107
Papež France...............................73
Papler Fr..................................83
Pavkar Henrik..............................73
Pavletič Andrej...........................100
Pavletič Josip............................102
Pavli Lojze...............................104
Pavlica Jožef.............................102
Pavlica Štefan............................111
Pavlič Ignacij, dr...................	.	73
Pavlič Kozmas..............................78
Pavlin Aleš................................76
Pavlin Jožef..............................100
Pavliska Miroslav..........................93
Pazler Matija..............................81
Poe Dragotin...............................76
Pečar Andrej...............................79
Pečar Ivan.................................85
Pečar Janez................................79
Pečar Jožef................................91
Počnik Valentin............................82
Pečenko Anton ....... 102
Pečko Jakob Pegam Anton Peharec Franjo Pekovec Jožef Pencin Dragotin Pengal Anton Penko Franjo Perčnik Anton Perčič Matej . 1’erie Franjo . Perklet Franjo Perles Franco Perme Anton Pernišek Blaže Perona Ljudevit Perozzi Alojzij Persoglija Hinko PernSek Rajko Pervanjo Martin Pesjak France Petan France Petan France. Petek Andrej . Petek Davorin Petelin J. .	.
Peterca o. Dami Peterlin Primož Peternel Jurij Petrič Blaž . Petrič Matija . Petričič Vaao Petrovčič Franc Povica France Pfeifer France Pfeifer Ferdinam Pfeifer Jožef . Pfeifer o. Milko Pfeifer Viljem Picot Krnile . Pignar France Pihler Jožef . Pilpah Fr. pl. Pintar France Pintar Lovro . Pintar Peter . Pipan Andrej Pipan Anton . Pipan Jožef . Pirec Ivan Pirec Matej . Pirec Srečan . Pirnat Jakob Pirnat Janez . Pirnat Štefan Pirš Jožef Piskar Andrej Pivek Ivau
86 81 86 82 1 o:s
73
104
90
82
102
110
73
73
90 73
100
100
73
103
97
97
91 79
95 107
85
75
101
79
84
73
82
79 78 73 73
106
80 109
96 81
100
91
77
97 73
103 102
73
100
104 94
109
82
87
87
83
Planinšek Jakob...........................96
Planinec Fr...............................73
Plaveč Auton..............................78
Pleško Dragotin........................81
Pleško France.............................78
Plesnik Mihael............................89
Ploj, dr..................................92
Poč Martin................................73
Podboj Jožef..............................80
Podgornik................................109
Podobnik Fr...............................98
Podobnik Ignacij..........................83
Podreka Jožef............................101
Podvinsky Fr..............................96
Pogačar Andrej............................82
Pogačnik Janez ...........................79
Pogorelec Adolf...........................73
Pogorelec Andrej..........................80
Poklukar Martin..........................105
Pokoren Anton .	.	.	.	.	•	•	•	81
Polak Alojzij............................107
Polak Gvidon...........................c	97
Polak Josip...............................78
Polanec. Janez............................81
Poljanec Jožef............................96
Polec France..............................92
Polec Jožef...............................73
Polič o. Bon..............................94
Polič Dragotin...........................107
Polič Karol...............................96
Polšak France............................102
Poniž Ambrož.............................'02
Poniž Benedikt...........................102
Porenta Franjo............................73
Porenta Janez.............................75
Poretič Albin.............................89
Pošlcer France............................90
Potočin J......................... ,	.	104
Potočnik Anton............................75
Potočnik Anton............................86
Potočnik Franjo...........................73
Potočnik Gustav...........................89
Potočnik Ivan.............................75
Potočnik Martin...........................75
Potočnik Mihael...........................73
Potokar Jožef.............................82
Potrč Lovro...............................91
Povše France.............................8'*
Povše France.............................190
Povše Martin..............................83
Poznik Albin dr...........................73
Poznik Franco............................107
Pož Draguslav.............................79
Poženel Ivan . ^..........................83
Praprotnik Andrej	.	....	73
Praprotnik Avgust	......	85
Praprotnik Franco  .......................73
Praprotnik Francu •.....................
Pravdi? Jos.............................
Preiss Malica...........................
Premer Anton............................
Premerstein pl, Jan	,	,	,
Premk Anton.............................
Premrl Ljud.............................
Pretnar Janez...........................
Presečnik Greg..........................
Preskar Janez...........................
Prešern Vincencij.......................
Proželj Matej...........................
Pribil Jan..............................
Prijatelj Matija........................
Pristav Simon...........................
Prnavsl Štefan..........................
Projič Janez............................
Prosenik Anton..........................
Pne Alojzij.............................
Puc Jurij...............................
Puliar Dragotin.........................
Puhar Viktor............................
Pnstinjek Anton ........................
Pustoslemšek Anton......................
Pustotnik Janez ........................
PuSavec Valentin........................
Itačič Alojzij..........................
Radič Peter, j>1........................
Radošek Anton...........................
Raič Anton..............................
Raid Vekoslav...........................
Rajec Anton.............................
RajSp Alojzij...........................
Rajšp Matej.............................
Ra kanovi č Jar.........................
Rakuše Mihael...........................
Raktelj Franco..........................
Rainor Janez ...........................
Ramor Ferdinand.........................
Ramovcš Jernej..........................
Randel Matej............................
Rant Martin.............................
Kantama Jurij...........................
Ratek Lovro.............................
Rath France.............................
Ratkovič Vesteliu.......................
Rausch France...........................
Ravnik France...........................
Ravnikar Dragotin.......................
Ravnikar Ludovik........................
Ravnikar Valentin.......................
Ravnikar Viktor.........................
Ha zbori-ek Jožef.......................
Razpotnik Jakob.........................
Rebek Anton ............................
Rebič Julij, dr.........................
Regali Jožef..................................
Regoršok France............................73
Regala Franjo................................
Rejec Janez...............................101
Rekar Janez...............................104
Remec France..............................104
j Remec Martin...............................91
Remko Franjo..............................104
Repa France................................94
Repič Mart.................................95
Resman Janez...............................77
Rešek Henrik..............................106
Režek Peter................................79
Ribarič Martin............................105
Ribar Anton..............................  86
Ribič J., dr...............................86
Ribič Jožef..............................  73
Ricoli Alojzij.............................73
Rihar France...............................84
j Ripšl Andrej...............................88
Ripšl Mavrieiji............................88
| Rizzolli Dom...............................81
Rjavec Blaž...............................101
Robič Andrej .............................102
Robič Fr...................................86
Robič Jakob................................77
Robič Janko................................92
Robič Matej...............................107
Robič Simon................................76
Robič Valentiu............................108
Robida o. Karol...........................'97
Roblek Jožef...............................82
Roblek Ožbolt..............................9«
Rode Fr...................................7;<
Rode Jos...................................7k
Rogač Anton ..............................106
Rogač Jožef, dr...........................105
Rojie Al., dr.............................100
Rojic Raf. ...............................100
Rojuik Blaže..............................107
Rome France................................78
Rosbacher Bernard .........................97
Rom Sebast..............................111
RoSker Jan.................................86
Rotschutz Emil.......................	.	79
Rovnik...................................lOii
Roze Franco................................88
Robina Jožef, dr...........................81
Rozman Jernej .	.	....	75
Rožič Tino................................111
Rožman Lovro...............................75
Rožnik Anton...............................79
Rothel Matija............................112
Rudo/. Anton.............................100
Rudož Jožef..............................102
Rudliovsky Jožef..........................80
Rudolf Janez .............................88
86
86
109
81
103
73
100
105
90
88
73
76
73
84
83
86
82
82
77
93
73
98
95
8!)
73
104
85
109
90
73
104
96
94
93
112
87
73
96
96
78
88
80
94
82
89
94
86
105
107
73
73
73
82
79
105
73
Rudolf Lovro.............................84
Runovec Davorin..........................88
Rupnik Janez.............................98
Rupp France .............................99
Rus Jakob................................79
Rutar Anton.............................103
Rutar Lovrenc...........................100
Rutar Tomaž ............................103
Rutnik Rajkf.............................95
Sablačan Lovro...........................99
Sablačan Miha............................99
Sabotot Jurij ...........................92
Sadnik R., dr............................80
Sadnik R.................................86
Sajevec Jakob...........................106
Sajovec Mat..............................98
Sajovic Jož..............................98
Saji Janez...............................80
Samec Maks, dr...........................78
Samostan kapucinski sv. Križa . 101
Sancin Jožef............................104
Samec France............................107
Satran Anton.............................85
Selak Ivan...............................90
Seljak Anton ...........................101
SelevSek Ivan..........................'112
Semenišče mladensko v Gorici . 100
Senica Avgust............................89
Senior, dr..............................107
Serajnik Lovro...........................98
Sever Janez......................... .	75
Sever Jožef..............................87
Sevnik Vinko............................111
Sežun Žiga..............................109
Sila Matija.............................104
Silvester Radoslav.......................84
Simonič J. E.............................93
Simonič J. N.............................91
Simonič Jožef............................90
Šinigoj Androj..........................102
Sitar France............................101
Skabrue Marija...........................81
Skamlič Jaka.............................94
Skaza France.............................93
Skočir Avguštin.........................105
Skočir Jožef............................100
Skopo...................................105
Skrabar Viktor...........................92
Skrt Andrej.............................103
Skubala Janez............................91
Skul France..............................73
Skvarča Janez............................75
Slamnik Ljudevit........................111
Slatinsek Anton.........................9‘J
Slekovec Jožef...........................87
Slekovoc Mat«j...........................06
lik)
Slomšek Jakob .	.	.	.
Slovenija, društvo v Gradcu ,,Slovenija-1 na Dunaji ..Slovenski Narod“
Smičihlas Tade .
Smodej Josip.	.
Smolej Jakob Stnogavec Jurij (Kotn Smrečnik France Smrekar France Smrekar Jožef Somer Gregorij Soršak Matej Soršak Matija Sorč Alojzij .
Sova Blaž .	.
Sovan Leopold Sovdat Anton Sovine Anton Šparovec Androj Šparovec Henrik Sparbakl Ivan Spazzapan Sh., dr.
Spinder Nikolaj Spoljarič Jakob Sredenšek Janez Srnec Alojzij .
Staj er France Stant Anton .
Stanonik Jožef, dr Stanonik Nikolaj Staro Ferdinand Stare Mihael .	.
Starec Matija Starman Štefan .
Stavdahar o. Ignaci, Stavdaher Ferdinan Stegnar Feliks .
Steklasa Fr. .	.
Stengelj Vatro3lav Stenovec Anton .
Stepančič France Stepišnik Lovro Stergar Janez Sterle Jakob .
Steska Edv. .	.
Stiftar Franjo Štiglic France Stiplovšek Valentin Stoklas Božidar .
Stozir Ivan .	•
Stopajnik Jurij	.
Stopar Anton ! Stockl Šimen .	.
Strah Janez .	.
Strah Oroilav Stramič Franc« .
93
107
109
74
118
88
73 87
92 101
74 97 89 77
101
95 79
105
104
89
77
93 85 74 74
91
92
73
90 107
8t
81
78
79 101
81
104
83
79
85 77
102
87
96
86 76
107
90
93
91 112
96
74
97 91 »2
112
8tranecky Jožef.....................
StranjBčsk Anton....................
Strbenec Jožef, dr..................
Stre* Anton.........................
Stres Ivan Nep......................
Strle France........................
Strle France........................
Strmole France.....................
Strnad Anton........................
Stfelba Jožef .......
Štrukelj Mika.......................
Štuhec Anton........................
Štuhec Jožef .......................
Štuhec Jurij........................
Štuhec Murko........................
Stupar Ivan ........................
Stupar Janez .......................
SuhaiS Anton........................
Suhač Anton.........................
Suhadobnik Ferko....................
SuliuJobiiik Lovrenc .
Subi................................
Sumper Janez........................
Sušje, vas .........
Sušnik Jakob........................
Sušnik Janez........................
Sušnik Jovana ......................
Svarfnik Fr...........................
Svetina Valentin....................
Svetlin France .	.	.	.	.
Svoboda Janez ......................
Šaffenhauer France..................
Šapla Anton.........................
Šarabon Valentin....................
SaSelj Feliks.......................
Sašelj Martin .......
Savnik Anton........................
Šebavec Franjo......................
Senk Jurij..........................
Sepec Dragotin......................
Sepec Ivan .........................
Sesek Ivan......................
Šetina Ivan ........
Setinec Franco......................
Šetinec Jožef.......................
Schiffrer J., dr....................
Šijanec Janez.......................
Šijanec Vekoslav....................
Šinko Josip.........................
Šinkovec Dragotin...................
Šinkovec Dragotin ......
Sirca Ernest........................
Sirca Janez.........................
Širca Jožef  .......................
Sirca Miroslav .......
Sivec Ivan .........................
Šket Davorin................................gg
šket Radoslav...............................gg
Škofič L....................................gg
Škoflek Jakob ............................. 90
Škrjanec Anton................................
Škrjanec Rok..................................
Škrlj  ......................................
Škrlec Jožef................................94
Škrta Jožef.................................91
Škufca Anton...............................8.S
Šknl Valentin  .............................76
Šlander Anton...............................91
Šlander Eineran.............................94
Šlibar Toma.................................76
Šlik Jožef.................................107
Šoklič Blaž.................................76
Šola farna v Starem	trgu	...	81
Šolo Ribniška Staj.................... .	96
Šola sv. Petra v Ljubljani	...	74
Šolmajer Kornelija..........................74
Šolmajer Franjo.............................74
Šorli Ivan...........................103
Šorn Gašper...........................87
Šorn Tone.............................88
Šos Mihael..................................80
Špendal Fr..................................76
Šporn Jožef.................................96
Šchopf Jožef...............................104
Šraj Valentin...............................86
Schrejner Enrik  ..........................109
Šribar Matija...............................94
i	Štamcar Janez...........................85
Štamcar Marija..............................76
Štefančič Mate.............................109
Štiftnr Jožef...............................94
Štrukelj France	.......	76
Štrukelj Miha..............................103
Štupar Janez................................81
Stupica Lovro	.......	79
Šubic Primož...............................105
Šubic Simon................................107
Šuklje Fr..................................100
Šular Franjo...............................112
Šular Ivan..................................79
Šumar Mih...................................91
Šumi France	.......................74
Šupevec Antonija............................74
Šust Janez, dr.............................104
Šuster Janez................................97
Šušteršič br. Bogdan........................74
Šušteršič Mat...............................80
Šuta Rupert.................................89
Šutaj Matija................................81
Svajgar France.........................79
Švajgol Karol..........................92
Švajger Jožef .......	78
Švajgar Martin..............................84
83
90
74
101
100
89
105
76
89
74
101
92
97
92
96
82
85
94
90
82
74
78
99
82
74
76
76
92
75
78
80
100
85
82
81
97
100
80
98
108
91
74
74
80
88
74
94
86
86
107
107
89
101
89
89
76
Švaro o. Alkuin........................
St m r. France.........................
ŠvarSnik Tone..........................
Sventner Jožef........................
Švet Iv ;in............................
Šviglin Janko..........................
Šviuger Albin..........................
Tamlck Valentin........................
Tanšek Ivan............................
Tanšek Miha............................
Tartbauer Josip, dr....................
Tavčar France..........................
Tavčar Ignacij.........................
Tavčar Janez...........................
Tavčar Matej...........................
Tavčar Miha ...........................
Tavšel Jožef ........
Tekavčič Dragotin......................
Teran France...........................
Teran Ivan.............................
Tiseu Ivan.............................
Tisen Jožef............................
Tiskarna Skaza.........................
Tischler Jože..........................
Tobias Jan.............................
Toman Ema..............................
Toman Helena...........................
Toman Ivan.............................
Tomazin Janez..........................
Tomažič Ferdinand......................
Tomažič Ivan...........................
Tomažič Ognjeslav .....................
Tomec Jakob............................
Tomec Martin...........................
Tomše Fr...............................
Tomše Jožef ...........................
Tomšič Fr..............................
Tomšič Ivan............................
Tomšič Ljudevit........................
Tomšič Matilda.........................
Topljak France.........................
Torkar Matija..........................
Toši Jožef  ...........................
Trampuš Ivan...........................
Tramte Anton...........................
Tratnik Antonija.......................
Tratnik Janez..........................
Travuar Jožef .........................
Trček o. Egidij........................
Treitz Anton...........................
Trepal Anton...........................
Traven Janez ..........................
Treven Valentin........................
Triler Janez...........................
Trojar Jane/. .........................
Trpin Filip............................
Truden Miha		. 104
Trunk lilaiu		. 87
Turk Hugon		. 74
Turk Jožef		. 74
Turkuš Tono 		. 107
Turin Jožef		. 88
Turnšek Anton		. 90
Turnšek Anton		. 90
Tu-ck Gregor		. 75
Tušek Ivan		. 74
Tut,ek Jurij		. 94
Učilnica v Begunjah ....	. 84
Učiteljsko društvo v Crnomlji .	. 81
Učiteljsko društvo ljubljansko .	. 74
Učiteljstvo v Idriji ....	. 83
Učiteljstvo v Ljutomeru . . .	. 90
Ukmar Anton		. 102
Ulepič pl		. 82
Ulmun Neža		. 74
Ulrih Ford		. 80
Umek Anton		. 77
Unterlnganer dr		. 110
Urbančič		. 86
Urbančič Andrej		. 101
Urbančič Janko		. 76
Urbanija Lovro		. 79
Urbas Anton 		. T«
Urbas Leopold		. 83
Urbas Viljem		. 104
Urok Ivan 		. 96
Urh Peter		. 74
Urnik Kolomati 			. 98
Uršič. Alojzij		. 100
Uršič Anton		. 85
Uršič Anton		. 103
Vajvoda Simon		. 82
Valenčič Ivan		. 104
Valenčič Jos		. 86
Valenčič Josip		. 110
Valentič Anton		. 105
Valentinčič Ignacij ....	. 74
Valenta Vojteh		. 74
Valjavec Matiia ......	. 114
Valon Jožef		. 114
Var! Jurij 		. 76
Varl Tomaž		75
VašiiS Ljudevit,, dr		. 79
Vatovec Jožef		. 104
Vavken Andrej		. 76
Vuvpetič Ivan		. 74
Vavtižar Luka		. 99
Veber Gašpar		. 93
Vcberič Jožef	,	. 94
VeS Ivan . 		. 74
Velikonje Anton		. 112
uit;
90
ss
74
104
111
105
96
96
93
89
76
75
84
78
78
97
74
105
79
74
lil
KG
89
92
90
74
78
81
102
82
87
74
81
78
74
111
74
112
79
95
82
109
95
79
81
89
74
106
82
101
105
83
76
77
101
Velikonja Janez ....		Vraz Jožef 		. . . 87.
Venca jz .1			Vrbais Anton ....	... 83
„Vendija1- društvo . . .	. . .107	Vrbnjak Jožef ....	
Venedig o. Herman		Vrbnjak Jožef ....	. . .107
Vouedig P. Her. . . .		Vrečar Anton ....	
Verigar Jožef ....	. . . 04	Vrečar Gašper ....	... 88
Veren Stefan				
Voi šec Anton		. . . 112	Vrhunec Anton ....	
Vesel Jožef		. . . 104	Vrtuik Avgust ....	... 74
Vcstonek Jul , dr. . . .	... 74	Vrtot Janez Nep. . ■ .	... 89
Vičič Jan. Ev		... 74	Vučilik Dragotin . . .	
Vidic France			Vufnilc Janez ....	... n
Videc o. Fortunat .	. . • 100	Vug i Andrej		. . . 102
Vidmar Ivan			Vuga Peter		. . . 102
Vidmar Matej ....		Vuk Andrej		... 92
Vidovič Anton ....		Vurear Luka ....	... 09
Vidovič Ante ....		Virti Matija		. . . 97
Vidovič Janez ....			
Vidrič Lovro ....		Wagner Fr		
Vidrih Anton ....	. . . 85	VVallner Peter ....	
Vigele Ford			AValter France ....	
Vihar Filip		. . . 96	AVašer Rajko ....	... 74
Vilar Jak			VVegscheider Hugo . .	
Vilfan Ivan		. . . 110	AVeingerl Jos		. . .112
Vilfan Ivan			Weis Jos		
Vindiš Vido			Weiss France ....	
Viraut Janez		. . . 81	Weiss Peter		... 99
Virk Jožef			AVester Janez ....	. . .101
Vitmajer Dragotin . . .		AVestermayer Jakob	
Vivod Jožef 			AVieser Andrej ....	
Vizijah Anton ....	. . . 74	AVieser Janez ....	
Vlašič Kade			AVochel Dragotin . . .	
Vode Jožef		. . . 78	AVolkensperg b A. . .	
Vodnov Davorin . . .	. . . 104	AVratschko France . . .	. . .104
Vodopivec Franco . . .			
Vodopivec Janez . . .		Zablatnik Ivan ....	
Vodopivce Ljudevit	. . . 101	Zabrezovnik Jurij . . .	
Vodušek Matej ....	. . . 100	Zabukošek Gašpar . . .	
Voglar Jožef			Zabukošek Ivan . . .	. . . 91
Vogou Tone 		. . . 103	Zadnik Simon ....	
Voh Jernej		. . . 9|	Zadravec Jožef ....	
Vojska Lavoslav . . .	. . .108	Zagorjan Henrik	
Volarič Valent		. . . 101	Zagorjan Ivan ....	. . . 86
Vombcrgar Blaž . . .	. . . 70	Zagorjan Martin	... 80
Vonča Anton ....			
Vončina Ivan ....			
Vončina Lipo ....	. . . 101	Zajec Andrej		... 80
Vošnjak Janez ....		Zajec Anšehn ....	
Vovk Janez 		. . . 80	Zajec Ljudevit ....	
Vovk Josip		. . .84	Zakotnik Jožef ....	
Vovšek France ....	. . . 87	Zamuda Frauce ....	
Vrabelj Janez ....		Zaplotnik Radovoj . . .	
Vrančič France ....			
Vrančič Ignaciji . . .	. 78		
Vraničar Štefan ....	. . . 98	Zarnik M		. . . 77
Vranjičani Anton . . .	. . .112	Zarnik Valentin . . • •	. . . 74
Vraz Anton			Zatlar Jožef		• . . 86
ZnTadlov France Završnik Fioace Zbačnik Franco . . ZbaSnik France . . Zega Miha . . . Zeiuinger Bojimir . Zelen Jožef .	.	.
Zelenec Jožef Zelenik Josip	.	.
Zemljič Jožef Zemljič R. . Zemljič Štefan	.	.
Ziherl o. Lenart Žitna Janez .	.	■
Zimmermann Matija Zitterer Andrej	.	.
Zmrzlikar France .
Zora..................
Zorec Anton	.	.	.
Zorec Ivan	.	.	.
Zorec Jnrij	.	.	.
Zorko Karol	.	.	.
Zorko Štefan	.	.	.
Zorman Anton .	.
Zorman Božidar.	.
Zorman Jakob	.	.
Zupan D...............
Zupan Janez .	.	.
Znpan Janez .	.	.
Znpan Janez .	.
'Zupan Jožef .	.	.
Znpan Jožef .	.
Znpan Neža .	.	-
Znpan Ulrih .	.
Zupančič Anton Zupančič Iv. .	.
Zupančič Ivan . Zupančič Vilibald Znpanič Jakob . Znpanec AleS
Žagar Franjo..............................100
Žajdela Franc«.............................90
Žakelj Miroslav............................74
Žan Ivan...................................T6
Žark Hinko.................................8o
Žurk Simon....................•	.	.	80
Žbona Andrej..............................100
Železinger France	88
Ž«leznikar Ivan ...........................74
Žepič Franjo .............................100
Žepič Sebastijan...........................81
Žerovnik Toma..............................84
Žigart France..............................87
Žitek Jos..................................92
Zgnr Anton.................................80
Žgnr Anton.................................85
Žičkar Jožef...............................92
Žimuec Dragotin...........................108
Žinko Jožef................................96
Žitnik Šimen...............................84
Živic France..............................106
Žižek Marko................................94
Žle Andrej.................................74
Žmavec Jurij...............................86
Žnidarčič Andrej..........................100
Žnidarčič Andrej..........................102
Žnidaržič Jakob.........................1J 0
Žolgar Miha...................i ...	76
Žrjav Matej................................98
Žugčič Štepan...........................112
Žumer Jakob................................77
Žunko Jožef...............................108
Žurman Ivan................................92
Žuža Janci-/...............................86
Žnža Rudolf................................89
Žužek Simon................................77
Žvokelj Janez ...	...	106
100
73
80
82
102
112
86
74
109
86
90
94
111
74
106
74
74
86
79
78
78
87
87
78
90
93
104
111
97
77
74
105
77
76
78
96
78
74
92
76
Zivotopisne črtice
odličnih udov Matice slovenske.
Potočnik Blaže,
župnik v ŠcnlVidi nad Ljubljano
(ro}en 81. januarja 1799 — umrl 20. junija 1872).
Lepa je slovenska dežela, občudovan je nje kraj in v dobrem , imenu slovi slovensko ljudstvo. V rajskem gorenjskem kraji, blizo starega Kranja, v vasi Struževem pri Naklem je rojen Blaže Potočnik, ki je med učenimi možmi na slovenski zemlji eden najslavnejših.
Blaže Potočnik je:
a) resnično pobožen duhovnik,
b) zvest državljan avstrijanski,
c) ljubeznjiv prijatelj in dober tovariš,
d) učen in moder Slovenec.
1.
Pri Savi. vštric Šmarjetine gore, je stala hišica. Tukaj je živela spoštovana družina. Oče Jakob je pridno strugaril in po-strežljivo pomagal sosednim kmetom; mati Barbara, mežnarjeva iz, čirčič pri Kranji doma, je pa ljubcznjivo gospodinila in pestovala dva sina svoja, kterih prvi, Blaže, je dne 31. januarja 1799 rojen.
Že je naš Blaže tako odrasel, da „brado na mizo nasloni" in ima prvi slamnik na glavi. Urui in prijazni fantalin pridobi tovariše in jih nagovori, da hi šli čez plitvo stransko strugo na Savini klečet po drva, da bi jih mati v kurjavo imela. Otroci se boje sive Save; le Blaže se spusti v brod, — ali valovi ga vzdignejo in odneso. Na bregu stoječi tovariš, Jančev Tone, kliče na pomoč in vpije: „Bvaža je Sava vzeva“! —
Mati Barbara sliši klic in hitro teče ob Savi za otrokom, se zažene v vodo dcrečo in reši sina svojega. Ko sc Blaže zopet zave, vpraša: „Kje je svamnik?“ —
Mati Barbara je znala iz bukev brati, česar tudi Blaža podučile. Skrbni oče .lakob bi bil rad svojim otrokom boljši kruh pridobil;' proda to raj svojo hišico za 300 gld. v bankovcih, preseli svojo družino v Kranj, dobi za papirnati denar le 70 gld. vrednosti, in to posodi prijatelju, da sta pozidala hišo Mizo Roženkransko cerkve. —
Že se oče Potočnik opomore, da je družina s potrebnim oskrb-jlena in Blaže hodi v šole v Kranji.
Šolska, častna knjiga: ..Mudi der Khre, — gegriiudet im .lahre 1809“ izkaže pod: ,,1'olgende Schiller der hiesigenllauptschulever-ilienten im verflossenen . . . (Jurše im sittlichen Betragen sowohl, ala im \visscnschattlichen l«’ortgange <I«mi vollkomnicnen BeifalP', da je »Potočnik Blasius“ v šolskem letu 180!) v I. razredu na zimski čas tretji, na poletje drugi; leta 1810 je v il. razredu prvega polleta čvelrti in druzega prvi. Leta 1811 je v tiskan formular spisano šolsko spričalo sledeče:
„Provinces dMllvri<‘. — (Jjmnase de Crainbourg le 28. Aoiit 1811. Nous soussignes faisons foi et. declarons, (|ue le Sieur Po-totschnig Blaise de la Commune de Crainbourg Intendance de la Carniole fileve du (Jymnase de Crainbourg a subi les examens generaux de la Classe lieie sur la. laugue franraisc et italienne, ainsique sur raritlimethpie et Cate. et qu’ il v aobtemi 1’Optime.
En foi de quoi on lui dolivre le preselit ccrtificat muni du sceau du Directeur du Gjmuase. —
Le Directeur du (ivmuasc de Crainbourg
Joseph I) agar in m/p., L. S
Bon pour passer dans la Grammaire L an.
Les Professeurs
Bernard Bell o n ar d m/p., prof. do lii liingue frangaise.
Joseph Micksch m/p., do Gram. italienne et d'avitlnrictiqae.
Vodnik m/p.
Tega leta, dno S. maja, pokonča strašen ogenj tudi hišo Potočnikovo, in z da j sc vsa družina, bilo jili je petero, preseli v Ljubljano na Poljane v Korošeljnovo hišo; tu stanuje naš Blaže od leta 1811 do 181S tor sc prav dobro izšola na liceji ljubljanskej.
A.	Resnično pobožni duhovnik.
Naš Blaže Potočnik ji' bistra glava in občutljivega, ljubez-ujivega srca.
Učen in v dobrem glasu znan se prikupi milostnemu Škotu, Augustinu Gruberju, let eri mladega Potočnika imenuje „moj sin“.
Leta 1819 ima šolsko spričalo iz vednosti teologične za prvo leto, — in 12. septembra t. I. dobi tonsuro in štiri prve duhovske žegne.
Leta 1822, 14. septembra, jo subdiakon. lo. t. m. diakon, 20. septembra t. 1. je za mašnika posvečen.
V	]>ričo p. č, župnika g. Bedenčiča opravi čez dva dni (22. septembra) slovesno prvo sveto daritev v Šentpeterskej cerkvi.
Naš mladi mašnik stanuje v seminišči in vživa dobrote novega škofovskega očeta,- ki 21. oktobra 1. 1822 pošlje č. g. duhovna Blaža Potočnika v Šentjernej na Dolenjsko za druzega kaplana, iti tez eno leto dne 26. novembra je že on tukaj prvi kaplan.
Od gospodov tovarišev ljubljen in od farmanov posebno časten in v dobrem spominu ohranjen jo od mil. knezoškofa Antona Alojzija poklican v Kenklavško cerkev v Ljubljano, da tukaj opravlju kapelansko službo in ravna cerkveno petje; delal je vsestransko na občno zadovoljnost v svojem imenitnem poklicu. S pomočjo g. Killerjevo je č. Plaže Potočnik v ljubljanskej škofiji oživel cerkveno petje in tako tudi požlahtnil posvetno popevanje.
Vse to je storil za povišanje časti Božje iu še posebno (s prelepimi pesmimi) Marijo, nebeške. —
Gospodje bogoslovci so imeli v Blažu Potočniku ljubeznjivega tovariša, kteri jo tudi iz skušnjo mogel prav svetovati in učiti.
Dne 4. avgusta I. 1833 predstavi ljubljanski stolni kapitel g. Blaža Potočnika za župnika v Št. Vid pri Ljubljani milost, knezo-škofu, in 8. f. m. je on potrjen za Sentvidsko faro.
Prečastiti g. Blaže Potočnik nastopi pohlevno svojo novo in častno službo in je „dober pastir41 Šentvidčanom, ki ga hvaležno imenujejo: „naš gospod oča“.
Novo cerkveno življenje se obudi zdaj v Šentvidu. Prečastiti gosp. Blaže Potočnik'prevzame Šentvidsko cerkev za svojo duhovno nevesto, za ktero skrbi po besedah: „Zelus domus tuae commedit rae“.
Bil je ravno v petdesetem letu svojega duhovskega stanu in že več let se je srčno veselil svoje zlate maše. Rad bi jo bil učakal. Posebno rad bi bil videl še zmago sv. Očeta Pija IX., kterega je tako prisrčno ljubil in visoko cenil, da je bilo jako gin-ljivo, kadar je od njega govoril; n. p.: „Kakor luč na svitlem solncu nima moči, ampak v trdi tarni najlepše sveti; kakor človeško srce, ktero še ni nobene britkosti in žalosti Čutilo, tudi pravega duhovnega veselja ne more občutiti: tako je tudi po previdni Božji modrosti sklenjeno, da je naš P. Pij s trpljenjem in britkostmi v največo častitljivost povzdignjen."
Leta 1848 napiše g. Blaže Potočnik v slov. cerkveni Časopis „David in Goljatu
Hudoba nevere se listi tako,
Na cerkvijo »veto »e nosi,
Ji žuga mogočno, razgraja nad njo,
Laži neprenehoma trosi,
Ter pravi, da mora, in padel bo Rim;
Pijan od veselja že vriska nad njim.
Pa bliža se David naš, Kristus Gospod,
K’je cerkev nevesto pridobil,
Bo Goljata vdaril in vos njegov rod,
Bo z dibljejem ust ga razdrobil;
In v brezdno bo padla hudobe pošast,
Ker cerkve ne zmaga peklenska oblast.
Kakor zvest katoličan je rad govoril, n. p.: „Kako častitljiva je naša mati, sveta cerkev Jezusova! Kolika sreča in koliko zaupanje je to za nas, da imamo toliko ljubeznjivo in od Jezusa tako srčno ljubljeno mater! — Kdo, če, jo pozna, bi je ne spoštoval, — ne ljubil! Kdo bi se njenim naukom, njenim zapovedim zaupljivo ne podvrgel!“ —
lz Potočnikovega „brevivja“ se razvidi, tla mu je bila vsaka na novo zapovedana „ rubrika” sveta. — Te molitvene bukve so vse pregledane in vse premem be po „Proprium Sanctorum“ po-
pravljene. Vsaki semiduplex, ki je bil povišan v duplex. etc. —, je natančno zaznamovan.
Blaže Potočnik je rad molil in posebno zaupanje v nebeško kraljico Marijo imel; n. p. prosi:
„Luč vere katol’ške nad nami razvij,
Nam z upanjem svetim umiri srce,
Da dar nam gorečo ljubezni dobiš,
Da milost in spravo doeeže Kristjan!“
Pri mnogih priložnostih opominja svoje poslušalce:
»Želeti je, da bi mi kristjani, ki včasih mlačne vere in mrzle pobožnosti živimo, Marijo Devico, njeno visokost in slavo, pa tudi njeno moč in dobrotljivo milost bolj in bolj spoznali, in Mater Jezusovo, kakor 011 sam želi, bolj iu bolj goreče častili; da bi tako po njenih prošnjah pred Bogom od njegove neskončne milosti gnado stanovitne, žive vere, prave bogaboječnosti in večnega zveličanja dosegli."
Prečastiti gosp. župnik Blaže Potočnik je ustanovil: „bratov-šino brez madeža spočete Device Marije pri farni cerkvi sv. Vida mart. nad Ljubljano44 in sv. oče P. Pij IX. jo dovolijo milostno iz Rima dne 11. junija 1852.
Prve Šmarnice so zdaj vpeljane na Kranjskem.
in kakor je Blaže Potočnik z veseljem učil in kristjausko ljubezen oživljal, tako je tudi v cerkvenih pesmih mehčil srce in v pobožnih knjigah izbujal kristjane za vso dobro.
B.	Zvest državljan avstrijanski.
Naš Blaže Potočnik je odkritosrčen in naravnosten; toraj naj je poznamovano njegovo politično življenje v časih, ko je pravica in nravnost se morala skrivati, ko je pobožnost zasmehovana bila, ko je pošteno prepričanje bilo črno zaznamovano; v časih, ko se je vzdigovalo le povrhno plavanje posvetnega duha, kteri je tudi za Boga čislan: in kdor se ne priklanja temu maliku — je preganjan. —
V	takem času nagovarja g. Blaže Potočnik svoje:
„Povabimo srčno vse prijatle slovenskega ljudstva, da naj blagovolijo nam pomagati, da bo naš lepi namen, za pravo srečo cesarstva in domovine zvesto delati, vedno in srčno napredoval.“
Lota 1850 napiše o zaželjenem prihodu Njihovega Veličanstva Franca Jožefa. Avstrijauskega cesarja v Ljubljano:
,,S|)omlad.“
,,Potihnila borja,	Pozdravi Ga, Sava!
Pozimski vihar;	In bistri tvoj val!
Ledena se skorja	Sumita Mu: Slava!
Razide v sopar.	Rog srečo Ti dal!
Oživlja in greje	Razkrite, snežniki,
Spomlada zemljo,	Si bele glavi!,
Dobrotljivo veje,	Zvestobe »pomniki
Življenje novo.	Slovenske zemlje.
Veseli se Krajna!	Z zelenjem, planine
Raduj se Slovene!	Ovenčaj to se,
Ovet<S ti slast rajna,	Kazsujte, doline,
Napleti si vene.	Prekrasno cvetje.
Cesarja privabi	Mladenči, berite
Ti tvoja spomlad,	Cvetlice svetle,
Vladar ne pozabi	Dekleta, pletite
Tud’ kranjskih livad.	Si vence v lasi4.
Kot solnee razliva	Da hote pritekli
V spomlad blagoslov,	Franc Jožefu prot,
'I'ak radost razkriva	Zahvalo mu rekli
Obraz nam Njegov.	Za tolko dobrot.
Za sveto resnico	Da spomlad je vstavil
Prane Jožef gon',	V sred Kranjskih planin
Dobroto, pravico	P.o serčni Ga slavil
Nevskratno deli.	Na veke spomin."
V	rokopisih Potočnikovih so cesarske pesmi za čase cesarjev Franca, Ferdinanda in Franca Jožefa.
Naš Potočnik je branil pravico; naj so priča sledeče besede: „ Poroštvo se je spolnilo, resnica je zmagala, Slavijanam se je pravica storila. In vrnjena in zagotovljena jim je najslajši dedina po očetih —jezik narodni". ... — O tem piše očitno: „ . . . Slovenskemu jeziku ni potreba toliko višjega izobraževanja, kakor le večjega razširjevanja med izobraženimi Slovenci, kteri naj ljubezujivo. prijateljsko ljudstvo izobražujejo, in to v šoli in v knjigah, “
O šolah svetuje:
„ . . . Naj se male šole v (Slovenskih krajih povsod v slovenskem jeziku začno in v višjih šolah bodo učenci po učeni vednosti učiteljev pripravno v izobrazovanji napredovali; — te resnične želje pravega prijatelja Slovencev naj se čedalje veseliši izpolnujejo: — . . ker tudi kmetu so šole potrebne. Svet gre vedno naprej, vedno višeje stopa v znanji in djanji, in kdor se ne bo trudil naprej iti, ne bo le zaostal, temuč bo tudi v drugo zgubo in škodo prišel. — Naj se toraj vsaj po večjih soseskah in farah šole napravijo, da bo slovensko ljudstvo z drugimi narodi vred moglo napredovati in srečnega blagostanja v državi deležno postati, ktero po svojem blagem srcu in po svoji zvesti pokoršini do cesarja in do cesarske gosposke gotovo tudi zasluži.“ ....
Kakor prerok, kliče glasno:
„Uoji se krvavi vneli:
Jaz sem Nemec, jaz Tatjan!
Ko Sirene sladko peli:
Jaz sem Madjar! jaz Slavjan!
Meč miruj, in topov grom!
Spravi se! Ne prašaj : S kom ? —
Sej nam zvezda sreče vshaja,
Naš Prane Jožef, naš Vladar.
Smo pod Njega vodstvom zbrani,
Nas ne straši vojsk polom:
Mi smo bratje, Avstrijaui!
Avstrija naš slavni dorn.“
Župnik Blaže Potočnik je šole ustanovljal in ljudstvo tudi blažil, ker vedel je, da izobraženi narodi se spoštujejo in drug druzega ljubijo.
Slavjani so miroljubni in toraj v vrsti izobraženih narodov.
O tem piše Potočnik:
„Od nekdaj je Slovanstvo od narodne ideje prešinjeno. Narodnost, je prva podpora, je pogoj svobode. Ljudstvo, ki se zave, in kadar svoje srce ozir na svojo narodnost na svoj materni jezik naduši, je močno na duši in telesu.“ —
,,Pred tisoč spomladmi Slovencov rodu,
Slovenci so pčli Že himne Bogu.
V Sirocih pokrajnah Slovenec vesel Jo vitezom svojim Slavico žo pdl.“
Leta 1850 je podpisano očitno:
„Da Avstrija še obstoji in se ohrani, to je volja Slavijanov, kteri v polni goreči zadevi svoje narodnosti za Avstrijo in cesarja branijo dom in rod.“
V	puntarskih, vojskinih časih podučuje Potočnik svoje:
„Nauk za nas je, skazovati čast in pokorščino cesarju, kakor od Boga postavljenemu poglavarju, in hvalo in češenjeBogu, kakor nar višemu Gospodu. Postava Jezusove vere je, da so kralji, pod kterih oblastjo živimo, namestniki Božji, da je njih oblast od zgoraj, to je od Boga, in da kdor se njim vstavlja, se Božji naredbi vstavlja; — naša dolžnost je, da kakor dobri in zvesti podložniki naredbam in postavam deželske gosposke, če le Božjim zapovedim niso nasproti, se voljno podvržemo.“ —
C.	Ljubeznjiv prijatelj in dober tovariš.
Potočnikovo zaupljivo in ljubeznjivo obnašanje je vezalo pri-jatel e in spoštovalce ž njim, in vsak se je srečnega štel, v njegovi veseli, pošteni družbi bivati.
Hvaležni naš Blaže se je najrajši veselil v domači hiši, kjer je dobre, srečne dneve vžival. Svojo mater in sestro Katrico je v Šentvidu pri sebi imel. In ko mati umrje, tolaži sestro v pesmi :
Šrota, srota ne zaspim ;
Polnoči mi ura bije,
Groza, strah me je samije —
K materi na grob bežim. i. t. d.
Iz šolskih časov tovariši so mu bili pobratimi in ljubljanski prijatelji vedno v lepem spominu; posebno ga je veselilo biti v družbi šolarjev in to še domačih. V družbi, ki je bila za ujega, je humoristično govoril in („utile dulci“) podučeval.
Na visokošolane bahače je imel posebno piko, tako n. p.:
„Pri izpraševanji za „doktorat“ je bil kandidat vprašan:
Quid est creare? On odgovori:	Creare est facere aliquid ex
nihilo.	Tedaj se oglasi	predsednik: Ergo	creamus te doctorem!“
V	njegovi družbi	je	bilo zares domače	slovensko veselje. Poslušal je rad petje in	je	še glasove vredoval. Imel je še v svojih
starih letih mili čisti pevski glas in natančni sluh.
O	nekem času	so	ljubljanski dijaki	radi popevali nemške
tirolske pesmi; gospod Potočnik jim podvrže sledeče napisano:
,,Kdor ima srce,
Zna za dom solze,
Za slovenske domovine raj,
Za njo rad živi,
Za njo hrepeni,
Njo, le njo bo ljubil vekomaj.
Čvrst Slovencev rod Čist prebiva tod;
Oj prijaznost čista ti cvetč.
Vsak prijatla ’ma,
Zvest objema ga,
To navada stara tukaj je.
Od snežnih planin
Do trtic dolin
Mile pesmice povsod poj6.
Slovenec je rad vesel;
Kaj, da bi no pfel,
Njemu pesmi iz srca teke').'1
Nove mašnike je „gospod oče“ posebno čislal. 25 g. duhovnov je v njegovem času imelo v Št. Vidu novo mašo. O taki priliki jih je s svojim lastnim vozom dal pripeljati in ukazal slovesno jim zvoniti. Na svoji gostoljubni mizi je rad po domače postregel; in cerkev je obhajala I. vrste svečanost.
Za govornika naprošen je podučljivo srčno pridigoval in ljubo nagavarjal starše, otroke kristjansko izrejati za šolo in duhovski stan.
Obnašanje njogovo do ljudstva je bilo posebno očetovsko prijazno.
Povabljeu na ženitniuo je spoštovano družbo prijateljsko razveseljeval in učil. N. pr.:
C) **
„Ktero nedolžno veselje je pač večji, kakor vesela poroka in svatovšina! Ženin in nevesta obhajata tisti dan nar lepši, nar ve-selši dan svojega življenja, in praznično oblečeni svatje z veselim radovanjem povikšujejo njih srečuo veselje.*1
Blažu Potočniku so bili bogati in ubogi enaki, —ošabnežu pa. je rad kako grenko zasolil. Tako govori:
„Naredba tega sveta je že taka, da se ljudje na njem po dvojim stanu razločijo; nekaj namreč jih je imenitniših in mogoč-niših, nekaj bolj nizkih in slabših: to je razloček, kterega posvetni darovi in posvetna sreča med ljudmi dela. — Bog postavi vsakega v njegov stan in naj bo imeniten ali nizek, vsak je po svojem stanu lahko srečen, ker prava človekova sreča ne obstoji v zunanjih dobrotah in dareh, ampak v notranji pobožnosti srca.“ Leta 1850 je pri odškodovanji tlačanskih davkov svoje podložne kmete nagovarjal tako-le:
„Ljubeznjive so želje, podložne zemljišča davkov, tlake in desetine oprostiti. — Za prav dober kup se znate odkupiti. Naš mili cesar Franc Jožef je najboljši kup odmeril. Vsak pameten kmet ga mora z veseljem sprejeti. Kmetje! srčno prosite Boga za dolgo in srečno življenje našega dobrotljivega cesarja Franca Jožefa, ker vam je vaša zemljišča in posestva tako zopernih in težavnih davkov rešil.
Revežem je rad pomagal in jih pri kaki nesreči po očetovsko tolažil:
„Ne žalujmo nezmerno, kadar nas Bog z dobrotami zapusti, ktere se našemu poželjenju prilegajo; temuč verjemimo, da Bog vselej dobro z nami ravna in želi le naše posvečevanje in naše zveličanje."
Gospod Potočnik je z vso vero zaupal v Božjo previdnost in toraj je bil tudi srčen in podvzeten, kar je svojim prijateljem vedno svetoval.
nSrčno in stanovitno veslajmo skoz viharje in valove tega življenja z živo vestj o in trdnim zaupanjem v Boga. Kmalo kmalo bomo priveslali v srečno zavetje večnega miru, ker bodo potihnili na večno vsi viharji in vse trpljenje.*1
„Gospod oča1- Potočnik je res zvesto in stanovitno ljubil svoje farane, in to je storilo, da je svoje življenje postavil v nevarnost, kedar je videl jih v zvijačnih in zapeljivih okolšinah. Bil je pri-
jazen, ljubeznjiv in do gospodov kaplanov srčen	prijateljski	tovariš.
On je bil: „Erster Pfarrer“ in s tem sc je sam	pobahal.
„Iz Ljubljane so mi poslali zopet mladenča — in zdaj ga vam vrnem moža — učenjaka." — „Le še kaj tacih.“
Bilo je pri njem 23 kaplanov in namestnikov v duhovsk službi, kteri vsi so bili srečni — zadovoljni; — in še živeči se radi spominjajo tistih veselih ur.
1.	januarja 1866. 1. je 15. Potočnik ustanovil narodno čitalnico v Šentvidu (glej ,, Letopis matice slovenske za	1. 1869“	str.	292),
kteri je bil predsednik do svoje smrti.
D.	Učen in moder Slovenec.
Slovenci radi čitajo knjige in temu je vstregel gospod Blaže Potočnik.
Že leta 1826 so v prvo natisnjene bilkve „ Premišlovanje za čas sv. leta“, 8. 112 str.;
leta 1827:	Molituvue bukviee posebno za mlade ljudi
12. — 90 str.;
leta 1827: Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letom (nekaj zložil, nekaj zloženih pridjal) 12. — 139 str.; leta 1830 je pisaril v „kranjski čebelici;“ leta 1831: Kolera, potrebno podučeuje za kmeta. V tem času so natisjnene; „Napeljevanje v računstvu za 2. in 3. razred; — in nekaj manjših šolskih knjig;
leta 1849: Grammatik der slov. Sprache (tukaj je en del „orbis pictus“ poslovenjen) 1. 1858 je v drugo pomnoženo. Leta 1850 je vredoval: „Ljubljanski časnik.11
Teh let „ Cerkveni časopis “ je napolnjen s Potočnikovim razlaganjem sv. evangelja.
Leta 1853 in 1854 je natisnjena učena in pobožna knjiga: „Slava Marije11 v dveh delih;
leta 1860 se je tudi pri Cigaletovem nemško - slovenskem slovarji vdeleževal.
Imenik duhovski je slovensko zložil.
V	rokopisih najdeno: Mnogo pesem; okoli sto pridig; sveti Angel varh, zvest voditelj v nebesa; Duhovna roža.
Blaže Potočnik je umel sirski, kaldejski, hebrejski, — po gršk in latinski je govoril, italijanski mu je po domačo šlo in po fran-
cosko je rad pel na glasoviru igraje. Slovanska narečja so mu bila pa prirojena in priljubljena.
Slovenski pisatelji so imeli Potočnika za presojevalca, in poslane dopise je v kratkem, pa dobro sodil.
Tehnične znanosti je Potočnik že od očeta privajen vedel; toraj je vse cerkveno olepšanje pri zidanji in podobarstvu, pri lišpu in cerkveni napravi dobro in mično oskrbel; učil je podobarje in kamnjeseke šentvidske.
Ljubljanska Samassova ta varna lije zvonove v meri, teži in akordih po Potočnikovi sistemi.
Blaže Potočnik se je v vseh vedah pokazal, posebno veselje je pa imel do zvezdoslovja; po Litrovu podučen je oskrboval v „Pratiki“ astronomični oddelek.
Paul J o s. Šafafik sodi o Potočnikovem pisanji sledeče:
„Reinheit und Correctheit der Sprache geben semen schrift-stellerischen Erzeugnissen cino n vorziiglichen Wert,li. An der „krainischen Biene“ nahm er f>'leich vom Anfange thatigen Antheil, und seine Beitriige gehoren zu den ausgezeichnetsten in der Saram-lung. Er trifft namentlich den eigentlichen Liederton gut, wie un ; Unterkrainerlied (Dolenska) im Licd der Schnitterinnen u. s. w.
Premišlovanje za čas svetga leta, v kranjsko prestavljeno z zraven perstavlenimi molitvami l.und2. Auflage; die 2. Auflage ist sprach-lich etwas besser. Man glaubte nilmlich Potočnik’s Uebersetzung, die sicli sprachlich rein zu seiti bestrebte, vor dem Drucke der all-gemeinen Vcrstandliclikeit wegen etwas iindern, d. h. verschlechteru zu miissen. Bei der 2. Auflage drang der Herausgeber auf die Wiederherstellung seiner Uebersetzung, was man vvenigstens zum Theile liess.“
Pretres slovenskih pesnikov razsodi takole: „Slovenci imamo pesnikov dovolj, pa „cerkvenega“ pesnika, ki to ime zares zasluži, imamo dosedaj (1. 1850) samo enega, in ta je Blaže Potočnik. Manjše vrednosti imajo njegove zlo natančne prestave, pa o njegovih izvirnih pesmih velja, kar smo rekli. — Iz njih se vidi, da se pesniški duh tudi v pesmih vdihniti da, ki ne govore o ljubezni in lepoti naravnih prikazen — v svetih pesmih, ki se navadno v Božjih vežah in po družili pobožnih družbah prepevajo, je gospod Potočnik mojster. Kdor se hoče tega bolj natanko prepričati, naj gre k kakemu pevcu, ki mu bo med dragimi cerkvenicami kako
Potočnikovo zapel. Tu bo videl, kak razloček jo med to in unimi, ne le kar besede, ampak še veliko bolj. kar duh, zapopadek in celo sostavo zadene."
IvanMacun v svojem „kratkem pregledu Slovenske literature41 govori: Medju suposlenike: „kraujske Čebelice11 spada još uekoličina od takovih, lcojih glavna radnja spada na kakšnje vrieme, kao BI. Potočnik, župnik blizu Ljubljane, koi je uz slovnicu slovanskega jezika niemački pisarni, izdao jednu stranu sveta u obrazih (Orbis pictus), ter složio niekojc i cerkvene i svietovne krasne piesmice (medju ovimi svemu slavenskomu svietu poznatu „ Pridi Gorenc11), koje se danas pievaju sirom po narodu.li
Nemci ga sodijo: „B1. Potočnik ist cin hochschatzbarer Mann und ein gelehrter Literat.“
BI. Potočnik je mož, čegar delavnost je bila koristna, ujegove pesmi so krasne, umetne in narodne, so ogledalo narodnega življenja. Iz srca je pel, prikupil se je vsem.
V slovenskem slovstvu je vvrščen v novoslovensko, ter veže drugo in tretjo dobo.
II.
„Kdor hoče živeti In srečo imeti,
Naj dela veselo,
Pa moli nuj vmes.
Zvonovi zvonite!
K molitvi vabite,
Ker prazno je dčlo Brez žegna z nebes'1.
„Delaj in moli vmes“ je pregovor Blaž Potočnikov, ki je tudi vse svoje življenje po tem lepo ravnal: šolska spričala, dela njegova in pohvalna pisma so dokazi.
V francoskih malih šolah je dobil spričalo: „le Sieur Pototschnig Blaise a subi les examens generaux et, qui il y a obtenu 1’Optime. Sa conduite a ete tres bonneil;
v latinskih šolah: „Pototschnik Blasius diligentissimam dedit operam atque in tentamine puhlico classi primae eminenter adscrip-tus est“, v teologičnih šolah: „D. Blasium Potozhnik praelectiones ‘Uligentissime excepisse, atque cxamine publico in classem emi-Qentium.irelatum esse. Moreš, quod attinet, legibuss academicis
inprimis conformes exhibuit,.“ Kaj je župnik Potočnik vse srečno delal za domačo cerkev in za svoje farane; koliko je storil za Kranjce in ves slovenski narod s svojo obširno učenostjo, ker znajden je bil v več jezikih in skoraj v vseli vedah; kako je pospeševal tudi korist svojega naroda s slovstvom sploh kot rodoviten pisatelj, in kako prisrčno je svoj narod ljubil: to je svetu dobro znano.
8. septembra 1831 pošlje ces. kr. gouverneur Sclimidburg g. Potočniku, stolnemu kapelami, dekretalno pismo:
„Mit einer ungemein sehiitzbaren und giitigen Bereit\villigkeit haben sicli Euer Hochwiirden dem muhsamen Geschiifte unterzogen, eine Volksschrift fur deu Landmann als Anleitung wider die An-steckung der Cholera - Krankheit zu umarbeiten und einen andern ilhnlichen Aufsatz in die krainische Landessprache zu ubersetzen ....“ Leta 1840 ])iše okrajni komisar pl. Possanner g. župniku v Št. Vid: „l)as hohe Guberniuin hat mit Verordnung vom 23. .Tftnner 1840, Z. 1584 Euer lIochwiirden bei Ihrem vielvermogenden Ein-flusse fur die thittige Venvendung iu einem wichtigeu Zvveige der Sanitiitspolizei im Jahre 1839 das Wohlgefallen zu erkennen zu geben befunden.“
Leta 1847 da preč. stolni župnik ljubljanski in okrajni dekan g. B. Potočniku spričalo sledeče:
.... das gefertigte Dekanat halt sich zugleich verptlichtet, die besondere Geschicklichkeit, die wisseuschaftlichen Kenntnisse und Geistesfahigkeiten des Herrn Pfarrers, sein Heissiges Studium, die genaue Erfullung der seelsorglichen Pflichten und pfarrherrlichen Obliegenheiten, seinen unverdrossenen Eifer im Unterrichte und moralischer Bildung der Kinder, deren beinahe alle das slavische Lesen mit sichtlich gutem Erfolge erlernen, anzuriihmen, und zu seiner Bclobung nebenbei zu enviihnen, dass besagter Herr Pfarrer ungeachtet seiner schmalen Einkiinfte, und ohne anderseitige Hilfe, das Pfarrhaus nebst Wirthschaftsgebauden in den erwiinschten guten baulichen Zustand gesetzt, daran Vieles theils verbessert, theils neu hergestellt; wie nicht minder seine bei dem Pfarrantritte mit vielen M&ngeln und Gebrechen behaftet gefundene Pfarrkirche durch viele kostspielige Verbesserungen und neue Beschaffungen in einen beinahe ueuen, dauerhaften, und wahrlich zierlichen Zustand verwandelt habe, ohne hiedurch seiuer Pfarrgemeinde eine Last oder Bedruckung zu verursachen, sondern vielmehr bei derselben
Achtung, Liebe, dankbarliche Anerkennung und Zutrauen sich er-worben habe “
Leta 1848 hvali vradno knezo-škofijski konzistorij g. Potočnika in njegova g. kapelana, ki so za farne šolarje poskrbeli šolsko sobo in šolski poduk; in . . . dic oftcntlich abgehaltene Priifung Ueferte den Be\veis eines lobwurdigen gemeinschaftlichen, fleissigen Mitwirkens, und es wird dasselbe liiemit belobend auerkannt, und zugleicb zur Kenntniss der hohen Landesstelle in dem Jahresberichte pro 1849 gebracht.11
Leta 1866 je po narisu in pod vodstvom preč. g. župnika BI. Potočnika zidana sedanja lepa nova šola v Šentvidu.
Zadnje leto svojega življenja postavi nove mozaikno zidane oltarne mize v svoji ljubi farni cerkvi in kamnito ograjo na pokopališči.
Astronomični oddelek za „ Pratiko “ prihodnjega leta 1873 je nekaj dni pred svojo smrtjo dovršil, napisavši „Pratiki“ na čelo sledeče „vošilo za uovo leto 1873“, ki je poslednja njegova pesmica in z malo besedami dobra slika današnjih dni:
Naj bežijo dolge reve,
Bog razjasni temne dneve!“
„Novice“ (ligt 26, 1. 1872) naznanijo v črnem obrobu iz Št. Vida poleg Ljubljane na Št. Janeza Krstnika dan sledeče dopisano: „Danes dopoldne ob 8. uri je bil pogreb prečastitega našega fajmoštra gospoda Blaža Potočnika, ki je po precej dolgi bolezni v 74. letu svoje starosti in v 50. letu svojega duhovskega stanu,
20.	januarja 1872 umrl. Velika črna zastava z visocega stolpa je °znanovala vsacemu skozi Št. Vid potujočemu, da cela fara žaluje po svojem ljubljencu, ki jej je 39 let dušni oče bil. Sprevod, Prav veliki procesiji podoben, je šel na levo in desno po včliki cesti Šentviški, peljan od prečastitega gosp. stolnega dekana Zupana, dveh gospodov kauonikov in čez 30 duhovnih gospodov, ki so od Mizo iu daleč prišli zadnjo čast skazat, ranjcemu. Farmam sami 80 ga nesli iu mu svetili. Na čelu sprevoda ste bili zastavi na-rodne čitalnice ljubljanske (ranjki je bil predsednik čitalnice Šentviške) in katoliškega društva ljubljanskega (ranjki je bil ud temu
društvu), obe s pripetim florom, za kterima so Sli gospodje pevci ljubljanske čitalnice, ki so mu nagrobnico peli, in odbor katoliškega društva. I)r. BIeiweis, dr. Costa, dr. Razlag in mnogo imenitne gospode so bili pričujoči. Na trugi so ležali lični venci „matice“ slovenske, čitalnice in dramatičnega društva.
Neštevilna množica njegovih farmanov je spremljala slovesni sprevod, pa tudi iz druzih krajev je privrelo mnogo ljudstva. Iz Ljubljane bili so pričujoči predsedniki vseh narodnih društev in veliko število druzih njegovih prijateljev in častiteljev. V cerkvi so kaj lepo govorili gosp. stolni dekan o mnogostranskem blago-nosnem življenji rajnega, veliko sv. mašo pa so služili gospod kanonik Kramar. Po končanem vsem cerkvenem opravilu so truplo položili v kapelico, kjer počiva zdaj svojim farmanom nepozabljivi dušni pastir, za slovensko slovstvo mnogazasluženi rodoljub, ki ga domovina šteje med svoje najzvestejše sinove14 *)!
Večni mu spomin!
J. Žan.
*) Na grobni plosži je napisano:
,,Bil je Cerkvi zvest, koristen sin, Blag prijatelj, »krben duš pastir; Drag Slovencem bo njegov spomin: Daj Gospod — o daj mn večni mir!
Dr. Mafija Prelog,
doktor zdravilstva Ju ustanovnik matice slovenske v Maribora.
(Rojen 27. oktobra 1813, umrl 27. januarja 1872.)
Dr. Matija Prelog se je narodil 27. oktobra 1. 1813 v Hrastji, slovenski vasi med Ljutomerom in Radgono. Njegovi starši so bili kmetje, trdi in pošteni Slovenci, značajni možje naše korenino, ki so pri volitvah vselej možato in sijajno držali domovinske stvari Nižje šole je Prelog obiskoval v Kapeli pri Radgoni, latinske v Varaždinu in Gradci, višje medicinske na Dunaji. Leta 1842 je prišel kot doktor zdravilstva v Ljutomer, kjer je bil do leta 1849.
V	onem času je bilo malo „Slovencev“ po Sloveniji, malo po hrabrem, nemškemu vplivu najbolj izpostavljenem, zato toliko važnem južnem Štajerji. Za to je tem večja zasluga za one može, kteri so se nerazumljeni od svojega časa in svojih rojakov, s slabim izgledom na kakov vspeh, ipak težavnemu, gmotno nehvaležnemu delu podvrgli in vstrajali do zdaj; za može, kakor jih še dene« kot starce z mlajšimi vred z dejanjem ali svetom neumorno delati vidimo, kakor dr. Kočevar, Trstenjak, Raič, itd. — med ktere do zdaj delujoče veterane je spadal tudi Matija Prelog.
Prelog je počel rano na slovenščini delati. Za Vraza — Slovencev uskoka“, kakor ga Preširen, videč ubožno malo število delavcev pri nas doma, imenuje — nabiral je Prelog že kot študent višjih šol narodne slovenske pesmi, kterih je v Vrazovi, 1. 1839 izdani zbirki več njegovih. Izrečno Vraz imenuje Prelogovo ime pri prvi:	„Marko	ino Turki, iz okolice radgonske0 in dalje pri
»Marko devojko prosi.“
Ko je prišlo burno leto 1848 in se je slovansko-narodni duh Po vsej Avstrij naenkrat čudno oživil, vidimo' tudi Preloga v Ljutomeru in okolici z mladeniškim pogumom za Slovenstvo delati. Ali nemškutarski duh se je bil v Ljutomeru že tako ugnjezdil, da Prelog, osamljen v delovanji, ni mogel predreti, in ljuti nemškutarji so v svojem srdu na njegovo delovanje tako daleč šli, dal so LctopiB 1873.	10
svojo sodrgo ua njega nahujskali in je moral v pravem pomenu besede mučeništva prestajati: pred naščuvano drhaljo iz smrtne nevarnosti pobegniti. Zatorej mu leta 1849 ni bilo več. ostanka v Ljutomeru in prisiljen je bil preseliti se kot zdravnik v Maribor.
V	Mariboru je bil, posebno kar je absolutizem padel, od leta 1861 sem v prvi vrsti pri vseh narodnih podvzetjih in pri vsem narodnem delovanji: tako pri ustanovitji narodne čitalnice, kteri je bil vedno odbornik, od 1.1867 do zdaj predsednik; dalje je bil med onimi možmi, ki so ustanovili „Slovensko Matico11, ktere kali so pognale, kakor znano, v Mariboru.
Leta 1861 je začel spisovati »Makrobiotiko11, ki je prišla na svitlo 1. 1864 v Mariboru. Na dalje je poslovenil in na svitlo dal dve veseli igri:	„0rni Peter11 in „Zakouska sol11.
Leta 1867 je začel izdajati časopis »Slovenski Gospodar11, kteremu je bil urednik do septembra 1871, list, ki je dosti storil za vzbujenje narodnega duha, posebno med kmetstvom štajerskega Slovenstva.
21.	januarja 1867 so ga bili njegovi rojaki v ljutomerski okolici enoglasno za svojega deželnega poslanca izvolili. Zastopal jih je do leta 1870. Njegovo delovanje v graškem deželnem zboru je bralcem „Slov. Naroda11 znano.
Ko so prišle nove volitve, odstopil je Prelog, nikdar časti lakomen, poslansko mesto mlajšim močem, in še pri zadnjih volitvah je osobno marljivo delal in agitiral v svojem rojstnem kraji za dr. Srnca.
In kakor je pisana beseda njegovega časopisa hodila od tedna do tedna podučevat in vzbujevat narod slovenski na visoko Pohorje in na širne poljane lepega slovenskega Štajerja, tako se tudi Prelog ni nikjer odtegoval, kjer je bilo treba ustnega poduka. Bil je govornik, in dober govornik za prosti narod na prvem slovenskem tabori v Ljutomeru, ua tabori pri Kapeli, na izletih čitalničnih itd.
Zadnji čas, posebno kar je bil nevarno bolezen prestal, ktera ga je zdaj, vrnivša se, v grob spravila, živel je bolj za sebe. Ali bil je zmerom v narodnem obziru delaven. Še pred kacimi štirimi tedni je vesel in dobre volje pri čaši pive pripovedal piscu teh vrst, da pridno izdeluje svoj že davno začeti slovenski roman „Šuntar“, pisan po resničnih dogodbali in obrazih iz lastnega življenja, — kteri bode na spomlad gotov, ter ga „ bodeva skupaj opilila1*, da
ide po letu v tisk. To delo je ostalo najbrž fragmentarično. Ravno tačas mi je pripovedoval, da ima okolo 400 anekdot in „sežnic“ nabranih, ktere misli izdati. Da se ti in morda še drugi rokopisi njegove literarne zapuščine ohranijo iu naposled na svitlo pridejo, pobrinil se bode, kakor čujemo, njegov prijatelj g. prof. Majcinger.
Iz teh kratkih potez je razvidno sijajno Prelogovo rodoljubje >n njegova požrtvovalna marljivost v narodnem delovanji. Naj bodo te lastnosti naši mladini v izgled in posnemanje, a v narodu slovenskem naj ohranijo njegovo ime v hvaležen, slaven spomin.
„(Slov. Narod“ V. tečaj 1872)
Janez Zalokar,
župnik v pokoji.
(Rojen 26. junija 1792 — umrl 11. septembra 1872.)
Janez Zalokar, sin kmetskih staršev, je bil rojen 26. junija 1. 1792 v Št.-Marjeti pri Klevevžu na Dolenjskem.
V	srednje, višje in bogoslovske šole hodil je v Ljubljani, nekoliko časa tudi pod francosko vlado 1. 1811 in 1812. Učitelji so mu bili: Val. Vodnik, Jož. Valant, Matija Ravnihar, Jan. Krsnik, Jož. Kos, Andr. Mešutar, Urb. Jerin, Jurij Dolinar in Jož. Gogala. 24. septembra 1. 1815 ga je ljubljanski škof Ricci posvetil v maš-nika, in z dekretom 29. avgusta 1. l8l6Je bil poslan v Metliko za duhovnega pomočnika.
3. septembra 1. 1818 poklican je bil v duhovno semenišče v Ljubljano za špirituala, kjer je bil do 23. aprila 1. 1828. Tu je sred drugimi opravili tudi bogoslovcem razlagal sv. pismo, ter je bil njihov učitelj. Ta čas spisal je dobro znanega „Tomaža Kemp-čanau in še neke druge pobožne bulcvice, ktere se še sedaj til pa tam nahajajo, in jih stareji ljudje radi berejo.
Spomladi leta 1828., t. j. z dekretom 23. aprila istega leta postavljen je bil za župnika v Tržič na Gorenjsko. Iz Tržiča šel je 18. julija 1835.1. za župnika v Škocijan pri Dobravi na Dolenjsko. Povsod, kjer je bival, bil je ne le pravi duhovni pastir svojim ovčicam, terauč tudi najboljši svetnik v vseh okoliščinah vsakdanjega življenja, kajti bil je dobro izveden v vseh gospodarstvenih in obrtniških zadevah.
V	Škocijanu spisal je zlatavredno knjigo vsega kmetijstva pod imenom: „Umno kmetovanje in go sp o dar st vo“, ki jo je na svetlo dala c. k. kranjska kmetijska družba. Take knjige je bilo slovenskim gospodarjem potreba kakor ribi vode, zakaj, ako-ravno smo že imeli v nekterih razdelkih kmetijstva hvalevredne knjige in spise po časopisih i. t. d., vendar še ni bilo na svetlem take knjige, ki bi bila vse gospodarstvo in kmetijstvo vkup ob-
segala. Zalokarjevo „Umno kmetovanje in gospodarstvo“ je razdeljeno v toliko oddelkov, kolikor razdelkov ima gospodarstvo, ter jasno popisuje obdelovanje zemlje, živinorejo, sadjerejo, gozdnarstvo in rejo posamnih plemen raznega lesa. Pristavek uči gospodarstvo sploh, ter opravila na kmetih po mesecih. Vrh tega je tej pre-koristni knjigi dostavljen še popis kranjske dežele, kolikor to sega v kmetijstvo in gospodarstvo; posebno je v pristavku znamenito to, kar se tiče skušenj o pitanji živine. Pridjano ji je še na 4 listih 28 podobščin najbolj potrjenega kmetijskega orodja in raznega plemenitenja sadnih dreves.
Pisatelj v predgovoru sam tako-le pravi: „Pisal sem te bukve ne za učene, ampak za priproste kmetovalce, kar je naj bolj mogoče, priprosto in po domače; vsa učesa preiskovanja, kar seje dalo, opustivši, vendar vse na trdno podlago stavši, da bo, upam, vsak lahko umel, in kar bode za dobro spoznal, v korist obračati vedel. Imel sem vse naše slovenske dežele pred očmi. Ljudstvo se množi; potrebe so vsaki dan večje; je tedaj čas misliti, kako da se bode dalo na ravno tem prostoru več od doslej pridelovati, da bodemo mogli ne le obstati, ampak še blagostan sebi in domovini pridobiti. Da je to z umetnostjo in pridnostjo mogoče, in da se naše kmetovanje v mnogovrstnih stvareh veliko, veliko zboljšati da, ne more noben umen tajiti, in pričajo tudi izgledi drugih krajev po svetu, kjer na ravno takem in še na slabšem svetu mimo našega kaj zelo zale prihodke imajo11.
Iz tega se vidi, kako blago si je rajni Zalokar prizadeval, da bi bil kmetskemu slovenskemu ljudstvu pri korenini pomagal. Ta neprecenljiva knjiga šla je po lastnem priporočilu od vasi do vasi in od hiše do hiše po vsem Slovenskem, in ni je bilo dolgo šolske preskušnjc, da bi se med drugimi šolskimi darili ne bila učencem delila tudi ta prelepa Zalokarjeva knjiga.
Zraven tega pa, da je vrli župnik Zalokar s spretnim peresom delal za narodno gospodarstvo, skrbel je tudi za to, da bi si slovensko slovstvo sploh bolj in bolj opomoglo in si pri tujcih časti pridobivalo. Nevtrudeno je tedaj nabiral dobre slovenske besede, *zraze in besede za vsakovrstne stvari in pomene.
Leta 1853 je šel v pokoj, in je stanoval v svoji hiši pod gradom na Poljanah h. št. 79 v Ljubljani. Til je pridniše še dalje nabiral slovenske besede in pilil in izgotovljal svojo krasno zbirko.
Ves ta svoj rokopis, ki je obsegal 13—14000 Čisto slovenskih besed, vredil je po abecedni vrsti in na čisto prepisal, ter ga jo odboru za sestavljanje Wolfovega slovensko-nemškega slovnika po pogodbi 5. oktobra 1. 1865 odstopil za lepo nagrado 2000 gold. in za 200 gold. letnega poboljšeka. Ta obširni rokopis bode tedaj podlaga slovensko-nemškemu slovniku, ki ga Slovenci že davno težko pričakujemo, in ki se bode na svetlo dal iz zapuščine nepozabljivega knezoškofa Antona Alojza Wolfa. Zalokarje neutrudljivo delal tudi potem še in je dalje nabiral slovenska, imena iz vseh treb oddelkov ali kraljestev stvarstva, ter je zapustil mnogo prav zanimivih stvari v rokopisu.
Tudi je bil izveden v zdravilstvu; pečal se je s homeopatijo, in je posebno ubogim bolnikom rad svetoval in pomagal. Ves čas svojega življenja do sive starosti je neprenehoma delal na korist domovini in svojemu bližnjemu, dokler ga 11. septembra 1. 1872 pagla smert 81 let starega preseli v boljše življenje.
Svoje knjige in rokopise zapustil je „Slov. Matici1', ktera bode bolj primerne za-se ohranila, druge, posebno bogoslovske, pa bode podarila ubogim bogoslovcem in dijakom. Blag mu bodi spomin!
A. Praprotnik.
Baron Anton Zois«
Spisal dr. Jan. Bleiweia.
Pisatelj teh vrstic šteje si v sveto dolžnost svojo, da v spo-Jnin svojemu milemu prijatelju, s kterim je mnogo let v veselih in Žalostnih časih, ki so zadevali domovino našo in slovenski narod, v presrčni zvezi bil, položi te črtice na grob njegov*), živo prepričan, da ž njimi, če tudi so le preslaboten izraz tega, kar v svojem srcu čuti, vstreže nebrojnim spoštovalcem pokojnega rodoljuba. Ti pa, nepozabljivi mi prijatelj! odpusti mi, da pisaje te vrstice, grešim zoper odločno Tvojo voljo, ki si jo izrekel malo dni pred smrtjo, naj edino le priprosta kamnena plošča zaznamova mesto počivališča Tvojega s preprostim napisom, ki naj Ti ga jaz naredim. Al čuj v rajskih višinah, kjer zdaj bivaš, ljubljenec naroda našega! ločen od nas, da, ako bi spolnili to voljo Tvojo, hudo bi grešili zoper zapoved hvaležnosti, ktera navdaja srca vseh domoljubov do Tebe; vedi, da narod slovenski nikdar ni nehvaležen ljubiteljem in dobrotnikom svojim, — vsaj smo s Teboj v grob položili moža, ki ga domovina prišteva najljubšim sinovom svojim! .-----------------
Baron Zois je sklenil blago svoje življenje 9. dne maja 1873 v Ljubljani po dolgi bolezni. Kamor koli je segel glas smrti njegove, povsod se je 'čulo žalovanje glasno, a tudi bridko in resnično. Ni po takem čuda, da je sprevod njega bil velikansk, ka-koršnih Ljubljana malo pomni, ko sc je truga s truplom njegovim, Poleg druzib obložena tudi z venci vseh narodnih društev, po dovršenem cerkvenem opravilu in po odpeti pogrebnici, ki so jo peli pevci narodne čitalnibe, vzdignila iz hiše njegove na Bregu in opremljena od brezštevilne množice ljudstva vseh stanov in od zastav narodnih društev noter do meje Ljubljanskega mesta peljala s
*) Prečastitemu gosp. župniku Jož. KrČonu v Predosljih sc til srčno sahvalujein za nektera prezanimiva poročila o življenji Zoisovem.
spremstvom načelnikov narodnih društev in druge gospode na Brdo nad Kranjem v kapelico grajščine njegove, od kodar so jo potem prenesli na pokopališče v Predosljah, ktero si je Zois na smrtni postelji izrekoma za svoje pokojišče izbral, da — kakor je rekel — počiva ondi, kjer je „najve<' veselih dni svojega življenja doživel
Baron Anton Zois je bil naslednik iz tiste odlične rodovine, ktera je v preteklem stoletji bila v Trstu iz prostega stanu zarad redkega patriotizma do Avstrije v baronovski stan povzdignjena. Ko je namreč država Avstrijska ob Času Marije Terezije po sedemletni vojski zdihovala v veliki denarni stiski, je Mihael Angelo Z oj a, oče slavnega Ž i g e Zoisa, blagodušno 40.000 gld. položil na oltar domovini. Tako redko domoljubje je svitla cesarica obdarila s tem, da ga je postavila z baronovskim stanom in ker se Z oj a (po toskanskem narečji „gioja“ veli biser (Edelstein), je Mihael Angelo Z o j a se imenoval baron Zois E delsteinsk i. Sina, kakor smo gori rekli, bila sta mu slavni Žiga Zois, čegar zasluge za narod slovenski so neumrljive, in pa Karol Zois, učeni botanik — oba bila sta brata deda našega Antona Zoisa, kteremu oče je bil Karol baron Zois, posestnik ve-licih Gorenjskih fužin in grajščine na Brdu.
Rodil se je naš Anton Zois v Ljubljani 22. julija 1808. leta. Skrbno odgojo s svojimi mlajšimi 5 brati in 2 sestrama je dobil Zois v očetovi hiši. Po dovršenih študijah je po smrti svojega očeta kot najstareji sin prevzel 1836. leta grajščino na Brdu kot fidejkomisno posestvo, ktera po smrti njegovi zdaj pride na starejega brata njegovega Mihaela. Že 12. junija 1. 1832 pa si je prav po nagnjenji svojega srca za soprogo svojo izbral K at in k o Schwarzenbergovo in si s tem zakonom ustanovil ono veliko srečo življenja, ktere je srce njegovo iskalo le v tihem veselji, družinskem in v tihem delovanji za blagor naroda našega. Prav duša iz njegove duše in srce iz njegovega srca bila mu je skozi 41 let premila tovaršica, ki mu je dala edino hčerko, S era fin o, zdaj omoženo baronico de Traux, noter do zadnjega zdihljeja njegovega, vesela ž njim v veselih časih, ljubeznjiva tolažnica mu v britkih urah, katerih največ je blago srce takrat imelo, ko je videl, da se narod slovenski zatira ali protivniki narodne ravnopravnosti Avstriji jamo kopljejo. Proti drugim baron Zois svoje soproge ni nikoli
drugače imenoval, kakor z ljubeznivo besedo: „moja gospodarica0. In kako visoko je cenil neprecenljivo mu soprogo, temu živ dokaz je to, da v oporoki svoji jej je v<t vse prihodnje čase postavil premili spominek s tem, da ubogim Št. .lakobške fare v Ljubljani, i/. katere je svojo soprogo dobil, in pa ubogim Predoselj-ske fare, kjer je ž njo največ časa svojega življenja preživel, je zapustil po 3000 gld. v obligacijah, od kterih se imajo obresti vsako leto ubogim razdeliti na dan sv. Katarine.
Kakor blaga in skrita vijolica cvete in ljubo vonjavo siplje krog in krog, tako tudi našega Antona Zoisa vsestransko delovanje bilo je tiho brez hrupa, brez pohlepa za hvalo in javno čast; zadovoljen je bil s tem, da — kakor mi je večkrat sam rekel — »ga vest tolaži, da vsaj, kolikor more, svojo dolžnost spolnuje. Kdor res pomoči potrebuje — mi je djal — ima tudi pravico pomoči zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoči dati, bodi-si da se borijo na narodnem ali političnem polji za svetinje domače, bodi si da v revah in nadlogah dado mu materijalne pomoči. Ker meni ni dano z gromovito besedo na javnih odrih vojskovati se na unem polji, zato mi je dolžnost, kolikor mi pripuščajo le zmerne moje moči, storiti na drugem.11 — V teh pohlevnih njegovih besedah leži ključ vsega blagega delovanja njegovega.
Nekako bolj v javno življenje stopil je vendar naš Anton Zois s tem, da leta 1851, ko so se po novi postavi ustanovile občine, je na živo prošnjo svojih soseščanov prevzel županstvo v Predosljih. Branil seje sicer tega posla največ zarad tega, ker celo leto ne biva na Brdu in čez zimo gre v Ljubljano; al občina ni mu dala miru, dokler ni sprejel volitve: „Naš gospod baron fflora naš župan biti“ — so rekli možje, in mož ljudstva vdal ae je željam ljudstva.
Baron Anton Zois oskrboval je opravila županstva kolikor Je mogel sam, nekoliko po svojem grajščinskem oskrbniku blizo 10 let noter do leta 1862. Ker so takrat zavoljo vojsk na Italijanskem vojake tudi po kmetih sfem ter tj e potikali, imel je ranjki baron s umestovanjem vojakov, kakor se lahko more misliti, veliko sitnosti in težav, zlasti tudi zato, ker vojaki našega jezika niso razumeli.
Leta 186G je celo za 10 ranjenih vojakov v svoji grajščini na thdu napravil bolnišnico, jih z vsem, s postrežbo, hrano, zdravniki
in zdravili oskrbljeval. Koliko stroškov ga je moralo to stati, lakho ee iz tega razvidi, da je le enemu zdravniku 100 gold. za njegov trud plačal, pa je hodilo več zdravnikov k vojakom, ki jih je imel v svoji grajščinski bolnišnici. Za to preblago delo je bil po za-služenji od Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa poslavljen z redom železne krone.
Pod njegovim županstvom se je lepo, prostorno šolsko poslopje sozidalo, kterega poprej ni bilo. On je pripomogel k napravi šolske drevesnice, ker je daroval les za ograjo in dru-zega več. Čeravno visocega žlahnega stanu, bil je župan Zois kakor oče med svojimi otroci, ki so ga visoko spoštovali in ljubili. Županstvo je pozneje zlasti zavoljo tega odložil, ker v zimskem času ni na Brdu, ampak v Ljubljani stanoval in zato svojih županij-skih dolžnost ni mogel tako spolnovati, kakor je želel.
Da je ranjki baron imel za šolo in šolsko mladino posebno blago srce, spričuje to, daje mnogo let lepemu številu bolj pridnih učencev in učenk na svoji grajščini po dokončanem šolskem letu lična, mladosti primerna darila delil, jih zraven pogostoval, in slov6 jcmaje od njih, jim priljudno v roke segal ter prav očetovsko se od njih ločil. Kako močno je s tem mladino za dobro vnemal, koliko spoštovanja in ljubezni si je s tako priljudnim obnašanjem pri mladini in njenih starišib pridobil, ni lahko izreči. Zadnja leta je Predoseljskemu gospodu župniku denarjev in knjižic za razde-Ijenje med šolsko mladino pošiljal; za denar se je zlasti zimska obleka revnišim učencem in učenkam napravljala, da so lože šolo obiskovali.
Kako vesten je bil ranjki baron o nravni izreji šolske mladine, razvidi se lahko iz tega, da knjige, celo od družbe sv. Mohora izdane, je poprej sam prebral, predno jih je mladini delil, boječ se, da ne bi bilo v njih kaj spotikljivega ali pohujšljivega za nježne otroke. — Živo je še sosedom v spominu, kar je ljudomili baron storil na dan poroke svoje edine hčere baronice Serafine sc. k. polkovnikom baronom de Traux. Dal je namreč tisti dan na svoji grajščini štiri prav uboge otroke v čisto novo obleko obleči; zelo ginljivo bilo je videti, ko so ti otroci, vsi veseli v svoji novi opravi, nesli v culicah svoja prejšnja umazana in strgana oblačila na svoj dom.
Koliko je zraven šole skrbel ranjki baron dalje izobražen j e in oliko svojih ljudi, temu priča je to, da si je posebno prizadeval,
Jih vnemati za družbo sv. Mohora, ki toliko na vse strani koristnih knjig med Slovensko ljudstvo razpošilja. Blagi baron je v ta namen za bolj revne ude sam odrajtoval letno plačilo; druge pa je k omenjeni družbi vabil s tem, da je prvo leto sam plačal za-nje, in ko so ljudje videli, kako koristne knjige dobivajo, so pozneje sami radi plačilo odrajtovali. S takim ravnanjem je mnogo udov pridobil družbi.
Njegov trud za omiko naroda svojega pa tudi ni bil brez sadu. On sam je pri neki priložnosti nekako ponosno rekel, da bi si po* Prej upal enega ali druzega svojih ljudi v kak salon pripeljati, ki hi se ondi lepše vedel obnašati, nego marsikter izmed žlahne gospode, kteri je za priljudno vedenje cel6 malo mar.
Ane samo v duševnem, lemuč tudi v materij alnem obziru hilo je baronu Zois-u mar za blagostanje svojih ljudi, zlasti s Pomočjo poljedelstva in sploh kmetijskega gospodarstva. Ker je Predoseljska okolica posebno slani zelo podvržena, napeljeval je ljudi z besedo in z lastnim izgledom, da so začeli turšico obilo saditi. Bolj revnim je semena ali zastonj delil ali ga posojeval. Sploh ni kmetijskih del samo svoji družini pripuščal; kakor mar* Ijivi gospodar in umni kmetovalec kolikor mu je bilo mogoče, je Povsod sam zraven bil. Tako je bil on dejansk izgled umnega gospodarstva svoji okolici, — odločen ud naše kmetijske družbe že od leta 1837.
Neumrljiv spomin si je zato blagi baron postavil ne le v svoji domači okolici, temveč — in to smemo po pravici reči — v vsi naši deželi s svojim milim, dobrotljivim srcem.
Od njega so dobivali posebno domači, pa tudi ptuji siromaki najizdatnišo pomoč. Kogar koli je kaka nesreča zadela, precej je rekel: „pojdem k našemu gospodu baronu, gotovo mi bodo pomagali". Pred vsako zimo je za domače siromake Predoseljskemu župniku nekoliko denarjev poslal, da jih je po svoji previdnosti med uboge razdelil. — Večkrat se je zgodilo, da je za enega ali druzega domačega bolnika v Ljubljanski bolnišnici sam dotične stroške plačeval, dokler se ni ozdravil.
Posebno zdatrio pomoč od dobrotljivega barona Antona Zois-a pa so dobivali pogorelci — bližnji in daljni. Bližnjim Pogorelcem je vselej, še celo ne prošen, kar sam od sebe po-šiljal lepo pomoč v denarjih po 100, 200 ali še več gld., dal jim
je lesa za zidanje in krme za živino. Zatega voljo, ko je ravno dan po baronovi smrti, 10. maja popoldan, strašen požar deset gospodarjev v Britofu, že sicer v revni vasi domače fare, pokončal večj del njihovih poslopij, bilo je slišati pogostoma milo zdihovanje: „Oh škoda, da so gospod baron nam umrli; gotovo bi nam bili pomagali11. Dobrotljivost Zoisova, do pogorelcev bila je tako neizmerna, da smo slišali prostega kmetiča reči: „gospod baron pogorelcem vselej toliko dado, da z njimi vred pogorijo11. Vselej, kedar so „Novice1‘ povzdignile svoj glas za pogorelcc ali druge nesreče tu in tam, bil je baron Zois dobrotnik v prvi vrsti.
Kako so našega Zoisa rukali in cukali dijaki in drugi naši ljudje za pomoč v nadlogah, in koliko je daroval na te strani, to ve pisatelj teh vrstic najbolje, ker ga je ranjki večkrat za sv&t vprašal.
Zois jc bil pa tudi dobrotnik c e r k v i; pri vsacem darovanji, ako je bil le na.Brdu, jev svoji domači cerkvi največi dar položil, ali, če sam ni prišel, ga gotovo poslal. Od njega ima domača farna cerkev dva lepa spominka: prelepo sliko sv. Ksista, izdelano po mladem našem umetniku Franke-tu, v novem velikem oltarji, in lepo svetilnico pred velikim oltarjem.
Zraven te dobrotljivosti imel je baron Zois sploh ljubeznjivo srce do svojega bližnjega; nikoli ni mogel trpeti obrekovanja kakega človeka.
Podpiral je Zois vsa narodna društva in prebiral vse slovenske liste, pa tudi druge, ali le slovanščini in federalizmu prijazne liste, „VaterIand“. Kako zoperni pa so mu bili nam sovražni listi, zlasti obe „Pressi“, kaže to, da še tega ni mogel trpeti, da bi se mu bila kedaj kaka reč poslala v „Pressini“ papir zavita; tolikanj ostudni in umazani so blagemu rodoljubu bili po pravici ti listi.
Ko se je leta 1861. začelo ustavno življenje v Avstriji in so se po vseh deželah začeli deželni zbori, volilisoga veliki posestniki kot poslanca v deželni zbor. Ko pa je prišlo do druge volitve, ska-zal je narod naš baronu Antonu Zoisu toliko sijajno zaupanje, dagaje v okraji Kranjsko-Loškem si za svojega poslanca izvolil. Gospod baron je radostno sprejel poslanstvo iz rok svojega naroda, temveč, ko je videl, da mnogo njegovih tovarišev iz vrste velikih posestnikov ne navdaja ono prepričanje, da je skrajni čas, da se
reši narod naš iz stoletnega nemškega jarma v šolah, pisarnah in obče v javnem življenji in na poti maternega jezika pripelje do potrebne mu omike. „Ljudstva glas je Božji glas“ — si je ljudomilj Anton Zois mislil in veliko čast v zaupanji našel, da ga je izvolil narod, a ne mala množica grajska. In kolikorkrat bile so volitve v deželni zbor Kranjski, vselej je bil Anton Zois enoglasno ali skor enoglasno za poslanca voljen noter do leta 1869, ko se je zavoljo slabotnega zdravja moral odpovedati častnemu Poslu. In skozi vsa ta leta je kakor skala nepremakljivo stal na strani narodni in pod zastavo njeno: „za vero, dom, cesarja". Narodni mož bil je značaj skozi in skozi, kakoršnih je dandanes celo malo na svetu.
Ko se je ustanovila narodna čitalnica v Ljubljani, bil jej je iskren podpornik; kako živo mu je ta domači zavod pri srcu bil, dejanska priča temu je ta, da v oporoki svoji jej je daroval v obligacijah 5000 gld. s tem dostavkom, da obresti obrača za svoje Potrebe; ako pa se zida „narodni dom“, naj čitalnica za-se s tem doneskom v kolo njegovo pristopi.
Ko se je osnovala „Matica slovenska11, bil je on med prvimi, ki je za ustanovnika prihitel na pomoč s 500 gld., čeravno pravila od ustavnika zahtevajo le 50 gld. Po prvem občnem zboru H. maja 1865. leta izvoljeni odbor se je S22. julija t. 1. ustanovil in njega volil za prvosednika „Matici“; ali po pisatelju teh Črtic se je v isti seji dal odpovedati tej časti, in za njim je bil voljen dr. Toman za prvosednika; ostal pa je do zadnjega odbornik in marljivo se udeleževal obravnav odborovili. 28. oktobra 1872. leta mi je iz Brda v pismu slovenskem (kakor je vselej rad pisal) naznanil to-le: ,,Dobrega počutka ue morem se hvaliti, zato se zopet ne bom mogel udeležiti seje Matičnega odbora; naposled bom vendar-le primoran odpovedati se temu častnemu poslu, kajti samo i*n6 imeti, pa ne delati, tega jaz nimam rad“.
To žalibog! so bila prva znamenja, da zdravje njegovo, ktero si je lani v toplicah skušal vtrditi, je zelo pešati začelo; to pa je temveč trpelo, ko je blagi rodoljub videl, kako je državna politika krenila na krivo pot, ki ne bode pomirila Avstrije, in se je vrh tega še nenadoma razpor začel v domačem taboru. V istem pismu, 28. oktobra 1872., mi je namreč pisal: „Naše stanje se slabeje dela od dne do dne; sovražniki naši v Avstriji prežijo na nas od
vseli strani, zdaj pa še „mladi“ nočejo sprevideti, da delajo le unim na veselje in prid, če podkopavajo zaupanje ljudstva do starih. Denarja, denarja, denarja, pravijo, nam je treba; jaz pa mislim, da desetkrat bolj potrebujemo domačega miru“. — Kako hudo v srce je moral boleti rajnega Zois-a nesrečni domači razpor, priznal bo vsak, ki je poznal nježnočutečega moža, kteremu je blagor domovine bil čez vse.
In slabela mu je od dne do dne telesna moč temveč, ker ga je nadlegoval pljučni katarh in revmatizem po udih. Celo zimo, silno občutljiv za vremenske premene, ni si upal več iz hiše; opustil je zadnji čas tudi lahko cigarico, ki mu je vse žive dni najljubša zabava bila. In pešal je čedalje huje in huje, dokler ga nam ni, veliko veliko prezgodaj, v 65. letu njegove starosti, nemila smrt vzela. Previden s sv. zakramenti za umirajoče je 9. majat. 1. mirno v Gospodu zaspal. —
Se zlatimi pismenkami ostane tudi ime Antona Zoisa zapisano v zgodovini domovine naše; kdor je storil to, kar on, živel bode v hvaležnem spominu, dokler bode naroda slovenskega kaj!
8 čevljev dolga in 4 čevlje široka preprosta plošča iz črnega kamnja zaznamuje na pokopališču v Pred osi j ih mesto, kjer naš Zois počiva, s sledečim napisom:
Anton Zois,
posestnik grajSčine Brdske,
rojen 22. julija 1808, — umrl 9. maja 1873.
Tebi,
Rodovine svoje očetu milemu,
N&roda slovenskega preljubljencu,
Ki Te gesla vndla zarja:
„Vse za vero, dom, cesarja 1“
Tebi,
Domovine, zvesti sin,
Hvale ne zveni spomin!
Pojasnilo.
Ker se je imenik Matičnih udov tiskal po Lesarjevi smrti za čas, ko sl. Matica ni imela tajnika, je v njem to in ono, ki ni prav. Veče pogreške, doslej najdene, tukaj popravljam.
Stran 70. Izbrišeta naj se: Holcer Drag., trgovec.
Kandrnal France, c. k. profesor.
Stran 71. Kuralt Ivan naj se izbriše.
Izpuščeni so: *Stare Jože, koncipient pri finančni prokuraturi.
Berbučlvan, nam. učitelj. Dogan Janez, mizar. Pirnat Tomaž, hišnik.
Izbrišeta naj se: L6sar Anton, profesor.
Moos Avgust, poštni uradnik.
Stran 72. Izbrišeta naj se: Kosti Jož., poštni kontrolor, in
Gruden Ivan, uradnik.
Stran 73. Izbrišejo naj se: Lavtar Luka, real. prof; Linčinger
Oton, trgovec; Ogrinec Jože, pisatelj; Pavlič Ignacij, dr. zdravilstva; Rebič Jurij, dr. notar.
Stran 74. Izbrišejo naj se: Smolej Jakob, c. kr. gimn. vodja.
Schiffer J., dr. nadlečnik.
Vončina Ivan, gimnazijalec.
Dod& naj se: Zic Nikolaj, vojni kurat.
Stran 75. Izpuščen je: Pečnik Val., kaplan na Igu.
Stran 76. Lah Val. naj se izbriše.
Stran 78. Dr. Samec naj se izbriše.
Stran 80. Izpuščen je v dekaniji Leskovec: Kuralt Ivan, avskul-tant na Krškem in Šuklje France, profeser v Rudolfovem.
V	dekaniji Novo mesto: Mlakar Anton, župnik v Mirni peči. Stran 81. Dodata naj se: Pavlič Ign., dr. okr. zdravnik v čr-
nomlji; LilekFr., posestnik v Črnomlji. Izbriše naj se: Pečnik Valentin, kaplan v Sodražici.
Stran 82. Izpuščeni v dekaniji Ribnica: *Lesar Janez, posestnik v Hrovači. * Lesar Martin, posestnik v Sušji. *Klun Marjana, posestnica v Slatniku. * Lovšin Micika, posestnica v Jurjeviči.
Stran 83. Doda naj se: Gruden Ivan, uradnik na Vrhniki.
Stran 84. Dekanija Postojna :
Izbriše naj se: Gruškovnjak Blaž.
Doda naj se: Dr. Samec, okrajni zdravnik v Postojni.
Stran 85. Dekanija Trnovo:
Izbriše naj se: Mlakar Anton, župnik v Zagorji.
Stran 87. Dekanijav Brašlovce:
Doda naj se:	Škoflek Jakob, učitelj na Vranskem.
Dekanija: Slov. Bistrica:
Dodd naj se: Kunej Janez, kaplan v Slov. Bistrici.
Stran 88. Dekanija Celje:
Dodd naj se: Baš Lovre, bilježniški koncipijent v Celji.
Stran 89. in 90. Dekanija: Gornji grad,
kakor b) Poverjenik: naj se postavi Karl Preširen, učitelj v Mozirji.
Dodd naj se: Dragar Anton, živinozdravnik na Potoka Kolenc Franc, posestnik na Rečici.
Traznik Jože, posestnik v Kokarjih.
Turnšek Jože, usnjar v Mozirji.
Vrankovič Ivan, dijak.
Izpusti naj se: Škoflek Jakob, učitelj v Mozirji, ter zapiše namesto: Seči ca, Pečica povsod v tem oddelku: Rečica. Stran 91. Dekanija: Laško :
Dodd naj se: Boštjančič Ivan, voditelj ljudske šole v Jur-jevem kloštru.
Stran 92. Vrsta 12. odzgor beri Meško mesto Peško.
Stran 93. Dekanija Šmarje:
Dodd naj se: Pajmom Anton, kaplan v Zibiku.
Stran 94. Pod: Radgona.
Dodd naj se: Krampergar Marko, mizar pri Kapeli.
Stran 97. Vrsta č>. odzgor:
Dodd naj se: Lorber Miroslav, tehtnik, bil v Mariboru. Stran 100. Dodd naj se: Macak Ivan, zemljemerec v Gorici, in
Lavtar Luka, profesor v Gorici.
Izpusti naj se: Suklje France, profesor.
Stran 103. Dodd naj se: Kandernal France, e. k. girnn. profesor
v Trstu.
Stran 105. Mesto Dekanija Tomin beri Dekanija Tomaj, ter dodaj pri dekaniji Kastav: Šobar Miha, duh. pom. v Volovskem. Stran 107. Gradec:
Dodd naj se: *Pribošič Janez, vojni duhoven v Gradcu Solčavski Franjo, stud.
Hauptmann Franjo, stud. fil.
Stran 109. Dunaj:
Dodd naj se: Klobučar Anton, pravoslovec.
Stran 110. Karlovec:
Dodd naj se: Tomšič Franjo, inženir.
Bere naj su vrsta 10. odzgor mesto Norin: Narin.
Bere naj se	v 3. vrsti	od spod	mesto	Rakek:	Reka.
Bere naj se	v 3. vrsti	od'spod	mesto	Požaga:	Požega.
Stran 110. Dodd	naj se: Knin: Schiffrer	J. dr.,	nadlečnik.
Stran 111- Dodd	naj se:
Tomažinovac v Sremu: Gruškovnjak Blaž, koncip. Otok Vis: Miglič Peter, dr. nadzdravnik. Izbriše naj se pod Z;igreb :
*Concilija Ivan, trgovec.
Bere nuj se št. 33. mesto Vrbovsjo: Vrbovško, ter tukaj izbriše Tomšič Franjo.
V	Ljubljani 26. dec. 1873.
Ivan Tušek, tajnik.
Podučni in zabavni del.
Vredil
dr. E. H. Costa,
predsednik slov. Matice.
1
k zgodovini Kranjskih mest.
i.
Radolica.
Spisal Janez P a r a p a t.
^j|2llgodovina naših mest in trgov je sploh malo znana. Temu se ne smemo čuditi, saj se je za razjasnjenje njihove preteklosti, za razpršenje zastarelih mnjenj tako malo storilo. Nasproti se pa ne da tajiti, da je to jako težavno zaradi pomanjkanja potrebnih virov, redkih knjig, kterih pogrešamo celo v znanstvenih zavodih in knjižnicah glavnega našega mesta. Naše znanje mestne zgodovine naslanja se tedaj povečem le na topografijo neprecenljivega Valvazora in na nektere knjige in listine, ki nam pa podajajo le majhne ltamenčeke k zidanju povestnice slovenskih mest. Začnimo po tem vvodu z R a d o 1 i c o.
Na visokem kranjskem Gorenskem se razprostira v prijetni planoti na levi obali sive Save prijazno mestice Radolica. Kakošna Je bila za časa Valvazorovega, vidiš v njegovem neumornem delu: »Die Ehre des Herzogthums Krain" v XI. bukvah št. 462. Nemci po starem ponemčevalnem običaji trde, da je prvotno ime temu mestu „Radmansdorfu in sicer zarad kolesa, ki ga ima mož na mestnem grbu. Da taka razlaga jako malo veljd, razvidno je na Prvi pogled.
Umnejše in pravilnejše je razlaganje slavnega Trstenjaka, da mesto zove po solnčnem božanstvu R a d o 1 e, ki so ga posebno častili v okolici sosednega Triglava — v Bohinji — in kteremu je bil atribut — solnčno kolo.1) To nekako potrjuje tudi to, da je
') Trstenjakova razprava: Triglav 1870 st. 10 —17.
1*
bil kraj poprej znan, nego je došla nemška kultura, ker nahajamo tudi v Radolici nekoliko rimskih grobnih spomenikov1), da-si ne znamo, je li to mesto že cvetelo za Rimljanov, ali je bil morebiti stari „Idunum“?
Kedaj je Radolica mesto postala? Za nemškega cesarja Henrika III. (i.039—1056) gotovo ne, kakor Valvazor noče,2) še manj za Henrika II. (1002—1024), kakor trdi Hoftv1) Verjetno toda s pismi še ne potrjeno je, da je bivši kralj češki Henrik, vojvoda koroški (umrl 1. 1335) Radolici dodelil tržne pravice, ker že leta 1343 in 1344 nahajamo Urha, sodnika Radoliškega.4) In trg je ostal skoraj do konca XV. stoletja, ker še 1. 1478. cesar Friderik IV. Radolico v nekem pismu naravnost imenuje trg.5)
Leta 1510. zove jo Maks I. mesto. Menda ne sodimo napak, ako trdimo, da je s podeljenjem raznih pravic radodarni cesar Friderik IV. pred smrtjo svojo 1. 1493. naklonil mestno čast tudi Radolici. S tem vendar ni rečeno, da tega ne bi bil mogel storiti njegov naslednik Maks I.
Starejša je župnija Radoliška, ker 1323. leta najdemo jo imenovano med farami Kranjskimi, ki so moralo prihodnino plačati papeževemu legatu kardinalu Rertrandu. Leta 1348. je bil Viljem „de (Jucagna“ iz Furlanskega župnik Iiadoliški.0) Fara je bila sprva obširna. Ko so napravili cerkvi v Kranjski gori in na Dovjem, dal je oglejski očak Ludovik dne 30. novembra leta 1362 Henriku „Plebano ecclesiae de Radmanstorf" in njegovim pravnim naslednikom pravico tema duhovnijama postavljati pripravne vikarije, ki podložni ostanejo Kadoliškim župnikom.7) Potrjevati priporočene duhovnike za Kranjsko goro je istega očaka pismo 1.	maj. 1. 1363. izročilo Otonu	grofu Ortenburškemu
in dedičem, ki	so bili tudi patroni	farni	cerkvi	sv.	Petra.s)	Po
raznih pobožnih ustanovah in darovih postal je župnika Radoliškega vpliv tako veljaven, da mu je bil izročen „arehidiaeonat“ Kranjski in slov. strani (Carniole et Marchie.) Omenjenemu Henriku — „oculus noster in Archidiaconatu", kakor ga imenuje v pismu, — je očak Ludovik 1. 1364. ukazal ostro postopati proti vsem, ki zasramujejo duhovnike, ali jim cel6 kaj žalega store ter naj jih po vseh samostanih in cerkvah svoje nadduliovnije pri očitnih službah Božjih
') Mitth. d. h. v. f. Kram. 1864. st. 27.
2) Valv. XI. št. 462.
3) Gemiilde v.	Herzogtli. Krain I. st.	158.
4) Dr. Goth v	Mitth. d. h. V. f. K.	1862.	st	47.
r>) Prof. Richter:	Urkund.	Geschichte	von	Kadmannsdorf	v	Hormayr’s
Arch. 1822. st. 465—470.
u) Notizeiiblatt der k. k. Ak. 1858. st. 347.
7) Ibidem st. 487.
8) Ilofschatz Gewolb-Biicher v Gradcu tom. IV. at. 615.
izobči iz občestva svetnikov, tudi slehernega, ki se pajdaši, j d, pije itd. z enacimi ljudmi; nasproti naj svečenikom priporoča čednostno pobožno obnašanje, ako nočejo zapasti kaznim, ki so jih sklenili provineijalni in sinodalni cerkveni zbori.1) Pastiroval je Henrik še leta 1372, njegov naslednik je bil 1. 1380. Jakob. Cesar Friderik IV. je 1.1461. tadašnjega župnika L e nar ta pl. Jamničar-ja imenoval prvega prošta ljubljanskega in njemu in naslednikom njegovim daroval vse dohodke Radoliške župnije. Odšle so imeli ljubljanski prošti tu svoje vikarije ali namestnike in imenovali so se ob enem nadduhovni gorenski,2) kakor je Andrej Kral 1.1603 to dokazal. Nadduhovni gorenski se zovejo n. pr. K as p ar Fr e ude n-8 c h u s, v verskih homatijah jako znan mož; K a s p a r Bobek, vojen Kropar, ki je doktorstvo cerkvenega in civilnega prava na vseučilišču v Bologniji izvrstno dovršil. „Indict. XIV. Pontificatus Sanct. D. N. Pauli V. anno XI. Illustrissimus et Admodum Reve-rend. Dom. Gasparus Bobekh (a neBabek, kakor v ljublj. Catal.) Oarniol. Croppensis vir scientia praeclarus, ingenioque acutissi-mus, moribus modestus atque omni doctrina praeditus in Universi-tate Bononiensi in Doctorem Juriš Canonici et Civilis creatus est“ dita Richter v njegovi doktorski diplomi 1. 1616.; Fr. M. pl. Vac-cano, poznejši vladika Podenski in drugi.
Po običaji srednjega veka bilo je tudi v Hadolici mnogo bratovščin, k kterira so pripomogli pobožni verniki. Bile so braterne nase ljube Gospe v Leschh, presv. Resnega Telesa, sv. Trojice v Radolici. Listine kupne nam potrjujejo to. Leta 1444. je prva kupila od Zige Lamberga zemljo v Zlatni v begunjski župniji, 1. 1494. od cerkvenega ključarja Franceta Gurcina dve zemljišči v Hlebčah pri Leschh za 62 zlatov in 1. 1495. zemljo za 20 zlatov v Leschh. Dne 27. sept. 1. 1536 je v Ljubljani slavni Janez Kaci-janar s ključarji iste bratovščine zamenjal svojo zemljo v Zlatni,
—	tedaj je Kačijanar imel posestvo v begunjski okolici. — Bratovščini sv. Rešnj. tel. je sodnik Radoliški Janez Pachner leta 1485. volil vse premoženje svoje, med njim od Jurja Lamberga kupljeno hišo. Za bratovščino sv. Trojice sta 1. .1482. ustanovila brata Lenart in Jurij Kačijanar mlin v Mošnjah, Vid Lorber pa jej je prodal 1. 1482. vrt „Lednica“ pod mestom za 118 oger-skih goldinarjev.3) Dne 26. dec. 1. 1509. je cesar Maks I. dovolil omenjeni braterni ustanoviti kaplana4) Dve leti pozneje jej je prodal Krištof Mostje svoj kamniti holmec „Gradiša.“ Tudi cerkvica sv. Petra na gori je 1. 1497. pridobila si od Jurja Kacijanara zemljišče v Hlebčah za dobrih 50 zlatov in drugo vPrnikah v gorjanski župniji od Mihelja Mincelj-na5).
') Notizcnbl. 1858. st. 488.
) Hicinger v Klun. Arch. II. st. 102.
3) Richter v Hormayr. Arch.
4) Škof. arh. ljublj. Fasc III. št. 3.
5) Richter na omenj.Dnestu,
Kakor do malega vsi trgi in mesta tudi Radolica ni bila brez gospodarja. Ne le v cerkvenih zadevah tudi v posvetnem oziru bila je podložna najbrže oglejskim očakom. Ti so pa svoja posestva v fevd izročevali raznim imenitnim rodbinam, ki so si pa polagoma fevde prilastovale kot svoje posestvo. Do Rudolfa Habsburškega je bilo Go rensko povečem v oblasti vojvodov Koroških, za njim so Kranjsko v zastavi imeli razni gospodje. V Radolici najdemo o XIV. veku sloveče grofe Ortenburške kot posestnike Upniškega gradu — Wallenburg' — in Radolice. Imeli so ondi graške grofe, ki so v pravdah sodili. Tak je bil 1343. leta Grey-selcher. V kupnem pismu 1. 1337., s kterirn je cerkev Radoliška kupila zemljo v Zabreznici, podpisana sta Krištof in Oton Orten-burška. Otona najdemo tudi v listinah 1. 1359, ko je neki Geissler s Kamna k sv. Janezu dal zemljo v Dobravci za večno luč in 1. 1367’). Nekateri iz te rodovine so tudi bivali v Radoliškem gradu in dobrote delili cerkvenim pobožnim napravam. Tako je po smrti Albrehta grofa Ortenburškega leta 1335. njegova udova Helena tukaj preživela poslednje dni, umrla, pokopana bila v Radolici in ustanovila sv. maše.-) In res v pismu v petek pred sv. večerom 1.
1383.	Radoliški župnik Jakop spoznava, da je ranjka grofinja Helena posestvo v Palovičah vLešanski duhovniji cerkvi sv. Petra oporočila s pogodbo, da za njo, sprednike in potomce njene bero vsako leto po eno peto in 3 tihe maše in k njim vabijo graške oskrbnike Lipniške in ostale vradnike Ortenburške.3) Isti župnik je dne 20. dec. 1. 1383 prejel od grofa Friderika Ortenb. po grofinji Ani, vdovi Krupški, za večno luč ustanovljeno posestvo v Vrbi — v Velbn. —4) Ta Friderik je prejel patronat sv. Petra dnč 12. junija 1. 1394. od oglejskega očaka Janeza Moravskega, kakor so ga sploh dobivali njegovi predniki iz Ogleja/’) V oporoki dne 23. nov. 1. 1377. je grof Friderik, ako umrje brez otrok, Celjskim grofom volil svoja posestva, med njimi Waldenberg in „marckht Rattmanstor ff‘‘ brez ozira na znesek, ki ga je imela na tem posestvu njegova žlahtnica Neža, vdova Walsee.°)
Leta 1418. je zamrla rodovina Ortenburška in Celjska je nastopila obširna njih posestva. Friderik iz te hiše je po zavratni smrti svoje Veronike Deseniške dne 17. okt. 1428. dve leti bival v Radolici, ako smemo verjeti Celjski kroniki. Njegov sin Ulrik II , v svojem času jako mogočen in predrzen knez, dodelil je Radoli-čanom v soboto po spreobrnjenji sv. Pavla 1. 1443. iz Celja pra
') Richter v Horm. Arch.
2)	Dr. Tangi v Arch. f. Gcsch. XXXVI. st. 178. •'■) Copialb. I. st. 936—937.
4)	Dr. Goth v. Mitth. f. Steierm. VI. st. 268.
») Mitth. d. h. V. f. K. 1862. st. 48.
6) Hofschatz-Gewolb-BUchor I. st. 1018 —1022.
yico, da sm6 njih sodnik v vseh zadevah soditi, ki se god6 v trgu, •n 6. febr. 1. 1455 pravico, sol na drobno prodajati.')
Ko je dn6 8. nov. 1. 1456 poslednji Celjski grof silne smrti umrl, pripadla je liadolica vsled pogodeb cesarju Frideriku IV, a njen oskrbnik mu je ni hotel prepustiti. Cesar pošlje vojsko, da vzame v posest Radoliški trg, in 14. junija 1. 1457 dospd sam in pod poveljem Gašperja Lamberga postavi posadko cesarsko in odide v Belak. V tem pridere Celjski vojskovod, pogumni Jan Vitovec, pred prestrašeni trg. Lamberg, preslab ustavljati se Celjskim četam, zapali Radolico in pobegne, vitovec pogasne plamen in vloži novo posadko. Komaj odrine, mora se ta udati deželni vojski, ki na cesarjevo povelje razruši dosti močno obzidje in zasuje grapo.2) Dn6 15. dec. 1. 1457 je vdova Ulrikova, Katarina, srbskega kneza Jurija Brankoviča hči, izročila cesarju proti primerni odškodnini med drugimi graščinami tudi Kadolico. Grad Lipniški in urad Radoliški sta postala cesarska in vladarji soju v oskrbništvo zastavljali sedaj temu sedaj unerau. Dn6 22. marca 1. 1476 sta bila izročena Juriju Kacijanaru'1) in dne 20. jan. dve leti pozneje je Lenart Ka-eijanar, oče slavnega vojskovoda Janeza, iz Gradca reverziral prejem ces. grajščine Walienburg s tamošnjo sodnijo in z uradoma gorenje in dolenje Radolice.4)
Friderik IV. je trg osrečil z marsikterimi pravicami. Ker je v Celjskih homatijah mnogo škode trpel, ukazal je v pondelek po nedelji Judica 1. 1473, da se mora blago prevažati skozi Radolico, da ondašnji mitnici mitnina pripade. Oskrbniku cesarskemu Kasparu Hawenspek-u je zapovedal, na izvrševanje tega ukaza ostro paziti. Na dan sv. Neže 1. 1478 je tržanom dovolil, da smejo med tržane sprejemati tudi ljudi z dežele. Sprejemščina je bila za slehernega 13 gold. in prisega v nemškem in slovenskem jeziku.5)
Maks l. je iz Augsburga dne 21. marcija L 1510 prepovedal v mestu Radoliškem vse gostilnice, ki niso mestne, ker se mestu škoda godi. Mesto se je tedaj še precej dobro počutilo: imelo je lastno mestno sodnijo, solno in vinsko trštvo, mitnice v Bohinji, Jesenicah in v mestu in pri vsem tem je grajščini plačevalo le po 91 gold. 15 kr. na leto.'-’)
Dnč 4 febr. 1515 jo Vuk pl. Ditricbstein, ces. miznik, s soprogo Magdaleno prevzel za dolžnih 19.000 gld. v zastavo Lipniški grad, mesto in urad Radoliški, sodnijo, trg mitnico, dac in
') Dotični pismi navedeni v Rich. spisu.
) Valv. XV. st.. 360—361, kjer najdeš vpodobljono razdjanje Rad., Orožen Celjsk. kronika st. 100 in 101.
3) Mitth. d. h. V. f. K. 1863. st. 89.
4) Areh. f. Kunde ost. G. III. st. 140.
'*) Richter v. Horm. Arch. 1822.
6)	Richter v naved. sestavku.
Bohinjsko muto.1) Vuk je bil gospod Radoliški Se 1549. Leta 1571. najdemo Mavricija Ditrichsteinskega, ki je jako podpiral v tej dobi razprostirajoči se luteranizem. Nova vera je kakor povsod tudi Radoličane vznemirila, mestno življenje postalo je živahnejše. Leta 1571. je bilo že mnogo novi veri udanili v mestu in okolici njegovi. Zato je prišla vizitacija, njej na čelu stolni prost Tomaž pl. Reuthlinger. Nazoči so bili vikarji:	Matija	Grošelj iz Radoliee,
Štefan Dolenec iz Kranjske gore, Matija Rabani Jeseniški, Luka Šver Gorjanski, Jeronim Winter Mošniški in Janez Plahuta Bo-hinski. Poklicaua sta bila Peter K uplenile, predikant v Lescah, podružnici Radoliški, ki ga je bil najel Ditrichstein, in Blejski pridigar Krištof Fašang. Pri izpraševanji sta bila zelo molčeča: prvi je obhajal 400, drugi 1200 oseb, več nista spoznala,-) Ta preiskava 'menda ni rodila zaželenega vspeha, zatoraj je Radoliški vikarij v pismu dn6 4. marcija 1. 1572. znova tiščal v prošta Reuthlingera, naj odpravijo Fašanga. Poslednji jo sporočil, da odstopi, ako mu vrnejo stroške za popravljanje farovža Grajskega. Tudi Briksenski škof se je oglasil za iz tiranje Fašanga in krivovercev Blejskih. To se je zgodilo, ker v dopisu dnd 28. nov. 1. 1572. se Briksenski konzistorij zahvaljuje Ljublj. vladiki Konradu Glusiču za to ljubav.
V	pismu dnč 8. julija omenjenega leta do nadvojvode Karola poganjal se je isti škof za odpravo Kuplenka iz Lesee, toda pokro vitelj njegov Ditrichstein ga je dolgo branil, ker še le 24 okt. 1. 1580. je došel nadvojvodov ukaz, Kuplenka zapreti in Jerneja Tul-čaja krivoverca iz Radoliške grajščine izgnati.3) S tem pa luteranstvo nikakor še ni bilo zadušeno. V bližnjem Begunjskem gradu je Julija Kacijanarova pripravila kapelico, kjer je 1. 1580—1590 pridi-goval Klement Bobek, poprej krojač. Njega poslušat zahajali so pogostoma radovedni Radoličani, kar jim je pa nadvojvoda z dopisom dne 24. dec. 1. 1584. prepovedal. Naročil je vicedom leta 1586. gozdnarju Jan. Wildu in Janezu Kracenbacher-u oskrbniku, naj gresta v Begunje in pozvedita, kdo in s ktero pravico je napravil protestanško cerkev, kdo vzdržuje predikanta, ki je neki krojač, in kako da letajo k njemu ? A ta dva sta se odtegnila neprijetnemu opravku z lepimi izgovori. Nju sta posnemala pozneje izvoljena Jožef Oberhuber v Loki in Peter Avnič, dacar v Kranji, Naposled je prevzel sitni posel gosp. Lenkovič in dan napovedal na 18. avg. v Radolici. Izid njegov nam ni znan, najbrže ni nič opravil, ker že naslednje leto so se luteranski meščani obrnili do deželnega zbora, ki se je sešel meseca svečana v Ljubljani, prito-ževaje se zoper nepostavno in neusmiljeno ravnanje nadduhovna Radoliškega in prošta Ljubljanskega Gasparja Freudenschusa, ki postavlja uradnike po svoji volji brez ozira, je li so sposobni ali
Mitth.	d.	h.	V.	f.	K.	1865 st.	17.
a)	Mitth.	d.	h.	V.	f.	K.	1864. st.	1.
3)	Mitth.	d.	h.	V.	f.	K.	1864. st.	68—69.
ne, v nemajhino škodo ubogemu mesticu; da svojim privržencem prepušča ključarske službe in premoženje bratersko; da ni pustil umrlega sina Jurja Bohinca, podložnika Radoliškega, pokopati na blagoslovljeni zemlji niti v Radolici niti v okolici, da je ležal več tednov pod milim nebom nepokopan. Tem pritožbam in prošnjam Ločanov, Blejčanov, Bohinčanov in drugih do nadvojvode Karola s_o dodali Kranjski stanovi nekatere izglede brezobzirnega neusmiljenega obnašanja katoličanov do drugovercev vkljub verski pogodbi v Bruku in ostro se pritožili zoper tako postopanje ter terjali, naj se ljudem pušča verska svoboda in popravijo kriv ce pro teči, da se ne lotijo prej niti adrese niti posvetovanja o letnih doneskih za hrvaško mejo in drugih potrebah. Ker komisarji niso sprejeli pritožbe, zapustili so luteranski poslanci zbornico in ostal ,)e samo duhovski stan, češ, da hoče dovoliti adreso. A premalo jih je bilo. Vladni komisarji so protili z razpuščenjem zbora, ako ne stori svoje dolžnosti in po posebnih poslancih ne odpravi verskih pritožeb do nadvojvode. Stanovi se niso udali. In da so sprejeli vladne tirjatve, prisiljeni so bili komisarji dne 18. febr. leta '587. sprejeti pritožbo. Vse to se je homatalo kakih 15 dni.
Bohincu vendar vse to ni nič hasnilo. Ze 7. marca je nadvojvoda vicedomu Nikolaju Bonhomu naročil, naj da Bohinca zarad citanja postilje, zbiranja, pridigovanja in drugih nepostavnih reči, ki so se brž ko ne godile, zapreti in v železji ohraniti, dokler se stvar bolj natanko ne poizve.1)
Blejčanom se tudi ni dobro obneslo. Briksenskega škofa poslanci so prišli in slehernega, ki se je oklenil nove vere, kar zapodili s posestva in hiše in razdelili med katoliške. To se ve, da je razdražilo kmete. Leta 1587. se toraj dvignejo Radoliški meščani in drugi zavoljo vere preganjani podložniki iz bližnjih krajev zlasti iz Blejskega. — 200 jih je bilo skupaj — in z orožjem udarijo proti Blejskemu gradu. Od hiše do hiše grede so postavljali s slovesnim trobentanjem krivoverce v poprejšnje kmetije rekoč: „Postavljamo te na zemljišče in vračamo ti, kar je tvojega, da bodeš grajščini pokoren s štibro, davkom, tlako in vsem vnanjem, kar pa zadeva vest in dušo, nisi dolžen ubogati.'!)
Pavšin iz Sela, Močnik iz Zagoric in M and lic iz Grada so bili najbolj na sumu, da podpirajo iztirane krivoverce, da so ^ njimi shajajo itd. Zato je nadvojvoda z dopisom dne 13. sept. *• 1587. vicedomu zapovedal, tako početje odpraviti, sicer imenovane pred se poklicati in nekaj časa zapreti „pri vodi in kruhu.' pn6 2. okt. je vicedom po Radoliškem oskrbniku Mihelju Semen-u 'n Gorjanskin cerk. ključarjih one tri krivoverske podložnike pred se pozval in tri dni kasneje sporočil nadvojvodi, da sta razun bolnega Močnika došla in ker ni nič hudega našel nad njima, da ju
') Mitth. d. h. V. f. K. 1867. st. 66—78. a) Mitth. f. K. 1861. st. 73.
je izpustil proti obljubi, da se vprihodnje ne bodeta vtikala v take zadeve. Vkljub temu je nadvojvoda 25. febr. 1. 1589. Bonhomu zaukazal iz dežele zapoditi Pavšina, Močnika in Mandlica, ker nikakor ne jenjajo rogoviliti. Juriju Kacijanaru je bilo naloženo, može poslati v Ljubljano. *) Tudi meščanom se ni prizanašalo. Andreju Jernejcu, ki j« bil menda 1 J009. županov namestnik in ki je vojvodi dvakrat iz zapora potegnil, M a tej u Za vidu in Jakopu Žcrovcu, ki proti obljubi nista prišla v Gradec, je bilo 16. mar-cija 1. 1590. ostro napovedano, da morajo pred vojvodo na odgovor. Mestnemu sodniku Rad. Janezu Dienstmanu sta odgovorila Jernejec in Zavid, da ne moreta potovati brez novcev. Žerovec, ki je bil na posestvu deželnega plemenitaša, ni se prikazal, in Švare, ki ga je vojvoda rekel odpraviti iz dežele, odvrnil je: naj mu le pošteno plačajo hišo, svet in drugo irnenje, rad bode zapustil deželo.'2) Meščani so bili, kakor se vidi iz tega, dokaj muhasti. Vendar jim naposled vso zvijače niso pomagale, udati so se morali morebiti ne toliko boljšemu prepričanju, kolikor vedno rastoči sili. Energično postopanje vladno in cerkveno je osupnilo predikante in razpršili so se na vse kraje, zlasti na Dolensko, kjer je bilo v mnogih gradovih zavetja dovolj. Skoraj popolnoma so novo vero zatrle tako zvane reformatorske komisije, kterim prvak je bil škof Tomaž Kren.
Po deželi potovaje od kraja do kraja priromala je komi sija dno 10. marcija leta 160i. tudi v Radolico. Vpričo 250 oseb je protestanško sliodišče s strelnim prahom zasmodila, da se je razletelo z velikim vriščem in toliko da ni poškodovalo cerkve sv. Ulrika. Nasledn ji dan je škof pridigoval in dne 12. marcija so vsi meščani prisegli pokorščino. Prihodnjega dn6 je bil ogovor kmetom in krivoverskim okoličanom, kterih je bilo privrelo mnogo. Pokorni so prisegli, nepokorni so bili zaprti, med njimi neki Gevač, kije zapadel kazni 150 cek., in Jurij P reši r en, ki je moral platiti 100 cekinov. Tudi Kroparski kovači so prihiteli zvestobo prisegat in prosit, naj se jim privošči fara z vednim župnikom. Dva izmed njih sta vendar le bila bandizirana ali izgnana in eden je moral z odprto lutersko knjigo stati na sramotnem odru. Dne 16. marcija so komisarji odrinili v Jesenice, podkomisarji pa v Kranjskogoro in Belopeč, kjer so todovratnega grešnika, tamošnjega oskrbnika, zvezali in v Radolico tirali. Dne 18. marcija je škof zopet pridigoval in 19. marcija še le so Ra-doličanke zvestobo prisegle katoliški veri. Komisija je bila precej številna: bili so štirji komisarji: Kren, dež. glavar Lenkovič, vi-ccdom Jožef Rabatta in Filip pl. Kobencel, trije podkomisarji namreč gospodje Jak. Hauman, Sebast. Konstantin in Griinšič, in poleg teh mnogo Spremstva, služabnikov, vojakov itd.; to se po-
') Mitih. d. h. V. f. K. 18G7. st. 79.
,;) Ibidem st. 80.
sname iz tega, ker so potrošili pri proštu 120 gold. in pri Švarcu 140 gold.1)
Verski hrup je potihnil in mestice je zopet po stari navadi trževalo in kupčevalo. Nadvojvoda Ferdinand mu je s pismom iz Gradca 17. nov. 1604. potrdil poprejšnje svoboščine in pravice. Tudi je dobilo novega graščinskega gospoda ; omenjeni nadvojvoda namreč je dne 28. sept. 1. 1616. prodal grajščino Radoliško z vsemi pritiklinami kot dež. glavar zasluženemu Jan. Ambrožu, grofu Hiurn-Valsassina (roj. 1553 + 1625). Obsegala je 441 kmetij s Podložnimi vred v Ž e r o v n i c i, Zabreznici, Selu, Vrbi, Smo-kuču, D oslovi č ah, Breznici, Begunjah, Zgoši, Hlebih, Zapolčah, Gorici, Le šah, P a 1 o v i č a h, Kovor u, na Hudem, v Žvirčah, Ljubnem, na Brdu, v Prapročah, na J osavcu, Dobrem polji, Globokem, Brezjah, Mošnjah, Kad o 1 i š k e m mestu z davki in 3 mitnicami. Skoraj vsa Jclo-Xlca je bila grajščinska. Tudi Blejski grad je donašal tretjino svojih prihodkov Radoliškemu gospodu. Poleg tega je bilo Radoliško : ^odbrezje, Dolenja vas, Britof, Srednja vas, Oto če, Z a 1 o § e, Lancovo, na Mostu, fužine v Selcah, Kropi, Kamni gorici, žago na Lipnici „na Brdih", Selo, Bodešice, Bohinj ska Bela, Podhom, Zagorica, Polšica, Gorje, Višei-n.ica; Dobrava, mlin v Podvinah, „za Oblakom", lazi v Bo-‘unji, Srednji vasi, ribštvo v Bohinjskem jezeru (šest tednov smeli so iz Blejskega gradu ribariti), planine nad tem jezerom, deželna sodnija, gostilnice, pristava pod Lipniškim gradom, gospodske pravice do malega v vseh naštetih imenovanih krajih, paša, gozdne pravice itd.
Dnč 24. feb. 1. 1618. sta po volji Ambroža Turna Radolica in Bleiburg na Koroškem postala fideikomis in na Dunaj i 11. avg. L 1708. je ces. Jožef I. Franca Seifrida Turna oprostil 743 gold. ki bi jih bil moral plačati za fideikomis. Kar zadeva srenjo Radoliško, treba je opomniti, da je pešala. Da-si sta jej ces. Jožef I. dnč 6. *ub. 1. 1706., Karol VI. dne 28 maj. 1. 1721. iz Lakscnlmrga potrdila stare pravice in ces. Jožef II. v pismu dne 17 julija 1. 1784. Poleg tega podelil tržni dan vsaki torek, hirala je vidno. Mestno *nšo, ktero je pridobila za časa verskih prepirov, prodala je in aktiva in passiva so prihajala od dnč do dne žalostnejša. Dnč 12. ?Kt- 1. 1787. je došlo dvorno povelje, naj se mesto municipalizira lri izroči tamosnji grajščini. Vsled tega ukaza je izročila okrajna ''radnija dne 12. jan. 1. 1788. grofu Vincenciju Thurnu, lastniku ^adoliške grajščine, mesto z vsemi pravicami, dohodki, mitninami in svoboščinami, kakoršne je mesto poprej vživalo, ali vsaj smelo vži-
z vso sodnijo, mesnicami in premoženjem proti temu, da graj sčinski posestnik potrjenega sodniškega uradnika vzdržuje, da pre-
') Kreuovi koledarji v Mitth. d. h. V. f. K. 1862. st. 18.
vzame vsa mestna bremena, kakor popravljanje mosta čez Savo, in občinske dolgove, in plačuje katastralne davke. Poleg tega je grajski lastnik obljubil mestjanom pustiti njih pravice glede njih posestva, hiš in rokodelstva in dn6 8. maj. 1. 1795. cel6 je dovolil mestu voliti župana, so ve, da s pravicami, ktere mu bode milostno prepustil grajski gospod.') Na ta način je mestice prišlo ob vso samoupravo, ktero so mu bili podelili vladarji, ter bilo vklenjeno v spone gospodske, kakor o časih grofov Ortenburških. Te oltol-ščine se niso spremenile na boljše, ko je mesto dne 1. novembra leta. 1840 dobilo ees. okrajno gosposko.-) Tn še dan danes, ko se toliko govori o ustavi, v Radolici je ta cvetlica še jako neznana. Slov. razumništva ali inteligeneije je malo, tem več uradniškega napuha iti neznačajriosti premožniših meščanov. Da v tacih okolnostih meščansko samoupravno življenje ni posebno živahno, ni menda treba dokazovati.
Da pa ne sklenem sestavka z žalostinkami, naj mi je dovoljeno imenovati nektere slavne može, kterih zibelj je tekla v Radolici. Gašpar Globočnik modroslovja profesor je 1. 1698. na svetlo dal pesmi v latinskem jeziku s podobami. Jurij Pezdič, doktor sv. pisma, je o svoji promovociji 1. 1773. zagovarjal nauk sv. Avguština in Tomaža. Jožef Matej Preši ren je bil profesor modroslovja na gimnaziji Ljubljanski 1. 1728 in latinsk pisatelj. Gregorij Zupan, škof. notarij, je pomagal Japelnu pri izdava nji sv. pisma v slov. jeziku. Vse te presega Anton Linhart. Rojen je bil dn6 11. dec. 1. 1756., stopil potem v Za tiski samostan, ki ga je pa kmalu popustil, in prevzel posvetno službo, ko je bil poprej še na Dunaj i poslušal slavnega Sormenfelsa. Postal je okrajni komisar, ud ekonomične (kmetiške) družbe na Kranjskem in kot dež. tajnik le prerano umil v Ljubljani dne 14. julija I. 1795. V nemškem jeziku je spisal 1. 1780. več pesem, eno žaloigro v 5 dejanjih in leta 1788. in 1791. znamenito delo v dveh zvezkih: „Versuch einer Geschichte vc.n Krain itd., ki sega do Karola Velikega; Slovencem pa je iz francoščine predelal I. 1790. še sedaj priljubljeni veseli igri: Županova Mi cika in Veseli dan ali Matiček se ženi,3) Podobo njegovo hrani neki rokopis v domači ces. knjižnici v Beču in želeti bi bilo, da si Slovenci pridob6 sliko moža, ki je' tako rekoč početnik slov. Talije.
') Richter v naved. sestavku.
■-1) Jelovšek v Carniolia VI. 1844. Štev. 62. 63., ki jc do malega kar
prepisal Richtev-ja.
3)	Marci a b. Paduauo: Bibliotheea Carnioliae ut. 22, 41, 44, 53, 33.;
Mittb. d. h. V. f. K. 1862. st. 40.
Gledališče v starih Atenah.
Spisal prof. M. Pleteršnik.
Kadar se je pomlad v vsej svojej južnozemsltej krasoti po grš-kej zemlji razvila, kadar se je morja široka cesta, oproščena nevarnosti pozimske vožnje, zopet odprla trgovcem, ki so zdaj od vseh strani po kupčiji drveli v glavno mesto Grčije, blizo konec meseca marca, so sc v Atenah praznovale velike ali mestne Diony-sije. To so bili najsijajnejši prazniki na čast velecenjenemu bogu Pionvsu, v kterem so nekdaj videli Grki poosebljeno prirodo, ki je bila dolgo časa potlačena od divje zimske sile, spomladi pa je praznovala svoje vstajenje iz zimskega mrtvila, svojo zmago nad tlačilko; z zmagajočim bogom so sc radovali njegovi čestitelji v navdušenem veselji, ki se je razodevalo v slovesnostih Dionyških praznikov. O tem času so tudi prihajali od zaveznih držav poslanci, noseči davek v zavezno blagajnico; to pa je bil še en imeniten razlog več, kolikor mogoče sijajne slovesnosti napravljati, da bi ti poslanci domu se vrnivši pripovedovali o tej atenski slavi, da se zaveznikom ne bi zahotelo , kje drugje svojega političnega središča iskati, kakor v Atenah.
Šest dni je trpelo praznovanje. Prvi dan je bil nekak predpražnik. Se le zvečer o solnčnem zahodu so se začele prave Dionysije s slovesno procesijo, v kteri so mladeniči, z bakljami si sveto, krasno l)ionysovo podobo iz svetišča v gledališče prinesli. Drugi dan je bil slovesen obhod po mestu. Za darovalci, ki so daritveno živino peljali in krasne daritvene posode nosili, je šla pomešana različna množica praznovalcev, lepo oblečenih in ovenčanih, naj več peš, nekteri tudi na vozovih, marsikteri že našemani. Na trgu pri žrt-Veniku dvanajsterih bogov so se ustavili in tam je pevski zbor zapel „dithyrambos“, slavospev bogu Dionysu. Nato je obhod s E}ionysovo podobo še dalje šel do raznih svetišč. Po obhodu so bile gostije, pri kterih se je pozno v noč jedlo, posebno pa pilo. Tretji dan so lirični pevski zbori mož in mladeničev se poskušali v gledališči in potem so zmagovalcem na čast bile zopet gostije, ^adnji trije dnevi pa so bili odločeni za dramatične predstave. Ker se je namreč dramatična umetnost iz korskih spevov pri ^ionysovem bogočastji izcimila in l-azvila, je ostala zmerom del teh bogočastnih slovesnosti, ktere je država ljudstvu napravljala. Ni bilo tedaj pri Grkih kakor pri nas, da bi take igre zgoli za kratek čas skoro vsak dan imeli.
Izprva so imeli Atenčani lesen igralski in gledalski _ oder. ravno 1. 500 pr. Kr., ko je prvič mladi Aischylos, eden izmed slavne trojice grških tragedov, se javno pokazal s svojimi dušni-
mi izdelki, se je leseni gledalski oder pod težo prevelike množice gledalcev podrl in tedaj so Atenčani sklenili velikansko in krasno gledališče si sezidati. Tako je naključje naneslo, da so veleumi tragične umetnosti, Aischylos, Sopholdes in Euripides svoje drame ne več v lesenem, ampak razviti umetnosti primernem gledališči mogli predstavljati občinstvu. To prvo zidano gledališče je bilo po tem v zgled vsem pozneje zidanim.
V	Lenaji, v okraji Dionysu posvečenem, na južnem obnožji akropoljskem, so bili iz skalnatega griča, na lcterem je atenski grad stal, izsekani nizki sedeži. V polukrogu, nekoliko podaljšanem na konceh, so se vzdigavale njih vrste, ena nekoliko više za drugoj. Blizo v sredi je ta gledalski prostor prepasovalo široko hodišče in ga delilo v dva dela, tako rekoč v gornje in dolnje nadstropje. Od tal do hodišča in od hodišča do najgomjih vrst so vodile stopnjice in prostor delile v zagvozdam podobne oddelke. Kad gledalskim prostorom pa ni bilo strehe in gledalci so bili solnčnim žarkom — obrneno je bilo gledališče proti jugu — in dežju izpostavljeni pod milim nebom.
Pred skalnatimi sedežnimi vrstami je bil na zidanej podlagi precej dolg pa ozek lesen oder. Za odrom in ob straneh je bilo prizidano stanje, tako visoko kakor najviša sedežna vrsta. To stanje, ki je tedaj od treh strani obdajalo pod milim nebom stoječi oder, je predstavljalo palačo, kije imela troja vrata, v sredi glavna in na desno in levo postranska. Djanje v starih tragedijah se je namreč največkrat pod milim nebom pred kakim kraljevim poslopjem vršilo ; le redkokdaj je bilo treba napraviti drugo prizorišče z leseno ali platneno zaveso pred poslopjem, pomalano, kakor je bilo treba. V ta namen so imeli tudi ob straneh trivoglate prizmatične, na vsaki plati drugače pomalane stebre, ki so se okoli klinov sukati dali in so se tako rabili, kakor pri nas kulise, če je bilo kedaj treba predstaviti prizor, ki se je vršil znotraj hiše v kaki sobi, so se glavna vrata odprla in na kolescih ali valčkih so porinili iz hiše na oder nekako sobico , v kteri se je navadno pokazal kak kratek prizor, tako rekoč živa podoba, ki je globoko segla v srce gledalcem, kakor n. pr. ko je bilo videti Oresta s krvavim mečem nad truploma matere Klytaimnestre in Aigistha. —
Cez kake tri stopnje je bilo mogoče z igralskega odra na niži oder priti, ki je bil za kor odločen. Tako so korevti lahko na oder videli in s predstavljajočimi osebami govorili, pa jih vendar tudi najniži vrsti gledalcev niso zakrivali. Ob straneh med odrom in gledalskim prostorom je bil dvojni vhod za kor. Ker je bilo gledališče tako postavljeno, da je bilo gledalcem na desno atensko mesto na levo pa dežela, je prišel kor skoz desni vhod, če je predstavljal domače ljudi, če pa tujce, pa je prišel z leve strani. Tak pomen so imela tudi desna m leva postranska vrata na poslopji za predstavljajoče osebe. Kdor je prišel iz tujine je
nastopil skozi leva vrata, domače osebe skozi desna, kralji in glavne osebe pa skozi srednja vrata.
K temu gledališču je tedaj vrela množica četrti praznik v jutro, potem ko se je nazajutrkovala in ovenčala. Pri vhodu je bila velika gnječa, kajti vsak si je moral za dva obola kupiti bronasto vstopnico, na kterej je bil zaznamovan sedež. Nekteri sedeži so pa bili imenitnejši in zato tudi draži. Nekaj časa je vsak Atenčan brez vstopnine smel hoditi v gledališče; ali prišlo je mnogokrat take sodrge, ki ni bila v svetišči Talijinem na pravem mestu, in o stiski in gnječi so se gledalci dostikrat tepli za sedeže, .^ato so mestni očetje za dobro spoznali gledališče v zakup dati 111 zakupniku dovoliti od gledalcev zahtevati vstopnino; on pa je moral zato gledišče v dobrem stanu ohraniti in za predstave vse to preskrbeti, kar ni šlo na državne stroške.
Grledalci so posedali po kamenenih sedežili in če je bilo treba so s širokok rajnimi klobuki se^pripekajočih solnčnih žarkov, dež-)a pa s svojimi plašči branili. Ce se je pa ploha ulila, so seveda morali izbežati iz gledališča v bližnje stebrnate lope. V najnižej Vrsti, najbliže odra so sedele najodličniše osebe: izvoljeni razsojevalci, vojskovodje, arhonti, duhovniki, poslanci in tujci iz takih mest, kterim so Atenčani pravico prvosedeštva (proedrije) bili podelili. Za njimi je sedelo drugo ljudstvo, v nizih vrstah menda bolj mešani, v visih bolj okoličani in tujci, v najviši pa sužnji in hetaire.
so tudi poštene žene v tragedijo hodile, ni dvomiti, pa brž ko ne je bil za nje poseben prostor odločen. Dekleta so tako sploh doma v hiši zaprta imeli, tedaj jih menda tudi v gledališče niso s_ seboj jemali. V komedije pa, ki so bile polne nespodobnih šema-r\j in šal, je težko kteri Atenčan dovolil svoji ženi hoditi.
Velika množica, ki se je v gledališči nabrala — prostora je bilo za 30.000 ljudi — je komaj pričakovala začetka igre, ko so nastopili igralci, človeške postave nenavadne velikosti. Dolgi v širokih gubah do pet spuščeni, pisani, visoko prepasani hiton z ozkimi rokavi, počez pa zelen talar ali plašč, ki je kraljevim osebam do tal segal, kraljice pa so ga še za seboj vlačile, na nogah škornje z zelo debelimi podplati (kothurni) in na glavi po orientalski šegi neko lasno štulo, vse to je visokost osebe znatno pomnožilo; da so pa drugi deli telesa bili primerne obširnosti in velikosti, so še rokave in prsa debelo podlagali in roke s pripravami rokavicami podaljšavali. K taki postavi ni bilo navadno človeško lice več v pravem razmerji; zato so imeli naobraznice z °stro načrtanimi tipičnimi obrazi za razne značaje, starosti in stanove in z odprtimi, tako rekoč govorečimi usti. Vsa ta oprava Je bila prav na to namerjena, občinstvu idealno vzvišenost tragičnega sveta, v kterem so ljudje vse drugačne vrste živeli, prav živo pred-°čiti. K tej čudoviti našemanosti privzemimo še to, da so imeli e tri moške igralce na razpolaganje, da so med nje morali^ vse moške in ženske naloge razdeliti, kar je le bilo mogoče, če so pralci svoj glas in svoje gibanje vedeli dobro spreminjati. Res
čuditi se moramo, da je pri vsem tem igra teh igralcev tako resnoben učinek imela pri grškem občinstvu. Pa bolje bodemo to razumeli, če prvič preudarimo, da so Grki od nekdaj pri vseh Diony-ških slovesnostih bili vajeni raznim šemarijam ; drugič moramo pomisliti, da predstave niso bile vzete iz vsakdanjega življenja, am-
Sak da so starim tragedijam bila predmet veličastna djanja in oso-e herojev iz starih mitičnih povesti, človeškega rodu, ki je bil ves drugačen, vse bolj velikansk, nekako v sredi med bogovi in navadnimi ljudmi; spomniti se moramo tudi, da so bili gledalci v velikem gledališči vendar bolj oddaljeni od odra, da je tedaj dalja nekoliko tega poravnala, kar bi preblizo gledano malo čudno videti bilo. rI ako nam je tedaj nekoliko laže sprevideti, kako da je poslušalstvo pazljivo in resnobno poslušalo besede teh nadčloveških, mogočno in počasno po odru so kretajočih postav.
Veliko živejša pa je bila radovednost in pričakovanje o korovern prihodu. Vsakemu pesniku namreč, čegar drame so bile od arhonta za predstavo sprejete, je bila odločena občina, ktere meščani so izvolili izmed sebe ,, korega", t. j. bogatina, ki je moral potrebno število pravih atenskih državljanov, ki so radi pripomogli k Dionysovi slavnosti, za kor zbrati, jih po korovodji in pesniku naučiti speve in jih navaditi primernega orhestienega gibanja in kretanja, jih dobro plačati in dobro gostiti in vrh tega jim pripraviti dragoceno z zlatom in drugim lepotičjem okinčano opravo. To je tedaj vselej veliko troskov prizadelo; ali dobro vede, da ima svojo in svoje občine čast rešiti, je storil korčg vse, da bi le tem sijajnejše se izkazal njegov kor. Ker so tedaj kakor pesniki tako tudi ko-regi in ž njimi njih občine med seboj se tekmali, lahko zapopade-mo, zakaj so bile vseh oči obrnene na petnajstem mož, ki so po prvem delu tragedije pod vodstvom svojega korovodje v zlatu se bliščč možko po stopnjicah stopali na svoj oder in v vrstah razstavljeni začeli svoje lirične speve, v kterih so kot idealni gledalci izrekali svoje innenjo in izrazovali svoja čutila o tem, kar se je na igralskem odru godilo; oni so tedaj predstavljali navadne ljudi nasproti onim velikanskim osebam, ki so se na odru kazale.
Tako je poslušalo občinstvo tri drame zaporedoma od istega pesnika. Atenčani so po svoji odgoji živ čut imeli za to, kar je lepo v besedi in v krctanji človeškega telesa; zato bo z napeto pazljivostjo gledali in poslušali in s ploskanjem in klicanjem pohvalo pa tudi za vsak majhen pogrešek grajo delili s sičanjem in žvižganjem. Prigodilo se je pa včasi tudi, da so igralce, ki so svoje naloge slabo igrali, ali pesnike slabih tragedij kar z odra in iz gledališča zapodili.
Po tretji tragediji je od istega pesnika še neka „ satyrska drama" na vrsto prišla; to je bila igra, ki je predstavljala čudovite prigodke iz mitičnih pripovedek o Dionysu, pozneje tudi o velikanih, pritlikavcih, duhovih in pošastih. Njen kor je bil po satyrsko opravljen in je spominjal na starejše čase, ko je tak kor še središče vse Dionyške slovesnosti bil.
IJo teh štirih predstavah (tetralogiji) so se menda krepčali za popoldansko predstavo, ki je bila zmerom kaka komedija. Bilo je Vsaj navadno popoldan občinstvo že precej navdušeno od Dionv-sovega daru. Tej navdušenosti primerno se je tudi vršila komedija; miru ni moglo veliko biti med občinstvom na pol že pijanim.
Atenčani sploh niso za komedije toliko marali, kolikor za tragedijo. Kot del l)ionysovega bogočastja so jo sprejeli veliko pozneje, ko tragedijo, blizo o začetku perzijanskih vojsk. Predpoldne se niso naveličali gledati zaporedoma tri tragedije, komedija jim je popoldne ena zadostovala. Tudi oprava ni bila tako dragocena in bliščobna kakor pri tragediji, šemarije so pa bile deloma nespodobne, tako da poštene žene menda niso mogle biti ttied gledalci. Šale so bile razposajene, nezmerne, dostikrat take, da niso spadale k igri, in so imele le namen hrum in smeh zbuditi, kakor n. pr. če so se lešniki in smokve med občinstvo meta-{*• Ob času najboljših komičnih pisateljev je imela sicer komedija debele šale in je brezobzirno napadala napačnosti in slabosti svojega časa, ne prizanašaje nobeni osebi, ali za salo in zabav-Ijivostjo je bila skrita ideja nravnosti in domoljubja. Pozneje se je komedija začela pečati zgoli z družbenim življenjem.
Peti in šesti dan Dionyških praznikov so se ponavljale dramatične predstave z izdelki drugih pesnikov v istem redu. Poslednji
dan so izrekli presojevalci svojo razsodbo. Že pred predstavami je atensko državno svetovalstvo izmed vseh atenskih državljanov veče število presojevalcev izvolilo, kakor jih je bilo potrebno. Njih imena so djali v ročko in jo zapečatili. Poslednji dan se je iz ročke izsrečkalo potrebno število presojevalcev, namreč za komedijo pet in za tragedijo menda tudi toliko mož. Ti so imeli razsoditi, ktcra izmed treh tetralogij (troje tragedij s satyrsko dra-Mo) in ktera izmed treh komedij je najboljša, in ktera zasluži drugo in ktera tretje mesto. Prvo mesto je bilo zelo častilno za Pesnika. Ovenčali so ga z vencem iz bršljma, ki se mu je vil okoli širokega, volnenega, posvečenega traka na glavi, in predstavili so ga zbranemu ljudstvu. Tudi drugo mesto je bilo še častno. Na tretje 'fiesto postavljenemu biti pa je bilo pesniku toliko kakor propasti. Več ko po troje tragedov in komedov se vsaj v starejšem času 111 poskušalo.
Pesnikove zmage je bil tudi njegov korčg deležen. Tudi on Je dobil bršljinov venec in pa še „tripus“ t j. trinožni kotliček, ki je bil potem slovesno posvečen in postavljen ob eni najlepših atenskih ulic, ki je držala k staremu limnajskemu svetišču Diony-sOVemu. Tam je bilo okoli tempeljnov iti po celi okolici vse polno takih tripodov, ki so bili po večem zelo umetno izdelani in olepšani ter so imeli stalo, na kterem je bil zaznamovan arhont dotič-nega leta, praznik, koreg in njegova občina, potem pesnik in včasi tudi prvi igralec. Ti napisi so bili v poznejih časih izdatni Viri Za zgodovino dramatične umetnosti.
Razun o velikih Dionysijah so bile še dramatične predstave o malih ali kmečkih, ki so se v decembru ali januarju po deželi praznovale, ko so mlado vino prvič začeli pokušavati. Pa tu so se večidel le stare, že v mestu igrane igre predstavljale. Malo pozneje, konec meseca januarja so se v mestu praznovali lenajski prazniki v zahvalo bogovom, posebno Dionysu za vinski dar. Zadnje tri dni so bile dx-amatične predstave, pa ni bilo ravno neobhodno potreba novih iger. O začetku pomladi so bile tridnevne „anthe-Bterije" (cvetni prazniki), ko se je zemlja začela pokrivati z mladimi cvetlicami in so kmetje o mnogih šalah in zabavljicah izčiščeno vino začeli voziti v mesto. O teli praznikih sicer ni bilo dramatičnih predstav, pa imeli so nekake poskušnje za vdlike Dionysije, o kterih so se morale zmerom nove drame predstavljati.
Doneski k zgodovini
samostana Velesovskega (Miclielstetten)
Nabral Janez Parapat.
Leta 1154 že nahajamo v listinah čudno ime Miclielstetten za Velesovo. Imenujejo se Gerloh, Meinhalm in Albert iz Michel-stetten ali Velesovega.
Pred 11. dec. 1. 1238. utemelje gospodje s Kamna — Stein pozneje Frauenstein nad samostanom Velesovskim — Gerloli, njegova brata Verijand, župnik Mengiški, in Valter in vsa družina Gerlohova dominikansk samostan za ženske pri cerkvi sv. Marjete
—	sedaj podružnici farne cerkve — v Velesovem.
Izv. list v državnem arhivu. Imenik na Dunaj odpeljanih listin napravil Sensel z imenom Repertorium Steiermark 6. p. 22. Nr. 18 tega imenika.
III. Idus Dec. (11. dec.) 1. 1238. v Velesovem.
Oglejski očak Bertold potrdi to ustanovo v svojem in v imenu Neže, avstrijske vojvodinje, in Otona brata njenega, vojvode me-ranskega, vnukov svojih.
Rep. St. p. 22. štev. 19.
K tej ustanovi je vmnogo pripomogel gornjegraški opat Albert dodavši 14 fevdov v Čenčurji, za njim očak Bertold sam, ki je samostanu poklonil Cerkev sv. Jurja s tem pogojem, da očaki postavljajo duhovnike in odločujejo njih dohodke. Poleg tega so da rovali naslednji: Rihca udova in sin njen Verijand 4 fevde v Tupaličah; sestra Marjeta, menda Verneška, 5 fevdov; Henrik imenovan Orne (Niger) iz Velesovega dva fevda na Olševku, enega na Lužah; Henrik, zvan Liste, enega v Češnjevku etc. Primeri tudi spis Varlov v Danici 1871 št. 3 in dalje
1239. meseca sept. na Kamnu.
Oglejski očak Bertold pritrdi in potrdi menjitev nekterih ievdov med cerkvijo sv. Marije v Cerkljah in kapeio sv. Tomaža v Velesovem.
Rep. p. 22. Nr. 21.
1239. na Kamnu.
Bertold, očak oglejski, pozivlje kristjane, naj darujejo novemu samostanu, in obeta odpustikov vsem dobrotnikom.
Kep. p. 22. Nr. 20.
1240. 31. januarja na Kamnu.
Bertold. očak oglejski, dodeli vsem župnikom na Kranjskem pravico, vse nadlegovalce samostana Velesovskega po trikratnem opominovanji s cerkvenimi kaznimi kaznovati.
Rep. p. 80. Nr. 1.
1241. dn6 6. avg.
Bertold, očak oglejski, potrdi darilo 1000 mark samostanu Velesovskemu.
Rep. p. 23. Nr. 26.
1247. III. nonas Nov. v Svibnem.
Gerloh s Kamna, miles et ministrialis, slavne gospč Neže, vdove avstrijskega vojvode Friderika II., hčere meranskega voj-vode, daruje nekaj fevdov samostanu Veles.
Rep. p. 24. Nr. 35.
1248. Veliki četrtek v Svibenskem gradu.
Neža, hči meranskega vojvode Otona in vdova avst. vojvode Friderika, potrdi darilo, ki ga je Konrad iz Cerkelj poklonil samostanu Velesovskemu, namreč tri zemljišča v Cerkljah.
Rep. p. 24. Nr. 36. Ponatisnjeno v Hormay. Taschb. 1812.
1248.
Henrik Ostrovrhar izroči samostanu sv. Marije v Veles, vso Pravico fevda, kjer sedi prosti Martin na Olševku, v vračilo škode, ki so jo njegovi storili samostanu.
Rep. p. 24. Nr. 37.
1252.
Verijand vicedominus oglejskega očaka, (morebiti poprejšnji župnik Mengiški?) dodeli samostanu za obletnico za se in sorodnike dve zemljišči v „Sydingdorf.“ (Žiganjavas?)
Rep. p. 24. Nr. 41.
1254. VI. idib. Maii Neapoli.
Aleksander IV. papež sprejme Velesovo v varstvo svoje.
Rep. p. 25. Nr. 48.
1257.	Viterbum meseca maj. v četrtem letu vladanja.
Papež Aleksander IV. podeli samostanski cerkvi v Veles, za Dektere praznike odpustike 40 dni.
Izvir, v arhivu Velesovskem s svinčenim pečatom.
AL E
Av. XANDER v bisrnem vencu.
Rev. Glavi sv. Pavla z dolgo brado in sv. Petra s polno brado Zgoraj napis: SPA SPE.
1258.	na Kamnu.
„Agnes, palatina Burgundiac ct dux Carniolae“ voli v dušni prid samostanu Velesovskemu več zemljišč pri Peših, „Chestenberch et in Ternovich.“
Rep. p. 26. Nr. 17.
1260. in castro Gorzka.
Henrik Ostrovrhar pokloni s privoljenjem soproge svoje za svoi dušni blagor samostanu Vel. podložnika svojega Ulrika.
Rep. p. 27. Nr. 22.
1271. dn6 27. okt. v Loki.
Nemškega reda komendator spoznd pred Ulrikom pl. Diirren-holz, deželnim glavarjem Koroškim, Kranjskim in slovenske strani, da mu je gospd Marjeta, magistra sive Privri.ssa, in ves konvent vallis a. Marie v Veleso vem vrnila 50 mark oglejskih denarjev dolga.
Font. rer. Aust. 11. prvi del st. 128.
1277. nekoliko dni po sv. Jurju na Kamnu.
Peregrin, nadduhovnik Kranjski in slov. strani, Valter Vngar, Gerlohus de Stein, Sifridus de Minchendorfe, Heinrich Phingst, Ilerbordus, Andreas, Wolflinus, Wffo in drugi, vsi mestjani Kamniški dovolč prednici Marjeti samostana Vel. Verijanta ordinis praedicatorum, zavoljo njegovih zaslug kot soustanovitelja imenovanega samostana, pokopati v Velesovski cerkvi sv. Marije. V prihodnje ostane pravica do pokopališč pri nunah.
Izvirno na koži pisano pismo v arhivu farne cerkve Velesovske.
Izmed peterih pečatov sta dva ohranjena. Pervi pečat z belim voskom in napisom: S WALTHERl VNGARI* v sredi štironožna žival s perutnicami (krilati lev). Drugi je okrogel kakor prvi in tudi iz belega voska. Napis: S GERLOOHI DE STAIN. V trivo glatem škitu tič z razpetimi perutami.
1283. dnč 4. avg. v Ljubljani.
Majnard, grof Tirolski in Goriški in zavetnik cerkve oglejske, tridentinske in briksenske, potrjuje vse pravice, dane samostanu Veleso v.
Rep. p. 41. Nr. 37.
1297. meseca majnika v Velesovem.
Ulrik, župnik Šenčurski, voli Materi Božji v dolu v Velesovem zemljo v Šenčurji.
Rep. p. 44. Nr. 24.
1301. dom. „Laetare“ v Velesovem.
„Henricus de Gurenz" daruje samostanu Vel. svojega podložnega človeka Jurja v Olševku (Olsvvik).
Rep. p. 71. Nr. 3.
1302. dnč 11. oktobra.
Brata Ditmar in Ulrik z Greifenfelsa prodasta z dovoljenjem svojih stricev Konrada iz Grednika in Bertolda „de Zeburch“ samostanu Vel. dve zemljišči na polji, »in Velde prope Zirchlach."
Rep. p. 71. Nr. 8.
1304. dne 22. jan. v Velesovem.
Ditmar z Greifenfels-a in Henrik, njegov sin, prodasta gospodu Ulriku, župniku Cenčurškemu, zemljo ondi.
Rep. p. 72. Nr. 22.
1313. na pepelnično sredo v Velesovem.
Miklav s Kamna proda samostanu Vel. zemljišče v Vogljah
—	Vinklern — v Senčurski župniji.
Rep. p. 79. Nr. 39.
1313. dan pred sv. Matevžem, 20. sept. v Ljubljani.
Henrik, bivši kralj češki in poljski vojvoda Koroški in grof |irolski in Goriški, ustanovi v samostanu Vel. obletnico po predragi svoji soprogi Ani.
Rep', p. 79. Nr. 37.
1317. v petek po sv. Jerneju v Kamniku (ali na Kamnu?)
Isti vojvoda potrdi samostanu Vel. pravice, ki mu jih je dal ujegov oče Majnard, zlasti oproščenje vvoznine in izvoznine in Mostnine po svojih deželah.
Mitth. des hist. Ver. f. K. 1854. st. 79. Prepis listine v semenski knjižnici Ljubljanski.
1321. sv. Tomaža dan.
Rapot „Schrawass“ proda samostanu Vel. štiri zemlje v Šen-Sursld vasi.
Rep. p. 82. Nr. 26.
1324. dne 29. junija.
Henrik Kolijencer, Perhtoldov sin, prodi samostanu Vel. Zemljo v Walsdorf — (Lahovče v Cerkljanski župniji?)
Rep. p. 83. Nr. 37.
1327. sv. Matije dan.
Ileinzel, Perhtoldov iz Verneka sin, proda samostanu Vel. zemljo v vasi ,,Nassen.“
Rep. p. 85. Nr. 50.
1329. na sv. Vida večer, 14. junija.
Perhtold iz Gradnika proda z dovoljenjem svoje žene Jere in bratov Rainprehta in Henrika samostanu Vel. pet zemljišč v Senjurji, Vodicah „Sweinas“ na Dobrovi, in Lesničniku.
Rep. p. 86. Nr. 11.
1330. na sv. Urbana dan. 25. maja.
Diemut, gospoda Miklavža s Kamna vdova, proda samostanu ''el. svoj dvor v Češnjevku župnije Cerkljanske.
Rep. p. 86. Nr. 14.
1330. sv. Kancijana dan.
Prednica M. in ves konvent Vel. prodasta Ani „de Wanchsal“ zemljiške v Češnjevku.
Rep. p. 86. Nr. 15.
Friderik s Kolovca — Gerlochstain — in Katarina, njegova ž®na prodasta samostanu Vel. zemljo v Lukovici — Lukwitz. —
Rep. p. 87. Nr. 16.
1333. na sv. Primoža dan, 9. junija.
Ditmar z Greifenfelsa izroči samostanu Vel. zemljišče na 01-ševku k večni luči pri oltarji sv. Mihel ja.
Rep. p. 88., Nr. 30.
1335. sv. Šimna in Jude dan, 28. okt.
Ulrik s Hertenberga in soproga njegova Sofija poklonita samostanu Vel. zemljo v „Ozozter“ (Sostro?)
Rep. p. 88. Nr. 38.
1337. na sv. Primoža in Felicijana, dan 9. jun.
Valter Mokronoški in njegova soproga Klepeta prepustita z dovoljenjem samostana Vel. tamošno fevdno zemljo sestrični prvega, Katarini Ortleba na Olševku hčeri, in njenemu možu Primožu, Petra s Cešnjevka sinu.
Rep. p. ‘89. Nr. 49.
1338. dn6 22. avg.
Vojvoda avstrijski Albreht II. potrdi samostanu Vel. podeljene pravice, vajdstvo pridrživši sebi.
Prepis v kranjskem muzeju, ponatisnjen v Mitth. d. h. V-f. K. 1. 1854. st. 76-78.
1339. dne 4. sept. apud civitatem Austriae.
Frater Konrad pridigarskega reda provincijal spodnje Lombardije izreče prednico Nežo in vse sestre samostana Vel. deležne njegovega reda molitev, postov in dobrih del.
Izvirno pismo z lepim podolgastim redovnim pečatom v arhivu farne cerkve Vel.
1340. na „dobrega“ sv. Urha dan 4. julija.
Gal z Gallenberga in soproga njegova Ana prodasta samo stanu Vel. dve zemlji v „Podgancz'' (Poganice?)
Rep. p. 91. Nr. 22.
1342. sv. Urbana dan 25. maj.
Lenart „Czaepel von Guotenbcrg" (menda pri Radolici) „Pendit“ njegova mati in Wylberchk (Valburga?) njegova žena prodajo samostanu Vel. zemljo v Hotdmažah, šenčurske fare.
Rep. p. 93. Nr. 40.
1344. dan po sv. Luciji, 14. dec.
Alheit Hertenberška, prednica in ves konvent Vel. prod d „Diemout“ iz Zaspega in „fleylein“ s Kellerberga zemljo v Vogljah.
Rep. p. 93. Nr. 44.
1346. dn6 15. junija.
Ditmar iz Gurnic in Katarina, njegova žena, prodasta samostanu Vel. gozd pri Olševku pod Šteta no goro.
Rep. p. 94. Nr. 4.
1347. na sv. Urha dan, 4. julija.
,,Jackel dcr Pewtel“ prodd prednici Isald-i Ostrovrha-jevi in konventu samostana Vel. mlin in pašnik pri Vel.
Rep. p. 95. Nr. 15.
1348. sv. Osvalda dne 6. avg.
Nikola in Gerloh, gospoda Miklavža s Kamna sinova, prodajta prednici Vel. samostana Izaldi z Ostrovrha zemljo ležečo „zu den gulden veld'1 na Zlatempolji.
Rep. p. 9G. Nr. 26.
1349. v nedeljo po Duhovem.
„Albrecht der Melz von Auerspach“ in soproga njegova Dem ut prodasta „duhovni gospej Neži“ v Vel., hčeri svoji, zemljišče v Šmarji.
Rep. p. 97. Nr. 32.
1349. v nedeljo pred Božičem.
Gerloh, graški grol na Kamnu, proda prednici Vel. gospej Katarini, grofinji Ortenburški, dve zemlji v Voklem.
Rep. p. 97. Nr. 3o.
1351. v soboto po sv. Jakopu.
Župnik Henrik v Cerkljah voli samostanu Vel. zemljo v Spodnjem Zalogu.
Rep. p. 98. Nr. 46.
1352. o osmini sv. Janeza Krstnika.
„Nikel der Dyenzl“ in žena njegova Lucija prodasta poštenemu podložniku (knecht) „Wolflan“ pri samostanu Vel. zemljo v Repnjah.
Rep. p. 99. Nr. 4.
1353. dnd 4. januarja v Ogleju.
Nikolaj, očak, utelesi ali inkorporira ženskemu samostanu Vel. župnijo sv. Marije v Cerkljah.
Kep. p. 99. Nr. 9.
Valvazor in za njim Catalogus Cleri Labacensis 1872. st. 128. trdita, da je očak Bertold že 1238. Cerklje daroval nunam, kar je pa menda pomota, ker nobeno pismo ne opravičuje tega mnenja.
1353. o večernicah sv. Jur ja, 23. aprila.
Ditmar iz Gurenc in žena njegova Katra prodasta samostanu Vel. zemljo v vasi Senčurski pred Kranjem.
Rep. p. 100. Nr. 15.
1353. o večernicah sv. Martina, 10. nov.
Marjeta, vdova „Haensleins von Hoffstetten" proda vredniku *di oskrbniku Vel. Ernestu zemljo v vasi Loki.
Rep. p. 100. Nr. 14.
1355. na sv. Frančiška dan.
Erhard s Kamna, Gerloh Stuppelov sin, izroči svoji teti Katarini, prednici Vel. svojega podložnika Martina ,,Fortazz a“ v last.
Rep. p. 101. Nr. 20.
1356. na veliko saboto.
„Mickel der Chaerner" zastavi Jeri Stermolski, duhovni sestri v Vel. svoje zemljišče v vasi Lok za posojenih deset mark oglejskih vinarjev.
Rep. p. 101. Nr. 29.
1357.	sv. Lucije dan, 13. dec.
Nikolaj s Kamna proda svoji ljubi teti Neži iz Slovenskega graca, Ortolfa iz Sl. gracaličeri, duhovni sestri v Vel. zemljo v ČeŠnjevku.
Rep. p. 101. Nr. 34.
1359. v torek pred sv. Simnom in Judo.
Alheit iz Gorj&n, prednica samostana Vel., proda Martinu iz Kranja pol desetine svojega dvora pri Sv. Marjeti.
Rep. p. 103. Nr. 48.
1359. v soboto po sv. Pangraoiju.
Ista prednica spričujfc, da neka zemlja v Čenčurji ni njen fevd, ampak lastnina Martina	iz Kranja	— von Ohranili.
Rep. p. 103. Nr. 49.
1360. dne 21. aprila.
Alheid prednica	in ves	konvent	Vel. predstavlja
očaku Ludoviku svojega kaplana	M c i n h	a r d a v	župnika
Cerkljanskega.
Rep. p. 104. Nr. 14.
1360. v soboto pred Božičem v Velesovem.
, „Niclau der Reiter“ proda samostanu Vel. zemljo v Voklem „zu IIulweri.“
Rep. p. 104. Nr. 13.
1361. v pondelek pred Duhovim.
Nikel s Kolovca proda prednici Vel. Katarini, grofinji Ortenburški, in vsemu samostanu dve zemlji v spodnjem Zalogu — v Cerkljanski župniji.
Rep. p. 105. Nr. 16.
1361. poslednjega aprila.
Ludovik, očak oglejski, potrdi Viljelrna Strmolskega v župnika cerkve Senčurske, h kteri ga mu je priporočal samostan Vel.
Rep. p. 105: Nr. 18.
1361. dn6 22. julija.
Katarina s Kamna, prednica samostana Vel., prodd zemljo v prid in za večno luč v cerkvi sv. Marjete.
Rep. p. 105. Nr. 21.
1363. v četrtek po sv. .J ur ji.
„Nickel der Chaerner" prodd svoji teti, Meylein von Chellerberch zemljo v vasi Loki.
Rep. p. 106. Nr. 38.
1363. v večernicah sv. Vida. 14. junija.
„Heinczel yon Lindeck" in Kuniguuda, njegova žena prodan ta gospej y 1 e i n von Chellerberch" prednici v V e 1., dve zemlji v Loki in Mengišu.
Rep. p. 106. Nr. 37.
1363.	o Krstniku 24. jun.
,,Herman der Zacler“ prodsi Hainzleiuu Lindekerju dve zemlji v Loki in Mengišu.
Ren. p. 106. Nr. 40.
1364.	na sv. Jedrti dan, 17. marcija.
Neža, Frica Strmolskega udova, prepusti svojemu sinu Maj-nardu, župniku Cerkljanskemu, tri zemlje v Repnjah in Vodicah, ki so bile njena jutrna.
Rep. p. 107. Nr. 47.
1366. dn6 28. okt.
„Stephcl von Grozter(l	izroči	svojo zemljo v Scnčurji	A1-
«ajdi Gori jan s ki, prednici v sam. Vel.
Rep. p. i08. Nr. 12.
1368. v nedeljo Laetare.
„Thomas der Subanecz", (Zupanec,) mestjan Ljubljanski, njegova žena Jera in Lenart, brat njegov, prodajo samostanu Vel. zem 'j išče v Voklem.
Rep. p. 109. Nr. 21.
1369. na sv. Benedikta dan 21. marcija.
„Ludel der Iger" proda	gospej	Katarini s Kamna,	prednici sam. Vel. zemljišče na	Lužah	v Sencurski fari.
Rep. p. 110. Nr. 33.
1371. Ind. Vlili.
Markard, očak oglejski, dovoli Ani Stretvik, prednici lr> nunam samostana Vel., da jih smejo dominikanci družbe Civi-dalske obhajati.
Rep. p. 112. Nr. 7.
1371. vtorek pred sv. Dionizijem.
Erhart, der Struppel", sodnik na Kamnu (ali v Kamniku ?) izroči nunam v VeleBovem za svoj in svojih dušni blagor zemljo v >,Nasse.“
Rep. p. 112. Nr. 8.
1372. v petek po sv. Mihelju.
Ana pl. Stretvik, prednica in ves samostan Vel., prodi zemljo, na „kranzki brdi“ pri Glogovici poštenemu in posebnemu prijatlu „Ybanus“ (Ivan) iz Ribnika za 13 gold.
Izv. pismo v turjaškem arhivu priobčil Elze Mitth. d. h. V. f. K. 1861 st. 59.
1372. decitna die decemb.
Henrik, kranjski in slov. strani nadduhovnik in župnik Ra-dolški, potrjuje prejem papeških davkov od samostana Vel., (Leta ^378. ste bili dve marki.)
Rep. p. 112. Nr. 7.
1373. o večernicah sv. Marjete.
Elizabeta iz Vel., vdova ,,Nikleins des Chronschrots" proda duh. gospej „chunlein“ (?) Apholter v Vel. svojo zemljo v zgornjem Zalogu.
Rep. p. 113. Nr. 13.
1381.	dne 28. okt.
Ana pl. Stretvik, prednica v Vel., prejme od Ane, gro
finje Ortenburške in vdove Krupške, kot ustanovo večne obletnice za njo in devico Jedert Mossinin (Možina) devet zemljišč v „Sin-dorf“ (morebiti Sigersdorf, Ziganjavas, kjer so imeli Ortenburški posestva?) ki so bila jutrna grofinje.
Dr. Go tli. v Mittli. f. Steierm. VI. st. 263.
Ali je bila Ana, ki je bila tudi Radolški cerkvi vrla dobrot nica, tudi nuna v Vel. samostanu, kakor piše Valv. XI st. 322., iz tega ni jasno.
1382. o sv. Jerneji.
Katarina pl. Apec, prednica Vel. samostana, potrjuje, da je sestra Katarina Ortenburška večno oblctnico z 10 duh. za se in starše ustanovila in v ta namen darovala 8 zemljišč. V izvršiteljico te ustanove izvoli prednica sestro Rotijo Galensteinsko na žive dni.
Dr. Goth v Mitth. f. Steierm. VI. st. 265, jako pohabljeuo tudi dr. Ig. Tomaschek v korošk. arh. 1862. st. 90.
Tu imenovana sestra Katarina Ortenburška je bila ena še-sterih hčer Albrechta II. t 1335. in Helene Ortenburške. Leta 1361. je bila Katarina tudi prednica.
1383. dne 13. dec.
Katarina pl. Apec, prednica samostana Vel. prejme od grofa Friderika Ortenburškega 10 mark beneških šillingov za ob letnico, ki jo je njegova mati Ana ustanovila za svoj dušni blagor.
Dr. Goth v Mitth. f. St. VI. st. 268.
1384. na sv. Jerneja dan. ^
Jakob s Strmola, župnik Šmarski, kanonik Tridentinski in Briksenski, ustanovi s privoljenjem svojih bratov Kolo in Herianz k oltarju sv. .Janeza v samostanski cerkvi Vel, večno mašo in d& za večnega kaplana 28 zemljišč: 2 na Kriški gori — Kreuzberg
—	eno v „Walchsdorf“ dve v Poseniku, eno v „Imovitz“, dve v Olsevku — Olsevvitz an der Katsch; volijo naj ga^njegovi dediči s prednico vred. Ta naj kaplanu daje na leto po 10 mark, ostalo naj se deli nunam, ki naj vsake kvatre pojo večernice in k mrtvi maši. Za hrano in vino prejme samostan 125 mark. Tudi hoče v kapeli sv. Janeza zidati rako in sploh ozalsati jo.
Izvirno nemško pismo v arhivu farne cerkve Vel.
1384.	sv. Jerneja dan.
Ista prednica in ves samostan Vel. sprejme to ustanovo Vi-dimus tega pisma je od srede pred sv. Matevžem 1. 1505. od Mihe Sterleker-ja, dekana novomeškega kapitelna.
V	arhivu župne cerkve Vel.,
1391.
Elizabeta s Kolovca — Gerlachstein — prednica v Velesov. Val.
1396.	meseca, oktobra.
Papež Bonifacij IX. dodeli kapeli sv. Štefana v Marijini cerkvi v Vel. več odpustikov.
Lepo pisano pismo s tistim Rev , kakor od 1. 1257. v arhivu farne cerkve Vel.
1396- v sredo pred sv. Martinom v Loki.
Vojvoda Viljelm poterdi samostanu Vel. vse pravice, ki jih je podelil očak Beitold in odobril vojvoda Albrecht, zlasti pa pravice do cerkve Čenčurske in Cerkljanske, ki sla jih dala rimski prestol m očak oglejski samostanu ,,zu ihrem Tisch“. To se n&znani pl. grofu Hermann Celjskemu, glavarju Kranjskemu.
Vidimus t“ga pisma podpisali so Martin škof Podenski, Kaspar Mele, dež. oskrbnik in Friderik Harder, vicedom Kranjski v soboto pred sv. Jurjem 1. 1456. V arhivu farne cerkve Vel
1397. dne 16. feb. v Velesovem.
Burkard „sacre pagine professor" vesoljni vikarij oglejski, dodeli odpustek 40 dni vsem, ki molijo ra praznikih v kapeli sv. Stefana v Vel.
Izvirno pismo, na koži pisano, s podolgastim pečatom v arhivu Vel. župne cerkve.
1398. na sv. Andreja dan, 30. nov.
Janez in Fric, brata pl. Nanhoffer spoznata za se in potomce, da je Janez, sedeč v Srednji vasi na posestvu ,,Bettlein der Snepergerin“, stopil v oblast samostana Vel. in da uni sorodniki odslej do njega in dedičev njegovih nimajo nobenih pravic niti terjatev.
Pečatila: Henrik „der Tribernepnik" mestjan Kranjski, in ■h ric Nanhofer, ker Janez ni imel pečata.
Izvirna listina brez pečatov v arhiv Vel. farne cerkve.
1400. dnč 24. nov. in castro Lak.
Na prošnjo J e<1 rti, prednice Vel., dal je frižinski škof Berhtold napraviti prepis ali transumpt ustanovnega pisma Vel. samostana.
Priče: prečastiti Magnus Smyek, decretorum doetor, kanonik friž. in protonator, Martin de Nazzenfuz, rektor cerkve St. Marije v Cerkljah in presbiter Vaclav Spemberg; potem Albert Kozjek Jurij iz Hannava Gotard Chreyg, milites; Osterman de Stav n, vicedom Kranjski in Janez, sodnik Loški.
Pisar iz notar • Friderik de Greiffenberg, juvavski klerik.
Izvirno pismo v arhivu farne cerkve Vel. zanimivo, ker vsta lovnega lista v izviru pogrešamo.
1409. v petek po sv. Avguštinu na Dunaju.
Vojvoda Leopold potrdi samostanu Vel. pravice, ki mu jih je dal očak Bertold, potrdila pa Albrecht in Viljem. Pismo do Jakopa pl. Stubenberga, dež. glavarja Kranjskega.
Vidimus kakor od leta 1396.
1414. v petek pred nedeljo ocnli v Ljubljani.
Vojvoda Ernest potrdi samostanu Vel. iste pravico in ukaže dež. glavarju Ulriku Šenku Ostrviškemu varovati in braniti jih.
Vidimus, kakor poprej.
1414. dnč 8. okt. v Fiorenci.
Frater Lenart Florentinski in magister ordinis praedicatorum Oznani Marjeti L o b e n s t e i n e r c i prednici in vsemu
samostanu Ve]., da so postale deležne molitve posta itd. pridigarskega reda.
Izvirno pismo v arhivu Vel. farne cerkve.
1419. v petek po Duhovem v Velesom
Brat Jernej Kacia, magister pridigarskega reda, vesoljni vi-karij oglejski in škof v Piacenci, podeli vsem, ki o praznikih molijo v kapeli sv. Štefana v Vel. odpustek 40 dni.
Izv. pismo v arh. Vel.
1436. v petek po sv. Filipu in Jakopu na Bistri.
Prednik Andrej in ves konvent Bisterski se združijo v molitvah in dobrih delih z nunami v Velesovem, ki so te le: Alhait Sneperger, prednica; Klara, podprednica; sestre: Katarina Posenik, Uršula Vajst, Ana Paradajser, Uršula Reyman, Katarina Ferveker, Sofija Pira, Kristina Rosenberger, Rotija Sawer, Klara Paradeyser, Ana Gal, Marjeta Sawer, Marjeta Geltar, Rotija Stramler, Katarina Ralienc, Magd alena Hain, Rotija Awer, Eilzabeta Blesl, Lena Grimschitz, Magdalena Paradeyser, Marjeta Hamerler.
Izvirno nemško pisano pismo v arhivu Vel.
1444. v sredo po sv. Pavlovem spreobrnjenji v Ljubljani.
Cesar Friderik IV potrdi samostanu Vel. vse pravice in svoboščine. Kdor sc pregreši zoper te pravice, plača globe 100 mark zlata, pol v vladno blagajnico, polovico prednici in vsemu kon ventu Vel.
Vidimus, kakor od lota 1396. Rep. p. 283. Nr. 4-6.
1445. dn6 30. nov.
Elizabeta, udova Erhart-a Kolijencer-a, zastavi ključarjem sv. Lenarta nad Vol. zemljo v „Kallebrat“ (Kolovrat?).
Rep. p. 284. Nr. 8.
1446.
O	priliki možitve Katarine, sestre Friderika IV., s padvanskim mejnim grofom Karlom, dal je samostan Vel. prvi z balo 100 gld., za bogatim Zatiškim največ, znamenje, da je bil samostan bogat.
J. Chmel: Materialien zur ost. Gesch. I. st. 69.
1446. dn<5 17. avg. v Velesovem.
Ana Paradeiser, prednica Vel. vsled svoje pravice kot patrona predstavlja vesoljnemu vikanju v duhovnih zadevah oglejskega očaka, Heidlinu Kupler za ravnatelja cerkvi Crkljanski gosp. Janeza „Grysan de Lobaw, prebyterum Misnenpis dioecesis“, ki je bil kaplan v samostanu Vel.
Rep. p. 284, Nr. 16.
1447. v četertek pred sv. Jurjem.
.lanez s Strmola proda prednici Vel. Ani P ar a de is er zemljo v Strahinju (Strachem).
Rep. p. 285. Nr. 22.
1454. dne 20. julija v cerkvi sv. Marije v Velesovem.
Vesoljni vikarij oglejskega očaka Ludovika škof Fortunat dodeli cerkvi sv. Marije v Vrlesovem za nektere praznike odpustike.
Izv. pismo a podolgastim pečatom v arhivu farne cerkve Veleskovske.,
1458. o sv. Milielju — 29. sept.
Ana Paradeiser, prednica in ves konvcnt Vel. zamenja zemljišče na Klancu — zu Klanca — za drugo v Crkljah ležeče, tridentinskega kanonika in župnika Kranjskega Gasparja Spauer-ja lastnino.
Izvirno na koži pisano pismo v zgodovinskem društvu K.
1478. dnč 29. januarja v Gracu.
Cesar Friderik IV. zapove oskrbniku v Kamniku, Valentinu Lamberger-u, samostanu Vel. pravic ne kratiti, ampak ravnati se po cesarjevih določilih.
J. Chmel. Arch. III. st. 153.
1480.
Suzana Grimšič prednica v Vel.
Valv.
1482. dne 25. junija v Vidmu.
Vesoljni gubernator oglejski Peter naroči nadduhovnilut Savinskemu Baltazarju, podpirati prednico samostana Studeniškega, da prejme iz samostana Vel. dve nuni „ad dandum et exhibendum praefate domine priorisse fontis gratiae duas ex monialibus et consororibus suis, de q u i b u s e a m s a t i s b o n u m n u m e r u m et super indigentiam sui monasterii habere accepimus.“
Protocoll X. f. 481. v nadškofijski knjižnici Videmski.
1485. dne 28. marcija v Ogleju.
Butius de Palmulis, vesoljni vikarij oglejski, zapove gosp. presbiteru Jur ju Nun er-u, kaplanu v Vel. na prošnjo Henrika Hecher a iz Kranja v 9 dndh dolgove poplačati.
Prot.	XI.	fol.	157. _
1485.	dne	30.	marcija v	Vidmu.
Butius ukaže Gregoriju, župniku „in Franch" na tožbo Ruperta „ A u s e n i c h“ kapelana v Velesovem, v devet dneh priti pred sodbo v Videm.
Prot.	XI.	fol.	159.
1485.	dnč	16.	aprila	v	Vidmu.
Butius podeli Kancijanu, Crkljanskemu župniku, pravico iz pastirstva izpraševati duhovnika, ki ga samostan Vel. vsako leto voli v začasnega kapelana k cerkvi sv. Marjete v Vel.
Prot. XI. fol. 162.
1485. dne 7. sept. v Brežah.
Henrik Redelspek „Frisacensis Ordinis praedicatornm Prior Magister" in vesoljni vikarij naznanja samostanu Vel., da je deležen postal dobrih del, molitve itd. njegove družbe.
Latinski izvir v arhivu Vel. farne cerkve.
1492. dnč 20. novembra v Ljubljani „in loco nostro st. Mariae“.
Stefanus de Iglavia vesoljni vikarij serafinske družbe na Avstrijskem sporoči gospej Barbari Mindorfer, prednici in
vsemu samostanu Vel., da so sprejete v molitve scrafinskega reda.
Izv. pismo s podolgastim lepim pečatom s sv. Frančiškom v arhivu farne cerkve Vel.
1494. dne 3. junija.
Peter ves. vik. dovoli samostanu Vel., da sme začasnega vika-rija „ad nutum amovibilem“ pri farni cerkvi sv. Marjete „mense capitulari incorporate“ Kranjski nadduhovnik potrjevati.
Prot. visit. 1488. fol. 41.
1518. dnč 24. aprila v Velesovem.
Elizabeta Mayhawerin (iz Podgrada), duhovna go spi v Vel. proda nektere desetine kapitelnu Novomeškemu.
Izvir v arhivu kapitelskem Novomeškem. Mitth. d. h. V. f. K. 1865. st. 7(3.
1523. dne 16. sept. v Velesovem.
Daniel de Rubeis, episcopus Caprulanus in vesoljni vikarij očaka Grimani, je v cerkvi St. Maria v Vel. blagoslovil oltar sv. Ane, sv. Koka in 14 pomočnikov, vložil vanj koščice sv. Lorenca, Donata, sv. Afre in njenih tovaršič in podelil mu za nektere praznike odpustike.
Izv. pismo v Vel. farnem arhivu.
1533. dne 28. mareija v Boču.
Kralj Ferdinand potrdi grad ,,Frauenstein“, ki ga je prednica Vel. Julijana z Peč — von Petschach — nad samostanom s kapelico vred na novo sezidala v obrambo proti turškim upadom, in mu dodeli vse pravice in svoboščine, kakoršne vživajo drugi gradovi in njih plemeniti posestniki po kneževini Kranjski.
Staatsarchiv Index b, Steierui. st. 516. Nr. 13.
1543.
Neža pl. Lichtenberg prednica v Vel. po Val v.
1546.
Neža pl. Lichtenberg prednica v Vel. po listini hranjeni v muzeju K.
1580. dne 8. maja.
Marjeta prednica Vel. samostana.
Po listini hranjeni v zgod. društvu Kranjskem.
1620. dne 27. oktobra.
Sikst Carcanus Eps. Germauiccnsis je pregledoval Kranjsko, prišel ta dan iz Smlednika in Vodic v Velesovo in odrinil naslednji dan v Kranj.
Krenovi koledarji. Mitth. d. h. V. f. K. 1862. st. 101.
1627.
Mlada Marjetica, sorodnica škofa Krena je bila v samostanu sv. Dominika v Vel.
Krenovi koledarji. Mitth. d. h. V. f. K. 186:?. st. 108.
1642. dnč 4. julija v Velesovem.
Dolžno pismo Martina Haumon iz Stražiš do Petra Zormana
v Cerkljah podpisali prednici Vel.: Rozina in Ana Katarina pl. P e tenek. (Tedaj dve prednici ol> enem!)
Izv. pis. v zgod. društvu K.
1644.
Rozina Kral prednica Vel.
Valvazor.
1645.
Agata Oberek prednica Vel.
V	alvazor.
1650. dne 27. junija v Rimu.
Papež Inocencij X. dodeli odpustek nunam Vel., če vsako soboto pri binarnem oltarji lavretanske litanije molijo ali pojo. Izvir v farnem arh. Vel.
1655. dnč 27. okt.
Prednica Vel., Rozina „Obereggerin“ podpise neko pismo. Izv. v zgod. društvu K.
1662.
Katarina Kreitsch — Kreč?— prednica Vel. samostana. Izv. v muzeju K.
1672. dne 10. februarja v Rimu.
Papež Klement X. podeli cerkvi oznanjenja Matere Božje sv. Dominika reda „oppidi Mihelstetten“ priviligirani oltar z odpustiki za umrle nune, ako se v pondelek bere sv. maša za nje.
Izv. v farnem arh. Vel.
1687.
Ana Katarina pl. Peltern prednica sam. Vel.
Izv. v arhivu stolne cerkve Ljubljanske.
1692. dnč 25. aprila v Velesovem.
Ženitovansko pogodbo Marke Mlakarja in Marije Amersa — Otnrze — podpisala prednica Joana Suzana Parade is er, ktero Valv. imenuje že 1. 1687.
Izv. v zgod. društvu K.
169J3. dne 8. feb.
Pogodbo Marke Kobilšeka in brata njegovega Mihe, duh. Pomočnika v Zagorji zaradi dedšine podpisala prednica Vel. Marta Bal lin — Bal. —
Izv. v zgod. društvu K.
1722. dne 27. okt. v Vidmu.
Dionizij Delfin, oglejski očak, potrdi izvoljeno Marijo An-tonijo pl. Šcherenburg v prednico Vel.
Izv. pismo v župnem arh. Vel.
1781. dne 18. maja v Ljubljani.
Prednici Neži Plav c ces. samostana Vel. naznanja F. Adam fPof Lamberg, da ne sm6 nobene novinke prej izpustiti, dokler Jej dotični starši ne odpišejo kam in kako? Ako ni nobenega od-govora, naj se obrne do biižnje gosp6ske, slednjič do dež. vlade, Izv. na papirji v farnem arh. Vel.
1340. dne 12. junija v Loki.
Prednica Vel. samostana Neža, in ves konvent potrjuje sprejem 20 mark srebra, ki jili je volil imenovanemu samostanu friž. škof Konrad proti temu, da se zavežejo vsako leto tri dni po cvetni nedelji zaporedoma opravljati mrtvašnice za njega, veliki četrtek pa ubogim deliti kruha — sex Australium metretarum. — Poleg tega obetajo sleherni teden pri sv. maši spominjati se njega in za nj vsako soboto „Salve regina" po kompletoriji peti. Ako bi se to opustilo, hočejo denar vrniti škof. dedičem.
Zaim v Fontes rer. aust. XXXV. st. 278-279.
1444. dn6 29. jan. v Ljubljani.
Friderik IV. potrdi samostanu Vel, vse pravice, zlasti to, da premoženje in globe sam. podložnikov, ki so zarad večih hudodelstev poklicani pred vladarske sodnije, ne pripadejo poslednjim, ampak samostanu. Kdor se pregreši zoper to naredbo, plača 100 mark.
Chmel. Peg. K. Friedrichs IV. st. 100. Nr. 1597.
N'
Človek in država.
.(Po Elirlich-u poslovenil J.) ' A 'c
V v o d.
1.	Krščanstvo je spremenilo društveno življenje evropejskih narodov; spodrivaje stare poganske nazore je razširjevalo v javnem in družinskem življenji druge od prejšnjih bistveno različne. Vendar se ta sprememba do danes ni še dovršila. Kršanski nazori niso še povsem prepleli društvenega življenja krščanskih narodov, niso si ga še popolnoma osvojili. Vendar se to osvojevanje, to prerojevanje godi že 18 stoletij; zato lahko že zdaj presodimo, kaj nam je prineslo in kaj nam v bodočnosti prinesti utegne; — oziraje se na podane skušnje toliko vekov lahko razsodimo, ali si je društveno živl jenje narodov razvijaj e se pod vplivom krščanstva kaj pridobilo, in koliko ga je ta vpliv bližje dovedel do resnice. K temu razsojevanju na3 sili dir sedanjega časa.
2 Več od sto let se razlega vedno glasneje krik: krščanstvo je zastarelo, — krščanske ideje ne morejo več nadvladovati napredovalnega razvoja ljudskega, — zato naj se umaknejo drugim idejam, do kterih je novošegna vednost in omika že davno dospela, — slednje naj pridobč vsesplošno veljavo v življenji, to je, dosedanji red v društvenem, državnem in družinskem življenji sozidan na idejah krščanskih naj se podere in nov, od prejšnjega bistveno različen red naj se sozida po zahtevi liberalnih idej sedanje dobe.
Ako pomislimo, da to zahteva dan na dan sto in sto dnevnikov ter knižur, — ako pomislimo, da se borč za te zahteve široko razširjena društva, kojih velikanske sile še povsem ne poznamo ne, — ako pomislimo, da se je v enem stoletji že pogosto poskuševalo prekucniti stari red društvenega življenja, ter osnovati novega, ne bo se nam zamerilo, ako se bojimo, da bi v kratkem ne pretresal vseh narodov strašen prevrat, osodepolen krščanskim ljudstvom.
3.	V tako nevarnem času je pa sila potrebno, da si po mogo-čosti razjasnimo: a) koliko dobička je prineslo krščanstvo društvenemu življenju in b) koliko bi si to pridobilo, ko bi se res vvedle ove ideje, izvirajoče iz novošegne vednosti in olike.
Omenjene ideje bi vzročile velikansk napredek v društvenem življenju sozidanem na krščanstvu, kakoršnega je vstvarilo ker-kčanstvo nad oviin poganskega sveta. Ne bi toraj bilo napačno in časovim zahtevam protivno, če bi primerjali minolost, kaltoršno je krščanstvo razdrlo, s sedanjostjo, kojo je razsno-Valo in z bodočnostjo, kakoršno bi vstrojile liberalne ideje. To vse lahko spojimo v eno vprašanje: „ K ter o razmerje človekovo do države in državno do človeka se sklada z resnico?
Odgovore, koje nam podaja poganstvo, krščansko in novo-Šegno svobodjanstvo, hočemo v sledečem podati.
I.
1.	Ako vprašamo, v kacem razmerji sta bila človek in država v predkrščanskej, poganskej dobi, moramo se ozreti na Grke in Rimce. Kajti ravno zoper nravne in verske predstave teh ljudstev, se je jelo boriti krščanstvo, na njihovo mesto ravno se je vrinilo krščanstvo in ž njimi se še dandanes bojujejo. — Res je evangelije vzgojilo krščanske. narode evropejske, a podedovali so zraven tudi grško rimsko izobraženost, in ž njo nravne nazore klasičnega poganstva, ko j i ravno še sedaj nasprotno delujejo krščanskej resnici; — in vplivali bodo na mišljenje olikanih krogov tako dolgo, dokler se bodo ostanki poganske izobraženosti vpletali v njihovo izolikovanje.
Vendar s temi trditvami naj se ne opravičuje mnenje mož, kteri bi klasične študije radi odstranili od olikovanja krščanske jnladine. Vendar se nam zdi primerno pokazati ovo razmerje, kolikor toliko vzrok ovaj oče, da v življenji krščanskih rodov ne gospodujejo popolnoma še krščanske ideje, in iz lcojega se tudi nekoliko razjasni način hude borbe, ki se je vnela zoper krščanstvo.
S'cer pa: „Certamen est vita nostra in terris.“
Človek namreč zdaj ne more drugače ohraniti in uživati resnice, kakor bojevaje se zoper skušnjave in vabila nastajajoče ZQiote. In zato se pač stvar bistveno ne spremeni, naj jo brani 2°per tako ali drugačno zmoto.
2. Ko se je evangelije začelo oznanovati, razpadal je že stari društveni in državni red v rimskem cesarstvu; nravno verske predstave namreč ga niso mogle več vzdrževati, ker so omikani jeli dvomiti v njihovej istini. Vendar oblike društvenega in državnega življenja nastale iz ovili predstav so šo veljale, ter niso zgubile še svoje moči v nravi ljudskcj. To nam svedoči hudo nasprotje zoper krščanstvo, ktero je nastalo hipoma po spoznanej protivnosti med naukom krščanskim in nazori ter nravi ljudskimi.
In najprej hočemo pregledati, kako razmerje človeka do države se je objavljalo v ljudskej zavesti in potem se hočemo obrniti do nazorov, kakoršne je staro modroslovje gojilo o istem razmerji.
a.
3. »Salus reipublicae summa lex esto.“
V	tem stavku je kratko in do cela izražen grško rimski nazor o razmerji države do človeka.
Najviši namen vsacega reda je blagor državin; temu namenu se mora vsakdo vkloniti, ter mu služiti z vsem, kar je in kar ima.
Da se temu namenu brezobzirno vkloni a7 pospeh blagora, velikosti, moči in časti državine, da se v ta namen vsalcako žrtvuje življenje in premoženje, to je dolžnost vsacega, to je čednost državljanska oslavljajoča ga v očeh sedanjega in bodočega veka; in res nahajamo sijajne in čudovite izglede v tej čednosti v rimskej i grškej zgodovini.
Iz te dolžnosti do države izvirajo vse druge, kakoršne naj
Sosameznik izpolnjuje, da bo dober in državi koristen ud. Do rugih ljudi je zavezan le, če so udje iste države; sploh pa nima nobene dolžnosti do udov ptujih držav, ti niso opravičene osebnosti, niso prav za prav ljudje; še le državljan jo človek in velja le kot državljan.
4. Ker je država posamezniku najviši namen in ker mu le ona podeli tako rekoč značaj človeške osebnosti — zato pa tudi ta namen določuje njegovo življenje in teženje, ter popolnoma omejuje.
Država odkazuje način življenja vsem udom, tudi versko iu družinsko življenje ni izvzeto. Država določi, kteri bogovi in kako naj se čast6, — ona izbira duhovne, v rej a bogočastje, kaznuje zaničevalce državne vere. — Ona zapoveduje zakon, kaznuje neoženjene, določi tudi osebe, ktere, iu starost, kdaj naj se zakonski zvežejo, napove tudi število otrok, kolikor jih smejo poroditi.
Posameznik toraj zgine v državi z vsemi svojimi interesi, izven države ne segajo. Država sama se ne bi’iga za blagor in pogubo družili rodov in držav, le toliko se zmeni za nje, kolikor jih more vporabiti v svojo korist, zato se pa tudi državljan ne vdeleži osode zadevajoče drugo človeštvo. Človeštvo je za-nj le, kar prebiva v krogu njegove države.
5. Država je posamezniku vse, kaj je pa posameznik državi?
Posameznik volja državi le toliko, kolikor more poviševati njeno velikost, moč in čast, kolikor jej more pomagati v vladanji, oskrbijo.vanji in obrambi.
Kdor je mogočen, veljaven, premožen, kdor ima vsaj izvrstne duhovne darove in je zgovoren, prebrisan, pogumen in deluje z vsemi svojimi lastnijami v prid javnih zadev — le ta je koristen, ceščen in popolno opravičen državljan, on djanski pospešuje dr-^avin blagor, zato tudi le on vživa mogočnost, čast in veličino državino, to je, le on vživa sad pridobljen s skupnimi močmi.
Kdor so pa ne more vdcleževati državnih opravil, ker mora Sas in moč posvetiti v pridobitev potrebnih pripomočkov, da se ohrani, kdor se toraj peča z obrtništvom, kupčijo, poljedelstvom, živinorejo, ne more vživati vseh državinih pravic in njenih blagrov, naj si bo tudi svobodorojen; le nekoliko bolj so spoštuje od suž-njega, koji oskrbi juja državi in premožnim državljanom njihova posestva.
Kdor pa državi vsaj posredno ne koristi skrbč za pridobitev pripomočkov potrebnih, da se ohrani telesno življenje, komur primanjkuje v to premoženja, moči in zdravja, — ubogi, bolni, kraljevi starček je državi le v nadlego, koje naj se odkriža, kakor hitro more.
6. Iz rečenega se razvidi, da ne pospešujejo državnega blagra vsi udje enako, — da se skrb za splošni blagor ne razprostira na vse državljane, ampak le na primeroma malo število.
V	blagom teh se toraj strinja blagor državin, za kojega morajo živeti vsi udje državini. Za blagor vseh druzih, kterih število je veliko veče, se država ne meni.
Država je toraj le skupina djavnih , vse pravice vživajočih udov, kteri se neposredno vdeležujejo vladanja in javnih zadev. Države so mogočne rodovine, bogataši, veljaki, ki so si priborili velik vpliv s svojo prebrisanostjo in svojim pogumom, srčni in srečni vojaki, in sploh veljaštvo (boljarstvo). Kdor razun teh še v državi živi, porablja ga boljarstvo le kot sredstvo za svoje namene.
Iz tega se lahko razvidi, zakaj da se je včasih ljudstvo sprlo zoper boljarstvo, da se je skušala država demokratično prekrojiti in je začasno drhal vladala, kakoršni^ vladi je morala slediti' vojaška vlada, samovlada, despotija.
Ce to razmerje sodimo po krščanskih načelih, moramo reči, da nasprotuje naravi človeški, pravu človeške osebnosti, in v tem Je ravno kalil neizogibni propad stare države.
7. Ako se vpraša po virih, iz kterih prihajajo ti nazori ob-vladajoči življenje poganskih držav, lahko v kratkem narisamo P°t, po kterej bi se prišlo do pravega odgovora.
Pokličimo si v spomin (način), kako so se razvile patriar-nalične ali družinske države. Ker so se razvijale in_ razvile iz družbinskih razmerij , moralo je ovo tudi v državah iz njih raz-
3 *
vitih veljavno biti. V družini je pa naravno oče glava, vladar, njen zastopnik, njeni udje so udje njegovega telesa, toraj njegovi Bluge. Kjer se družina razvije v rod, ostane družinski glavar tudi glavar rodu, do udov ohrani ravno isto veljavo in oblast. Ta red društvenega življenja izvira toraj že iz narave človeške — in je zato tudi red, kakoršnega hoče Bog. ‘j Alco se pa v glavarji družine ali rodu vgnjezdi sebičnost, ne spremeni se sicer zunanja oblika, pač pa nravni značaj društven. Glavar se šteje, da je neomejena in neomejljiva osebnost, in drugi udje morajo le slepo slu-šati njegovo voljo. Spremenjena je ustava prvotnega, patriarha-ličnega društva v hud despotizem, kakoršnega nahajamo v tacili orientalskih družinskih državah.
Enaki prikazi se opazujejo, kjer se družine, plemena, rodovi razne korenine združujejo primorani zarad zunanjih okoliščin. Glavarji rodov stoj6 na eni stopinji, ravnopravni so, skupno vodijo in vrejajo splošne zadeve, ,,res publicas“. Ustava po tej poti nastalega društva je aristokratična, in sicer vlada aristokracija ali bo-Ijarstvo rodov. Samo na sebi utegne pač vladanje patriarhalično biti — a vsled sebičnosti in mogočnosti glavarjev se spremeni v despotično. Boljarstvo samo vživa vse pravice, blagor njegov je blagor državin — vsi drugi so le sredstva v ta namen.
To razpravljajo bi segli lahko še dalje nazaj in pokazali, da vsa sebičnost, vsled ktere se je spreminjeval nravni značaj človeško društvenih razmerij, izvira zgol le iz prevagujočega vpliva čutnosti nad duhovnim življenjem, da je prirodno žitje svoje oblike vrilo duhovnemu ter vstvarilo razmerja, kakoršna se nahajajo tudi v društvenem življenji živalskem. A take razprave bi nas odvedle predaleč od namena.
Iz teh korenin so se razvijali in sčasoma razvili društveni stani, kakoršne zapazujemo na Grškem in Laškem v dobi pred Kristovej in nazori takrat veljajoči oziroma razmerja človekovega do države.
b.
8.	Omenili smo, kako je ljudstvo, bolj ali manj izobraženo, mislilo o razmerji med človekom in državo. Da stvar bolje razjasnimo in dovršimo, naj še podamo nazore, kakoršne je gojil najglobokeji mislec ovega časa o omenjenem razmerji, Plato namreč.
Platonova državina teorija ostane zanimiva za vse čase posebno zarad dveh obzirov: 1) ker se čisto vjema z ljudskimi nazori in 2) ker se dvigne do najviše spekulativnosti, da bi ove nazore od ondod opr .vičila, ali popravila, kjer bi bilo potrebno. u)
') Priimek: „pater patriae“ zaslužiti, to je bil idealen namen vla-darjev v pred- in v krščanskih časih.
2) Ne bomo razpravljev»ili pravemu razumku še dvomljivih toček Platonovega poduka o državi, podali bomo le gotove erte njegovega sistema.
9. Država ne more imeti druzega namena, kakor namen posameznih udov, kteri so se ravno v dosego tega namena združili v državo. Namen človekov se more spoznati le iz njegovega bistva, iz njegovega razmerja do vesoljstva in njegovega vladarja.
Človek je iiiKnoHorr/iog — deli sostavljajoči njegovo bistvo so deli vesoljstva, umna duša in tvarinsko telo. Duša je del v istini sočega, večnega, neomejenega, razumnega bitja, boga — telo jo pa del le na videz so če” a, nerazumne, toda večne tvarine.
Bog vpodablja (obrazttje) od vekomaj nerazumno tvarino razumnim idejam, vtisuje jih tvarini kot obrazovajoče, oživljajoče prvine ter nareja razumni, v sebi skladni svet; enako mora tudi razumna duša v človeku nerazumno, obdajajočo jo tvarino vpo-dabljati vrojenim jej, razumnim idejam, nadvladovati jo, ter jo dodelati do žive skladnosti.
Kar dela bog v vesoljstvu, naj dela duša v človeku. Človek je po svoji j duši božjega bistva, — naj ne le samo bogu podobno, ampak res božje živi, on je bog na zemlji.
10. Vresničiti božjo idejo pa ni naloga le posameznega človeka, ktero naj bi dovršil vsak za-se, marveč je naloga, kojo zvr-Ševatijse morajo posamezniki zediniti v društvo, državo.
Človek je odmenjen za državo in le v njej more popolnoma doseči to, kar mu je naloženo ozir samega sebe in vesoljstva.
Vesoljstvo je kraljestvo božjo sploh, — država je kraljestvo božje na zemlji. Razumno naj dobi gospodarstvo nad nerazumnim po skupnem delovanji vseh v vsem in to n;.j podaja vsem njihovo popolnost in blaženost.
11. ^ Namen posameznih jo namen državin in vstrojstvo dr-žavino naj se vjema z vstrojstvom posameznikovim.
Z razumom kraljujeta v človeku še Vu/iog in imOv/ila, — pogum, poželenje ; potrebuje se moč vseh treh sil, zato naj bodo pa tudi med seboj v pravem razmerji. Z razumom naj človek dobro spoznava, naj se zaveda božjih idej, da bo mogel ravnaje se po njih nadvladovati in vrejevati pogum in poželjivost.
V	modrosti se dovrši razum, v srčnosti pogum, v zmernosti poželenje. Skladno združenje vseh treh sil pod poveljstvom razuma je pravičnost, — v ktcrej doseže ves človek svojo dovršenost.
Ker je človeška duša božjega bistva, zato se njeno spoznanje in njena volja ne more drugam obračati, kakor na dobro, — od dobrega jo more zapeljati le preobilen vpliv čutnosti, — manj razumno, alt razumu nasprotno more delovati lo, kedar pomanjkljivo spoznava dobro in resnično, ali iz slabosti. Da bi hudobno delovala in sicer, da bi vedoma in prostovoljno zametavala, kar je spoznala kot dobro, to je nemogoče.
12. S tremi glavnimi silami v človeku se sklada v državi Učiteljstvo, branitelj st vo in r edite 1 j st vo. Rediteljstvo naj skrbi za vsakdanje potrebe življenja, njemu lastna čednost je
zmernost. Braniteljstvo nuj brani državo zoper zunanje sovražnike, ter naj čuje nad postavnim redom znotraj; njemu lastna čednost je srčnost. Učiteljstvo naj pripomore k spoznanju razumnega, zato je modrost njegova čednost. Vladar naj bo modrijan, in naj porablja vse mogoče pripomočke, da obvelja v državi razumno. On je državin razum, zato naj bo neomejen gospod. Kar protivi njegovemu vladarstvu, naj se vniči z železom in ognjem. On razsoja, kaj zahteva blagor državin in temu blagom se mora žrtvovati vse drugo.
Ako so vsi trije stanovi popolnoma, ter vestno špolnujejo svoje dolžnosti, je država popolnoma in pravična. Toda taka
t'e vsemu političnemu teženju ideal, kteremu se je mogoče le pri-diževati, toda doseči ga ni mogoče.
13. Človek namenjen za državo se more le v njej dovršiti, ona naj navaja vse svoje ude k razumnemu življenju. Zato se vsi otroci ne glede spolnega razločka le državi rod6, država jih odreja v svoj namen; posestvo državino so in ona odločuje, kteremu stanu naj se vvrste. Vendar le viša dva stanova zahtevata, da se njima (podeljeni) vvrščeni otroci posebej podučujejo, ker se bodo neposredno ali posredno vdeleževali državnih zadev. Otroci prišteti rediteljstvu ne potrebujejo skrbne odreje, vsaj državi ni treba za to skrbeti, ker ta stan se ne utegne vdeleževati javnega življenja. Slabi otroci naj so ne redd, tudi sploh bolehni in pohabljeni ljudj6 ne , ker to no koristi niti njim, niti drugim.
14. A ne samo dete, tudi odraslec se v državne namene kot sredstvo porabljuje, in sicer brezobzirno, neomejeno.
Vojaštvo ne sme imeti niti posestva, niti družine, da je sposobno za svojo nalogo v državi. Za ta stan naj bo „poliandrija“ zakonita.
Tudi učiteljstvo, uradništvo naj nima posestva in država vreduje primerne zakone; ona zapoveduje, kako dolgo se smejo otroci roditi in koliko se jih sme; ona jih prevzame koj po rojstvu, slabotne izpostavi, in uniči s tem ravnanjem družinsko zedinjenje.
Le roditeljstvo mora premoženje, posestvo imeti, toda država mora določiti količino. V drugem pa državi ni treba skrbeti za ta stan.
15. Robstvo je čisto naravno; — narava že je določila barbarska ljudstva Grkom v sužnje in zato so dovoljene in pravno-pripuščene vojske, v kterih se hočejo dobiti sužnji za državo ali posameznike. S sužnjim naj se ravnil kot z rečjo, ne pa kot z človekom.
Vsakdo je dolžen delati le v državinih mejah, in država je tudi le na-se omejena, nima je dolžnosti do druzih ljudstev.
c.
Kar smo omenili o ljudskem mnenji in o Platonovem uku ozir razmerja med človekom in državo, naj zadostuje za naš
namen, da potem z rečenim primerimo krščansko nravne ideje in uk o liberalni državi.
lfi. Platonova politika izvira iz njegovih pojmov o bogu, svetu in Človeku in le v zvezi s tem izvorom se more prav umeti. A trditi se mora tudi, da je pognala svoje kali iz nazorov in šeg njegovega časa in ljudstva, ktere umovno razkazuje in v glavnih potezah opravičuje. Empirično življenje se skuša razumno izplesti 'z prvih vzrokov iti v najvišem pomenu. Zato je Platonova državna politika državni vedi vseh časov važna, da, merodajna.
1	7. Bistvo človeško in država se ne moreta više povzdigniti kakor ju je povzdignil Plato. Človek je svet v malem, — njegova duša je božjega bistva — v življeuji dana mu naloga se vjema z naiogo božjo, življenje njegovo naj bo božje, takošno naj vživa.
Država je kraljestvo božje na zemlji, toda še nedovršeno, še le v razvoji, — ona jo del kraljestva božjega v vesolj st vil.
Človek je r azu rano bitjo, v delež so mu božje ideje, neomejeni razum, — zato mu je v življenji isti namen, kakor bogu, namreč: nerazumno obraževati po razumnem.
Toda človek nima volilne prostosti; razumno hoče vresničevati in tudi vresničuje vsled neke, v naravo njegovo vcepljene morajoče sile, — vsled narave svoje ne more hoteti kaj nasprotnega,— on more hoteti le, kar se mu dozdeva razumno, — on se sicer utegne motiti, a ne more grešiti. Razumno spoznanega ne more zavreči; zakonu razuma se ne more vedoma izneveriti , kakor tudi bog ne more sam s seboj biti v nasprotji, vsaj je tudi on božjega bistva. On je sicer določen in sposoben, samosvetno vresničevati objektivno pravo in dobro, nravnost, — toda ta nravnost ni prosta, ni čednost.
Kraljestvo božje je toraj kraljestvo resnice, razuma, je nravno 'kraljestvo, — toda njegovi udje nimajo osebne prostosti, kraljestvo ni čednostno; — ampak kraljestvo zavedne, morajoče naravne sile.
18.	V državi, kraljestvu božjem na zemlji, toraj ne more noben posameznik za-se zahtevati osebne prostosti, ali ka-koršnekoli (svobode) samostalnosti; — kaj enacega se ne sme pripuščati; namen državin stoji nad nameni posameznih, brezobzirno se mu moivijo žrtvovati; — namen državin, razumno, obvladuje neomejljivo vse mere pojedinčevega življenja ; posameznika naj omejuje postava, samostojno delati^ nikakor ne sme. Posameznik je vsled svojega rojstva z vsemi telesnimi in dušnimi zmožnostmi državi sredstvo, koje porablja državin vladar po svoji razumni previdnosti.
O državljanski ali politični prostosti državljanov 8 e govoriti ne more, in sicer najmanj pri viših dveh, sicer najbolj povzdigovanih stanovih.
Največ samostojnosti še vživajo udje tretjega stanu, vsaj se za-nje država ne briga toliko , ker ne vplivajo in ne smejo vplivati v državine zadeve. To absolutno, kot razumno spoznano vladanje bi onemogočilo samovoljno gospodstvo posameznika, de-spotijo in ovo večih ali vseli anarhijo, — med kterimi oblikami je tudi zmiraj omahovalo politično vrenje grških malih držav.
19. Te Platonove določbe sc nain dozdevajo strašno trdo, a niso se trde in ostre v enaki meri njegovemu času dozdevale, vsaj so enaka razmerja vsaj začasno res veljala v posameznih grških državah, na pr. v Sparti. Iz Platonovega dvalističnega stališča so se pa te določbo naravno razviti morale; zato so so v njegovem uku ove ostrosti bolj objavile, koje sicer niso bile ptuje v javnem, praktičnem življenji.
Doslednosti v Platonovem uku o državi ne pogrešamo, le na eno moramo šo pozornost obuditi.
Platonova država naj bo kraljestvo božje na zemlji, mala podoba kraljestva božjega v vesoljstvu; — a Plato misli le na državo, v kteri so zedinjeni Helenci; — ti so pozvani v kraljestvo božje, — za druga ljudstva se ne zmeni; — ž njimi #e združiti v skupen, razumen namen, do n j ih si dolžnosti nakladati, na to ne misli Plato v svoji narodni omejenosti. Ideja društva obsegajočega vse ljudi, kraljestva božjega, v kojega bi bili poklicani vsi narodi, čisto mu je neznana. Ljudje so mu prav za prav le Helenci.
20. Dvomilo se je, ali je Plato sam resnobno mislil sostav-liaje svoj uk o državi, ali je sam veroval, da bi se mogel izpeljati. Soditi po nekterih njegovih izjavili, ni lc menil, da se njegov uk more, ampak da se mora vresničiti, ako se hoče za držati popolni razpad državnega in društvenega reda na Grškem. Absolutna umovna država naj bi vklepajo sebično voljo posameznikovo zabranila preteče, splošno razdivjanje.
Plato spozna, da je stari društveni red prišel že na rob brezna, da je versko pravna prereditev	nujna.	Vendar	napačna
je pot, ktero je on v odrešenje pokazal.
Plato ne pripozna s svojega spekulativnega stališča prosto volje v posamezniku, zato jo hoče popolnoma vtopiti v državni namen. Od tod pa bi izviral društven red čisto p roti ven bistvu človeškemu, in bi toraj moral brzo razpasti.
Zraven bi se pa še z njegovega spekulativnega stališča lahko absolutna, neomejena prostost pojedinčovc volje zagovarjala ; vsaj
{‘e duša božjega bistva in ne more sama na sebi druzega hoteti, Lakor objektivno dobro in razumno.
V	Platonovej teoriji se toraj ni mogoče izviti iz neomejeno proste, ali državnemu namenu neomejeno	sužnje	volje,	iz	anarhije
ali despotizma; akoravno se vstopi zakon	uma nad vso	posamezne
volje kot objektivno veljaven imajoč v sebi njihov sadržaj, kterega more le čutnostni vpliv skaliti. Če pa je razumna sprevidnost
vladarjeva manj skaljena od ove vladanega, to se v konkretnem slučaji lahko dvomi, ter s tem < pravičuje upor zoper državno postavo.
Aristotel je sicer te nauke po obliki bolje razvil, a v bistvu, jedru so čisto tem podobni, in sicer ne zato, ker je bil Aristotel Platonov učenec, ampak posebno zato, ker se na podlagi empirično podanega ni mogla druga teorija sozidati.
21. ly. omenjenega se lahko posname, koliko veljajo hvalni govori sedanjih filologov, če navdušeni slikajo prostost, kakoršno 8o vživali udje starih držav, če povzdigujejo in poveličujejo hu-Maniteto helenske nravnosti in omike.
Pri natančnem pogledu se pokaže, da se jim še sanjalo ni o prostosti, kakoršno zdaj vsakdo od države zahteva opiraje se na naravno pravo človeške osebnosti; v istem času se tudi ni pripo-znavala dostojnost človeška kot človeku, ktera se zahteva zdaj za vse ne glede na narod, stan, spol in starost. Toraj smemo po vsej pravici trditi: Kdorkoli pozna društvene razmere ovega časa, ne more jih nazaj želeti, in k lorkoli pozna nače'a, iz kterih so se razvila, ne more želeti njihovega zopetnega vzbujenja, dokler ima &st, neskaljen razum.
II.
Kar je Platon v duhu videl in s svojim ukom o državi prekriči mislil, zgodilo se je. Grecija je zgubila svojo politično samostojnost, podložna je bila najprej Macedoniji in pozneje ž njo vred Kimcem. A tudi v tej državi je vgaševalo navdušenje za njen blagnr, heroično žrtovanje posameznega v prid njen je gi-nilo, zgubljevalo se je staro republikansko čuvstvo državljansko, koje je vstvarilo in vzdrževalo državo, zato je pa tudi država sama jela razpadati. Postavni red se je zmiraj bolj umikal samovoljstvu in posilstvu; kajti red se je opiral na načela, o kterih se je čez in čez jelo dvomiti, za ktera se sploh ni več navduševalo.
V	tej dobi splošnega propadanja so začeli poslanci Kristusovi oznanovati svete evangelije o kraljestvu Božjem na zemlji vrejenem po Zveličarji.
Idejo tega kraljestva hočemo kratko naslikati, ter pokazati, kako se razlikuje oa Platonove.
a.
1.	Krščanstvo uči, da je svet organična celota časovnih bitij, koje je vstarila volja edino od vekomaj živečega, frojedinega Boga, ter jih ohranuje in vlada. Stvariteljeva volja Je prvi zakon vsem stvardm. Volja Božja vlada svet, svet je kraljestvo Božje.
Duhovne stvari so stvarjene po podobi Božji, zmožno spoznati njega in njegovo voljo, ter jo samosvestno in prosto spolnjevati. One naj se vpodabljajo božjej podobi iz ljubezni do Boga
in radosti nad njim, absolutno dobrim in popolnim; poklicane so, osebno se ž njim zediniti, vdeležiti se njegove blaženosti. Spoznajo naj v Bogu svojega očeta in naj ga ljubijo, mod seboj pa naj se spoznajo in ljubijo kot otroci Božji. V to kraljestvo otrok Božjih je pozvan tudi človek.
Toda že prvi človek se je prosto odpovedal temu kraljestvu, zapravil je za-se in za svoje potomce sposobnost, priti nazaj v ovo kraljestvo z lastnimi močmi in doseči od Boga mu dani namen.
Božja usmiljenost vendar je že prvemu človeku obljubila, poslati rešitelja njemu in potomcem njegovim, da bi jim zopet odprl vrata v kraljestvo otrok Božjih.
Ta rešitelj je Jezus Kristus, Bog in človek v eni osebi; on je prevzel zadolženje iz ljubezni do nebeškega očeta in človeštva, on je zadostil Božji pravici, pridobil milost Božjo rodu, čigar ud je radovoljno postai, ter človeku pokazal pot v življenje s svojim zgledom in naukom.
2. Po Kristusu je toraj človeštvo zopet povzdignjeno v kraljestvo Božjih otrok, on je zopet omogočil vsacemu udu vstop in delež v tem kraljestvu Božjem, — on je ustanovil cerkev v ta namen,
Toda udeležiti se kraljestva Božjega se more razumno razviti človek le, ako se prosto zedini s Kristusom , ako si prosto prisvoji njegovo mišljenje, prosto posnema njegov zgled, kajti to kraljestvo je kraljestvo prostosti.
3. Bog je človeka tako ljubil, da je za-nj daroval edinoro-jenega sina, in sin je človeka tako ljubil, da je hotel biti njegov brat, da bi ga s svojo smrtjo na križu in s svojo pokornostjo zopet naredil otroka svojega očeta.
Ta ljubezen do Boga in Božjih stvari oživlja ude Božjega kraljestva, — ta prosta, nesebična, zarad ptuje popolnosti se ra-dujoča ljubezen, ki rada podeljuje svojo popolnost družim, ta ljubezen je življenje, v kojem se osebna stvar Bogu vpodablja, ktera ga naredi Bogu dopadljivega, z Bogom zedini, brez ktere bi bil po aposteljnovih besedah le doneč bron, zveneč zvon.
Kraljestvo božje je kraljestvo nesebične ljubezni.
4. To ljubezen vlije milost Jezusova v srce človekovo, kteri se zedini ž njim in ta ljubezen veže človeka z Bogom in z Božjimi stvarmi.
Vsi ljudje izvirajo iz enega človeškega para, združeni so toraj po telesu v eno življenje. Vsakdo vidi v svojem bližnjem ne le sebi podobnega, posnetek podobe Božje, marveč tudi svojega brata. Po družinski naj bi se torai združili med seboj vsled reda, lcakoršnega je Bog hotel od začetka.
Toda greh in njegove posledice so razdrle vresničenje tacega društva, ltakoršno bi moralo nastati med ljudmi vsled volje Božje,
sebičnost je ljudi odtrgala od Boga, razdvojila med seboj, ter Jim vcepila nasprotno sovraštvo.
Kristus je človeštvo zopet zedinil z Bogom, pridobil mu Božjo milost in mir, — on bi zopet vpeljal mir med ljudi, ljudje bi si bili zopet bratje zedinjeni v ljubezni. Le kdor v vsacem človeku, tudi v nasprotniku svojem spoštuje in dejanski časti svojega brata, ta more biti ud Kristusov in po njem deležen ljubezni Nebeškega očeta. In to po Kristusu zopet ustanovljeno nebeško kraljestvo naj bi obsegalo vse ljudi enako kraljestvi! namer-Javanemu v stvarjenji. Za vse se je včlovečil Božji sin, za vse je Zfidostil Božjej pravici, za vse zaslužil milost Božjo, vsem je zopet odprl nebeška vrata, vsi so povabljeni vstopiti v cerkev. V Kristusu prerojeno človeštvo je zopet živ ud v kraljestvu otrok Bož j ih.
5. Toda človeštvo je le en ud kraljestva obsegaj očega vse stvarjenje, človek je postavljen za gospodarja čutnej Prirodi, po njem naj se vdeležuje osebnega življenja duhovnih stvari, veličastva v kraljestvu Božjem.
Zraven človeka in čutne prirode pa žije še en svet čisto duhovnih stvari, ktere so tudi vstvarjene po podobi Božji, ter pozvane v življenje Bogu podobno, v družbo ljubezni z Bogom in Božjimi stvarmi. Ljubezen toraj do Boga in njegovih stvari veže Človeštvo z čistimi duhovi v eno kraljestvo otrok Božjih. „Non duo, sed una est societas hominum et angelorum."
Vsi udje kraljestva Božjega so omejene, ponarejene podobe Po prvotni podobi Božji, toda ponarejene različno oziroma podeljene jim popolnosti.
Ta razlika in mnogovrstnost se pa nahaja tudi že v Človeštvu, akoravno so udje med seboj bistveno enaki — in sicer obstoji ta razlika po Božjej vredbi. Ta rod naj bi pa razvil ovo ljubezen, ktera ravno daje življenje v kraljestvu otrok Božjih, ?vo ljubezen, ktera se ponižno raduje lastne popolnosti kot od "Oga podeljene, brez zavida veseli ptuje više popolnosti in poskuša radostno v nesebični dobroti podeliti svojo popolnost, in manj popolne stvari povzdigniti k sebi v vživanje svoje Popolnosti.
b.
Po -teh kratkih opazkah o kraljestvu Božjem, ka-koršnega nam vstvarja nauk Kristusov, hočemo ob kratkem premisliti: ali se in kako se razlikuje od kraljestva Božjega po Platonovem uku.
6. Prva razlika, iz koje izvirajo vse druge, je ontologična.
KotTfios, svet Platonov, ni prav za prav stvar, ampak le
}?delek Boga, neskončno razumnega bitja. Omejena razumna pltja, duše, pa izhajajo iz božjega bistva, deli so v istini sočega. odlaga čutnemu, Platonov /it/ or ni stvar božja, tudi ne izhaja iz
Boga, marveč žije in je zraven njega, ni Se določena, ampak določljiva stvar, k torej se morejo sicer vtisniti razumne, božje ideje — ki se pa ustavlja temu preobražajočemu vršenju.
v Platonovem svetu mot amo toraj ko j razločevati med božjim in zoperbožjim, in rieizogibljiv je boj pri preobraževanji po idejah, nerazumen, zoperrazumen živel j se mora šiloma vkroti i, podjarmiti.
Koff/iog toraj , to je vzliv božjega z zoperbožjim se no bo prosto dovršil, ako se sploh more doseči, marveč vslcd zmagovalne moči božje nad zoperbožjim, vsled boja, kteri sc mora neizogibno vneti med dvema močema kakostno različnima. Aorruo,' je toraj posledica tega vsled notranje, naravne, neizogibno morajoče sile pričetega boja — zato more v njem le naravno morajoča sila vludovati. Kraljestvo Platonovo je kraljestvo razuma, a ne prostosti, marveč naravno morajoče sile.
7. Vse drugačno je to v kraljestvu Božjem po krščanskem nauku. Svet je popolnoma Božje delo, ne le oblika njegova, ampak tudi vse bistvo je narejeno vsled proste, samosvestne volje Božje, vendar ne v tem pomenu, da bi ga bil Bog potreboval kot sredstvo v dovršenje svojega veličastva, svoje blaženosti. Bog je hotel svet, ker je on prosta, nesebična ljubezen, kakoršna račla podeluje svojo popolnost in zato ga je hotel kot časno podobo samega sebe.
Toraj zraven Boga ne žije nič zoperbožjega. Svet ni sicer v nobenem svojih delov Božjega bistva, a tudi noben del ni zoperbožji vsled svoje notranje narave, ampak vsak je ponarejen po podobi Božji in pozvan, naj bi se zmir bolj vpodabljal Božjemu življenju, Božjej popolnosti. Svet nima vsled svo ega bistva v sebi kali razpora, vsled kojega bi naravno moral nastati boj med nasprotujočimi si življi. Vzajemna skladnost je tu že od začetka, ni pa še le namen, koji naj bi se nameraval v silnem boji. Svet prišel iz roke Božje je sam na sebi dober, prav dober, — to je, popolno sposoben v dosego danega mu namena.
Ta namon naj bi pa po Božjej podobi vstvarjena bitja dosegla v prostem življenji. Ker je Božje življenje prosto, osebno, zato mu more le prosto, osebno življenje podobiti se.
Bog je sam iz sebe to, kar je. Stvar pa je to, kar je, le po Bogu. Da bo pa življenje stvari Božjemu podobno, mora prosto hoteti, biti to, kar je po Bogu.
Svet je vstvarila in ohranuje prosta volja Božja, ona jo stvarčm postava življenja in ta postava naj so prostovoljno izpol-nuje. Svet je kraljestvo Božje — a to kraljestvo je kraljestvo prostosti, ne dovršuje se vsled morajoče sile, ampak vsled proste določitve.
8. Ker je po nauku krščanskem kraljestvo Božje tako vrav-nano, ni nemogoče, ampak lahko mogoče, da se vzrodi kako beganje v tem kraljestvu; vsaj je mog"če, da se stvar vedoma in prosto upre volji Božji, da noče ostati na odkazanem prostoru, da
se odpove kraljestvu Božjemu, da skuša v drugačno zvezo stopiti z Bogom in njegovo stvaritvijo, ter se zaplete v nasprotje z Božjo voljo in po njem z ustanovljenim redom. Vsled prostosti, ka-koršno vživa stvar, utegne nastati ovo nasprotje, a ni, da bi moralo in zato se tudi to v i st i ni n as tal o nasprotje kakostno razlikuje od r a z d v oj a, kakoršen ima po Platonovem uku kali žc v bistvu sveta samem. Tu se razvije še le vsled Proste volje stvari iuje tudi le v tej, ni pa v njiliovej Naravi, v njihovem bistvu, koje ostane dobro, naj se že določi prosta volja, kakor so hoče.
Bog in njegova volja je samo na sebi, absolutno resnično in dobro, vstvarjeno bitje, senčnata podoba B. žja, pa je le relativno dobro in sicer naj bo to no le objektivno v svojem bistvu, ampak tudi subjektivno v prostem osebnem življenji.
Kraljestvo Božje po krščanskem poduku ni toraj le kraljestvo razuma, ampak tudi moralično kraljestvo.
V	tem kraljestvu ni le to naloga, da naj se vse vpodablja Umnim idejam, da naj umno kraljuje nad brezumnim, naj se že Uad vladanj e pridobi zvijačno ali šiloma, tu naj se razumno in naravi primerno, skladajoče se z Božjo voljo vrši iz proste volje, iz ljubezni do dobrega samega; to je, kar se stori, naj ne bo le objektivno, ampak tudi subjektivno dobro, ne le razumno, nravno, tetnuč tudi moralično.
Toraj naznačena ontologična razlika se objavlja etično.
Omejeno, razumno bitje se ne more nikakor vedoma upreti zoper boga, zoper razumno, kakor tudi bog ne more samemu sebi nasprotovati, — le nevedoma ali vsled preslabe volje svoje Uasproti hudej čutnosti utegne delati nerazumno, — tako uči Plato.
Duhovna stvar v kraljestvu Božjem, kakor ga naslikuje krščanstvo, pa utegne zavreči dobro in razumno, akoravno spozna, daje umu primerno in se sklada z njegovo naravo in z Božjo Voljo, in sicer zavreči prosto, ne prisiljena po gospodareči čutnosti, ter si izvoliti kaj nasprotnega, ker jej bolje ugaja; utegne se upreti Zoper Božjo postavo in Božji red, svojej volji prisvajati neomejeno Veljavo, svoj jaz in zadoščenje njegovemu poželenju smatrati kot zadnji namen, vse drugo pa le porab je vati kot pripomočke v dosego ovega namena; ona utegne namesto po Božje v nesebični ljubezni, zoperbožje v sebičnosti živeti, stvar ne more le delati ^zumno, ampak tudi moralično dobro, ne le razumno, ampak tudi Moralično slabo.
Kazumno bitje Platonovo je samosvestno, a nima volilne pro-®tosti, določuje ga notranja morajoča sila. Duhovna stvar po krščanskem nauku pa ni le samosvestna, njena volja je tudi čisto Prosta, ne omejuje je nobena zunanja ali notranja morajoča sila, 'sled samosvesti in proste volje je osebnost. Osebnost v em pomenu pač Platonovo razumno bitje ni, vsaj nima bistve-aega znaka osebnosti, proste volje namreč in s to odpade tudi
vzrok pravice, koja se mu daje nasproti drugim bitjem, kakor se bo še videlo.
9. Razun ontologične in etične razlike se mora Se neka druga omeniti.
Kraljestvo Božje na zemlji se po Platonu razteza le na helenske rodove in jo država popolnoma gospodareča nad vsem življenjem svojih udov, tudi nad verskim. lJo krščanskem nauku pa je cerkev Kristusova kraljestvo Božje na zemlji, ktera naj bi zedinila v eno človeško društvo vsa ljudstva na zemlji ne gledž na omiko ali rod, ktera naj bi združila ves rod in privodila po Kristusu k Bogu. — Tej primeri pristavimo še sledeče.
Kdor mirno prevdarja navedene razlike, kakoršne se nahajajo med Platonovo in krščansko idejo o kraljestvu Božjem na zemlji, pač ne more več dvomiti, ali se je slednja mogla izvit i i z prve, — ali je P1 a t o n o v o m o d r o s 1 o vj e krščansko idejo že v sebi zaklepalo, — ali je krščanska le izposojena iz Platonove. Do najnovejega časa se je pogosto povdarjala sorodnost obeh idej , ter se zahtevalo njuno zedinjenje. Kdor pa obe na tanko razgleda, more med obema le bistveno različnost najti, nikakor pa kako sorodnosti.
Ako se primerite obe ideji, lahko se bo razznalo, ktera je le mnenje človekovo in — ktera Božje mnenje. Ideja o kraljestvu Božjem, kakor nam jo namreč razvi ja krščanski nauk, se oddaljuje ne le od Platonovih nazorov o svetu, ampak sploh od vseh v istem času znanih; in samo iz tega lahko spozna vsakdo (kdor namreč more ceniti ove razlike po vsem pomenu), da le krščanska ideja o kraljestvu Božjem more izhajati iz razodenja Božjega.
c.
Kraljestvo Božje na zemlji je po Platonu država — po krščanskem nauku cerkev. Kristusova cerkev je novo človeško društvo, ktero se vzdiguje iu razvija v sredi starih, do sedaj navadnih.
V	kacem razmerji pa je cerkev do države? Poglejmo !
10. Vse delovanje Kristusovo sicer namerava ustanoviti zopet kraljestvo Božje na zemlji, ustanoviti novo društvo na podlagi svojega uka, svojega odrešenja, vendar ne prezira ni on, ni apo-steljni že obstoječe države, ni on, ni aposteljni jej ne zanikujejo njenega opravičenja. Marveč ponavljaje in naglaševaje trdijo on in aposteljni, da Bog hoče državni red, da ima državna gosposka po-oblaščenje od Boga, da je ona služabnica Božja, kteri se mora pokorščina skazovati ne zarad kazni, ampak zarad vesti, dokler ne zapoveduje kaj Božji volji nasprotnega. — Toraj tudi poganska država se vjema, ali se opira na Božjo naredbo; in vsled te podlage je ona versko društvo, Božje vrejenje človeštva. A tudi cerkev Kristusova je društvo ustanovljeno naravnost po Božjem Sinu, tudi red po volji Božji za človeštvo; — tudi cerkvena ob-
last zapoveduje in kaznuje v imenu Božjem, in tudi njej moramo biti pokorni^ zarad Boga.
11. Ce toraj ta novi red prvega, že obstoječega no vni-?uje> — be naj toraj oba drug zraven druzega trajata, — v kacem razmerji sta med seboj, — kako morejo udje enega društva biti ob enem tudi udje druzega, — kako si bosta država in cerkev človeka delila?
Da cerkev ne razrušuje države, da ne more nikakor prevzeti njene naloge, razvidi se iz ravno omenjenega. Kristus inaposteljni »o pokorni državni gosposki, in zapovedujejo tudi vernikom, da naj bodo v izgled vsem nevernikom. In v času preganjanja so Kristijani sklicujejo na to, da bolje od vseh nckristijanskili državljanov zadostujejo vsem opravičenim zahtevam države. Kristijani nočejo in ne smejo prenehati biti državljani, država naj jim le dovoli, omogoči, da morejo živeti kot kristi-janje, udje cerkve Kristusove. Oni naj bodo in hočejo tudi ob enem biti udje države in cerkve; zato se mora pač skladati, ne more protiviti-namen države namenu cerkve.
'Poda v kacem razmerji sta oba namena?
12. Da se bo moglo na to odgovoriti, naj pred vsem opomnimo, da je greh človeka sicer izobčil iz kraljestva otrok Božjih, da človek ni mogel več postati njegov ud iz lastne moči, da naj bi pa postal po milosti Božji. Namena človekovega greh ni razdrl, kakor tudi njegove narave ne; zmiraj je bil še pod postavo Božjo, dolžan je bil spohiovati jo. In spolnovati voljo Božjo to je bila skupna naloga vseh Adamovih potomcev, odtod je pa izhajala potreba vstvarjena po Božji volji, da naj se združujejo v verska in državna društva.
Na tej podlagi nastala društva, poganske države, toraj so y»akako potrebne, da se ohrani versko nravno življenje pri ljudčh In s tem ohrani njihova sposobnost, vstopiti zopet v kraljestvo Božje. Ova društva so toraj v tem smislu pripravljevala ljudi na Kristusa, naj jih zgodovina še tako spridena in spačena kaže.
13. Ako pa pri poznamo, da so društva, in sicer versko nravna, nastala pred Kristusom, izhajala iz namena človekovega, toraj iz Božje naredbe, — ako so bile važne za ustanovitev kraljestva Božjega po rešitelji, in ako jih ta ni vničil in njihove po-jnembe, ter značaja no spremenil — najdli smo odgovor na stavljeno pitanje. Staro društvo, stara država je bila „pedagogus *n Christum“ in naj bi to tudi ostala po ustanovitvi c e r k v o Kristusove.
Društveno življenje pred Kristusom je v svojej objektivnosti nameravalo vresničiti idejo o človeku v vsacem posebej s skupnimi močmi, kolikor se more doseči s človeškimi močmi, nkoravno se ta namen ni povsod in zmiraj jasno in določno spoznaval, j. Ta namen človekov izvirajoč iz njegove narave in toraj iz Božje volje, kterega doseči se ljudje združujejo, ostane vekomaj
nespremenljiv, on je in ostane tudi namen države nasproti cerkvi. Toda res ta namen doseči, to je, zopet dospeti na stopinjo odločeno človeku v kraljestvu otrok Božjih, je v in po državi nemogoče.
Ta namen je vzvišen nad stvarjene moči, toraj tudi nad to, kar se more v državi in s pomočjo države doseči, - človek more priti do njega le z nadnaravno, Božjo pomočjo in toraj le v društvu osnovanem na podlagi višega reda, na podlagi pomoči nam dane v odrešenji po Sinu Božjem. Kar naj človek po Božji volji bo, tje na teži v in po državi, a doseči tega ne more ne v državi pred Kristusom, ne v onej po Kristusu. Država z vsemi v njej združenimi človeškimi močmi ne more svojega uda dvigniti, da bi bil ud kraljestva otrok Božjih, nc more ga dovesti do osebnega in stalnega zedinjenja z Bogom v ljubezni. To more le Kristus, včlovečeni Sin Božji, rešitelj človeštva, in po njem njegova cerkev, ktero je ustanovil, da nadaljuje njegovo nalogo, da ohranjuje in razširja sad njegovega dela na zemlji, in sicer s pomočjo njegovo, kt-r on hoče vedno ostati nevidni njen glavar.
14.	Iz tega premišljevanja sledi, da država in cerkev si
Žrisvajata celega človeka, ker oba nameravata pripeljati človeka o določenega namena. Mi toraj ne moremo nikakor pritrditi onim, ki pripuščajo državi skrb samo za telesno, materielno in časno, cerkvi pa skrb samo za duhovno in večno. ‘)
l) Poskušalo so je primerjati razmerje med državo in cerkvijo razmerju med telesom in dušo ; naj že mi vtem spregovorimo. Če sc meni: razmera med državo in cerkvijo je podobna onej med telesom in dušo, nc bomo veliko vgovarjali. Pojasniti bi se hotelo manj znano razmerje z dozdevno bolj znanim, zato so izvoli primera. Opomniti bi so le moralo, da iz primer so ne morejo izvajati vednostno veljavno posledice , in da skoro vse primere šepajo in ravno ta ne najmanj. In ta primera sploh kaj malo pojasni razmero med državo in cerkvijo , ker jo razmera med teloin in duhom navadno bolj temna od prve. — Če hi bila pa ova primera res več kakor sama primera, in naj bi bilo razmerje med državo in cerkvijo v istini tako, kakor med dušo in telesom, utegnejo ta dokaz po svoje vsakojake stranke porabiti. — Kdor pripozna v človeški duši telo obrazujoči princip življenja, lahko zanikuje državi pravico do samostojnosti , opiraje so na ovo primero , ta bi zahteval nadvlado cerkve nad državo — materializem pa opiraje so na isto primero bi zahteval, da naj povso država gospoduje nad cerkvijo — vsaj je po njegovem mnenji duša le proizvod telesa. Pa še tretja stranka bi se utegnila na to opirati zahtevajoča popolno ločitev cerkve od države cisto indiferentnost med obema, to bi bila stranka pripoznavajoč* se k monadizmu, vsled kojega duša in telo v istini no vplivata drug na druzega. — Jasno, menim, jo, da ni pripravno primeroma govoriti v razmeri med državo in cerkvijo, in od tod posledice izvajati, posebno ne v sedanjem času , v kojem so sploh pojini o obeh temni, zmešani.
Delovati v namen človekov, to nalogo mora imeti vsako od Boga ustanovljeno res Človeško društvo. Ker sta cerkev in država tako društvo, morata oba težiti, da po mogočosti pomagata vresni-čiti idejo o človeku v vsacem svojem udu — in toraj idejo o človeštvu sploh, voljo Božjo o njem. Toda država in cerkev ste v drugačnem razmerji do te naloge. Država skuša to nalogo doseči združevaje vse človeške moči, kolikor se namreč s tem doseči more.
Namen svoj pa more vsakdo doseči le v samosvestnem, prostem življenji; in to omejuje pomoč druzih, ki skušajo olajšati in pospešiti dosego namena, kolikor sploh človek temu pripomoči more.
Državna naloga mora toraj biti le, da omogoči človeku razvoj v dovršenega človeka in življenje v tej dovršenosti. Te dovršenosti pa država dati ne more in tudi ne dovesti do nje. Kajti deloma more to dovršenost človek doseči le prosto se določevaje, kakor smo že omenili, deloma zahteva pogoje, lcakoršnih ne more dati naravna moč, ampak le rešitelj naš, Bogelovek Jezus Kristus v svojej v ta namen ustanov-ljenej cerkvi, in jih tudi d4 vsem, kterikoli jih žele.
Kjerkoli se pripozna, da cerkev Kristusova namerava človeka dovršiti, tam se naloga drža vina tudi tako le lahko določi: ona mora vsacemu udu dati mogočost, da postane ud cerkve Kristusove in na zemlji kot tak živi.
15.	Iz omenjenih nazorov se tudi razvidi, da se obojno društvo vsled svoje naloge ne sme niti čisto razločiti, niti čisti vzliti v eno, — da more in mora oboje samostojno biti, da se med sab >j pogojujete, — da zahteva država pred Kristusom in po Kristusu ustanovljeno cerkev, cerkev pa državo. Da s podanim razločkom med državino in cerkveno nalogo nismo na tanko omejili delokrogov, razume se samo po sebi; a dozdeva se nam, da bi se lahko omejili tako, kakor zahteva narava obojega društva in toraj tudi pravičnost.
d.
Preglejmo sedaj, kaj se je moralo spremeniti oziroma razmerja med človekom in državo vsled nove cerkve Kristusove razširjevajoče svoj nauk in razvijajoče svoje življenje.
Bluntschli pravi v svojem splošnem državnem pravu: ,,m o-derna, človekoljubna država je krščanska država, sad kristijanstva“. In: „Sploh vsa kristijanska ljudstva pripoznavajo, da država in cerkev je dvojno bistveno samostojno društvo. Na to resnico se posebno naslanja moderna nravnost in svoboda“. Jej trditvi bodo oporekali le oni, koje navdaja strastno sovraštvo do krščanstva in vsega pozitivnega verstva, ter jih je oslepilo in °glušilo za istine in nauke zgodovinske.
Mi si pojasnimo preustroj stare države v novo po krščanstvu.
16. Da kristijani državnega in društvenega reda v poganski državi niso mogli pripoznati kot po volji Božji in sicer v mnozih in bistvenih razmerah, da so ga morali spoznati kot nasprotujočega namenu človeškemu, napačnega in neopravičenega, da, naravnost krivičnega, razumeva se lahko iz dozdaj rečenega.
Toda poslanci evangelija Kristusovega niso bili poslanci upora niti državnega niti društvenega, za kar bi jih tako radi razvpili. Poznali so napačne slabosti v poganski državi, vendar so zapovedovali kristijanom, naj slušajo pogansko vrhovno oblastje,
—	naj vestno spolnujejo postave, naj potrpežljivo prenašajo društvene nepriličnoati, Če so tudi za nje tlačeče in krivične. Kristijani naj bi bili ljudem pokorni zavoljo Boga, naj bi pravično in sveto živeli -v ponižnosti in zatajevanji, v ljubezni do Boga in bližnjega. Le ko bi človeške postave nasprotovale Božjim postavam in njihovim kristijanskim dolžnostim, naj odgovore: Boga moramo bolj slušati, nego ljudi.
Oznanovatelji evangelija niso toraj šuntali podložnih zoper gosposko, sužnjih zoper gospodarje, pravic neimajoče l judstvo zoper pravice vživajoče stanove; — oni niso nameravali prekucniti državni in društveni red; niso se čutili poklicane, da bi ga prena-rejali, — marveč so ga pripoznavali v podlagi kot postavljenega od Boga, lcakoršnega ne spodriva novi red razsnovajoč se v cerkvi Kristovej, marveč so naslanja na-nj, na naravno podlago.
.Obstoječi naravni red naj bi, kolikor potreba, preustrojila postavodajna oblast sama, prenaredbo pa bi pričelo spoznanje in dobra volja ljudi samih, prenarejevalo naj bi se počasi, a stalno za vso prihodnost. Krščanstvo naj bi dovedlo v zgodovini državnega in društvenega življenja do obrata in sicer v z goje vaj e ljudi ao tega spoznanja in do te volje.
17. Pregledovaje način preobrazovanja, kakoršnega so pričele krščanske ideje pridobivajoče si splošno veljavo, razvidimo najprej.
Kdor je pristopil v krščansko cerkev, pripoznaval je v državi red življenja skladajoč se z voljo Božjo, v državnej gosposki oblast postavljeno od Boga, kterej mora biti pokoren ne le zarad strahu, ampak tudi zarad vesti,— on je spoznal dolžnost, da mora živeti kot zvest državljan, v blagor države darovati svoje moči, patriotizem je bil čednost tudi za-nj. A zraven ovega državnega reda je zrl tše višji, nadnaravni red, cerkev, kraljestvo otrok Božjih, — zraven državne oblasti je pripoznaval še neko drugo, neposredno od Boga postavljeno, ktera mu je oznanovala Božjo voljo, nezmotljivega vodila po poti do resnice, pravice in večnega zveličanja. Tega zveličanja, v kterem se on kot človek časno in večno dovrši, sprave in nespremenljivega zedinjenja z Bogom pa ni mogel doseči v državi in z njeno pomočjo, ampak le v cerkvi Božjej. Namen kristijanov toraj seje raztezal dalje od namena državnega; ta mu je v to življenje le časne
pogoje dati mogla, kolikor jih more dati človek, — a ona ga ni mogla privesti ao popolne in stalne dovršitve, do pravega in večnega življenja. Blagor državin je ostal kristijanu sicer vedno veljaven namen, po kterem naj bi težil, toda za-nj ni bil več prvi in naj viši, — biti dober državljan, to je bila kristijanu dolžnost, a pred vsem naj bi bil pravi in popolnoma človek ravnaje se po nauku krščanskem. Interesi človeka so se raztezali dalje od ovih poganskega državljana, v tej državi se niso mogli zadovoliti. Kristijan se toraj ni mogel več popolnoma v državi vzgubiti, on ni mogel več dovoljevati, da bi ga država y vsem njegovem djanji in nehanji vladala in omejevala, — on je moral od nje zahtevati pravico, svojim visim, večnim interesom prosto slediti. Država mu ni mogla biti najviše, neomejeno oblastje, ona ni bila kristijanu Več to, kar je bila poganu.
Ker mu je evangelije vzbudilo, nauk in življenje cerkve vedno dramilo in jasno kazalo zavest njegove dostojnosti kot človek, Prostost njegove volje, njegovo namembo za življenje Bogu podobno, za življenje večno, zato je moral kristijan vedno določneje od države zahtevati neodvisnost in samostojnost svojega versko nravnega življenja v vsacem obziru, česar dozdaj država ni dajala svojim udom in po svojih načelih tudi ni dati mogla; — neodvisnost in samostojnost, kalcoršno dandanes vsaka krščanska država odraslim državljanom podeljuje.
18.	A ne le oziroma premembe v političnih in državljanskih Pravicah, ktere je vsakdo kot prosta osebnost od države zahteval, ne le oziroma na te se je spredrugačilo razmerje človeka do države, tudi društvene so se morale za kristijane spremeniti.
Kristijanstvo ni od svojih udov zahtevalo, da naj raztrgajo društvene vezi, koje so jih vezale kot pogane, ni jih osvobodilo °d dolžnosti od ondod izhajajočih. Krščanski mož naj ostane v za-konskej zvezi s svojo ženo, ako je ona zahtevala, ali ni prisilila k razdrtju; krščanski sin naj bo svojim starišem, krščanski suženj svojemu gospodu pokoren v vsem, kar ni zoper Božjo voljo. Oa Posebne pravice vživajočih stanov ni zahtevalo, naj bi se jim odpovedali, od bogatinov in premožnih ne, naj bi zavrgli svoje bo-gatije. Vsi naj bi po izgledu Kristusovem pravično in sveto živeli, bogati in mogočni naj bi porabljevali svoj imetek v krščanskem duhu; kristijan naj v svojih sodržavljanih pri pozna ove, kterim je Najbolj dolžan skazovati ljubezen in pravico, kar naj sicer slca-2uje vsem ljudem ne oziraje se na stan, premoženje, starost, spol, omiko in narodnost. On naj v sodržavljanu ljubi človeka, vstarjenega po podobi Božjej, pozvanega v kraljestvo otrok Božjih, 0aj bo bogat ali reven, visocega ali nizkega stanu, omikan ali pelikan. — Da, ravno revnim, bolnim, starim, slabotnim nevednim, kteri njegove pomoči nabolj potrebujejo, naj se žrtvuje v nesebič-110j ljubezni, kakoršno zahteva Kristus od svojih in bx-ez koje ni Nobenemu odprto nebeško kraljestvo. Moč, premoženje, omika, rod, Narodnost ne določujejo stopinje v kraljestvu otrok Božjih, ampak
ljubezen do Boga in bližnjega, pravičnost in Čistost, svetost v misli in delu, te naredč človeka prijetnega v Božjih očeh, naj bo suženj reven, ali neomikan barkar.
Dolžnosti kristijanovih do družili ne določuje več zveza njegova ž njimi v državi, ampak volja Božja, ki je vse vstvaril po svojej podobi in poklical v svoje kraljestvo; — rešitev po Kristusu, ki je za vse na svet prišel in umrl. Zato so pravičnost in ljubezen do bližnjega pri kristijanu ne omejuje več le z mejami države, ne razteza več le do sodržavljanov, ampak sega dalje in on ne dvomi o človeškej dostojnosti barbarov.
19.	Alco se je po tem načinu spremenilo razmerje pokristjanjenega državljana do države, razume se samo ob sebi, da se mora tudi razmerje državljanov spremeniti, in sicer tim bolj, čim bolj se je razmnoževalo število krščanskih državljanov in kolikor določneje so se vnjihovej zavesti izjavljale krščanske ideje s svojimi praktičnimi posledicami.
S pokristijanjenimi, djavnimi državljani, uradniki ni država mogla več ravnati kakor s sužnjimi porabljevaje jih v svoj namen kot sredstvo, — nič več ni mogla ovladovati s svojimi postavami vsega njihovega duhovnega življenja in teženja, — morala jih je pripoznavati proste osebnosti, njihove pravice spoštovati in braniti.
S tem pa se je natilioma državin namen omejil, in dobil drugačen zadržek. V in po državi ne morejo državljani več dobiti svojega dovršenja, svojega glavnega namena; država jim mora le omogočiti, da bodo težili proti temu namenu, kolikor se to more zgoditi s kupnimi človeškimi močmi. Namen pa, kojega doseči naj bi država kristijanu pomagala, je ravno ideja o človeku, kakor se je razvila v krščanskem nauku.
Analoga državina se je tudi razširila. Ovo mogočost, dovršiti se v popolnoma človeka in kot tak živeti, naj bi država ne dajala le nekterim vrstam svojih udov, ampak vsem ne razločevaje spol, rod, premoženje, stan. Dalje: Ker je zopet oživela zavest o enoti človeškega rodu, o skupnem izviru, o enacem bistvu vseh in o enacem pozivu vseh v eno kraljestvo Božjih otrok, o skupnej odgovornosti, da se volja Božja povsod zvršuje, ker je oživela ta zavest, moralo se je spremeniti tudi razmerje države do ptujih držav in rodov. Država ni mogla v barbaričnih ljudstvih zreti svojih naravnih nasprotnikov, koje naj po vsej pravici obiskuje z vojsko in jih porablja sebi v sužnje; nič več ni mogla tako nialo-bnžna biti za njihov blagor ali neblagor; dolžna je bila, tudi'tem biti pravična, ter jim v podanej priliki djanski pomagati.
Ni pa treba še dostavljati, da se ta sprememba že vsled svoje narave ni mogla hipoma dognati. Zgodovina nas uči,*fdn se že 18 stoletij v to vporablja. V sledečem bomo pozornost obrnili na nektere stadije, koje je krščanstvo v tem vršenji predirjalo. Najprej bomo pa opomnili na napačno tolmačenje nekterih idej krščanskih, s kterim so uporniki skušali opravičiti svoje vstaje pred krščanskimi narodi.
e.
20. Svojbina nameravajoča prekucniti državni in društveni red si išče privržencev s krikom: prostost, enakost, bratovstvo, skupno posestvo in akoravno nasprotna krščanstvu, vendar trdi, da izvira njeno mnenje iz prvega krščanstva. Če pomislimo na zgoraj omenjeni način, kako je kristijanstvo stare društ-tvene in državine razmere preustrojevalo, dozdevati bi se vtegnilo, da je ta krik nekako opravičen. Vsaj kristijanstvo zahteva prostost, enakost, bratovstvo vsem; vsaj zahteva, da naj bogatini dele svoje premoženje z revnimi! i dr.
Da, krščanstvo zahteva prostost, toda ne bezpostav-n o s ti; ono zahteva prostost, ker ravno ta omogoči, da se vzdrži •n vresniči red Božji, da se izvrši in izvršuje volja Božja, pravo, dobro, — ne zahteva pa prostosti za sebično voljo in vsakoršne pohlepe, da bi sc mogla prosto, brez mej delati krivica, hudobija.
Kristijanstvo zahteva prostost za vse, ne da bi smel vsakdo delati, kar njemu dopada, ampak, da bi smel vsakdo delati, kar Bog hoče, da naj dela. V državi naj Postave dodeli vsacemu prostost, mogočost, živeti kot človek po volji Božjej. Prostost, kolikor je more vsakdo zahtevati od države, naj se toraj omejuje in sicer naj bo meja ideja o človeku, namemba njegova, volja Božja glede človeka. To idejo prosto razpletati, proti temu namenu prosto so pomikati, to voljo prosto spolnjevati, to je prostost vtemeljena v človeškej naravi, objektivno opravičena, ktero tirja kristijanstvo za vsacega svojega uda, nekdaj od poganske, zdaj od krščanske države. Ta prostost pač novošeg-nemu liberalizmu slabo vstreza, ker on sovraži ravno te postave, koje dajejo in varujejo v državi tako prostost, on se trudi odstraniti, polomiti ta plot, ker mu ravno zabranjuje sebičnost, vživanje m samovol jstvo.
21. Krščanstvo oznanja sicer enakost in bratovstvo za vse ne oziraje se na razlike v stanovih, rojstvu, premoženji, starosti, spolu, itd. Ono uči, da je vsakdo vstvarjen po podobi Božjej, poklican in povabljen vstopiti kot ud v kraljestvo Božje; ono uči, da smo vsi udje enega rodu, potomci istih prvih starišev in toraj v njih po telesu združeni; ono uči, da se je včlovečilBožji sin, da hi nas zopet naredil otroke Božje, naj bi se vsi ž njim zedinili, spojili ž njim družim Adamom, nadnaravno glavo Človeškega rodu. vsi smo po mesu bratje v Adamu, vsi naj bi bili bratje po duhu v Kristu.
Toda krščanstvo oznanovaje enakost in bratovstvo vseh nikakor noče razdreti materialnih in društvenih razločkov. Ono ozna-nuje enakost v formalnem pravu človeške osebnosti, a ne zahteva enakosti materialnega prava; ono ravno nasprotno ^i, da se posamezniki razlikujejo oziroma časnega blaga m stanu, da je ta razlika naredba Božja, da pripomore ta razlika človeka odrejevati za kraljestvo Božje, da je ta na-
redba tesno sklenjena ravno z odlikujočo posebnostjo, z duhom tega kraljestva. Ono uči, da ravno zato enakosti v materialnem in društvenem pravu, kakoršno tirja liberalizem, od pričetka v človeštvu ni bilo, in tudi vsled njegovega namena nikdar ne sme biti, — da bi bila toraj ova enakost ne zlagajoča se z naravo in namenom človekovim le pogubna človeškemu rodu.
22.	Krščanstvo res časno blago kaj malo ceni, da, še posebno nevarno je to blago za pridobitev nadnaravnega nebeškega blaga; toda ono nikakor ne prepoveduje pridobivati, imeti in vživati premoženje, in nikakor ne pogublja bogatina, zato ker je bogat, kakor ga obrekujejo.
Ravno nasprotno uči kristijanstvo, da je Bog postavil človeka gospodarja zemlji, da naj mu zemlja služi, da naj si v potu svojega obraza prideluje svoj kruh, — da greši, kdor ne dela, ampak se v svojej lenobi hoče preživiti od druzih. Delo je po mnenji Grkov in Rimcev prostega moža oskrunjevalo; z obrtnijo, rokodelstvom in kupčijo naj se pečajo sužnji, ali oproščeni; poljodelci so bili najvišji; enako mnenje velja še dandanes pri nekrščanskih narodih, krščanstvo pa je delo posvečilo. Ono ravno zavezuje vsa-cega, da je dolžan delati, akoravno določno zametuje neizmerno poželenje in pomnoženje bogastva, prostovoljno uboštvo pa priporoča, in sicer zato, ker ono vtegne privesti do više popolnosti.
Res, kristijanstvo zahteva, da naj bogatin premoženje Bogu dopadljivo porablja, da naj se misli lc od Boga izvoljenega oskrbnika, da naj po mogočosti lajša revščino bližnjemu; in to naj dela iz ove ljubezni, bez koje ni mogoče biti ud kraljestva Božjega. Krščanstvo naklada bogatinu dolžnost, pomagati bližnjemu v revščini, vendar ne pripoznava revežu pravice, pomoč zahtevati kot dolžno. Krščanstvo čisla skupno časno premoženje na podlagi bratovske ljubezni, in v tem primeru tudi odpoved lastnemu premoženju; a ono ne zametuje osebne pravice do premoženja, marveč jo zahteva kot vedno veljajočo, ker ravno spozna človeško dostojnost in namembo, ker pripozna prostost človeške osebnosti; ono ne tirja in ne želi, da bi se sploh v društvu vvedel skupen imetek, kteri koristi in je mogoč le v ožih krogih in v posebnih pogojih. Aposteljni novošegne društvene prekucije toraj pač slabo poznajo nravna, krščanska načela, ako se hočejo na te sklicevati in opirati, — ako jih pa poznajo, pa s tem lažnjivim krikom kaj grdo goljufujejo in zapeljujejo krščansko ljudstvo, da bi ga zvabili na svojo stran.
III.
Skušali smo pokazati, kam postavlja človeka država v predkrščanske j dobi —- in kam ga postavlja krščanstvo v državi. Ker pa novošegna vednost in omika trdi, da ne more več dovoljevati, naj bi še v državi kraljevala krščanska načela, pomi-
slimo: kam meni človeka postaviti prihodnja država, koja se bo dignila na zahtevah novošegne vednosti.
a.
Da bomo zahteve novošegne vednosti laglje cenili in umeli, ozrimo se še enkrat nazaj na razvoj krščanske države.
1.	Za Konstantina velikega postalo je krščanstvo državna vera, to je rimskim državljanom se ni le dovolilo, da se smejo očitno kristijane spoznati, ampak tudi država naj bi se preustro-jevala na podlagi krščanskih idej, zato naj bi tudi samo kristijanje vživali vse državljanske pravice. Nastopila je s tem nova doba za prekristijanjevanie poganske države, državina vlada sama je liotela rešiti to nalogo.
A v napačnem, bistvu krščanstva nasprotnem d u h u se je jela naloga izvrševati. Kakor je bil prej poganizem državno verstvo, enako, v istem duhu so hoteli sedaj krščanstvo postaviti na njegovo mesto. Tudi zdaj še je hotela država življenje državljanov nepogojno vladati, državni vladar naj bi bil tudi zdaj še ,,pontifex maximus,“ glavar cerkve, on naj bi jo vodil po vsem.
—	Ni se toraj spoznal značaj krščanstva, ne prav umela naloga cerkve Kristove.
Vsaj se krščanstvo ni postavilo zraven druzih verstev,— hotelo je biti edina vera človeštvu, kkterej naj bi se pozvali vsi rodovi, ktera bi toraj ne živela le med mejami ene države. Krščanstvo, krščanska cerkev je Božja vstanovitev, in Kristus je le apostole in njihove naslednike izvolil in pooblastil, da naj je razširjajo po vsem svetu; le te je Kristus poslal, človeštvu dati sad odrešenja, ohranjevati p;a vsem prihodnjim rodovom, oznanovati njegov nauk, podeljevati njegove milosti in vernike voditi po poti večnega zveličanja. Ta po K r i s t u postavljena avktoriteta ni nikakor mogla in smela odstopiti svojo službo in oblast državnej avkto-riteti, če se ni hotela izneveriti svojemu poklicu; svojo samo-stalnost, neodvisnost cerkve je morala zagovarjati in braniti državi nasproti.
In pričel se je boj o razmeri cerkve in države, o mejah, ld ločujejo oblast obeh ; — boj še do sedaj nedovršen, in kteri se bo težko v prvej bodočnosti konečno dovršil. Ta boj toraj je nastal zato, ker se ni u m e 1 pomen kristijanstva, bistvo, podlaga in namen cerkve Kristusove. To se pač lahko razlaga za prvi čas kristijanstva spodkopavajočega poganstvo, a kako more ta blodnja trajati še sedaj, tega ne moremo umeti. Skoro neumljivnam je prikaz, kako se more še v krščanskih državah razlagovati ovo pogansko razmerje cerkve in države, in potem boriti se zoper samostalnost cerkve, ktero poimenujejo državo v državi. A vse enake trditve so resnici nasprotne in dokazujejo prav dobro, da ovi nazivljajoči se omikani kar nič ne poznajo stvari, o kterej
potem izrekajo sodbo svojo; da se še niso dvignili nad poganske nazore v državi vkljub svoje krščanske izgoje, da ne umejo še, kake pomembe je kristijanstvo.
Oerkev sploh ne more želeti biti država, toraj tudi ne država v državi, cerkev že zahteva državo, njej sorodno v podlagi, namenu in vred bi, a vendar specifično različno skupino; cerkev toraj države noče uničiti, ne se zoperstavljati njenej oblasti, ali segati v njeno vladanje. Ona d;l cesarju, kar je cesarjevega, — a hoče, da naj se dd Bogu, kar je Božjega, da se more ona, kojo je vstanovil Bog-človek, prosto razvijati in da more prosto opravljati svoja opravila njeno glavarstvo.
Zraven omenimo:	Ko bi boritelji zoper cerkveno samostal-
nost poslušali zgodovino, spoznali bi, da je državljanska svoboda hčerka cerkvene, vsaj jo je ravno cerkev pribajevala s svojim naukom o dostojnosti in namenu človeške osebnosti.
2.	Umelo se je samo po sebi, da v kršoanskej državi nastale) iz poganske naj vživajo vse pravice in ves sad le spozno valci križa. Vsaj je bila krščanska ideja o namenu človeškem merodajna, kaj sme država od posameznih tirjati, in kaj jim je dati dolžna, in potrebam kristijanov primerno naj bi se preuredila država v vsem svojem mišljenji in želenji, — in — kolikor bolj se je prenarejala v tem Bmislu, tolikanj manj je mogla zadostovati željam in potrebam drugovercev.
V	poganske j državi niso mogli kristijanje tirjati, da bi vži-vali vse državljanske in politične pravice, te zahteve niso zdaj v krščanskej državi mogli staviti nekristijani. To se je umelo samo po sebi, in ni prišlo na misel ne kristijanom v poganskej, ne ne-kristijanom v krščanskej državi kaj enacega tirjati, iti ni se krivično obsojevalo tako ravnanje državino proti udom, ne pripozna-vajoČim se k njenemu verstvu. Kajti, ako so očitno ne le po zunanje, ampak iz živega prepričanja spoznovali drugo, državnemu nasprotno verstvo, morali bi se dozdevno sami braniti porabljevati vse pravice podeljene spoznovalcem državnega verstva; — in, ko bi jih bila hotela država siliti, lahko bili se bi pritoževali o zatiranji vesti.
Toraj je bilo naravno, da v državi stoječej na določenem verstvu inoverci niso vživali vseh pravic, — enako naravno pa je bilo tudi, da država ni mogla prijazno gledati odpada od svojega verstva, da je prelomljevalcem zakonov državne cerkve z državljanskimi kaznimi grozila in sicer bolj v svoj lasten prid, kakor v prid državne cerkve. Odpad od državne vere je moral veljati kot poškodovanje države samestoječe na tej podlagi, to mnenje so opravičile posledice reformacije. Krščanske države Evropske so se razločevale že po nastalem orientalskem razkolništvu, potem pa še bolj zarad raznih kristijanskih ločin, ktere so se povzdignile v svoje državno verstvo in kojih spoznovalcem le so dovolile vživati vse državljanstvo in politične pravice.
3.	A v večih državah so bile razmere take, da niso pripuščale vstrojiti versko (k o n fes s ion al no) državo. Kjer so protestantje in katoličani v enacem številu skupno živeli^ zahtevali so od države vsak za-se enake državljanske in politične pravice, enako[var-stvo svojega cerkvenega življenja, enako pospeševanje svoj e ^ svobode, enake koristi. Nastopila je potreba vstanoviti paritetične države.
Laglje je bilo pripoznati to potrebo, nego zadostiti jej. Ne glede na zgodovinsko pravo, koje se vendar prezirati ni moglo, bilo je še vedno težko dobiti pravilo, koje bi moglo vstreči vsem verstvom, a bi vendar država ne pešala.
Kar je bilo v istini potrebno zarad raznih verstev, razlagalo se je kot zahteva sama na sebi veljavna izvirajoča iz napredka v znanosti in omiki in svobodomiselnosti. Paritetična država se je razglaševala kot nazor države, kakoršna bi morala biti, kot liberalna država nasproti (konfessionalnej) verskej.
Vendar liberalizem ni mogel ostati na tej stopinji. —- Vsaka krščanska država jo imela zraven raznih kristijanskih verstev še druga, koja so se tudi jela pritoževati, da se jim kratijo državljanske in politične pravice zarad njihovega verstva, in v vsakej kristijanskej ločini se je tudi množilo število onih, kteri so se le zunanje pripoznavali k tej ali onej konfesiji, v resnici pa se oddalili enako daleč od vseli. Rationallzem in verski indiferentizem se je mogočno razširjeval v zadnjih stoletjih. Kolikor je rastlo število teh stoječih izven vsakoršne pozitivne vere, toliko bolj jim je rastel tudi pogum, da so jeli tir jati od države: naj jih osvobodi prisiljenosti pripoznavati se k kteremukoli verstvu zoper svoje notranje prepričanje.
Da bi država tej dozdevno opravičenej tirjatvi zadostila, naj bi zopet spremenila svojo versko podlago; n e le proti raznim kristijanskim konfesijam naj bi bila indiferentna, marveč naj bi odstopila od vsacega konkretnega, pozitivnega verstva in naj bi se postavila le na splošno razumno verstvo in kdor bi to vsaj zunanje spoznaval, naj bi vžival vse pravice. Kratko:	Država naj no bo več
k r i s t i j a n s k a — ona naj bo versko indiferentna, pa v e"n dar naj bo še verska, konfesionalna.
V	teoriji se je pač lahko skovala država versko indiferentna a vendar ne brezverska — v djanji pa je bilo drugače. Kajti, kjer so se vse vredbe in zakoni razvili na krščanskej podlagi, kjer vladajo v javnem življenji krščanske ideje, če ne po vsem, vendar po večem, kjer je večina državljanov dobro verna, tam se_ pač 1’avnoilahko in urno ne izruje krščanski značaj; se poskusiti bi ne bilo posebno varno, ker poskus bi vtegnil naleteti na zapreke s posledicami, kakoršne bi se še naprej ne mogle preračuniti. Djanski liberalizem je moral zaostati za teoretičnim in pričakovati le v bodočnosti vresničenja svojih liberalnih državnih teorij; v
sedanjosti si je mogel le pot pripravljati ljudstvo v veri raz-svitljevaje, povzdigovaje ga nad pozitivno verstvo, š i r 6 verski indiferentizem ali tako zvano čisto razumno verstvo.
4.	Toda ta pripomoček je pripeljal dalje, kakor jc bilo namenjeno. Množilo se je število privržencev čistega razumnega verstva, a množilo se je tudi število onih, ki so spoznali, da rationalizem je preplitev, sam sebi nasproten in komaj zadostujoč na pol omikanim, ti so se dvignili, emancipirali iz vsakoršnega, tudi umnega verstva, ter očitno jeli spoznavati ateisem v njegovih raznih oblikah, n. pr. vero o nebit. nosti osebnega, nadsvetnega Boga — in niso hoteli slišati o nobenem verstvu, morda le o češčenji narave, ali morda človeštva sploh. In ako so rationalisti zahtevali, naj bo država verska, a naj odvrže od sebe krščanski značaj, da Iti oni mogli vživati vse pravice, tirjali so privrženci neodernega ateizma ali humanizma, naj se država tako vredi, da bodo tudi oni s svojim svetnim nazorom mogli biti vse pravice vživajoči udje, drzno so jeli zahtevati: država naj ne gleda na veroizpoved svojih udov, v tem obziru naj bo absolutno indiferentna in naj podeli vse pravice tudi ateistom. Ali drugače povedano:	dr-
žava naj se postavi nad vsakoršno verstvo, naj preneha biti verska, naj bo čisto pravna država dajajočavsacemu kolikor mogoče veliko osebne svobode, ne brigajo se za veroizpoved. — S tem zahtevanjem je poskočil liberalizem na novo stopinjo, na kterej ga vidimo še dandanes; zastarel pa je liberalizem v prešnjem razvoji. Paritetična, rationalistična ali versko indiferentna država sc ni mogla več nazivati liberalna. Liberalna v modernem smislu je bila in je še le teorija zahtevajoča državo brezversko, stoječo zunaj mej vsa-koršne vere.
Davno je že šega prištevati se liberalcem, toda niso vsi lju-bivci te šege modernemu liberalizmu privrženi — veliko po pravici liberalne imenovanih odločno nasprotujejo temu liberalizmu, ker spoznajo njegove težnje in jih zametajo. Nekteri sicer ploskajo razpravam apostolov modernega liberalizma, a bi tega nikdar ne storili, ko bi mogli po vsem ceniti njegova načela. Ta moderni liberalizem se imenuje tudi napre d ovalnega, vednostnega nasproti ovemu zastarelemu. Res, ako se ozremo na pomikanje v teoriji iz ene stopinje na drugo, reči moremo, da napreduje; vpraša se le, Če je to pomikanje napredovanje k resnici ali je le napre-dovalno oddaljevanje od resnice. Lahko odgovori na to, kdor spozna, da le krščanstvo je resnična vera, kdor vidi idejo o državi izraženo v krščanskem nauku o podlagi in nalogi države. Tudi on pozna napredovanje države krščanske, toda napredovanje do vedno popolnejega vresničenja ideje o državi V pomikanji pa,
ktero dospe do brezverske države, ne more nikakor videti napredka do resnice.
Vednosten pa se nazivlja modemi liberalizem, ker res opira svoj nauk na modrosloven svetni nazor in sicer, kakor bomo videli, na Hegel’jevo Solo, ktera se je ponašala, da je dospela do absolutne vednosti.
b.
Razgledavsi se v rojstvu in pojmu modernega liberalizma, prišli smo do premislievanja njegovih nadel, ki naj bi v bodočnosti vladala v državi namesto krščanskih in določevala razmerje države do človeka.
Na vprašanje:	Ktera	so ova načela? smo nekoliko že
odgovorili. Ta država se ne bo več naslanjala na versko podlago, ne bo se pripoznavala kot red, kakoršnega hoče Bog, ne bo je vladalo oblastje po milosti Božjej v vlado postavljeno — država ta ne bo le versko indiferentna, ampak brezverska. Ona bo človekoljubna pravna država, dajiča v s a c e m u državljanu kolikor mogoče veliko svobode m polno pravo, kakoršno zahteva človek.
Ta odgovor je dozdevno jasen in določen, vundar ne zadostuje.
Ako bo namreč bodoča država društvo naslanjajoče se na verskej ptujo podlago, težeča po namenih verskim ptujih; — ako bo društvo stalo izven veakoršnega verstva — moramo prašati: kaka pa more biti ali bo nova podlaga?
Odgovor je blizo. Ako država ne bo več red opirajoč se na Božjo voljo in vendar še hoče ostati red, naslanjati se bo moral na človeško voljo. Človeška volja bo v tej državi edino in n aj više oblastje, od kodar bo izviralo piavo in izhajale postave. Bodoča država bo tor a j le človeški red, a ona bo vendar absolutno oblastna nc pripoznavajačo nobenega druzega oblastja ni v nebesih ni na zeml]i.
Toraj namesto oblastja Božjega bo stopilo človeško, na mesto volje Božje človeška. Toda s kacim pravom se bo spremenila podlaga države?
5.	Država bo pravna država, pa ne v smislu Kantovem, kot vstanova za brambo pravic, osebe in premoženja. Ampak ona naj pripravi v veljavo človeku pravo v vsem njegovem obsegu in naj dil vsacemu enako, kolikor mogoče veliko svobodo.
Dozdevno se tu veliko obeta; a, kakor se bo pokazalo vtegne malo, manj biti, kolikor zadostuje željam vseh. Vse je namreč na tem ležeče, aakaj in v kacem smislu sploh se more Človeku kako pravo pripoznati; od tod se bo potem moglo določiti, kakošno in koliko moro biti to pravo.
Teoretikarji te boclože države nas morajo najprej podučiti, kaj oni mislijo o človeškem bitji in življenji in njegovem pomenu, potem še le bomo mogli razsoditi, kaj o n i razumevajo v obljubljenem polnem pravu in k o 1 i k o r mogoče veliko svobodo.
Ta poduk je neizogibno potreben. Dobro namreč vemo, v čem je teorija v e r s k o-p ravne države videla izvor človeškega prava, od kodar je določevala njegovo kakost in kolikost; — toda to opravičenje prava ne more več veljati v brezversko pravnej državi.
To pojasnilo nam bo še le dovoljno odgovorilo na vprašanja stavljena v začetku.
Pravna država modernega liberalizma se prav rada nazivlje človekoljubno. Enako se imenuje tudi krščanska država in sicer po pravici; a krščansko človekoljubje, krščanski humanizem je zastarelo, premagano stališče, koje ne more nikakor več nositi moderne, pravne države. Ta se more postaviti le na modernem humanizmu in zato se bo moglo zidanje še le pričeti, k e d a r bo taka podlaga pripravljena, k e dar bo večina državljanov dovolj omikana in doplczala do tega humanizma.
Poprej zahtevanega pojasnila moramo toraj v teoriji modernega humanizma iskati, zato si razglejmo njegovo osnovo.
Ta teorija ima svoje korenine v llegeljevej absolutnej filozofiji; njene posledice si je njegova šola razumu in potrebam primerno prikrojila in razvila.
Po tej teoriji je človek zadnja in naj viša individualna stvar, do ktere se je razvilo absolutno svetovno bitje in v kterej jo doseglo smoter svojega življenja in teženja, namreč: vzviti se do samosvestnegaduha. V posameznem človeku se svetovno bitje vstvori v duha le konkretno, omejeno, memogredč; namen svoj doseže stalno in popolnoma le v množini in raznovrstnosti vseh v času in prostoru resnično sočih človeških individij, v človeštvu. Plemenski pojem človek, ali kakor humanizem raje govori, ideja o človeku, vsa njena razsnova, v kolikor je mogoča in ima svoje kali v absolutnem svetovnem bitji, to je objektivni smoter svetovnega žitja.
Iz tega nazora o izvoru sveta, o njegovej namembi in človeku, ter iz njegovega razmerja do obeh, izvajajo se prav lahko politična jm društvena načela modernega liberalizma.
2.	Človeška individualnost izhaja toraj iz edinega, absolutnega bitja samega; druzega Božjega bitja, od tega različnega, višega, nadsvetovnega, ni. Ljudje so sinovi božestva, ž njim istega bistva, v njih se prav za prav konkretno objavlja ovo božje bitje in žitje na najvišej stopinji svojega razvoja.
V	vsacem individiju se vresniči v ovem bitji skrita ideja o človeku, objektivno poslednji smoter svetovnega življenja. Da se
toraj objektivni in poslednji smoter sveta vresniči, mora se neomejeno razvijati ideja človeška in sicer konkretno v vsacem poj edincu, ta razvoj je nepogojen, neomejen; ali z drugimi besedami: pojedinčeva volja je nepogo-jena, neomejena v svojej pravici, vsaj je ona konkretna, absolutna volja objavljajoča se v tej individualnej obliki. In v po-jedincu skriti del ideje Človeške se bo mogel v istini popolnoma razviti, če bo pojedinec sam mogel živeti po svojej volji, — če bo svojej individuelnej volji brez zaprek mogel veljavo dodati.*) A pojedinec mora le enostransko in začasno predstavljati idejo človeško, stalno to izvršuje človeški rod sploh, ali za posameznika država. Splošna mogočost ideje človeške naj se razvija v človeškem rodu ali v državi in sicer razvija ter izjavlja vsestranski, popolnoma, stalno v pojedinih vrstečih se v času in prostoru.
To je naloga državina, to njen pomen za splošno svetovno namembo. To je iz bistva sveta in človekovega izhajajoče razmerje posamezne človeške osebnosti in države, ktera nadomestuje posamezniku človeštvo, dokler ni univerzalne države zaklepajoče v se res ves človeški rod.
Združevanje toraj izvira iz ove človeške ideje ali bolje prav iz plemenskega, skupnega pojma človek. Ljudje imajo skupno nalogo vresničiti ta pojem, t. j. sukcesivno razviti in obi-stiniti ves mogoč pojem o človeštvu, kteri ima svoje korenine v absolutnem; to je splošna, najviša in poslednja naloga, ktero pa morejo dovršiti le skupne moči. Država je toraj bistveno potrebna, ali pa, kar pomeni isto: nravno potrebna.
Načelo, po kojem naj se država vreduje, je nedoločeni in neomejljivi egoizem pojedinčev. Ker v pojedincu se objektivna, poslednja namemba Človeštva, sveta vresniči le, ako se more pojedinec popolno prosto, bez oviranja gibati v svojih posebnostih. In država se mora v rediti kot skupščina sostavljena iz samih nepogojnih, neomejljivo opravičenih ego-i z m o v.
3.	Od tod pa izhajajo druge zahteve modernega liberalizma.
*) Dr. Schweitzer razvija princip te bodoče države takole: ,,človek je hoteče bitje; ako se zunanje strinja z njegovo voljo, srečen je, ako jej nasprotuje, je nesrečen. Da bo mogel srečen biti, mora biti njegova volja neomejena. Ker pa ni vzroka, zakaj bi človek zadostovaje svojej volji ne vžival vse sreče, kolikor mu je narava omogočila, zato je razvidno, da je vsako omejevanje individualne volje ncmoralično in neumno. — V tem je razložen pojem popolne politične svobode. — A skušnja uči, da ljudje sploli niso tako moralični, da bi ne bili pripravljeni nasprotovati volji družili, zato jo država potrebna, ki to šiloma ustavi.1'
Ni ga nadsvetovnega, osebnega Boga, ki bi bil Bvet vstvaril, in čegar volja bi bila zakon ljudem. Božja volja, ako se že absolutno, iz notranje sile izvirajoče teženje edinega svetovnega bitja tako nazivlja, objavlja se v konkretno določenej volji pojedinčevej. Ta individualna 'volja je toraj gospodujoča, nobenej ptujej podložna, nobenemu, kteremukoli oblastju, ona je samo ob last na.
Volja pojedinčeva jo že vsled njegove narave sebična, a vsaka, še tako prismojena sebičnost je razumna, vsaj se v njej izjavlja absolutni razum. Zato je razumno vse, kar je v istini, in toraj opravičeno.
V humanistične)" državi se morejo narediti postave le, ako se združijo, zedinijo vse posamezne samooblastne volje in kjer to ni mogoče, po mnenji večine glasov. Izvrševalna oblast more postavo izpeljevati le po privoljenji te večine. Us nova državina more biti le demokratična republika na kolikor mogočo razlirjenej podlagi.
4.	Manjšini ostane odprta agitacija, s ktero si vtegne večino za svoje mnenje pribojevati — ah pa sme porabiti pravico izseliti se.
Ker pa ne more pojedinčeve volje nobena druga volja omejevati in zavezovati, tudi ova večine ne, če se ni prva ž njo zedinila, zato se v humanističnej državi tudi ne more govoriti o pravu, kaznovati prelomljevalce postave, kakor se je zahtevalo in je v navadi bilo v verskej državi. Vzroka nepostavnosti v tacih pojedincih more država iskati le v pomanjkljivej odgoji, ali v duhovnej zbeganosti (v zblaznjenji), od kodar izhaja za njo dolžnost odgojo dovrševati, ali pa blaznost ozdravljevati v blaznici.
Ker država zastopa človeštvo in njegovo objektivno, poslednjo namembo, mora skrbeti za popoln razvoj vsacega svojega uda; zatomora voditi odgoj vseh otrok svojih državljanov, in odraslim dati pripomočke pripraviti se za prosto izvoljen stan. — Ravno zarad tega je tudi država pravi posestnik in naravni dedič vsega, kar si pridobijo državljani s premoženjem danim jim, da ga dosmrtno vživajo. Vsako osebno posestvo in p o dedovanj e mora zginiti.
V prid splošnej namembi in toraj tudi državinej je, da se energični, značajni pojedinci zarodi in vzgoji, da se v njih človečansko ziniraj bolj popolnoma razvija. Ker pa to najbolj odvi-suje od krepke, močne spolne ljubezni vezajoče roditelje, in ker te postave ne morejo ni vzbuditi, ni vzdržati, zato se morajo odstraniti dosedanje ovire zakonske — spolna ljubezen mora vživati popolno prostost, bodi si izvolje-vati si svoj predmet, bodi si vez raztrgati in novo skleniti, če je omrzel ogenj prve strasti. In sicer se mora ta prostost dati ženi in možu in žena mora biti v političnem in socialnem obziru ravno tako samostojna, kakor mož.
Konečno še omenimo, da humanistična država ne moti nobenega v njegovej versltej zavesti, sama pa spoznava češčenje, zbožnjevanje Človeštva. Ne more se tirjati od nje, da bi podpirala češčenje osebnega, nadsvetovnega Boga. Za zbožnjevanje, češčenje človeškega ideala pa skrbi soziaovaje gledišča in izoliko-vaje igralce.
c.
Te Črte o načelih humanistične, pravne države naj zadostujejo za naš namen. Ni pa nam naloga, ceniti modroslovni ta svetovni nazor, iz kterega se je izvila ta teorija o državi — že pred več nego 30 leti se je nazor obsodil in spodbil, toda teorija si ravno v poslednjih desetletjih skuša pridobiti praktično veljavo in se šopiri pod naslovom modernega, napredovalnega, vednostnega liberalizma.
Morda zadostujejo že dosedanje opazke, da privedejo kacega „liberalnega“ čitatelja do sumnjičenja, da bi ta liberalizem v marsičem njihove želje prekosil, a v marsičem jim tudi ne zadostil. Da to sumnjičenje privodimo do jasnega spoznanja, naj dodamo še nekoliko opomb.
1.	Kdor hoče za liberalnega veljati, zahteva kolikor mogoče veliko prostost za vse odrasle državljane in sicer enako prostost za vse preziraje vse privilegije rojstva, stanu i t. d. — neposredno vdeležitev vseli pri zakonodaistvu pripoznanje ljudskega samo* oblastja, odstranjenje vsega oblastja po milosti Božjej.
Tej zahtevi se v humanističnčj državi dozdevno popolnoma zadostuje. Vsaj si ne moremo misliti ni veče prostosti od ove, ka-kakoršno vživa nepogojna, neomejljivo opravičena poiedinčeva volja, ni veče enakosti vseh državljanov, ni veče osvoboaitve vsa-koršnega božjega oblastja, ni določnejega pripoznanja, da je ljudska volja samooblastna, kakor se ponuja v tej državi.
Vendar dvomimo, da bi so ta prostost, enakost in samoob-lastnost prav strinjala z mislimi svobodomiselnih drugov naših, ako se vse te obljube natanko razgledajo.
Vsaka posamezna volja, tudi ova najtupejega sebičneža je neomejena, popolno opravičena, t. j. vsakdo sme delati, kar se mu zljubi in nikdo ne sme reči, da bi bil napačno, ali slabo ravnal; toda — vsakdo se mora ukloniti postavi, ali pa naj se izseli, če ne želi sicer prelomljevaje zakone priti v blaznico ali pa v vstav za odrejo.
To se nam pa ne dozdeva ravno pripravno. — Mar ni svetost in neprelomljivost zakonov prvi pogoj, da država obstane? Da! Le da je pri zakonu bodoče humanistične pravne države bistvo vse drugo, kakor je bilo v verskej državi.
V	verskej naj bi zakon izraževal to, kar je v prid vsej državi, kar pospešuje blagor vseh, naj zakon potrdi
ali posveti že državni glavar sam, ali po sodelovanji zastopnikov stanov, ljudstva.
V	humanističnej pa bo zakon za vse izraževal le, ker je v prid egoističnej večini. V dosedanjej državi se je moglo reči: ti si dolžan pokoren biti postavi, če tudi se ne vjema s tvojim osebnim pridom, če tudi žrtev od tebe zahteva; — vsaj izražuje postava, kar je potrebno v splošni blagor in delati v splošni blagor tudi zanemarjevajc svojega lastnega si zavezan po Božjej postavi. V humanističnej državi pa se o ta-kej dolžnosti nikakor ne more govoriti, naj manj pa oziroma na vest ali Boga.
Da povemo en izgled. Večina bi v svoj prid napovedala vojsko sosednej državi, ali so mar vsi zavezani za vojno službo, žrtvovati večini v prid svoje premoženje in življenje? Nikdo ne more tega zahtevati in taka zahteva bi se tudi na teorijo bodoče države ne mogla opirati. Vsaj se sme izseliti, kdor bi bil zoper svojo voljo v vojsko poklican in bojaželjna večina naj bo le iskala sredstev (le verskih ne), da bi si pridobila ljudi, kteri bi drli v smrt za njen prid, ako si ga ne more sama izvojevati.
Če pa pomislimo, da se bo manjšina v največih primerih, v kterih si bo prid večine nasprotoval z ovirn manjšine, rajo despo-tičnej samovolji večine vdala, kakor bi so pa izselila iz domovine, bo res taka država večini dala neomejeno prostost, a morda le malo manj e število trla v sramotnej sužnjosti; — pravimo sra-motnej, dostojnost človeško žalečej. Dolžnost je sicer, da služi človek koristi svojega bližnjega, tudi žrtvovaje svoj lasten dobiček; •— da bi se pa moral podvreči egoističnemu samovolj-stvu družili, zato ker so v večini, ako si neče nakopati še veče škode, to pač ne more po krščanskih načelih več veljati kot posledica nravnega razmerja.
Ponavljamo: Razmerje večine v postavnem zboru do manjšine je v verskej državi, naj se že tako ali tako vladuje, bistveno drugačno, kakor pa bi bilo v brezver-skej, humanističnej. V prvej zavezuje vsaka postava sklenjena po večini tudi nasprotujočo manjšino; ta mora slušati zarad vesti, zarad Bogi in ne more se pritoževati, da bi bila žaljena njena človeška prava; — v drugej pa manjšina nima nikakor take dolžnosti, da bi se vdala tako zvanej postavi, v kterej se pa izraža le subjektivna volja večine, le stran veče škode jo more začasno prisiliti k pokoršini.
2.	Ne more se nam ugovarjati, da bo sicer res postava varovala egoistični prid večine, da pa zaklepa ta egoizem, ako se prav razume, pravi prid vseli; — na to rečemo, ,,da prav razumljen egoizem" je prazna beseda, dokler se natanko ne določi, kteri egoizem je prav razumljen; kteri prid je pač objektivno pravi. Pa vsaj smo že dokazali, da teorija humanistične države ne razločuje med objektivnim in subjektivnim pridom,
med dobro in slabo razumljenim egoizmom, vsaj sta oba nepogojno, neomejeno opravičena, vsaj se v obeh vresničujo in vresniči nekoliko ove splošne ideje o človeštvu.
Zraven pa še določno zanikujemo, da bi se mogel v eno zediniti dobro razumljeni egoizem vseh na podlagi teorije o neomejenem in neomejljivem egoizmu, kakor se kaže pri človeških — podobah enega, neosebnega, svetovnega bitja. V mejah naravno morajočih sil, in v take meje postavlja humanizem ves svet, v ta-cih mejah se mora prid slabejega odmakniti pridu močnejega, ko bi bil tudi objektivno pravi. Lačni volk strga in pohrusta ovco, ali pa slabejega izmed svoje vrste ne prašaje po objektivnem pridu svoje žrtve — in on dela to na stališču svojega naravnega prava. Ko bi mogel govoriti, bi djal: „jaz sem samemu sebi najbližji“ in tako bo govoril vsak egoizem, dokler ostane egoizem, to je, dokler mil je glavni namen ohranitev sebe, lastna zložnost, vse drugo pa sredstvo do tega namena. Objektivni interesi vseh človeških osebnosti se bodo strinjali, da, strinjati morali, ako jih je osebna, stvariteljeva volja položila v naravo človeško in se toraj v spolnjevanji teli interesov tudi spolnuje absolutna, nikdar nasprotujoča si volja.
3.	Djali smo: Načelu humanističnemu nasprotuje, da bi se razločevalo med objektivnim in subjektivnim egoističnim pridom, med prav in slabo razumljenim, med zdravim in bolnim egoizmom. Zidarji take humanistične države tudi sami dobro čutijo, da bi za izpeljavo velikanske težave stvarjalo pripoznanje neomejeno opravičene egoistične volje. Najprej se jim dozdeva jako dvomljivo, če bi se sploh velika, močna večina pridobiti mogla. Potem je kaj malo zavarovana stalnost postave potrjene na tacih tleh, ako se pomisli, kako hitro se spreminja egoistični prid, in kako vtegnejo razne stranke za-se delovati. Toraj samo te težave zahtevajo, da se mora načelo popraviti, inače bi republiko sozidano na njem doletela enaka osoda, kakor ovo osnovano na podlagi Platonovih idej.
Popravek se je kmalo dobil, podala ga je sama od sebe ideja o normalne j človeškej individualnosti.
Otroci se državi rodč, ona naj vodi njihovo odgojo primerno splošnemu svetovnemu namenu; enako hoče že odrasle dalje za ta namen izobraževati v dramatičnih igrah; ona mora razsojevati o delajočih zoper postave, kam naj se denejo ali v odgojilnico ali norišnico — da more to izvrševati, mora vsakako imeti zgled za odgojiteljstvo, mero za razsojevanje; normalna človeška individualnost opravlja to dvojo službo.
Do te normalne individualnosti se morajo vsi razviti, in le tem se bo moglo dovoliti, da bodo prosto hodili zasvojim pridom. S tem se sicer načelo nepogojne in neomejeno opravičene volje pojedinčeve tiho uniči; vsaj ne bo neomejeno prosta nenormalna pojedinčeva volja, ako jej bo kdo sledil, poslali ga bodo
v odgojilnico ali norišnico, ter ga tako dolgo likali, da bo normalen.
Zoper to bi tudi ne vgovarjali ničesar, ker bi se postave brez tacih pripomočkov ne mogle braniti, ne volja zakonodajne večine izvrševati; — obžalovati se mora le, da ta vsakako potrebni pripomoček tako naravnost nasprotuje načelu humanistične države in čisto vničuje prostostne nade vzrasle vsled njene prokla-macije.
4. Tor a j v humanističnej državi ne bo pojedin-čeva volja gotovo nič manj neomejena, kakor je v verskej. En razloček bo pa vendar le, omenili smo ga že zgoraj, v verskej državi določuje pozitivno verstvo zadržek ideje o normalnej človeškej individualnosti, ktera naj bi bila izgled in mera v vsem, in sicer verstvo, h kojemu se spoznava večina državljanov in po tem sadržku naj bi se razumna previdnost zakonodajne oblasti ravnala. V humanističnej državi pa določuje sadržek te ideje večina sledč svojemu pridu in svojej volji in ga samovoljno vporablja. V prvej so vsi enako postavi podložni, tudi oni, ki so jo naredili in jo izvršujejo; vsaj izvira iz absolutne, nadčloveške volje. V drugej stoji pod postavo le manjšina, za večino se v njej le lastna volja izrazuje. V prvej vživajo vsi enako prostost v mejah postave, vsi živ6 kot proste, omejene osebnosti, ker zavezuje v spolnitev postave stvariteljeva volja. V drugej pa more svobodo vživati le ena stranka, res svobodo neomejeno, drugi pa so hlapci tej njihovej volji, ktera sama na sebi nikakor ni opravičena nadvladovati njihovo voljo, vsaj gospoduje le zavoljo sile izhajajoče iz večine; toraj je tu gospo as tv o, ne prava, ampak nasilstva.
5. Če se toraj v zrak zgube vse prenapete nade o svobodi in enakosti v prihodnjej humanističnej državi, zgodila bi se enaka tudi drugim nadam, kakoršne vzbujajo deklamacije njenih apostolov, n. pr. odpravi siromaštva, koje zmir bolj tlači in vznemirja moderno društvo, svobodi ved, kojih bi ne zavirala ni cerkev, ni država, naglo napredovajočej iz o miki in pob laž en ji nrav, vsled skupne odgoje v državi. Ako bi humanistična država odvzela osebna posestva in dedno pravico, pridobila bi si zaklad, iz kojega bi doraslemu državljanu vtegnila dati zadosten pripomoček, _ da bi se poprijel obrtnije, ali kacega druzega poklica. Toda bi li mogla dati vsacemu zmožnosti, pridnost, delalnost, varčnost in zadovoljnost z malim? In ako tega ne more, mladi državljan pa dano mu premoženje zgubi, raztrosi, zapravi — kaj potem? Ali mu bo dala država nove pripomočke, ali ga bo porinila v odgojnico ali posilnico, ali — v starosti in bolezni v bolnico, ali ga bo pustila, da naj sam za-se po svoje skrbi?
Dozdeva sc nam, da siromaštva in zlih njegovih nasledkov se ne bo rešilo društvo, akoravno bi zato v humanističnej državi žrtvovalo pravico do svojega premoženja — in sicer zato ne, ker »e ne morejo uničiti vzroki njegovi.
Humanistična država bo starišem odvzela pravico ali butaro odgojevati svoje otroke po lastnem prepričanji in njih odgo-jila po vzoru normalne človeške individualnosti; toda jako dvomimo, če bo na tej poti pospeševala pravo oliko! — Vede in umetnosti ne bo zavirala sicer cerkev, toda ali je ne bo država, — ali je ne zavira že omenjena odgoja? — ali ne bo pešala krepkost v duhovnem teženji vsestranski, če se razdere družinsko življenje, odvzame pravica do osebnega premoženja in dedno pravo — to so pitanja, na koja naj si odgovarja vsakdo sam. Gotove ali mogoče vspehe te homanistične države smo natančneje pretehtavali zato, da bi sovremencem gorečim za moderni liberalizem vzbudili vprašanje: Ali se bodo pač spolnile vse želje v budočej humanističnej državi — ali bo morda vzraslo kaj nasprotnega, — bo li humanistična država prostost, nrav, vede, blagostanje bolje pospeševala, kakor dosedanja verska, krščanska država? bo li življenje poje-dinčevo človeku bolj dostojno, nego v tej?
Glave modernega liberalizma potrjujejo ta vprašanje vsaki dan s sto in sto grli ter peresi; mi pa jim moramo zarad navedenih razlogov strogo odkimovati. Naj vsakdo sam mirno, a globoko premisli, na kojo stran se hoče obrniti; vsaj živimo v teku političnega in društvenega preobratka, v kojem vtegne pre hitro vzhičenje in zbujena strast škodovati ne le posameznim, ampak tisučerim in iz koje more rešiti le hladnokrvnost premišljenost in razvidnost.
d.
Zarad svojega prvega namena moramo vprašanje: če se bodo razmere društvene in državine zboljšale v novo vstrojenej državi, še v drugej obliki izraziti: A ko se spolnijo zahteve modernega humanizma, bo li ta napredek prekosil krščansko humaniteto in dovedel do prave, ali bo morda le dovedel nazaj v razmere predkrščanske, poganske države, in bo tor a j nazadek?
Na tako zastavljeno vprašanje odgovori določno lahko vsakdo, kdor hoče primerjavati teorijo humanistične države z ovo Platonove in z ajanskimi razmerami predkrščanskih grških držav in rimskega cesarstva. Ker smo glavni črtež obeh teorij narisali, lahko zdaj vsaj glavne točke primerimo:
1.	Namen državin po starinskih nazorih je naj viši namen, za lcojega živi in po kojem hrepeni vsak državljan; v bi agor državin mora posameznik vse žrtvovati; in kakor smo videli, je blagor državin le blagor ne k ter ih državljanov, kojemu naj drugi služijo, za blagor pa teh se država ne meni. —
V	našej bodočej državi se vsakdo vtegne smatrati sam sebi namen, ker predstavlja v sebi plemenski pojem človek, ako-
ravno le začasno in enostransko; toda država ga pa predstavlja stalno in naloga jej je: vresničevati vsestranski zadržek pojmov. Ta namen državin je tudi objektivno poslednji namen vsacega državljana, in temu namenu se mora podvreči kot sredstvo, kedar in kjer je potrebno. Kar naj se zgodi v dosego tega namena in v pospeli državnega blagra, to določijo državljani z glasovanjem, z večino. Ker glasovaje izrazuje vsakdo le svoj egoistični prid, določi se, kar se vjema z egoističnim pridom večine in to se razglasi kot državi v blagor; manjšina pa sc mora vkloniti. Toraj vstvarja humanistična država bistveno stare razmere, absolutnej državi mora posameznik v vsej svojej bitnosti služiti in le del državljanov vživa sad.
2. Starinska država je vladala vimenu najvišega razuma vladajočega svet kot osebni bog. Kar naj razumu primerno vsi storč, določuje razumna previdnost vladarjeva. Sicer se vdeležuje idej absolutne razumnosti vsaka duša, vsled svoje na rave ne more od teh zaiti, ne more krivično in hudobno delati; vendar stoji v zvezi s čutnostjo in zato jo vtegne čutnost zapeljati k zoperumnemu djanju vsled njene slabosti ali zmote. To vsakako zavreti, je vladarjeva dolžnost. Akoravno so ti pripomočki dozdevno kazen, vendar le niso v smislu krščanskem, vsaj zoper-razumno djanje ni prosto toraj ni krivično, ni hudobno.
Tudi bodoča humanistična država hoče vladati v imenu absolutnega razuma, le oseben jej ni. Tudi njej je vsakdo absolutnega značaja, vsled svoje narave ne more nerazumno, krivično delati, naj dela, kar hoče; tudi ona mora odvreči pravico kaznovanja. V absolutnej državi v minulosti je bil razum vladarjev ravnilo za vse razumno delajoče, mera, po kterej se je obsojevalo živenje in teženje vseh, absolutna bodoča država bo imela tudi podobno vodilo in ravnilo za razumno in to bo določeval osebni prid večine vseh državljanov. V tej državi se ne bo nikdo kaznoval, le šiloma se bo vsakdo poolikal državnemu namenu primerno.
3. Absolutna, predkrščanska država se je smatrala neomejeno gospodarico in posestnico svojih državljanov. Njej so se rodili otroci, ona jih je odgojevala primerno svojemu namenu, ona jim je določevala poklic in stan, ona je zakonske zveze potrjevala, ali jih zabranila, določevala je osebo, koja naj se vzame v zakon in število otrok, koliko naj se jih rodi. Ona odmeri nalogo umetnosti in pesništvu, ter razsojuje njihove izdelke; ona je bila edina posestnica, dovolila je nekterim pravico do posestva.
Absolutna država namerovajoča spodriniti krščanstvo bo izvrševala precej podobna prava nasproti svojim udom, kakor smo videli. Tudi ona si bo prisvajala pravico odgojevati otroke primerno svojemu namenu in pridu večine; tudi ona bo razdrla zakonsko in družinsko življenje; dramatičnemu pesništvu in umet; no»ti bo odkuzovala nalogo, vvezala jih bo v svojo službo; tudi
ona bo odpravila pravico do posestva, sicer ne deloma, ampak popolnoma in vzela v službo državljane, da bodo obrodovitili njeno blago, ona si jih bo naredila tlačane.
V	humanističnej državi bo vrednost človeške dostojnosti, priznanje človeških pravic, politična in društvena svoboda i. dr. bistveno na enakej stopinji, kakor v starej državi, ali pa deloma še na slabšej.
Do teh posledic nas privodi prejšnje primerjevanje, koje bi lahko še dalje izpeljavah. Našemu namenu naj pa že to zadostuje, VBaj je razjasnjeno razmerje stare absolutne države do nove humanistične. Ko bi se obistinil ta črtež, povrniti bi se moralo ovo društveno in državljansko, versko in nravno življenje, kakoršno so do malega zmagale veljavo si pridobivajoče krščanske ideje in sicer zmagale v boji trajajočem 18 stoletij. Povrniti bi se morali časi, v kojih ni vladalo ni pravo, ni zakon, ampak samovoljstvo in posilstvo, kakor sc je godilo ravno pred Kristovim prihodom, in kar je v plemeniteje čutečih duhovih vzbudilo željo po popolnem prerojenji društva, ali pa strah, da ne bi vse poginilo in se vrnili v splošno surovstvo in razdivjanje. Ti stani bi se pa morali povrniti, ker bi se ponovila načela, iz kakoršnih so se prej razvili.
4.	Po splošnem nazoru predkrščanskega poganstva bi bil človek samosvestna, razumna individualnost, — a ne osebnost: v vladarji se zastopa rod, pleme, človek.
Plato imenuje razumno dušo del, izvor iz božjega bistva. Kavno zato pa more le božjemu bistvu primerno delovati, ne more temu nasprotovati, kakor si tudi božanstvo ne more; akoravno vtegne čutnost omotiti njeno spoznanje in voljo. Človek je toraj razumno, po svojej duši božje bitje, a on ni prosta osebnost in ne more biti. V življenji mora in more lc tako nalogo imeti, kakoršno ima božje bistvo v svetu nasproti čutnosti. Država pa dovršuj e vresni-čenje ove božje naloge na zemlji, ona sklepa toraj nalogo vseh omejenih, razumnih bitij, ona je do njih v tacem razmerji, kakor pleme od individija, zato vlada nepogojno in neomejeno nad temi začasnimi predstavljalci plemenskega pojma.
V	krščanstvu pa je individualnost spodrinila prosta osebnost, plemenski pojein človek sc je odmaknit ideji o človeku, koja naj se v prostej volji vresniči v vsacem sicer na poseben način, toda ne enostranski in začasno, ampak popolnoma in stalno. Država je tudi tu predstavljala soli dar ično nalogo vseh, toraj vsega rodu, — toda je le omogočila, da se je ideja o človeku prosto razvijala, v kolikor odvisuje od skupnega delovanja vseh; ta ideja namreč bi se ne mogla obistiniti v plemenu in v vrtečih se zarodih, ampak le v posamezniku in sicer s pomočjo Božjo. Naloga in razmerje države do posameznega se je torai bistveno spremenilo, država ni mogla vsled svoje, akoravno od Boga dane naloge zahteveti absolutno, neomejeno oblast nad vsacim; ona je
bila red Božji, toda red, v kterem naj bi se cenil vsakdo kot prosta osebnost. Po teoriji humanistične države pa naj bi prosto osebnost zopet spodrinila individualnost človeška, na mesto ideje o človeku naj bi stopil plemenski pojem človek, država naj bi zopet zastopala namen plemena, toraj doseči zopet nalogo, kakoršno je imela starinska država, in zraven pravico neomejenega vladanja nad svojimi udi, koji njej nasproti niso proste osebnosti, ampak individiji plemena človek.
5.	Če je pa res, kar smo omenili in bi se res v lramanistič-nej državi povrnila razmerja poganska, ker bi se zopet vvedla načela poganska, sledi od tod modernemu liberalizmu še drugi nauk. On sramoti svoje nasprotnike s priimkom reakcionarji, nazadnjaki, češ, da hočejo razpadla, srednoveška razmerja zopet na noge spraviti in ostanke njihove še v sedanjosti ohraniti. Mi bi tega teženja ne odobravali, in mu tudi stalnega vspeha ne prerokovali. Mi hočemo določno napredovati, razvijati društveno, državljansko in politično življenje, kakor ga je krščanstvo začelo. Toda liberalizem naj počaka s svojo obsodbo, kajti morda vidi smet v očesu svojega nasprotnika, v svojem pa bruna ne opazi. Vsaj vendar 011 teži resno po reakciji, s ktero se nam natvezena še primerjati ne sme, vsaj vidi on rešitev človeštva, ne v načelih veljavnih pred dve, tri stoletji, ampak v načelih veljajočih pred 18 stoletji, v načelih, koja so vladala stari svet. Ako se toraj kterej stranki more in sme nadevati priimek „reakcioner“, zasluži ga pred vsemi moderni liberalizem.
Prišli smo s tem do namena naznanjenega v začetku — da naloga ni popolnoma rešena, pritrdimo sami. A take dovršenosti nismo sami nameravali, hoteli smo le nekoliko pripomoči k pravemu razumu, kaj hočejo in kam merijo zahteve liberalizma opirajočega se na moderni humanizem.
Naj končamo s sledečimi opazkami:
1.	Napredovalni liberalizem naših dni zahteva kolikor mogoče neomejeno prostost za posameznika, osvobodenje od vsakoršne avktoritete, oblasti pojmenovajoče sc po „Božjej milosti", absolutno samooblast ljudske volje in toraj popolno ločenje države od cerkve in vsakoršnega verstva. Mi smo pregledavali pot, po kterej hoče humanizem tem tirjatvam zadostiti, toda pripoznati moramo, da ne vemo pokazati nobene druge poti, po kterej bi se to zgoditi moglo.
Spekulativna teorija vstreza tem liberalnim zahtevam; ako kteri izmed naših sovremskih liberalcev te posledice spozna, in se prestraši pred posledicami te teorije, ter razvidi, da so njegovim nameram naravnost nasprotne, naj le sam premisli, če so njegove tirjatve opravičene.
Kdor trdi, da so opravičene in jih hoče vvesti v življenje, ne sme mrmrati nad posledicami gotovo od tod izvirajočimi, tudi to bi nasprotovale njegovim nameram.
2.	Mi trdimo, da tirjatve liberalizma, kakor smo jih naznačili po misli in obsegu, niso opravičene, a ne mislimo, da bi bile sedanje razmere v društvenem in političnem življenji popolnoma in bi se nc mogle zboljšati. Ako je pa tu še veliko pomanjkljivega, moramo reči, da ta pomanjkljivost izhaja od tod, da krščanske ideje ne vladajo same v življenji krščanskih ljudstev. Pokristjanjenje traja 18 stoletij in nikdone more tajiti, da bi ne bilo mnogo napredovalo, a ni se še dovršilo. Kdor ga zdaj zavira, ter mu povsod zapreke nastavlja, gotovo bo nazaj privabil predkrščanske društvene in državljanske razmere, a ne bo nikakor dobro storil za srečo ljudstev, za prostost, humaniteto in omiko.
In v sedanjosti naj se s strahom opazujejo poskušnje, kako se humanističnej državi gladi pot z bojem zoper versko, nravno in pravno zavest krščanskih ljudstev.
Nadjamo se, da te poskušnje ne bodo nikdar dosegle svojega namena, a ko bi ga vendar le, gotovo ne bodo ljudstva dolgo nosila njegovega jarma; toda ti poskusi zavirajo sedaj razvoj države na verskej, na krščanskej podlagi in zato jih smemo pač po pravici nazivati prave sovražnike opravičenej svobodi, p ra vej humaniteti in mogočej sreči vseh ljudstev.
Vse prikazni v naravi s« nasledek ene same priproste tvari z en« samo bitstveno močjo (s privlačnostjo).
(Spisal L,. L.)	'	£IA
Da je ena sama priprosta tvarina? To se glasi nekoliko neverjetno, da celo smešno se je zdelo nekemu nemškemu učenemu pisatelju, ko mu je neki farmacevt dozdevanje izrekel, vse tvarine so sostavljene iz ene same priproste. In ker se jest predrznem to smešno dozdevanje v resnici dokazati, naj nikar nobeden č. bral-
cev ne misli, da to storim misleč, da moji bralci mojega spisa ne bodo z ostro kritiko pretresavali. Kritike, ostre kritike, celo prosim, ker s tem stvar le pridobiti more. Se ve, da zraven tega tudi prošnjo vpletam, naj se kritika ne obrača krog malenkostnih stvari, ampak krog bitsvenih. Kritika naj mi pokaže, kje sem napačno sklepal. Ona naj mi ž njenimi dokazi pove, ali imam v splošnem krivo misel, ali pa da v splošnem pravo pot hodim in da sem samo pri postranskih potih, katerih mi bi morebiti v dokaz gorenje trditve še ne bilo treba hoditi, resnico izgrešil. In ker vem, da moje želje ne govor6 gluhim ušesom, tudi z veseljem preidem k dokazu svoje trditve.
Pri tem dokazu se bomo posluževali tudi geometričnih podob.
Te podobe so gotovo vsakemu č. bralcev znane. Da je v podobi 1.) pridj. tab. ravna črta, v podobi 2.) ulomljena in v podobi 3.) kriva črta, vsak ve. Zraven tega pa hočem jest še povedati, kako se more vsaka kriva črta nastala misliti iz ulomliene črte. Ulomljena črta v podobi 2.) gotovo ostane še zmirej ulomljena, če si vsako ravno črto, iz kterih obstoji, za dvakrat ali za trikrat, štirikrat, petkrat itd. skrajšano ali tudi zdaljšano mislimo. Skrajšanje vsake ravne črte v ulomljeni pa more tudi tako zdatno biti, da se posamezne črte s priprostim očesom že težko razločujejo, da celo tako zdatno, da se posamezne črte z najbolj oboroženim očesom razločiti ne morejo. Taka ulomljena črta, v kateri se posamezne ravne črte zarad kračobe več razločiti ne morejo, ima za naše oko podobo krive črte in imenujemo jo tudi tako. In očito od vsake krive črte smemo reči, da je ulomljena črta, v kteri so posamezne ravne črte breskončno majhne.
Črte, naj bodo ravne, ali ulomljene, ali krive, nam zaznamujejo pot, ktero premikajoče se telo preleti. Kakošno črto pa da telo preleti, to določujejo moči (sile), ktere ga premaknejo in njegovo premikanje spreminjajo. Kako da moči telesom pot določujejo, spoznamo še bolje, če moči nekoliko natančneje pogledamo. Kamen, kterega izpustimo iz roke, pade na tla zarad zemeljske privlake.
V	miru ležeča krogla, ktera je manj težka od druge leteče krogle, odleti, če udari druga krogla na njo zarad udara. Zemeljska privlaka in udar se pa razločujeta saj v tem eden od druzega, da zemeljska privlaka nikdar ne preneha poprijemati, udar pa samo toliko časa traja, dokler ste krogli v dotiki. Privlačnost je torej neprenehljiva (konstantna) moč, udar pa prenehljiva (momentna) moč. Naj pa prenehljiva ali pa neprenehljiva moč telo, ki v miru leži, prime, vselej se telo v ravni črti premika, kakor je že iz fizike znano. In premaknjeno telo ostane zmiraj v eni in tisti ravni črti, _ dokler ga ne prime druga moč. Kako se pa telo dalje premika, ako ga med njegovim tekom še druga moč poprime ? Premikajoče se telo naj prijemljejo samo mo-mentne moči.
V točki a podobe 4.) je telo mirno ležalo, ko ga je prijela prva moč in ga potisnila dalje v meri a b. In premaknjeno telo bi Se dalje letelo zarad stanovitosti in sicer bi prišlo v eni sekundi od b do c. Ker ga pa prime v b druga moč, ktera bi ga v eni sekundi od b do d premeknila, ko bi telo v b mirno ležalo pri njenem prijemljeji, se ono ne premakne ni v meri bc ni v meri bd, ampak v meri bf, ktera črta je dijagonala vsporednika moči bc fd.
V tej meri telo leti dalje zarad stanovitosti. Ko pa pride do g, ga spet poprime tretja moč, ktera bi ga sama v eni sekundi od
Ždo h premeknila, ako bi premikajoče se telo ne sililo v eni se-undi od g do t priti. Telo torej ieti dalje v meri dijagonale gj zarad znanih uzrokov. Zakaj da se telo premika dalje v meri km, in potem v meri mn itd. je iz vsega, kar smo do zdaj povedali, jasno. V splošnem se torej telo, ktero zapored momentne moči poprijemljejo, premika v ulomljeni črti.
Momentne moči	pa	si	sledč hitreje	ali kesneje	druge za
drugo.
Kolikor hitreje si momentne moči sledč, toliko krajše so gotovo ravne črte ctb,	bg, gk, km, mn,	itd. v ulomljeni poti
premikajočega se telesa, toliko bolj je torej ulomljena črta podobna krivi črti. če si pa momentne moči neprenehoma ena za drugo slede, potem so ravne črte v ulomljenki gotovo breskončno kratke, ulomljenka torej preide v krivo črto. Neprenehoma si sledeče momentne moči so pa to, kar je ena neprenehljiva moč, ktera telo v vsakem trenutku tako prime, kakor ga prime momentna, ki je ravno v tem trenutku na vrsti za prijem. Iz tega sledi, da se leteče telo v splošnem v krivi črti premikati mora, kedar ga prime v njegovem teku neprenehljiva moč. To nam kaže podoba 5.) v kteri Be vidi, da je neprenehljiva moč telo v točki b prijemati jela.
Privlačnost zemlje	se	pa	ne razločuje	samo zarad	svoje ne-
prenehljivosti od udara	leteče	krogle. Zemlja namreč	svoje pri-
vlačnosti nikdar zgubiti ne more, krogla pa svojo udarno moč vselej zgubi, kedar na drugo enako težko kroglo centrično t. j. s središčem proti Bredišču udari. Leteča krogla v omenjenem slučaji mirno ležečo kroglo premakne, a ona sama pa v mir preide. Udar se ne sme torej bitsvena moč krogle imenovati, ampak le slučajna, na robe je pa privlačnost bitsvena moč zemlje, sploh bitstvena moč tvarine, kakor je Cavendish sč svojim poskusom dokazal.
Uzrok, zakaj se moč ne sme bitstvena imenovati, je pa včasih prav težko najti. In od todv pride, da se mnogo slučajnih moči se zmiraj ima za bitstvene. Že težje se n. pr. spozna pri Fessel -novem aparatu vzrok, zakaj da se ta aparat teži nasproti v? kedar se vrti. Fessehnov aparat v principu vidimo v podobi b). Krog roba okrogle ploše je debela kovina ovita. Skoz središče ploše je vtaknjena os, krog ktere_ so ploša vrteti more. Os leži v
obroču, kteri visi na niti, kakor kaže podoba b. Če v tem aparatu plošo okrog osi prav hitro zavrtimo, opazujemo, da obroč s plošo ne pada zarad	teže,	ampak	da se	obroč	temveč vzdiguje teži nasproti. Kaj je	temu	uzrok?	Mislimo si,	da se ploša vrti, kakor
kažete pušici.	V trenutku,	ko se	obroč	pri d izpusti, se gotovo
obroč s plošo zarad teže nekoliko poniža. Pri teni znižanji pride točka a v točko a‘, m v m' itd. ležati, kakor se jasno vidi iz podobe. Mer teka vsake točke se pa s tem znižanjem ni nič spremenila. Točka m resp. m' se še zmiraj vsporedno z dotičnico ml resp. m' V premikati hoče, m' V pa leži napošev proti ploši m' a' b‘ m‘. To premikanje mora torej imeti komponento me, ktera vleče plošo ravno teži nasproti, ktera torej stori, da se obroč teži nasproti vzdiguje. Kar se je pokazalo za eno točko m‘, velja gotovo tudi za vsako drugo točko. Omenjena komponenta torej vsako točko vrtivnice t. j. celo vrtivnico teži nasproti vzdigne. Na enaki način se dokaže, zakaj da se ves aparat krog niti tako vrti, kakor pušica v pridjani podobi 6.) kaže.
Odbijavna moč, ktero pri tem aparatu opazujemo, torej ni bitstvena, ampak le slučajna, in ali ni mogoče, da se sploh odbi-javne moči na taki ali saj na enaki način za slučajne spoznati morejo? In ali ni celo neverjetno, če se trdi, da se v enem in tistem atomu t. j. v absolutno nerazdeljivem elementu tvari nahaja odbijavna in privlačna moč ob enem? Odbijavne moči, ktere branijo , da se atomi priproste tvari v telesu ne sprimejo popolnoma, se že iz	tega	vzroka	težko	dadč	misliti kot bitstvene. Če
so pa slučajne, kaj je uzrok odbijavnih moči? In ker mi trdimo, da so vse druge moči razun privlačnosti slučajne, moramo to tudi dokazati tako, kakor smo dokazali na FesseFnovi vrtivnici slučajnost odbijavne moči.
Ker so različna telesa različnih lastnosti, je tudi ono, iz česar so sostavljena in kar se imenuje tvar (materija), pri različnih telesih različno. Imamo torej različne tvari. Tako se sklepa. Kemija je pa dokazala, da je mnogo teh tvari sestavljenih iz drugih tvari, in imenuje one, kterih ni mogla v druge tvari razkrojiti, priproste tvari.
Da so te tvari v resnici priproste, tega ne moremo trditi, če bi jih tudi nikoli razkrojiti ne mogli; kajti temu morejo tudi preslabi pripomočki krivi biti. Mogoče je torej še zmiraj, da so tvari, ktere si priproste mislimo, v resnici sestavljene. In ali si m mogoče misliti, da je le ena sama priprosta tvar? Ali ne opazujemo, da so si vse do zdaj za priproste mišljene tvari s sestavljenimi vred v enem enake? Cavendish je saj s poskusi dokazal, čla se vsa telesa med seboj privlakajo Vsako telo, torej vsaka tvar ima lastnost druzega privlakati. In ali ni morebiti ravno ta lastnost, ktera se nahaja pri vseh telesih in če so še bolj različnih lastnosti, ali ni morebiti ona bitje edine priproste tvari, ktera sestavlja vsa druga telesa ? In ali morebit niso vse druge lastnosti,
ktere opazujemo na raznih telesih, nasledek te edine lastnosti ? Sledeče nam da na to vprašanje odgovor.
Nekoliko mehaničnih opomb.
Mislimo si več v ravni črti eno zraven druge ležečih tva-rinBkih toček. Točki na koncih črte naj ste nepremakljivi, druge pa mirujejo zarad privlačnosti med njimi, če premaknemo eno teh toček, kaj se zgodi s točko, ki je zraven nje ? Ker se vsako premikanje v komponente razkrojiti more, se sme to tudi tukaj zgoditi. V splošnem si mislimo tri meri komponent, zmed katerih vsaka navpično stoji na obeh drugih. In ena teh meri naj se zlaga s črto mirujočih toček, torej s črto X' X v podobi 7.), v kteri je točka w», nepremakljiva. Ako se tedaj točka m3 v meri m3 X' torej proti X' premakne, jej mora zarad privlačnosti tudi točka slediti v ravni tisti meri. Ravno to bi storila točka ml, ko bi ne bila nepremakljiva. Ker je pa »;z, nepremakljiva in točko mx, ravno tako močno privlaka kakor točka vi3, zato ona premikanje točke »ig zavira. To in premikanje točke m3 pa stori, da je točka v vsakem trenutku na takem kraji, kjer bi bila v ravnotežji, ko bi točka m.j mirovala. Točka m, torej v vsakem trenutku ravno tako močno točko k sebi vleče kakor točka m3 k sebi. In točka m, bi točko proti sebi premeknila, ko bi točka ?n3 s svojo pri-vlako tega premikanja ne branila. Če se tedaj točka m3 v svoje mirovališče vračati začne, ko je prišla do meje x, potem tudi preneha una ovira, točka m, more točko k sebi potegniti in jo tudi potegne in sicer ravno tako, kakor se omen jeni vpor odpravlja, to se pravi ravno tako, kakor se točka m3 v svoje mirovališče vrača, hitreje ali kesneje, če se točka m3 hitreje ali kesneje vrača. Ako imenujemo premikanje v meri ni3 X' negativno torej nasprotno premikanje pozitivno, moremo naše gorenje premišljevanje takole izreči :
„Če več tvarinskih toček tako ena zraven druge v ravni črti leže, da so v ravnotežji, in če se ena teh toček v meri te ravne črte premika, se tudi premika točka, ktera zraven prve premaknjene leži, v ravno tisti meri, v pozitivni, če se prva v pozitivni, v negativni, če se prva v negativni meri premika."
Ako se obe točki m3 in v črti XX' premaknete, je mogoče, da se to premikanje točke ali vjema s premikanjem, ktero privlaka uzroči, ali pa da se nc vjema, da si je obojno premikanje nasprotno. V prvem slučaji hočemo reči, da se m3 in wa premikati vzajemno (harmonično), v drugem slučaji pa, da se premikati nevzajemno (neharmonično). Obe te dve točki se premikate deloma harmonično, če je v gotovem času njihovo premikanje zdaj harmonično zdaj neharmonično. —
Kako se nek hitrost premikanja točke ma ravni po hitrosti točke m3 ? Premeknimo točko m3 v meri w»3 X'. Ta. točka ge
more ali hitreje ali kesneje premakniti Ona pride n. pr. v eni sekundi ali do xt ali do x<l, in x, je veči od cc2. Ako točka m3 v eni sekundi do xQ pride, jej »ia sledi do £,r Ako pa m3 do x, pride, kako daleč se mt premakne potem? Na vsaki način dalje kot do ; kajti točko ma premakne ravno tista privlačna moč iz njenega mirovališča, kakor v prvem slučaji zvekšana za vsoto privlačnih moči, ktere dobimo na poti x<2 as,. Če tedaj točka m3 večo pot preleti v eni sekundi, jej mora tudi točka m2 skoz daljšo pot slediti v tem času. Enako moremo sklepati, če so točka m3 v nasprotni meri premika. Zategadelj sinemo reči:
„Kolikor hitreje se točka »»., premika, toliko hitreje se zraven nje ležeča točka premikati mora."
Mogoče pa je, da se točka »n* ne premika samo zarad privlačnosti, ampak tudi zarad druge moči. To premikanje je pa ali harmonično ali neharmonično. Pri neharmoničnem premikanji se, kakor je jasno, premikanje točke m,2 zakesni.
Da delovanje druge komponente premikanja točke m3 opazujemo, si mislimo točko m3 v meri m3 Z do z premaknjeno. S tem se saksebnost obeh toček m3 in wi2 zveksa, točka m3 torej točko za seboj potegne v meri m2 z t. j. v meri vsporedno z m3 z in vsporedno zm3 X, ako mi ta poteg raskrojimo v dve komponenti v meri osi X in Z. Komponenta premikanja točke »ia, ktera se zlaga z merjo premikanja točke m3) ima tedaj isto mer. In mi moremo reči:
„Tvarinska točka m3 premaknjena navpično proti zvezni črti mirujočih tvarinskih toček zahteva tudi, da se točka m„ premika v tisti meri. Ona pa zahteva tudi premikanje tvarinske točke m2 vsporedno z zvezno črto tvarinskih toček.“
Ako si pa mislimo obe točki ma in vi3 na enkrat premaknjeni navpično proti zvezni črti, moremo spet premikanje obeh toček harmonično z ozirom na to mer imenovati, ako se zlaga mer njunenega premikanja z merjo premikanja, ktero uzroči navpično proti zvezni črti ležeča komponenta privlačnosti. V nasprotnem slučaji njuno premikanje neharmonično imenujemo. Tudi tukaj more premikanje obeh tvarinskih toček samo deloma harmonično biti.
O	delovanji tretje komponente, ktera stoji navpično proti obema prvima torej tudi proti zvezni črti, nam ni treba več govoriti, ker vse o drugi komponenti omenieno velja tudi za to, kar je na prvi pogled jasno.
Kar smo o hitrosti premikanja točke m2 zarad hitrejega ali kesnejega premikanja točke m3 v gorenjem dejali, velja gotovo za ta slučaj premikanja, o kterem smo zdaj govorili. In to se lahko spozna.
Mislimo si zdaj, da se točka m3 kar na enkrat v obeh merih v meri m3 X in m3 Z premikati začne, torej da se točka m3 v krivi sklenjeni črti premika, kakor kaže podoba 10. Omenjena krivočrtna pot leži torej v ravnini Xm3 Z. Ker morate kompo-
menti premikanja točke m2 vsaki čas zarad privlake med točkami m3 in tisto mer imeti, kakor komponenti premikanja točke m3, mora se torej tudi točka wa v ravno tistem smislu vrteti, kakor točka m3. Smisel vrtenja nam kažejo pušice v 10. podobi. Kedaj da v tem slučaji premikanje toček mg in m3 harmonično, kedaj neharmonično, kedaj deloma harmonično, kedaj za eno komponento harmonično, za drugo komponento neharmonično imenujemo, nam ni treba razločiti, ker je iz gornjega jasno.
V	podobi 11. stoji zvezna črta m3 X navpično na ravnini Zm3 Y. Ce pa se točka vi3 vrti v ravnini ZY, kakor nam kaže podoba 11., kakoSno premikanje zahteva potem od točke wi„? Vsaka komponenta premikanja točke m3 vstanovi enakovrstno komponento premikanja točke ?n2 t. j. točka vitl se mora spet v tistem smislu vrteti, kakor točka m3. Privlaka pa hoče točko wa tudi v meri m3 X točki m., približati. To premikanje si pa vendar hočemo uničeno misliti in sicer s tem, da si mislimo skoz točko ravnino položeno, ki leži vsporedno z ravnino YZ in ki točko m,j sili, da v nji ostane. To si mislč imenujemo uno vrtenje harmonično, kedar so ravnine, v kterih črte vrtenja ili vrtivnice ležč, vsporedne in kedar se točke v istem smislu vrtč. Omenjene ravnine hočemo ravnine vrtenja imenovati. Tako harmonično premikanje hočemo imenovati harmonično vrtenje v vsporednih ravninah vrtenja.
K a s 1 e d k i harmoničnega in n e h a r m o n i č n e g a premikanj a.
Da nasledke harmoničnega in neharmoničnega premikanja jasno spoznamo, hočemo si misliti, da so ravnine vrtenja resnične ravnine, omejene z vrtivnicami, in da se tvarinske točke na njihovem robu premikati morajo in premikajo. V podobi 12. so take vrtivnice s svojimi ravninami narisane, te si mislimo, da vis6 na nitih. V podobi a) naj se točke vrt6 harmonično, v pod. b) neharmonično. Kakor vemo, je premikanje takrat harmonično; kedar se obe tvarinski točki tako premikate, kakor zahteva privlaka med obema točkama, zarad tega se pa ena ali obe ravnini vrtenja, če ste ali ena ali obe samo na nit obešeni, potegu privlake vdati morate. Ravnini se torej ena drugi bližate. Ako pa neharmonično premikanje opazujemo, ali pridemo do enakega sklepa? Poglejmo stvar nekoliko natančneje. Privlaka med obema tvarinskima točkama zahteva, da bi zapustila vsaka tvarina svojo vrtivnico. To se sicer ne zgodi, ker se ravnine vrtenja potegu privlačnosti vdati morejo, vendar pa tangenta, vspored ktere se točka zarad stanovi-tosti dalje premikati hoče, drugo ležo dobi, kakor vidimo iz naže podobe. 2’ zaznamuje mer tangente, v kteri se tvarinska točka zarad stanovitosti premikati hoče, T' pa novo ležo tangente. Co pa tudi tangenta v drugo ležo pride, se tvarinska točka vendar še
zmiraj v svoji stari meri premikati hoče. če tedaj raskrojimo moč, s ktero se tvarinska točka v svoji stari meri premikati hoče, v dve komponenti, eno vsporedno z novo ležo tangento, drugo navpično na to, se prepričamo, da zadnja komponenta mora ravnini vrtenja narazen potegniti. Ravnini vrtenja se torej odbijate. Temu podobni odboj smo opazevali pri FessePnovein aparatu, s kterim se naša teorija še bolj potrjuje.
Ako je L moč, s ktero se tvarinska točka v meri stare tangente dalje premikati hoče, potem je komponenta, ktera uzroči odboj ravnin vrtenja
O	- L Sin«,
kjer « pomeni k6t med novo in staro ležo tangento. K6t « je pa gotovo toliko veČi, kolikor veča je moč, ktera tangento v novo ležo prestavi, a in torej tudi prav prav blizo Sina je potem enakomeren s to močjo. Če pa r pomeni saksebnost tvarinskih toček m, in Mij, potem je ta moč enaka
kjer je f privlačna moč dveh enotnih tvarinskih toček v enotni saksebnosti. Je torej:
Sin« = af -^2-r’
kjer a pomeni nespremenljivo (konstantno) večino. Ako ta izraz vstavimo v izraz za odbijavno moč in vrtivnic, dobimo:
O.Laf	* A.
kjer je A * L a f m, m2.
Na enaki način dobimo enak rezultat, če vrtivniee ne ležč v eni ravnini vendar pa v vsporednih ravninah. In slednjič ravno tako, če so vrtivniee črte kakorkoli že zakrivl jene, in naj vrtivniee ležč kakorkoli. Smemo tedaj reči:
„Ako se tvarini harmonično premikate, se privlakate, če drugo drugi bližamo; če se pa tvarini neharmonično premikate, med tem ko jin približujemo, se odbijete. Privlaka in odboj sta obratno enakomerna s kvadratom saksebnosti obeh tvarin."
Iz harmoničnega premikanja se dobi neharmonično s tem, da se vrtivnica ene tvarine zasuče za 180". S tem dosežemo namreč, da se masa tam navzdol premika, kjer je pred zavrtom navzgor se premikala in narobe. Na dalje se vidi pri eni vrtivnici, da je premikanje na konceh enega premera nasprotno, torej tudi vpliv, če se zdaj en konec zdaj drugi konec premera vrtivniee bliža vrtivnici druge tvarine. Ce imenujemo tedaj konca premera konici
(pola) in sicer enega pozitivni, druzega negativni pol, moremo gornji rezultat tudi takole izreči:
„Enakimenna pola se odbijata, raznoimenmi se privlakata, kedar enega drugemu bližamo. Privlaka in odboj sta obratno enakomerna s kvadratom saksebnosti“.
Vrtivniee dveh tvarin morete tako ležo in tako podobo imeti, da si privlaka in premikanje v tej ali v um meri nasprotujete, in v drugi meri podpirate. Nasprotovanje pa zahteva odboj, vzajemnost pa privlako, kakor vemo. Rezultanta iz odboja in privlake torej določi privlako ali odboj ravnin vrtenja.
P o s t a j a m o 1 e k u 1 o v iz atomov.
Skušnja je dokazala, da materja mora biti atomistična. Atomi različnih priprostih tvarin, če so take, morajo torej tudi različni biti. Če je pa ena sama priprosta tvar, morajo tudi vsi atomi enovrstni biti. In na to misel se hočemo opirati pri sledečem. Zraven tega si pa tudi mislimo, da v teh atomih samo ena moč biva in sicer privlačnost, ktero opazujemo na vseh telesih, in ktera de-ljuje po zakonu izraženem z
fm m'
kjer so/, m, m,, r iz prejšnjega znane večine. Mislimo si dva tva-rinska atoma, m naj je nepremakljiv in vi, naj se pa premika v kteri koli smeri, s kakoršnokoli hitrostjo in v kakoršnikoli sakaeb-nosti od m. če ni saksebnost tvarinskih atomov prevelika, se morata privlakati, atom m, mora torej svoj tek spremeniti pa kako? Na to vprašanje dobimo odgovor v vvodu tega spisa. Atom m, se mora krog atoma m v krivi črti premikati, ker ga prime v njegovem teku neprenehljiva moč, namreč privlačnost. Se natančneje nam na to vprašanje mehanika odgovori. Ona pravi, atom m' se krog atoma m, kteri je gorišče, ali v pakrogu (elipsi) ali v met-nici (paraboli) ali v kosatici (hiperboli) premika, kar nam pove v mehaniki zračunjeni izraz
r, a t1'*8)
1	+ e los (qp-«)
Kaj vse iz tega izraza beremo, ne bomo z dokazom pretresa-vali, ker to nalogo je že mehanika rešila. Navesti hočemo le to iz mehanike, kar nam ona dokaže in kar mi potrebujemo. Mehanika nam pa pove, da je vrtivnica atoma m, krog atoma w elipsa, če hitrost V0 točke m, v gotovi daljavi od atoma m no prekorači gotove meje. Kedar pa hitrost F„ ravno do omenjene meje pride, takrat pa tudi elipsa preide v parabolo, parabola pa v hiperbolo, kedar je hitrost K0 omenjeno mejo prekoračila.
Kakor hitro se pa atom ra, v elipsi t. j. v sklenjeni črti krog atoma m vrti, sta se gotovo oba atoma m in ra, zvezala v sestavljeno celoto, ona dva narejata molekul M,. V podobi 13 je molekul M, narisan. Vrtivnica atoma ra, v molekulu M, je v ravnini ležeča, in ona oklepa popolnoma določeno ploho. In tak molekul je gotovo v vseh svojih fazah za prostor popolnoma znan, če poznamo:	1.) vrtivnico vrtečega sč atoma; 2.) ležo ravnine
vrtenja v prostoru; 3.) velikost od vrtivnice oklenjene plohe; 4.) hitrost, s ktero atom ra, vrtivnico preletava; 5.) trdnoto, s ktero sta atoma eden z drugim sklenjena. Vse teh petih toček pa določujeta tvarinska atoma, hitrost V„ in njena mer. Iz vsega v gorenjem povednega pa moremo dobiti izrek:
»Kolikor veča postane prvotna hitrost atoma ra,, toliko bolj se bliža sklenjena vrtivnica odklenjeni in toliko veča jo od nje oklenjena ploha."
Za sledeče bomo bolj umljivi, ako si mislimo namesto obeh atomov v molekuli eno samo tvar /*,, ktera je enaka ra + ra,. Tvar ju, se pa premika, ker atom ra, leta krog atoma ra. Da si eno samo tvar za obe tvari ra in ra, misliti smemo, nam pove podoba 14 v znamenjih. V omejeni podobi je namreč tvar /t, v takem kraji, da vleče atom ra„ v ravno tisti meri in z ravno tisto močjo, kakor to storita oba atoma ra in ra,. Da pa mora /t, svojo ležo spremeniti, t. j. da se mora premikati, je jasno, ker ra, svojo ležo spremeni. fif se pa gotovo v sklenjeni črti premika, ker se ra, zmiraj na svoje staro mesto vrača, torej ž njo tudi u,. Kakor je pa vrtivnica atoma ra, popolnoma določena, tako je tudi vrtivnica tvari fit popolnoma določena, ktera je pa krog in krog oklenjena od vrtivnice atoma ra,. Vrtivnico tvari ft, hočemo vstavljeno vrtivnico imenovati v razloček od vrtivnice atoma ra,.
Mislimo si zdaj, da se molekulu Mt bliža atom ra,. Atom ra, naj se premika v tej ali v uni meri, s to ali uno hitrostjo v tej ali v uni daljavi. Ko bi bili obe tvari m in ra, v eno samo zedinjeni, brez da bi točka m, krog m se vrtela, imeli bi enaki slučaj pred sabo, kakor prvokrat. Atom ra? bi se krog m ra, vrtel ali v elipsi, ali v paraboli ali v hiperboli, kar določuje njegova hitrost v gotovi saksebnosti od ra + ra,. Ako si mislimo, da je ravnina vrtenja atoma ra, prav majhna, torej tudi ravnina vrtenja tvari ftt, ker je vstavljena vrtivnica Se oža, smemo premikanje atoma m, tudi prezreti. Pri tem preziranji pa že tudi zarad tega prav majhno napako storimo, ker se ne vrti celi molekuli!/,, ampak samo en del tega molekula, namreč atom ra,. In prezirajmo za zdaj premikanje atoma ra,. Potem pa moremo reči, da se atom m, premika krog molekula Af, v elipsi, če v gotovi saksebnosti atoma ra, od molekula njegova hitrost ni prevelika. Drugače se v6 leti atom w2 v paraboli ali v hiperboli memo molekula. Če se
f>a ra9 krog M, v elipsi vrti, potem imamo pa tri atome v eno ce-oto zvezane. Mi dobimo že bolj sestavljeni molekul Mt.
Vrtivnica tvari to2 pa v splošnem ne leži v isti ravnini kakor vrtivnica tvari to,. Ravnini vrtenja ste torej v splošnem nagnjeni ena proti drugi, onidve narejate kot, kterega gotovo določuje mer in hitrost teka tvarine m,,. Izreki, ktere smo v gorenjem za molekul il/, za resnične spoznali, morajo gotovo tudi za molekul Mti veljati. V resnici se patvar to, premika. In ker atom to, tudi zase atom to, privlaka, noče on atom m, vsaki trenutek v tisti meri za seboj potegniti, v kteri se sam premika. Vrtivnica atoma m,2 torej v resnici ni taka, kakor smo gori dejali, ampak ona se zarad potega atoma to, nekoliko v podobi in v leži spremeni, in sicer včasih bolj, včasih menj, lcakoršne so ravno okoliščine. Kakor pa atom m, privlaka atom to2, tako tudi narobe privlaka atom m,* atom to,. Mora se torej tudi vrtivnica atoma m„ okoliščinam primerno spremeniti. V podobi 15. pomenijo m X, m Y, to Z tri meri, ktere so v prostoru mogoče. Narisani krivi skle njeni črti v pod. ste vrtivnici atomov to, in to2. Zarad medsebojne privlake ste pa tudi hitrosti atomov to, in tou ena od druge odvisni, oni se okoliščinam primerno zravnate v meri in v intensiteti, tako da sprememba hitrosti enega teh atomov zahteva spremembo hitrosti druzega atoma. Kar smo za molekul Mx z ozirom na vrteči se atom to, izrekli, to velja, kakor smo že gori omenili, tudi za vrteča se atoma v molekulu Mv kar se prav lahko previdi. Ker si moremo vrtivnici molekula M,2 vsako v ravnini ležečo misliti s tem ne storivši velike pomote, ali tudi, ker si moremo misliti za vsako vrtivnico ravnino, v kateri po večem ona leži, smemo tudi omenjeno ravnino imenovati ravnino vrtenja. In pristaviti moremo še slecleči izrek veljaven za molekul :
„Ako ena tvai’in to, in ma spremeni svojo hitrost ali ležo ravnine vrtenja, mora tudi druga svojo hitrost ali ležo ravnine vrtenja spremeniti.'*
Namesto tvarin /<, in to2 moremo si spet eno samo tvar ~ ju, -f to2 ~ to + to, + ma vstavljeno misliti; ta se vrti v sklenjeni črti. To črto imenujemo tudi vstavljeno črto.
Molekulu M,j, so more spet tvarinski atom m3 bližati in sicer se ta ato ni more v tej ali v uni meri, s to ali uno hitrostjo v tej ali uni saksebnosti od molekula premikati. Tudi v tem slučaji se atom to3 ali v sklenjeni črti krog molekula M„ vrti, ali pa leti memo molekula v odklenjeni krivi črti. Kedaj se prvo zgodi, kedaj drugo, jo iz prejšnjega jasno. V prvem slučaji se torej spet prime atom to3 molekula AJ„ in s tem dobimo še bolj sestavljeni molekul 1/, pod. 15. b.) iz štirih atomov. In jasno je tudi že, kako da dobimo molekule it/4, M;>, MCi, .... M„, Za vsaki teh molekulov velja tisto, kar smo dejali od molekulov Mn M* in M3. Moremo torej sploh reči:
„Ako v molekulu Ma kteri atomov svojo hitrost ali pa ležo svoje ravnine vrtenja spremeni, mora tudi vsak drugi atom v molekulu svojo hitrost ali ležo svoje ravnine vrtenja spremeniti pri-
merno svoji relativni leži proti drugim atomom. Kolikor veča je prvotna hitrost atoma v molekulu, toliko bolj se bliža njegova sklenjena vrtivnica odprti in toliko veča je od te vrtivnice okle-njena ploha. “
Za atome v molekulu M„ moremo, če je treba, tudi tvarino ju„ vstaviti z njeno vstavljeno črto. Kako Ja se ta vstavljena črta dobi, je iz prejšnjega jasno. Vstavljena tvar u„ je enako (<„ — m + mi + w2 -1- . . . + m«.
Na tak način vstvarjeni molekuli spadajo v eno vrsto, če je namreč n p, kjer ste n in p celi števili, sta molekula M„ in iVI„ molekula ene in tiste vrste. Vendar je M„ molekul iz višega razreda od molekula Mp.
Kakor se atom z atomom, atom z molekulom v nov molekul zvezati more, tako si moremo tudi misliti, da se s približanjem tudi molekul Mp z molekulom M„ zveže. Da si to zvezo v vseh njenih fazah dobro pregledamo, hočemo si molekul M„ nepremakljiv misliti in molekul M,, pa premikajoč v gotovi saksebnosti r0 z gotovo hitrostjo v0 v gotovi meri in sicer tako, da se oba molekula že privlakati moreta. Ko bi bila oba molekula brez vrtečih se delcev, bilo bi nam že iz prejšnjega znano, kaj da iz tega privlakovanja sledi. Imata li pa oba vrteče se delce in ali je morebiti to vrtenje brez vpliva? V vsakem molekuli se vrte tvari, ktere imajo v prostem različno ležeče ravnine vrtenja. Te ravnine so v njihovo ležo prisiljene in le gotova moč jih more iz te leže zasukati. Kakor hitro se pa vrtivnica tvari v enem molekulu ne zlaga v vsem z vrtivnico tvari v drugem molekulu, se pa mora lcoj pokazati odbijavna moč, kakor vemo, ker ni premikanje zastran vsake komponente harmonično. Kedar se tedaj molekula privlakata, moramo tudi z odbijavnimi močmi računiti, ktere pri tej pribli-žavnosti nastanejo. In Mp se le takrat krog M„ v sklenjeni črti vrteti začne, če njegova prvotna hitrost premikanja gotove meje ne preseže. Meja hitrosti, ktere molekul M,, prekoračiti ne sme, je pa gotovo oža, kakor bi bila ona, ko ne bi nastala pri bližanji nobena odbijavna moč. Prvotno hitrost molekula in hitrost, ktero vzročijo odbijavne moči, moremo nadomestiti z eno samo, namreč z njihovo rezultanto. Z vpeljavo te rezultante smo eliminirali odbijavne moči in treba nam je samo s pojmom hitrosti računiti. Ta hitrost mora gotovo tudi v gotovih mejah ostati, če se hočeta molekula v nov še bolj sestavljen zvezati.
Privlaka med delci vsakega molekula in odbijanje zarad različne leže njihovih ravnin vrtenja, ste pa gotovo vzrok, da se spremeni vrtivnice in tudi leža njihovih ravnin bolj ali menj v vsakem molekulu. Zarad stanovitosti pa ravnine vrtenja ne pridejo koj v novo stalno ležo, temveč one letavajo nekoliko časa krog te leže. In ker se udar na ravnine vrtenja v dve komponenti razdeliti dii vsporedno s tangento vrtivnice in navpično na tangento, zato sledi, da
se pri zvezi molekulov tudi živa mož premikanja njunih delcev spremeni.
Ako si mislimo vstavljeni vrtivnici z vrtečima se tvarinama in spoznamo, da tudi oni svojo ležo spremenite, ker v splošnem tudi njuni ravnini vrtenja ne leže harmonično. Zarad tega pa začnete tudi vstavljeni vrtivnici in tedaj tudi vstavljeni tvari /e, in nt, letavati. Ako se pa tvari fi„ in /i!: premikati začnete, se pa to pravi, da vsa tvar molekulov, torej molekula sama letavati začneta ter da se tudi s tem živa moč njunega premikanja spremeni. S časom ostanete ti vstavljeni vrtivnici v zaželeni novi ravnotežni leži, t. j. vrtenje vse tvari skupaj, torej molekula ostaneta v nespremenljivo ležeči črti. Vse v gorenjem dobljeno moremo v kratkem takole izreči:
„Ako rezultanta prvotne hitrosti molekula M,, in hitrosti, ktero vzročijo odbijavne moči, ne preseže gotovih mej, se molekula M„ in M,, zvežeta v nov molekul M„ (pod. 16.) više vrste. Pri tej zvezi začne vrteči se molekul krog ravnotežne leže, v ktero se njegova ravnina vrtenja čez nekoliko časa postavi, letavati, kar tudi njegovo živo moč premikanja spremeni. Spremenč se pa tudi leže ravnin vrtenja molekulnih delcev, in tudi pri tem začno delci letavati krog nove ravnotežne leže, v ktero se njihove ravnine čez nekoliko časa postavijo. Spremeni se tudi živa moč njihovega premikanja.“
Harmonija med vstavljenima črtama molekulov M„ in M,, pa more veča biti, kakor harmonija med vstavljenima črtama molekulov M„ in M,,. Meja, do ktere sme hitrost vrtečega se molekula seči, da ostaneta približana molekula zvezana, je torej za prva molekula širja kot za druga molekula. Prva molekula se torej raje zvežeta v novi molekul kakor druga. Molekule moramo torej zastran veče ali manje harmonije med vstavljenimi vrtivnicami vrediti.
Po kteri poti da pridemo do molekulov še viših vrst (gl. pod. 17.) z vezanjem do zdaj dobljenih molekulov, je zdaj jasna in z izreki, ktere smo do zdaj dobili za molekule, veljajo za raznovrstne molekule, česar se lahko prepričamo.
Kako postajajo telesa?
Telo je zveza molekulov. Ali si pa imamo to zvezo molekulov na enak način misliti, kakor pri molekulu? Na prvi pogled telesa se prepričamo, da ne. Molekuli so prav majhni, tako majhni, da jih celo z oboroženim očesom ločiti ne moremo, in kako bi bilo mogoče, da bi se tako mala tvar vrtela krog telesa v primeri tako velikega ?
Molekuli se morajo torej na drugi način v telo vezati, kakor v molekul, pa na kakošen? Mislimo si množino enakovrstnih molekulov v zaprtem prostoru. Ti se med seboj privlakajo. In eden
6*
zmed njih gotovo tako leži, da bi se vsi zarad privlake proti njemu premikali, ko bi sami lastnega premikanja ne imeli. Ta molekul hočemo središče molekulov imenovati. Molekule pa ne privlaka samo to središče, privlakajo se tudi sami med seboj, torej tudi med njimi se morajo taka središča narejati, ktera hočemo stranska središča imenovati.
Tudi proti stranskim središčem se torej krog ležeči molekuli premikati morajo zarad privlake. Co torej hitrost molekulov ne preseže gotovih mej, se vrte molekuli krog svojih središč. Središče z njegovimi krog njega se vrtečimi molekuli naj imenujemo molekulni skupek, molekulno grupo in sicer glavno ali stransko grupo, če je središče glavno ali stransko. Kako da se grupe ena k drugi vvrste, spoznamo v sledečem. Grupe so gotovo na vse strani med seboj popolnoma enake, ker so dejavne okoliščine za vsako enake. Moremo si tedaj dve grupi tako misliti, da se tvari v enakoležečih ravninah vrtenja popolnoma harmonično vrtč, kjer izraz ravnina vrtenja le približavno velja, kakor smo že enkrat omenili. Pet tacih vrtivnic molekulov petih grup nam kaže pridjana podoba. Ker so pa grupe popolnoma enako, sledi, da so te vrtiv-nice kongruentne. Na dalje si mislimo, da je vrtivnica I enako oddaljena od vrti vilice O kakor vrtivnica II, isto velja za vrtivnici III in IV. Kaj sledi iz tega? Ker se tvari harmonično v kongru-entnih vrtivnicah vrtč, zato so tudi koti q> v vsakem trenutku enaki. Iz tega sledi, da rezultanta privlake vsporedno s črto Y pade. V eni grupi pa nimamo samo vrtivnice v eni ravnini, imamo tudi vrtiv-nice v ravninah, ktere kot narejajo s prvo. Nekoliko molekulov v grupi se torej le deloma harmonično premika z opazovanim. Od tod pa izvira odboj. Ravno tako izvira odboj iz neharmoničnega premikanja molekulovih delcev. Kakor smo pa v gorenjem spoznali, aa se mer privlake vrtivnic I in II zlaga s črto Y, tako tudi pre-vidimo, da odboj v tej meri deluje. Privlaka torej stori, da se vrtivnica III v meri YO proti O bliža, odboj pa stori da se ta vrtivnica v meri OY od O oddaljuje. Odboj pa tem bolj rase, čem bliže si pridejo grupe in sicer odboj rase v obratni primeri s kvadratom saksebnosti, kakor tudi privlaka, in to smo že gori omenili. Ker pa z večo bližnjico tudi vrtenje delcev molekulov delovati začne, ktero delovanje je v gotovi saksebnosti še brezkončno majhno, in ker toliko več delcev odbijavno deluje, kolikor veča je bližnjica, odboj ne rase samo tako kakor smo v prejšnjem dejali, ampak odboj rase zmiraj hitreje. V gotovi saksebnosti od O sta torej odboj in privlaka enaka in v tej saksebnosti vrtivnica III ali sploh grupa, v kteri je molekul z vrtivnico 111, v miru ostane. Kar smo od grupe 111 dejali, velja od vsake druge grupe, kakor se lahko spozna. Da se prepričamo, kako se grupe, kedar jih je več, dalje vrstč, nam ni treba po prejšnjem vsake stvari posebej omeniti, zadostuje v ta namen že podoba 19. Grupa I je glavna grupa. Kakor se samo s črtami zaznamovane vrtivnice nad grupo
I	vvrstč, tako se tudi zgodi pod grupo I. Opazovali smo na svojem
zgledu eno mogočo ravnotežno ležo grup. Da pa ravnotežne leže grup raznovrstne morejo biti, je jasno. Ta posebni slučaj smo le zarad tega vzeli, da smo svojo misel jasno izrazili. Da pa vsako ravnotežje iz tistih vzrokov sledi, je gotovo. Moremo tedaj reči:
„Molekulne grupe se pri postaji telesa iz molekulov tako ena zraven druge vvrste, da se odboj zarad vrtenja molekulov in njihovih delcev zravna s privlako. Pri tem se kongruentne vrtivnice postavijo v vsporedno ležeče ravnine."
Ravnine, v k'erih leže kongruentne vrtivnice, hočemo imenovati glavne ravnine. Da te ravnino še bolj določimo, hočemo po navadi le one glavne ravnine imenovati, ktei'e zraven omenjene lastnosti tudi skoz glavno središče drže. Prereze ravnin so ravne črte, prereze glavnih ravnin torej tudi, in te ravne črte hočemo telesne osi imenovati.
Iz gornjega tudi sledi, „da ima vsako telo, pri čegar postaji samo molekularne moči delujejo, popolnoma določeno z ravninami omejeno podobo/"' česar se s prav priprostim geometričnim opaze-vanjem na podobi 19. prepričati moremo. V slučaji, da tudi druge moči pri postaji telesa delujejo, dobi telo v splošnem nepravilno podobo; zakaj v tem slučaji morajo vrtivnice v raznovrstno ležo priti. —
Podobo teles določuje podoba molekulne grupe. Podobo rnole-kulne grupe določuje leža ravnin vrtenja molekulov. Te ravnine spet tako leže, kakor ravnine vrtenja molekulnih delcev zahtevajo. Dokler torej ne spremenimo ravnotežne leže ravnin vrtenja ali molekulov ali njihovih delcev, toliko časa ima telo eno in tisto podobo. Na vsaki način gotova leža vrtivnic zahteva gotovo podobo telesa. Ker pa imajo razni molekuli raznovrstne in različno ležeče vrtivnice, morajo v splošnem telesa raznovrstnih molekulov tudi različno podobo imeti.
Do zdaj smo si mislili, da se molekuli krog središč v sklenjenih črtah vrte. Če pa premikanje molekula mejo, o kteri smo že večkrat govorili, preseže, potem preidejo sklenjene črte v odklenjene.
Odklenjena črta je ali parobola ali pa hiperbola, če se tvar proti tvari samo zarad privlake premika in nobena druga moč ne deluje kakor živa moč premikanja privlečene tvari. Ako pa še odbijavne moči delujejo, je pa ona črta bolj ali menj eni omenjenih podobna. Da pa v telesu, v kterem se molekuli v odklenjenih črtan premikati morajo, te črte ne paraboli ne hiperboli podobne niso, je očividno, kajti kakor hitro molekul zapusti molekul, kte-rerau se je najpred bližal, da bi se krog njega vrtel, se že tudi novemu molekulu bliža, krog kterega se spet v črti, paraboli ali hiperboli podobni, vrteti hoče. Ali tudi ta molekul mora zapustiti in se spet drugemu bližati. In tako gre dalje. Vsaki molekul se torej premika v mnogokrat zviti črti. Ker v različnih telesih različne moči delujejo, morajo tudi te črte v različnih telesih različne biti. Telesa, v kterih se molekuli v sklenjenih črtah premi-
kajo, hočemo strjena in taka z odklenjenimi vrtivnicama mole-kulov tekoča telesa imenovati.
Naj skrajni Si molekuli tekočega telesa lež6 v ploskvi (Flache), ktera vse molekule telesa oklepa. V podobi 20. vidimo samo pre-rezo te ploskve z ravnino, v kteri leži vrtivnioa vrnv molekula m. tt je tangenta vrtivnice v m v v točki to« T T je tangenta na pre-rezo ploskve.
Tangenti delate med seboj gotovi kot, kakor vidimo. Molekul m se pa hoče v meri tangente tt dalje premikati z močjo, ktero merimo s črto nib. Ta moč ima pa dve konponenti. Ena komponenta, komponenta mu, tangencijalna komponenta, ne skuša molekula m iz te prereze oddaljiti. Druga komponenta, komponenta mc, normalna komponenta, pa hoče molekul od te prereze, torej od ploskve oddaljiti in ga tudi oddalji, če je le tako brhka, da premaga delavno privlačno moč krog ležečih molelculov — ta pa je na površji veča, kakor v notranjem, ker rezultanta privlake samo proti notranjemu tekočine meri, med tem ko privlaka v notranjem tudi rezultanto v nasprotni meri dA — le da sama s tem ni uničena. Če je tako v resnici, je tudi jasno, da se molekuli zmiraj bolj oddaljiti hočejo, in da se ie s pripomočjo vnenje moči skupaj obdržati morejo. Če je pa normalna komponenta enaka ničli ali če je premalo brhka, da bi premagala delajočo privlako, potem se molekul m premika v površji omenjene ploskve, molekul se ne oddalji iz nje, molekul torej ostane pri druzih, če je tudi njegova vrtivnioa odklenjena. Tekočine se torej vrste v tekočine v ožem pomenu ali v kapljiva telesa in v rastezna ali plinjava telesa, v sopnine. Tekočine imajo stalno, lastno prostornost in sopnine je nimajo, to iz njihove molekularne sestave sledi.
Ako molekula eden druzega prijemljeta, delujete dve moči in sicer privlaka in odboj. Velikost privlake odvisi od števila atomov v molekulu, odboj pa od leže vrtivnic. če postanete dve telesi, v kterih ima vsaki molekul enako število atomov, je sicer privlaka med dvema molekuloma v enem telesu enaka privlaki med dvema molekuloma v drugem telesu, vendar odboj je različen. Molekuli z večo odbijavno močjo stojč pri eni in tisti živi moči premikanja bolj saksebi kakor molekuli druzega telesa, kar še bolj jasno previdimo, če premikanje zarad odbijavne moči s prvotnim premikanjem v eno rezultanto zvežemo. Tam, kjer je odbijavna moč veča, je tudi ta rezultanta veča. Kolikor veča je pa pri istih tvareh hitrost premikanja, toliko veča je od vrtivnice oklenjena ploha.
Telo pa, v kterem so te plohe veče, ima v istem protoru tudi manje število teh ploh ali manj molelculov, torej tudi manje število atomov, ono je torej menj gosto, pa tudi menj trdno, ker se pri njem vrtivnice odklenjenim bolj bližajo. Moremo tedaj reči:
„Telesi, v kterih imajo molekuli eno in tisto število atomov, ste v splošnem različno gosti; pri gostejem se molekulislabeje odbijajo, gosteje telo je torej tudi trdneje.^
V	splošnem imata molekula dveh teles K, in Ka različno število atomov. In A”, naj ima molekule z manjim številom atomov. Ko bi ne bilo odbijavnih moči ali ko bi saj v obeh telesih za vsaki molekul enake bile, je gotovo, da v telesu Kj bliže eden drugemu stati morajo. Odbijavne moči med molekuli telesa Ka pa morejo veče biti v primeri z onimi med molekuli telesa Klt in kolikor veče so, toliko bolj se oddaljijo molekuli telesa jST2 eden od druzega. Podoba 21. nam pokaže primero saksebnosti molekulov v telesu K, in v telesu Ka. m m, je saksebnost molekulov v telesu K,, m mQ je saksebnost molekulov v telesu K„. V podobi c) je saksebnost molekulov v obeh telesih tako vzeta, da je število atomov v istem prostoru t. j. da je goščoba obeh teles enaka. Po podobi b.) je torej goščoba telesa K,, še zmiraj veča. Goščoba telesa K„ je torej veča od goščobe telesa Kx, akoravno je saksebnost molekulov v telesu /C veča kakor v telesu Kr Razmera med odbijavno in privlačno močjo pa vendar taka more biti, da je telo Kx vtrjeno, telo K„ pa saj blizo tekočega stanu če ne tekoče. In le ta razmera določuje trdnost teles. Ktl je torej menj trdno telo in vendar gosteje od telesa K„. Moremo tedaj reči:
„Telesi, v kterih imajo molekuli različno število atomov, morete razno gosti ali tudi enako gosti biti; goščoba vendar ne določuje trdnobe tako, da bi gosteje telo tudi trdneje moralo biti.“
Nič nas torej ne sili zraven privlačnosti še drugo bitstveno moč, namreč tako imenovano kohesijo, misliti si.
V	prejšnjem se smo s6 sestavo (konstitucijo) teles seznanili, ktera sledi iz ene edine priproste tvari. Če je v resnici ena sama priprosta tvar, potem pa tudi ne sme iz nje sledeča sestava teles nobeni opazevani prikazni na njih nasprotovati, temveč vsako prav neprisiljeno razložiti. Da na tem mestu vsake prikazni ne moremo opazevati, je jasno. Pokazati samo hočemo, kako neprisiljeno nam naša teorija povč, kaj da je svitloba, kaj da je gorko ta, kaj da je magnetizem in elektrika.
Svitloba je nihajoče (letavajoče, schwingende) premikanje etera in gorkota pa lastnost telesom prostornost spreminjati. Kaj je nek ta eter? In od kod pride ta lastnost prostornost teles spreminjati?
Prav hitro dobimo na ta vprašanja odgovor z opazevanjem ene same prikazni. Kedar se kislec in vodenec kemično zvežeta v vodo, opazujemo med vezanjem vneto svitlobo in gorkoto. Sklepali smo pa v naši teoriji, da pri zvezi molekula z molekulom molekul, kteri se krog molekula vrti in delci (najpriprostejši, najbolj sestavljeni) obeh molekulov krog nove ravnotežne leže letavati (nihati) začne* in da se živa moč premikanja spremeni. Značaj svit-lobe je letavanje, svitloba je torej letavanje ali molekulov ali molekulskih delcev, druzega ne more biti v telesu, po naši teoriji sestavljenem. Eter torej za nas ni več neznana tvar.
In živa moč premikanja se pri zvezi dveh ali več molekulov tudi spremeni. S tem se pa mora prostornost telesa spremeniti, saj
8 premembo žive moči se spremene vrtivnice in od njih oklenjene plohe, torej prostornost telesa samega. Gorkoto torej nič druzega ne vzrocuje, kakor živa moč premikanja.
Če telo telesu bližamo, bližamo s tem več vrtivnie več vr-tivnicam.
Prve vrtivnice leže različno v prostoru, druge vrtivnice ravno tako. Vsaka zmed prvih vrtivnie leži proti nekolikim družili vrtivnie harmonično, proti nekolikim neharmonično ali tudi le deloma harmonično. Harmonija je ali enaka neharmoniji ali pa veča ali pa manja od neliarmonije.
Pri telesih torej ali opazujemo privlako ali odboj. Mislimo si zdaj, da so v enem telesu vrtivnice tako ležeče, da so njihove ravnine saj blizo vsporedne z eno ravnino. Ravno tako naj bodo ravnine vrtenja drugemu telesu saj blizo vsperedne z eno ravnino. Če je pa to, potem je ali harmonija ali pa neharmonija gotova, torej privlaka ali pa odboj gotov. Dokazalo se je pa že v teoriji o magnetizmu, da magnetizem obstoji v gotovem zravnavanji molekulov. Po naši teoriji je torej magnetizem moč, ktera postane z gotovim zravna-vanjem vrtivnie. Elektrika je moč, ktera se od magnetizma v zakonu deljavanja nič ne loči. Magnetizem in elektrika tako manja postajata, kakor kvadrat saksebnosti rase. Vendar se v drugih lastnostih ločita. Ta razloček se pa razloči s tem že, da je magnetizem moč, ktera z ravnavanjem vrtivnie molekulov in elektrika pa moč, ktera z zravnavanjem vrtivnie delcev (sestavljenih ali nesestavljenih) molekulovih postane. Da tako zravnavanje vrtivnie za privlako ali odboj gori omenjeni zakon zahteva, smo že v prejšnjem pokazali. Opazevanje posameznih prikazni nam še bolj opraviči, našo teorijo. Zato vendar tukaj ni prostora, kakor sem že rekel. Če mi bo pa priložnost dana, hočem vse kemične in fizikalične prikazni v kritičnih spisih po tej teoriji razložiti.
V	Ljubljani 24. februarija 1873.
O tednu i njegovih dnevnih imenih.
Spisal Franjo Stifter, stud. phil. v Gradei.
Predgovor.
Prispevši na graško vseučelišče, našel sem po naključbi na univerzitetni biblijotheki knjižico „Uber die Namen der Wochen-tage, Dr. E. Robert Riisler, Wien 1865.<; Vzamem si jo na don>;
berem jo prvokrat, dopala mi je jako. Idem precej k g. pisatelju
—	zdaj je na graškej univerzi — ga pitam, se je li kje njegova brožura recensirala, da bi slišal učeno kritiko, se li ona vjema z mojim subjektivnim mnenjem. Tak isto je bilo.*)
Berem knjižico v drugo, mislč, kaj, če bi na podlagi tega delca spisal slovensko razpravo o istem predmetu, dobro ved6, da se do zdaj še nijedan slov. pisateljev ni ž njim pokusil. Nameravan je se je uresničilo. Evo plod nekaj truda i marljivosti, nehote napraviti samo ubog plagijat, temveč ohraniti po moči samostojnost. Se ve, da mi ni bilo mogoče samostalnemu biti tamoj, kjer so me tukajšne knjigarne popustile, koje vire pa je učeni g. prof. v BeČi mogel dobiti, za kar i marsiktero pojasnilo mu izrekam iavno zahvalo; i tak tudi učenjaku g. dr. Kreku, ki me je tam pa tam blagovoljno podpiral.
Omeniti mi je še tukaj, da tab. VI. in VII. ne naštevate narodov, koji bi se vsi smeli mej sabo sorodne smatrati, kar je pri druzih tabelah istinito.
Slovenski kritiki pa naj tudi za me veljajo besede.**) „Excipe placato vultu hoc opusculum!“
Ignoti nulla cupido — sicer stara, a istinita i radi tega vedno nova prislovica. Če se maleko okoli sebe oziramo, če reči, koje nas obdavajo, opazujemo ter se pitamo, od kod to, od kod ono, zakaj tako, zakaj ne drugače, zarudeli bodemo sramote, nevedeči si odgovora o narnavadnejem, česar bi si nartemeliteje tolmačiti morali. Taka čudovita temotanas dostikrat o cesto konkretnih poj-movih tlači, ko j a pa še narvečkrat za dosti sto centov težja po stane, ako se povprašamo o pojmovih abstraktnih.
Koliko je Slovencev, ki se prištevajo razumništvu, ki pa malo ali pa celo nič ne ved6 o nastanji pisma, številk itd.! Koliko jih je, ki bi mogli se vsesti za zeleno mizo, da bi napravili izpit
o	razvijanji različnih številnih systeinov, n. nr. o decimalnem, ki bi mogli le površno modrovati o preznani kulturno ‘ liistorički prikazni, čas razdeljevati v manje dobe, dobice?
Popolnoma nedostatno znanje ovega, v čem, s čim tako rekoč živimo i bi bež-nj živeti ne mogli, izvira od tod, da so nam reči prevsalcdanje; ravno iz tega uzroka nam ne pride na misel povprašati se o njihovem pričetku i napredku, i če nam tudi tam pa tam kaj tacega v glavo pride, pozabimo precej, navadni Adamovi sinovi mrmrajoč to se samo ob sebi razume, pobožne dušice pa: to je ljubi Bog tako stvaril.
*) Vide „Zeitschvift fiir osterr. Gyranasien 1866“ neki, na pag. se ne spominjam više.
**) Ovid, Fast. lib. 1 ver. 3.
Pratika! gospodu i kmetu, da! vsac.emu jagničaru na slovenskem poznata beseda — dobiš polcnjen groš, ako mi doneseš le jedno staro pratiko — navadna burka slevenskega ljuda. Pridi si v gosposko hišo, vidiš na steni že precej zamazan „Wandkalender“, pridi si v pošteno hišo slovenskega kmeta, zapaziš nad omaro malo ali veliko prat ko. Ce te peljam bliže, veš mi prav brzo povedati, da se bo n. pr. juter reševal tvoj otec; a če te pitam, zakaj so rdeče podobice z malim križkom mej črne vvrstene — zakaj mi jemljemo po sedem dni skupaj, ter to svoto imenujemo teden, pogledal me boš strmo, godrnjaje: se ti v glavi suče!
Bazumim te, da misliš, leto, mesec, teden, den, ura, minuta i sekunda so pojmovi, ki so ravno tako stari, kakor človečanstvo, da bi bilo toraj odveč, le količkaj o njih resonirati!
A to je pomota i je jedan onih napačnih nazorov, koji so lastni onim ljudem, kteri mislijo, da so naši prvi starši imeli uže vse tako vredjeno kakor imamo mi zdaj. A da to ni tako, temveč da so vsi ti oddelki časa nastali v teku časa, razvidi lahko oni, kojemu so pota človeške omike le maleko poznate.
Kako se je to vršilo, volja nam je dobra tukaj pokazati s posebnim obzirom na teden, kot narteže se razjasnivajoči del časa.
V	narnovejšem času so se odlični učenjaki, naravo- i jezikoslovci, precej zedinili, da je bil neki pravek, v kojem so ariški narodi skupaj živeli, vsi jedan jezik govorili, skupno dolgo pot človeške omike nastopili ter jej skupno temelj postavili. Za onega dalnega časa se nahajajo le drobtinice naomike, kakor da so se že ondaj častili bogovi, da se je lov popuščal i poljedelstvo pričenjalo.
Mej one drobtinice prvotne naomike spada tudi, če ne popolno, vsaj nekako številjenje, koje nam dokazujejo nektere glavne številke, ktere prispodovalno jezikoslovje vsem ariškim narodom prilkstuje.
Kakor hitro pa so znala ljudstva le nekoliko šteti, mogla so tudi posamne predmete vsak sebe ločiti, mogla so ogromne celote kakor čas v man ji dele razdeljevati, i o času smemo to tem zanesljiveje tvrditi, čem več povodov je bilo v vnanji naravi, koji so bili še mlademu i nevednemu Človeku pri tacih prilikah kot kažipoti.
Da sta se noč in dan lepo redno vrstila, kakor danešnji dan, pokazala je mogočna narava sama, kako bi naj človek poskusil, dirjajoči čas si le nekaj domišljevati — narava je sama človeku nepretrgani čas na dvoje razdelila, noč i dan, i kulturhistorika nam
o	naredbah starodavnih časov, v koje še le maleko more pogledati, pravi, da je to, kar smo ravno izrekli, da so namreč ljudje po dnevih i nočeh narprej čas razločevali, istinito.
Opravljaje svoje vsakdanje posle moral je človek vsakemu delu odločiti primeren čas, v kojem ga je izgotovil, če se je hotel svoje i svojega bližnjega škode varovati. I kdo bi si mislil, da je človek od svojega pričetka v svojem telesu imel nekakovo stvar,
ktera ga je primorala, še manji dele časa, kakor je dan, razločevati — njegov želodec je zahteval, česar se še do danes ni odvadil, po večkrat na dan hrane, da je imel kaj predelavati. Take okoliščine so bile merodajne dovelj, da si je človek prvo dobo, dan i noč, zopet začel drobiti, nastale so s časom ure, ktere si je še v manji kosce razdrobil.
V	sredini Azije, kjer je po dosedanjih preiskavah najbrže prvega človeka zibelka tekla, je prekrasna natvora, zdrava, čista sapa, jasno obnebje. Izza velikanskih, daljnih gord prikazala se je v podobi ličnega srpiča^luna na modro nebo mej ogromnim številom migljajočih zvezd. Čez dva, tri ali četiri dni je bleda krivina precej narasla i po kacih dvanajstih, štirnajstih dneh priplavala je polna luna na nebesni obok, kojega je merila možato do prihodnjega jutra, a potem se zopet skrila za gore, da bi Se večer istega dne svojo hojo ponovila. A njena polna podoba je le malo časa trajala, zopet se je pričela kriviti, i kakor je pričetkoma naraščala, tako je pozneje pojemala, dokler ni popolnoma zginila, a v kratkem svojo čudno življenje pričela od kraja. Tudi luna je, spreminjaje se vedno redno, ravno tako jasno človeku kazala, da bi čas, koji je pretekel od jedne polne lune do druge, mislil si malo celoto, kot kratek del bez končnega časa. Človek je vbogal, kaj-ti kulturno-historička zgodovina nam pravi, da je človek mesečne dobe precej zgodaj pričel razločevati, ter jih na-zival ali imeni, kazočimi božanstva, ali pa jih le štel.
Cela narava postala je kot mrtva. Zeb je prešinjal vse organizme. Oblaki so bili temni, teški, mokri. Obnebje se je le tam pa tam pokazalo nekako nejasno iz njih, a za malo časa. Žari solnčni bili so bez učinka — mrzla zima jo gospodarila.
Dnevi pričnejo prijetneji postajati, obnebje mileje, oblaki redkeji. Solnce razliva plodonosno toploto s6 svojimi žari na uže otaljeno i osušeno zemljo. Zračje i pozemlje nekako veselo oživi, se pomladi — odmevaje ptičjega žvrgolenja, ponašaje se narkras-nejim zelenjem i cvetjem. Prekrasna doba! A mora se resnejemu, gorkejemu času umakniti — poletje nastopi. Solnce v žgečih žarih kaže silovito gorkoto, pripeka i pripeka, vse prične zoriti, da bi spolnilo svoj namen. Lepota prebogate narave začne pešati ter s tjasom zgine z bogastvom vred, da bi se letni kolobar pa le pričel. Človek tudi proti takim ogromnim spreminjavam v naravi ni mogel biti niti slep niti neobčutljiv. Zdelo se mu je to čudovito, i obču-dovaje natančne naravne prikazni i postave mislil si je, zakaj bi se jih neki ne posluževal, si jih zapomneval i si po njih svoje potrebe i posle uravnaval? Tako modrovaje konstituirat si je leto z letnimi časi, že precejšno dobico, s lcojo je bilo primerneje raču niti i razločevati daljši dele časa.
Da so toraj ljudje pričeli čas po dnevih, nočeh, urah, mesecih, letih deliti, je celo naravno, ker se je to deljenje deloma iz na-tornih prikazni človeku jasno kazalo, se mu kot priporočevalo, deloma pa se točno izraževalo v njegovih vsakdanjih opravilih.
Bez skrbi toraj smemo tvrditi, da se je tako razdeljevanje i šte-viljenje časa v svojih prvotnih obrisih že pri ariških narodih precej ukorenilo, ko so še živeli skupaj kot velik človeški rod, kar nam zopet prispodobljevalno jezikoslovje pritrjuje, ktero nam n. pr. pravi, da se je beseda ura v vseh indoevropejskih jezicih skoraj v isti obliki ohranila: gr. Sqk, lat. hora, slovan. ura, goth. jcr, nem. Uhr, itd.
A kako je s tednom? Kje mu je neki začetek? Je-li ljudstvo, pri lcojem se pričetek, čas na male dele razdeljevati, nahaja, moglo toliko modrovati, davbi si bilo mesec razdelilo v četiri dele, vsak po sedem dni? Ce pomislimo, da se je doba meseca v prvih časih strogo po luni i njenih ,,phasah“ ravnala, da da se je toraj mesec le računil od jedne polne lune do druge, dozdevalo bi se nam to jako verjetno. l)a je luna kacih 12 dni vedno naraščala, i po malih dneh ravno tako dolgo se zmanjševala, bila sta v hipu dva dela celega meseca po 14 dni gotova, i če razdelimo še to štirnajstdnevno celoto v dva dela, izpeljali smo si teden celoma po naravnih potih. Istinito to lepo naravno razmerje ni bilo bez vpliva na razvijanje tedna, kar bodemo še pozneje natančneje videli, da-si nam tukaj ni pozabiti, da teden ni le važen del meseca, temveč tudi leta postal.
Ako vzamemo mesečno leto, ktero v ravnem številu ima .354 dni, (natančno 354 dni, 8 ur, 48 min. 36 sek.; a tudi mesec od jedne polne lune do druge — synodični mesec — smo računili samo po 28 dni, natančno pa šteje 29 dni, 12 ur, 44 min. 3 sek.), nam broj tednov v letu nikakor ne ugaja. Ker mej številkami 354 in 52 ni nikakega razmerja. A tudi mej 12, kot številom mesecev v letu, i inej 354, kot brojem dni mesečnega leta, ali pa mej 365, kot brojem dni solčnega leta, ni niti nar manj ega razmerja, bi lahko kdo ugovarjal.
Istinito; pa broju mesečnemu i broju dnevnemu v letu je vsaj to lastno, da se v teku leta celoma strinjata, da s poslednjim dnem v letvi mino tudi poslednji mesec. Tedni pa nimajo lete lastnosti, v sredini tedna obhajamo novoletni dan i še le v 28 letih se zležeta leto i teden, vda prvi dan novega leta prične s prvim dnem ^ novega tedna. Casomerni principi mej tednom i letom so toraj jako različni i nas morajo, da pričetka tedna drugje i sicer precej globokeje iščemo.
Prelepa je dolina, po koji se vije v starej zgodovini toliko znameniti Evphrat, na kojega obrežji se je šopiril velikanski Babilon se svojimi palačami i stolpi. Babilonsko ljudstvo bilo je duševno bogato nadarjeno, i tako nahajamo pri njein kljub duševni napredek jako zavirajočim ustavnim naredbam že zgodaj znamenja precej povolne kulture. Omika vsacega naroda pa je odvisna od njegovih verskih načel, ktera so bila pri Babiloncih često naravnega značaja. Častili so kot narvišega boga Bala, kojemu je bilo solnce, ktero so prištevali mej planete, posvečeno, da, včasi se mora pod Balom celo solnce samo umeti; zatoraj se imenuje
Bal sploh solčni bog. Njegova soproga imenovala se je My-litta, njej je bil mesec svet. Če pomislimo, kak vpliv ima gorkota i mrzlota na vse organizme, če pomislimo, da se po toploti i mrzloti vse živo i deloma tudi mrtvo ravna, če pomislimo, da viša ali niža temperatura uzrokuje — se ve, da ne sama — različnost mej animaliji i vegetabiliji tega ali onega kraja: ne bomo se čudili, ako je dosti narodov v starem veku, i mej temi tudi Babilonci, solnce identificiralo z narvišim bogom, kterega so si domnevali, ter ga za stvarnika vsega proglasili.
A ne le solnce i luna, nebrojna čeda zvezd i drugih planetov bliščalo se je na prekrasnem obnebji strmečemu človeku v toliki globini — na zemlji. Da bi bilo toliko brojno število brlečih lučič le samo kinč nebesnega oboka, da bi ne imele nobenega druzega poklica, kot spremljati svojega gospoda Bala i svojo gospodarico Mylitto, jim nikakor ni šlo v glavo. To so otroci večih dveh, mislil si je razvijajoči se človek, imajo tudi nekako moč na stvari pozemeljske, a ne tako veliko kakor stara dva.“
Tako se je s časom dualistično verstvo pri Babiloncih spremenilo v polytlieistično, kojega prosto ljudstvo ni moglo prav razumeti; le posamne, z veliko domislijo nadarjene osobe domnevale so se praedčstinirane, množici ogromno krdelo na nebu bliščečih se bogov tolmačiti. Združile so se v celoto, nastal je sloviti kolegij babilonskih duhovnikov, prva kasta v celej državi, kteri so se mr'i^ox rtr K a 1 d e j c e imenovali.
Oni so polytheistično verstvo babilonskega ljudstva sistematizirali, oni so pričetniki skrivnotne astrologije, i po tej nar-čudneje se nam dozdevajoče vede — astronomije.
Tako nam sistem babilonskega božanstva kaže, da so le-ti kaldejski „theologi“ bogove t. j. svitla nebesna trupla prav različno razdeljevali, kar je tudi cesto naravno, ker se pri vsakej klasiiik aciji moro na različne uzroke gledati. Imeli so velikega boga i boginjo, manji i male bogove i boginje, pri kojem razločevanji se je samo gledalo na velikost dotičnih objektov; jako primitiven uzrok klasifikacije!
Ko je theologička veda, reete astrologička, že nekaj se raz-v'la, pričelo sc je pri razdeljevanji švitlih nebesnih trupel gledati njihov položaj oziroma časa, v kojem so se prikazovala, i oziroma kraja, kjer so zmirom ali pa le nekaj časa ostajala. Zapa-?l.li so prav zgodaj sedem velikih nebesnih trupel, ktera so si 'la nekaj po velikosti, nekaj po intenzivnosti svoje svitlobe, Jlfkaj pa, i sicer narveč si podobna po svojem mezenji i po poli') koja so hodevala. Pričeli so jih nerazločljiva smatrati, i evo ,l Uzrok, kojega jo duhovništvo v praveku (?) zapazilo v natvori, P5 kterega je številka sedem s časom toliko važen pomen dobila, akoršnega so jej pripisovali posebno Babilonci in pa Hebrejci, o kterih bomo še pozneje govorili; vendar to precej tukaj opomnimo, a Pri zadnjih tehtnega uzroka za nenavadno spoštovanje sedmo-
rice nismo mogli zaslediti, toraj ga tudi ne navesti, če ni ravno istega, ali vsaj sličnega vira.
Grki i Rimljani zvali so v letč sedmorico spadajoča nebesna trupla nlnvtfZra, planetae, ker se jim je pričetkoma dozdevalo, da v svojem kroženji niso nikakega reda kazala, da si je pozneje Pitagor posebno o planetih, po našem premičnice; tvrdil, da je njihov položaj ravno tako pravilen, kakor so intervalli posammh glasov.*)
A kako je bilo kaldejskim učenim malikovalcem mogoče, kult letčh sedem odličnih zvezd popularizirati? Kaj jim je bilo storiti, da bi se bilo tudi prosto ljudstvo pogosto spominjalo toliko mogočnih, deloma dobrih, deloma škodljivih, velikih bogov?
Da bi se astrologički kult vodno bolj razširjal, da bi se premičnice pozabljivosti otele, trebalo je samo posvetiti jim dobico časa, koje nikdo ni mogel prezirati, trebalo je samo ravno toliko dni v nerazločljivo celoto zvezati, kolikor je bilo zvezd premičnic, kar jim je bilo že radi tega posebno lahko, da se ještevilo sedem v dobi mesečnega teka kot faktor nahajalo i sicer kot čvetero-kratni.
Na tak način pa je bila še le sedmorica velikih bogov za vsikdar zabilježena,	velika	pridobitev,	a	šc premala	neomejeni
orijentalni fantaziji. Tudi imena planetov, hudo — i dobronosnih, hotela je s časom v dotiko	spraviti;	to	se lepše ni	moglo doseči, kot da so se	itak posamne ure	v dnevu kakor	dnevi sami
po planetih imenovali.
Prva ura vsacega dneva pričela se je o polnoči ter se imenovala po Saturnu, kojega so si domnevali škodljivega živalstvu i rastlinstvu radi njegove mrzlote, ker je od zemlje narod daljeneji; pravili so mu velika nezgoda. V črnem templji, v črni obleki,
Sred črno podobo prosili so ga milosti. Drugo uro posvetili so upitru, kojega prekrasen blišč je bil celej prirodi koristen.
Mars je dobil	tretjo	uro; njegova	moč je bila	ravno na-
sprotna od Saturnove, prevelika gorkota se mu je pripisavala, i ker je ta itak vsem organizmom škodljiva, zvali so ga malo nezgodo. Četrta ura imenovala se je po Solu, kojega moč je bila Kaldejcem celoma nevtralna, ter je uzroČil letno različno temperaturo. Venera, koja je dala peti uri ime, pošiljala je rastlinam hladilno roso, bila je dobrotnica vegetabilijam. Merkur i Luna, po kojih ste se klicali šesta i sedma ura, se nista niti za jako škodljive, niti za jako koristne bogove poštovala. Osma ura se je zopet imenovala po Saturnu, deveta po Jupitru itd. kakor nam kaže tab. broj I.
*) Censorinus do dio nat. 13. Zanimivo jo o premičnicah čitati do-tično razpravo v Pavly ltoalloxicon, knjiga V. str. 1G63, iz kojo razvidimo, da so stari brojili ali 7, s solncem i mesecem, ali samo
5 premičnic.
Planet prve ure vsacega dne je vladal tudi celi dan ter mu je ime dal. Tako dobimo za dnove v celem tednu sledečo vrsto: Saturn, Sol; Luna, Mars, Merkur, Jupiter i Venera, koja nam kaže, da se pri mizivanji posamnih dni ni gledalo niti na veči ali na manji vpliv dotičnih plenetov, niti na to, je li planet dalje ali bliže zemlji. Drugače je z vrsto planetov za posamne ure. Tukaj se jasno vidi, da se jo pri razredjenji gledalo na distanco mej zemljo i planeti. Trije od zemlje narod dalj e neji stojijo pričetkoma, solnce kot središče v sredi zemlji bližneji so na zadnje po vrsti prihranjeni. Ne more se zagotoviti, je li prva vrsta drugej kot neobhodno potrebna sledila, ali ste se vsaka v svojej dobi razvile. Nam se zdi skoraj drugo verjetneje; potem je na vsaki način vrsta dnevnih imen stareja ter nam nekako implicite kaže, da še ondaj, ko se je teden kot sedmerodnevna doba z imeni posamnih dni konstituiral, astronomija ni bila razvita veda, da je še le zapuščala plenice, da se še ni dosta vedelo o distancah premičnic od naše zemlje. Potem bi se nam njuna slučajna harmonija, ktera je razvidna iz tab. broj I., v resnici morala čudna dozdevati. Pa naj že bo kakor hoče, priznavati moramo, da je ta prekrasna, astrologično-mathematična kombinacija kaldejska že precej stara, ker se je babilonski kalendarij z mero i težino uže v 9. stoletji pred Kr. pri sosednih narodih — Aramejih, Sirih, Feničanih — udomačil. ‘)
Osupniti pa mora vsacega bralca, kako je to, da se babilonska imena posamnih dni ne znajo, i kdo ve, se li bodo sploh ke-daj znala. Ako se pa pomisli, da je starinska veda o Asirih i Babiloncih še sploh le malo razkrila, če se pomisli, da se astro-logička podlaga, koja se kaže od konca do kraja, nilcemu dru-zenra ljudstvu starega veka ne more toliko pravico pripisavati, ko ravno Kaldejcem, vsaj nekoliko poznatim astrologom starim, i če se konečno pomisli, da je nastanek i razvitek tedna z njegovimi dnovi v slikani podobi celoma naraven, da! ljudstvu onih religi-joznih načel, kakoršnih so bili Babilonci, celoma potreben; vtih-tte prccej pričetkoma toliko glasen sum, da bi cela ta razprava mogla le biti probabilna domneva, neimajoča nikake istinitosti za se, zadostujoča le lahkovernežem. Reč pa postane popolnoma Verjetna, ako se pričetek tedna i njegovih dnevnih imen pri druzih starih narodih iskati poskusi.
O	Egipčanih, o kojih je paleografija že precej dosta objavila, vemo često gotovo, da so oni bili prvi narod, kteri je vpeljal s°lnčno leto i potem si tudi druge dele leta razredih Tako je imelo leto dvanajst mesecev, vsak mesec trideset dni, koji so bili posameznim bogovom posvečeni,'2) toraj pričetkoma nikakega manjega °ddelka, kot mesec.3)
’) Duucker Gcscli. des Altert. I. (3. Auflg.) str. 226 d.
a)	Herod. II. 82.
3)	Egipčanski meseci se po redu glaid:
Še le pozneje se je vsak mesec delil v 3 dekade, vsaka dekada pa v 2 pentadi, toraj so šteli 36 dekad, ali pa 72 pentad, dobici, kteri ste nastali: prva radi 36 dekanov, v koje se je Egi-pet razdeljeval, druga radi pet dni, ktero so morali še 12 mesecem po 30 dni vsako leto pridevati — 360 + 5 — 365, — ktere so imeli za rojstne dneve mnogobrojnih bogov. I če prav moramo priznavati, da so tudi Egipčani vpliv brlečih zvezd na nebu verovali i celo posebne listine imeli, na kterih je bilo za vsako uro zapisano, kako hoče dotična zvezda na pozemeljske reči učinja-vati, vendar se pri krojenji meseca nikjer ne kaže siderični, kakor
}>ri Babiloncih, pač pa numerični princip, i zanimivo je, kar llos-er1) pri letej priliki omeni: „Die dekadische woche theilt das los mit mancher einrichtung agyptischer cultur; sie blieb isolirt, sie wurde niergends in der weit recipirt. Ist nicht auch die schrift, die sie erfander, nur ihr eigentum geblieben, wahrend die semi-tische im westen, die chinesische im osten gemeingut wurde?“
Lože bi kdo mislil, da bi se pri Hebrejcih smel pričetek tedna iskati. Mej drugim bi posebno številka sedem, ktera jim je bila ravno tako sveta, kakor Kaldejcem, mogla koga motiti, da bi mislil, ona je dala povod, sedem dni kot celoto brojiti. Naj se nam dovoli, tukaj o njej nekaj več spregovoriti. Sedmi dan bil je Jehovi posvečen. Vsako sedmo leto so mirovali. Po 7 + 7 let — 50. leto je bilo sveto leto. Mej Pascho i binkošti šteli so sedem tednov. Pascha je trpela sedem dni, vsak dan se je darovalo po sedem jagnet. Velik drug praznik se je obhajal v sedmem mesecu vsacega leta skoz celih sedem dni. V sedmih dneh so se morali duhovni očistiti, ako so se omadeževali. Sedem dni je trajalo posvečenje duhovnov. Pri važnih daritvah se je po sedemkrat s krvjo poškropilo. Po sedem skupaj gre. živina v barko. Po sedmih dneh, ko se je oznanilo, nastopi veliki potop. Jozva vkaže, da morajo duhovni vzeti sedem trobent in sedemkrat okoli Jerihe iti ter trobentati. Šteli so sedemdeset narodov, sedemdeset jezikov. Sedemdeset Hebrejcev nastopi pot v Egipet, sedemdeset let traja suž-nost babilonska, itd.2)
0oji9, <I>t'.wqi, AOvt), Xoiax, TvjTi, Mb%Iq,	<I>aoftov&i,
Tlujmv, Tlavn, ’Emq>l, Mtcroni. Diodr. 1.18; Ptol. Alm. III. 2,153; Plut. do Is. et Osir. c. 12.
') Ueber die Namen der Woehentage str. 12.
4)	Tacih primerov bi mogli iz Winer Bibliseh. Keallexicon ogromno število navesti; tudi o številki 40 se govori, kako važna je bila Hebrejcem ; drug bogat vir je Bahr Symbolik des mosaisch. Cultus. Pri priliki omenjamo, da je v starih časih skoraj vsak narod imel ktero posebno izvoljeno številko. Tako n. pr. Indi št. 4; Egip' Žanom je bila št. 8 posebno sveta, a tudi št. 9 i 7 ste se jako čislale. Pri Grkih i Etruskih se št. 12 dostikrat nahaja i ima p>* obeh narodih nekak političen pomen, o kterih številkah sloveči Nie-buhr v svojej rimskej zgodovini II, 95. str. pravi:	„Der Btaat wa»'
Vendar številka sedem zgubi jako svojo veljavo, če pomislimo, da je hebrejsko leto solnčno leto, kar razvidimo iz Mojze-jevega poročila,1) ktero pravi, da je Noje šel 17. dan druzega meseca v barko, ter bivši v njej jeano leto izšel iz nje 27. dan ravno istega meseca, da so toraj k 354 dni mesečnega leta še prištevali 10 — 11 dni, da so dobili svoje leto z 364 ali 365 dni, t. J. solnčno leto. Po tem si nikakor niso mogli dobieo, obstoječo iz sedem dni, osnovati, ktera počveterena da še le 28 dni, toraj cela dva ali pa tri dni premalo; kaj ti hebrejski pastirji niso mogli biti tako premetene glave, da bi bili d la Cesar ali pa Gregor XIII. solnčno leto i sedmero dnevni teden kombinirati zamogli. Tudi mistika nam tukaj nikakor ne zadostuje, če bi se je hoteli posluževati, da bi si važnost številke sedem i pa sedmerodnevno dobo pri Hebrejcih raztolmačili. Tri pomeni trojnega boga, četiri pomeni svet v svoji podobi, ker so si ga četverovogelnega domnevali; toraj 3 + 4 je združenje boga se svetom, 7 najpopolneja številka! Kdo bi neki pri ljudstvu, koje nam Mojzej opisuje, take genijal-nosti pričakoval! I ker tvrditi ne smemo, da bi bili Hebrejci še le v babilonski sužnosti od Kaldejcev si številko 7 i njihov teden z dnevi vred anektirali, ker so oboje že poprej imeli, moramo si misliti, da so se že v svoji semitiški domovini s Kaldejci vred navadili 7 dni v jedno celoto jemati ter število sedem tako visoko čislati. Vendar ta sedmerodnevna celota jim dolgo ni bila v tem pomenu, kakor teden iz vzroka uže navedenega; še le po Mojze-jevi postavodaji, ko je Jehoven dan mej drugimi nekako mejo delal, se je^ ta sedmerodnevna doba odločno pričela smatrati kot teden, kteri, kakor smo videli, ni spečifičrio hebrejski produkt, temveč semitiško seme se je na hebrejskih tleh pod posebnimi okoliščinami razcvelo ter dozorelo se pokazalo v drugej podobi od babilonskega2) posebno v tem, da posamnih dni Hebrejec ni imenoval po planetih, ker bi ga bilo to lahko zapeljalo, da bi se bil svojemu edinemu pravemu bogu lahko izneveril. Astrologija se hudo prepove kot malikovanje, Mojzejev kult spreobrne prvi dan
nielit als erwaehsen aus ineinander gefiigten theilen bestehend ge-dacht, sondern seine innore anordnuDg als bestimmt durch das wesen des ganzen und ein jedem Volke angestammtes Gesetz“. Primeri tacih svetih številk se nahajajo pri Ilosleru v omenjeni knjižici pag. 4, 5 i 6. So selite i enake številke v narodu izcimile? Nikakor ae prosti ljud v take abstraktnosti ni mogel zamotati! One so često gotovo delo ljudi, koji niso imeli druzega posla, kakor služiti svoji fantaziji — duhovnov. Le ti so zamogli izmodrovati, da n. pr. St. 3 pri Indili pomenja narviše bogove Brahma, Vishnu i Šivali. Tacih duhovnih kolegij šteje stari vek dosti. Spominjamo samo že egipčanskih misterij, kojih se je tudi Mojzej dobro navzel, i pri Grkih znamenite filozofične škole Pitagorejeve.
*) Moz. gen. I. 7, 11, i 13; potem še Moz. gen. I. 8, 13 i 14. s) Primerjaj o tem Eoslerja pag. 10, odstav. 2.
babilonskega tedna, kteri je bil poleg Saturna tudi najvišemu Bogu-Belu posvečen, v zadnji dan v tednu, ter zapove, da se mora posvečevati Jehovi ter imenovati se ša b b ath m sedmi dan. Enako so se zvali drugi dnevi v tednu po številu: rišon, šeni, šeliši, ra-biai, hamiši, šiši; potem ima tudi hebrejski teden numerično podlago, nikakor pa planetarične, i je zato od egipčanskih dekad in pentad dosti važneji, da se je daleč v okolico razširil, se pri sosednih narodih globoko ukorenil, i na ta način si svoj obstanek do danes i za prihodnje čase pri mnogih ljudstvih zagotovil; mej tem ko se je egipčanska dekada1) le v veliki francoski revoluciji za trenotek prikazala, proglašena 5. decembra 1793, asi. januarjem 1806. zopet odpravljena, pentada pa kot dnevna še dozdaj nikake analogije ni doživela, le pri liimljanih je lustrum jej nekaj podoben, a to je letna pentada.
Ker se pri družili starih narodih nikjer ne kaže niti kovi sled
0 kacej časni dobici, podobnej tednu, smemo potem verovati, da se je planetaričen teden pričel v Mezopotamiji ter se tudi tarnoj razvil; a kako se je pozneje pri sosednih narodih udomačil, kako so morala kaldejska imena se umaknoti mlajim rimskim, da! celo bez vsacega sledu zginoti pred samim stevilenjem tedenskih dni, to hočemo v sledečem natančneje pretresa vati.
Samostalno zgodovino imado Kaldejci samo do leta 538. pred Kr., v kojem je mogočni perzijski kralj Kir njihovo glavno mesto z zvijačo si osvojil. Tako so Perzi merodajni nasledniki Babiloncev v prelepi Mezopotamiji, i podedovali so po njih vse duševno i telesno bogastvo. Perzija se vedno bolj razširja, postane ohola, hoče malobrojne a jake Grke podaviti, ker se jej pa ne posreči,
{irične radi orijentalne mehkužnosti svojih kraljev slabeti, ter se v etu 333. gromovito zvrne v grob po borbi na Isu, kojega je uže več sto let drugim narodom kopala i postane lastnina Alexandra Včlicega. Po njegovej smrti zdrobi se ogromno macedonsko kraljestvo, i v drugem stoletji pred Kr. postane po večini rimska pro-vincija. Kako se je neki godilo v leteh stoletjih s planeiaričnim kaldejskim tednom, nikomur ni znano. Kdo bi neki zahteval natančna poročila kronologična iz ove dobe krvavih bojev, v lcoji se je le gledalo, kako bi mogel jedan narod druzega obveljaviti, si ga podjarmiti! Še le pozneje, ko se je uže rimska samopaštiost do sitega nasitila, podvrgši si Makedonijo, Grecijo, zapadno Azijo,
1 severno Afriko, se zopet prične položaj nekoliko čistiti. Pisatelji, kteri nam našo reč vsaj nekaj pojasnujejo, so veči del rimski; grški segajo ali predaleč nazaj, ali pa celoma molčč o inili narodih. Opiraje se na latinske pisatelje v dobi rojstva Kristovega i na lastno zmerno domišlijo, dobimo sledečo podobo.
Dogodivščina nam kaže, da ljudstva svoje duševne proizvode tvrdovratno čuvajo, če pridejo z drugimi v kako ožo dotiko —■
*) Dnevi francoske dekade se numerično po redu glasd: primdi, duodi,
tridi, quartidi, quintidi, sestidi, septidi, octidi, nonidi, decadi.
če se to godi nasprotno, godi se vselej pod devizo poptujčevanja, kakoršnih izgledov nain posebno v našem času ne majnka — i čuvanje duševne lastnine postane še tvrdovratneje, ako se narodi srečajo po potih krvavih, ako postane jedan sužen druzega po sirovem pravu ostrega meča. Da, tudi zmagovalci sc vedejo proti podjarmljenim nekako ošabno, sramovaje se, kaj od njih v okvir svoje kulture vzeti, i to posebno, dokler se strasti ne poležejo. Tako se nam grški vpliv na rimsko omiko pred podjarmljenjem grške dosti inočneji kaže, nego precej po razdrobljenem korintu; še le pričetkoma prvega stoletja pred Kristom se zopet vname plamen do vsega, kar je grškega. Ravno tako nam jo toraj tudi
o	kronologičnih razmerah soditi. Narodi, kteri so v 2. 3. 4. i 5. stoletji pred Kr. za svoj obstanek bili krvave boje, imeli so že veči del vlastne koledare, koji so bili deloma kaldejskemu, deloma pa hebrejsko egipčanskemu podobni. One so ohranili, dokler jim je bilo le količkaj mogoče, ali pa dokler se niso prepričali, da bi bil jedan ali drugi inega ljudstva primerneji. Ko so pa koncema druzega stoletja Rimljani postali gospodje vseh okoli sredo-zem-skega morja ležečih dežclA, ko se je velika rimska država pod svojim orlom mirneje razvijati pričela, ko je omika napredovala posebno s tem, da so se različni narodni elementi pričeli jedan druzemu približevati, se nekako asimilovati, ko je posebno tržen-stvo ta kulturno-historički proces prouzročilo: pričenja se nam krog nekaj časa kaldejski i hebrejski teden prikazovati. Tako n. pr. že Tibull piše:	„Saturni aut sacram me tenuisse diem.“') V
prvem i drugem stoletji po Kr. se najprej Helios, Hermes i Aphro-dite imenujejo. Dio Oassij pa se nekaj več peča s tednom1) i nam grška imena dotičnih bogov — planetov navede:	fCpovos,
Hlrj, JSsktjVt]. "Agr,?, "fig/iijs, Zev g, ldq>Qodfot]; latinsko vrsto uže poznamo.
Temu se ni čuditi. Ko so namreč Rimljani otročja leta, ktera se pri vsakem narodu v njegovem razvijanji kažejo, preživeli, ko sp že sleparskim duhovnim kolegijam prerasli, ko se je uže o r'goroznem Starorimljanu reklo: „Cato mirari se ajcbat, cur non ri-deret haruspex, haruspiccm cum vidisset“; ondaj se je uže lahko Vedelo, da je orakljem, avgurom i drg. enakim sleparijam odkljen-kalo. A rimsko ljudstvo se nikakor ni moglo stare navade ločiti, Prihodnost vpozvedavati, bodi si tako ali onako.
To slabost so kaldejski astrologi jako dobro porabiti znali, Prišlo jih je cel kontingent v glavno mesto — vražam jako vdani ter so tukaj svoje sleparije bez konca i kraja uganjali, se v Vsako društvo vsilili, da, celo do prestola rimskih imperatorov Prodrli. Sulli so leti ,..coprniki" njegov žalosten pogin prorokovali,
') Tibullus (700— 735 a. u. c.) I. 3. 18. Zanimivo je, kako si Roaler zamenjavo Saturni et sacrae diei pojasni; pag. 16. a) Dio Cassius 37. 19.
ko se je po človeškej pameti po pravici mogel zvati srečnega.1) Itak so Oktavijanu prerokovali prihodnost celoma povoljno-J. Tiberij se je nekaj časa celo sam pečal z astrologijo, da si je pozneje „kaldejske matematike" — ker so imeli dosti računarskega orodja, med tem tudi horoskop — hudo preganjal ter L. Tituanija i P. Marcija krez tarpejsko skalo prekucniti ukazal'1)- Nigidij Figul se je posebno trudil, da bi bil let6 astrologično vedeževanje na zvišeno stališče sistematične vede povzdignil. Tacit nam pripoveduje4), da je Oton imel urnega Pholomeja pri sebi iz tega uz-roka, Vitelij jih je zopet hudo preganjal5) i to je trajalo dolgo po Kr., ko se je katolicizem že precej razširil. O teh učenih sleparjih Rosler prav dobro pravi6):
„Von dieser riihrigen genossenschatt der mathematiker muss man die astrologische reihung und benennung der \voche herleiten, wie sie der romische Kalender im II. jahrhunderte n. Ch. allmahlig aufnimmt." Iz tega je razvidno, kako komplicirane so bile poti, po kterih je planetarični teden dospel na grška i latinska tla. Zdaj nam je pogledati, kako se je hebrejskemu godilo. Ko je v zadnjem stoletji pred Kr. Palestina prišia pod rimsko žezlo, podali so se njeni prebivalci v daljni svet, ne domnevaje si o svoji domačiji toliko, kakor so si dolgo časa poprej, ter so tako z Grki i Rimljani prišli v ožo dotiko. Hebrejci so bili sploh pri grškem i romanskem narodu že precej zgodaj poznani, i to radi njihove vere v jednega boga, v jednega zveličarja. Ta posebnost mej drugimi zanimivimi šegami pobožnega hebrejskega ljudstva upozorila je Grke i Rimljane, da so se pričeli za nje brigati, jih spoznavati. Tosebno novo pa je bilo drugim narodom to, da so posledni den svojega tedna tako visoko častili, posvetivši ga svojemu bogu kot dan, kterega se mora od vsacega dela počivati, mirovati. In rimski pisatelji so precej iz zaničljive končnine ari us i glavnega njihovega praznika s a b b a t h skovali nomen appellativum sabbatharius, kojim je večkrat imenujejo7). Ko so se že Hebrejci mej sosednimi narodi precej razširili, ko se niso više sramovali, svojo vero očitno pred svetom kazati, ko se je neizrečeno sovraštvo, ktero so druga ljudstva do njih gojila, nekoliko vneslo: pridobili so si poprej toliko zaničevani mej zaničevalci samimi privržencev, ki so vse drugo, kar je bilo hebrejskega, hudo sovražili, le sabatli so ž njimi praznovali, mirovaje od teŠkih poslov8). Koncem 1. stol. po Kr. je
i)	Plut. Sulla 37.
а) Suet. Augustus 94.
3) Suet. Tiberius 69. 36.
*) Tac. h. I. 22.
5) Tac. h, II. 62.
б) Roslor pag. 16.
7)	Hor. sat. I. 9. 69; Mart. 4. 4, 7.
■) Tibull. I. 3, 18. Juven. XIV. 105; Suet. Tiberius 32.
bilo praznovanje hebrejskega sabbatha mej Grki i Rimljani preoej
razširjeno.')
Ravno v oni dobi, v kojej so Nehebrejci pričeli hebrejski sabbath praznovati, snuje se pa tudi nov izraz za teden, kteri se je pri Grkih izključivo, pri Latinih pa le deloma vdomačil. Po-prej so namreč Hebrejci posamne dnove ali po sabbathu Steli, na pr. ndmrri a up fiatov'1) ali pa je celo imenovali sabbathe, na pr. t*la cafifidnov,3) teden pa sabbath, ktera izraza oba pomenita nedeljo. Tako tudi farizej pred altarom moli:	vrj/rrsvu Slg tov aafi fiatov,*)
kar se nikakor ne pravi: postim se po dvakrat v sabbathu, temveč postim se po dvakrat v tednu. Ko so se pa Grki v tem polenu pričeli požidovati,5) imenovali so sabbath kot židovski praznik ifido/icii — sedmi i zadnji dan v tednu, pozneje pa pojem te besede tako raztegnoli, da je tudi teden pomenola, i v zadnjem pomenu sprejela se je tudi od Rimljanov ter je stareja od latinske septimana6) Zadnji besedi se je poprejšnji izraz Rimljanov nundi-nae, nonae, le počasu umikal, ter še le po Konstantinovem ukazu, da se imajo nundinae pričeti „cum die solis" popolnoma zginol, l{er ta teden, obstoječ iz 8 dni, nikoli ni imel sakralnega pomena, temveč bil je le tržen teden starih Etruskov, od kojih so ga Rimljani poleg mnogo druzega recipirali.7)
Tudi kristjani so sprejeli hebrejski teden v njegovej prvotnej podobi b£ številno podlago skorej bez vsacega spremena. Vendar nam je tukaj ločiti kristjane rimske od kristjanov grških, prvi spadajoči pod rimski, drugi pod konstantinopolitanski patrijarhat. Oboji so si izvolili prvi dan po hebrejskem sabbathu za mirodaa gospodov dan, dies dominioa, nvQia>tii t/fie^a,*) ker je Krist ovi dan od mrtvih vstal, ovi dan sv. duha poslal, ter so se ravno s tem tudi unanje od tvrdovratnih Hebrejcev odločili, dasiravno so reč sabbath oliranili kot zadnji dan v tednu zaznamnjevaje. A grški kristjani imenovali so druge dnove v tednu, brojč jih po sabbathu tjfiŠQa SsvttQct, — romj, — tetdgtri, — ntfintrj; le petka niso analogično zvali — itemveč naoarTMvrj, pripravljenje, koji izraz ni le v krščanskem duhovnem zmislu ovemu dnevu prisojal, ker so se kristjani postom i molitvijo Kristove smrti spominjali, temveč tudi v starem, hebrejskem, prvem pomenu, ker bo
x) Joseph, contra Apion II. 39.
Marc. 16. 9.
3) Luc. 24. 1.
*) Luc. 18. 12.
’) Pisava sabbath nam je bolj ugajala od sabbat; ravno tako smo izraz Hebrejci veči del ohranili, če je prav znabiti manj natančen ko židje-Juden.
B) cod. Thcodos. 1. XV. tit. 5, leg. 5: dominico, quiseptimanae totius primus est dies.
‘) Pauly Reallexicon dotič. beseda: V. 774.
8) Joann. Apok. 1. 10; ’Eytv6tit]v iv nvivfiart iv rij xv(>/ttnfj rjfiiffa.
se Hebrejci oni dan v resnici pripravljali na svoj sabbath, kot dan Jehove.1) To številjenje dni bilo je v navadi v cerkvenem i državnem koledaru.
Rimski kristjani pa so tukaj delali razloček, kteri se je do danešnjega dne pri vseh romanskih kristjanih ohranil. Navadna pratika ohranila si je dnevna imena o tednu, kojih pričetek smo našli v Mezopotamiji — planetarični princip spodrinil je brojenje,
—	ter računila dies Soliš, — Lunae, — Martis, — Mercuri, — Jovis, — Veneris, — Saturni. Cerkvena pratika pa je imena planetov zavrgla — zakaj, ni teško vganoti — ter dnove štela, kakor grki: feria secunda, '	quinta,	—	sexta; le
ligijozno mistični pomen, da je solnce za naravo to, kar je Krist bil za človečanstvo, ki je oni dan kot solnce iz groba vstal. Zanimivo je to, da se dies nahaja le z dominica, nikoli pa dies secunda etc. i ravno tako le feria secunda, nikoli pa feria dominica. Beseda feria pomeni v pluralu praznike i iz le tega stališča tolmači du Cange to jezično prikazen tako: „Abhebdomade pasehali, quae erat immunis ab opere faciendo et feriata. Unde cum sex illi dies post Pascha feriati essent, et ea esset prima anni ecclesia-stici hebdomas, inde faetum, ut omnes dies septimanae vocarentur teriae. Lex est enim Constantini Magni, qui hebdomadas ante et post Pascha nn(>nnrovi et feriatas sancivit." Ideler pa drugače misli'2). Hebrejci so se vsaki drugi dan v tednu postili. Kristjani so ta post
Ereložili na četvrti i šesti dan v tednu, i ker je 'bil postni dan ristjanom praznični dan; imenovali so ona dva dni feria quarta,
—	sexta, ter se po teh pričeli tudi ostali dni imenovati, a bez prvotnega pomena besede feria.'1)
V kakej podobi se nam teden kaže pri evropskih narodih v sedajnosti, kako so si ga prilastili od Rimljanov, od Grkov?
Tukaj nam je razločevati dve veliki grupi, kojih jedna kaže sličnost z Grki, druga z Rimljani. Kdo bi si neki mislil, da bi Konstantinopel i Rim, ktera sta si bila od začetka huda nasprotnika posebno v verskih zadevah, sč svojimi posebnostimi tako globoko v razmere poznejih ljudstev segala!
V prvo grupo, ktera ima teden na grške j podlogi stvorjen,
) *) Theophijlaet. Hierodiac. hom. 14: HuomTMvi]	jJ stoiftaaia
tmidtj yaq ni F.^quToi troijid^ovaiv iv tfj £	tijs i^Sofiudog naa. epa-
?rlTa	cpayeiv	f v rovr’ 'tanv sv t<3 (Taft(lanu, Sin rnvro covoftcurar
rtjr	tavrr/v n«Qaaxevt/v.
2) Idel. Handbuch der Chronolg. II, 180.
3) Rosler pristavlja k obema:	„Vielleicht wirkten beide iibungen mit, die seltsame wandlung des woi'tes zu vollzieheu/' ter navede nek citat pri du Cange: „Et nota, quod Judaei dies sabbathi appellant, nos autem ferias dieimus, quod omni die feriare, i. e. cessare a pec-cato debemus."
mesti dies dominica
dobivši nekaki re-
spadajo Slovani, ž njimi sorodni Litevci i Letje, in finsko-tartarski narodiči v Evropi.
Kar se tiče Slovanov, Litevcev i Letov, so si le malo kje tako podobni ostali, kakor v dnevnih imenih v tednu; glej tab. br. II. Pri vseh nahajamo Številni princip kot zmagovalnega. Trije dnevi ga izrazujejo, imenevajoči se po broji vtorek, četvrtek, petek; se ve, da jih vsak dijalekt imenuje po svojih glasovnih postavah. Brojiti se prične z dnevom pondeljkom, ne pa z nedeljo, kakor pri Grkih, ali pri Rimljanih v cerkvenem koledaru. Ravno tako so vsi Slovani reeipirali hebrejski sabbath. Grški r/uto« xvoiaxy nahaja se tudi pri Slovanih, i sicer pri Slovencih v istej podobi, pri druzih le malo modificirano. Tako so Rusi na vstajenje Gospodovo posebno reflektirali, drugi pa na posvečenje onega dne Gospodu z molitvijo ter s tem, da so težavna vsakdanja dela pustili ter mirovali. Kategoričnemu „nc delaj!“ je pobožni i pohlevni Slovan, vbi-jaje se celi teden s poljedelstvom, rad slušal, da! še prvemu dnevu po gospodovem je dal ime, ktero se na-nj opira. Sreda^točno izkazuje to, kar je ovi dan v resnici naprem drugim svojim tovarišem. Vse to velja tudi o Litevcih; o Letih moramo kot posebnost zabiležiti, da se vsi dnevi v tednu razve prvega, kterega so klicali „sveti dan“, številijo, da toraj ne poznajo niti srede niti sabbatha, kar nam priča, da je letski teden precej mlaji od slovanskega i litevskega, o kterern se ne da gotovo povedati, se je h pri Slovanih pričel	ter se k	Litovcem	razširil, ali narobe; geo-
grafičke razmere onega časa, v	kojem so	Grki na	sosedne i druge
narode v tem oziru vplivali, dajejo Slovanom prednost. O planetih pri vseh Slovanih, Litevcih i Letih ni niti sluha niti duha; kot mitologična drobtinica se- more le omeniti, da so lineburški Vendije četvrtek imenovali Perendan, da so ga toraj posvetili slovanskemu, narmogočnejemu bogu groma i bliska. Da se dnovi neravnega števila smatrajo za nesrečneje, kot oni ravnega, je često kaj znanega, ter tudi pri drugih narodih1) navadnega. Koliko znamenit je v tem obziru petek! Od neomikanega pastirja do častitega „gospoda“ boji sc ga vse, i če je kako delo se slabo dovršilo, pričenši se v petek, sliši se dostikrat se v 19. stoletji, da je nepovoljni vspeh nedolžni petek zakrivil. Mej dnevi ravnega Stebla spoštuje se pri	Slovenih	i znabiti	tudi pri	druzih Slovanih
najbolj četvrtek, i to	bi lahko	koga napotilo, da	bi si mislil, da
so pričetkoma vsi Slovani ta dan posvetili svojemu narčudnejemu ”°gu Perunu, da se je pa pozneje to posvečenje pri vseh druzih Slovanih vnanje zgubilo, ter se le še skrivno ohranilo; a pri Vencih je tudi vnanje ostalo. Prav dobro se se spominjam, kako so mati ob četvrtih večerih predicam, ko se je pričela bližati deveta, ponosno povedali: „Dekleta, zdaj pa le spat! danes je sveti čet-
0	Tako kinezom pomenijo neravne številke nepopolne reči: mrzloto, noč, mesec, zemljo^ vodo, bolezen, nesrečo, žensko; ravne pomenijo popolne: solnce, ogenj, toploto, nebo, dan, moža.
vrti večer;“ dasiravno bo drugekrati zadnja šli izza kolovrata. Vprašavšemu po vzroku, iz kojega šeni smelo po navadno do ed-najste presti, rekli so, da pride oni večer bela hišna žena1), ktera domači blagor odnese, ako vidi, da se njen večer ne spoštuje. Tej domači šegi je podobno to, kar Rosler'2) omenja, da litevska dekleta v četrtih večerih ne predejo rade zavolj Laumes3), muhastih manjih boginj, o kterih pripovedujejo: „Če ktera predica vstane i svoje mesto zapusti, v se precej kova onih Laumes na nj vsede ter silno hitro prede. Če zamore predica boginjo imenovati, pusti prejo ter odide; če ne jo vzame se sabo." — Različno imenujejo Slovani vseh sedem dni kot celoto. Jugoslovani z Rusi, Li-tevci i Leti jihzovejopo prvem dnevu v celem broji — nedelja4), severni Slovani razve Rusov, pri kojih je tudi izraz sedmica v navadi, jih imenujejo teden ta dan, kar nam kaže, da si je nekaj Slovanov onih sedem dni tako složne jednega za drugim tekoče, jednega v druzega se stekajoče domnevalo, ko da bi bili vsi jedan i isti dan. Prekrasen i originalen pojem!
Finsko-tartarsko deblo, koje se razdeljuje v četiri glavne dele5), ki se zopet delijo še na mnogo malih narodičev sč svojimi dijalekti, kaže nam tudi v svojem koledaru o tednu i njegovih dneh ravno toliko razkrušenost. Kakor so si ti narodi na zgubo drugim narodom i državam svoj telesni obstanek priborili, ropajoči na desno i levo od kar jih zgodovina svetu pokaže, razdirajoči že utemeljene države z množečim se blagostanjem duševne i gmotne omike; tako tudi njihov duševni imetek,_ pogledimo si ga od lctere-lcoli strani, kaže nesamostalnost, obsegajoč tuji živelj sosednih narodov, kojega so potem le nekako po svojem predelali. Slovani, koji so bili toliko nesrečni, postati jim sosedni narod, medleli so, krm6 svojega divjega soseda. Mnogo dobrega so si finsko-tatarski narodi od Slovanov izposodili, i mej tem dobrim tudi teden. Kot narmočneji del, ki še dandanes na sramoto evropske omike t'ači veliko število ljudstva druge narodnosti, posebno pa slovanske Bul-gare, nam je osmanski ali turški, kteri je tudi v zgodovini bil
') Primeri: Glasnik 1864. pag. 353., Glasnik 1866. pag. 310, kjer se imenuje Torka, Torklja.
B) Rosler pag. 28 po Nesselmannu: Lithauisches Worterbuch.
8)	Rosler pag. 28:	,,Wenigstens der ausdruck „Laumes papas“ (Don-
nerkeil) konnte solches (dass die besondere aclitung des donnerstages si eh auf den Perkunas gerichtet habej vermuten lassen, da der don-nerstag dem Perkunas sonst zukommt.“
4) Pri Slovencih le na Koroškem i Štajerske,m, po drugod teden. Murkov besednjak dot. beseda.
5) 1. Tunguško, 2. Mongolško, 3. Turško, 4. Finško deblo. Prva tri govonS tatarski jezik v ožem pomenu, i se zopet del^ na več kosov, na pr. mongolsko v vzhodno mongolško, kalmiško, buretsko. K Fi-nom spadajo Samojedi, IJgri, bulgarska grupa, permsko i Fini sami. Brockh. Conv. Lexic- VI. 71. XIV. 698.
narmerodajneji faktor, i koji je, živeč v Aziji mej Perzi i Arabi, sprejel nekaj od perzijskega, nekaj od arabskega tedna. Kakor nam tab. br. III. kaže, so sreda, četvrtek i teden perzijski. Opomniti pa moramo, da dotična dneva pomenita v perzijskem četvrti i peti dan, ker Perzi od sabote brojijo dnove; pri Osmanih pa to ni mogoče biti, ker Štejejo od nedelje, razve, če nedeljo Bamo v mislih brojč; toraj so ta dva dni često mehanično recipirali. Guma1) petek je arabskega pokolenja, itak sabota — guma ertesi — popetek, kar ima sč slovanskim pondeljkov oziroma oblike veliko sličnost. Bazar giinii jo Turkom to, kar je nam nedelja — sejmov dan pomeni, i je finsko-tatarsko blago, kakor tudi narbrže sali — torek, kjer se je sejmov dan sprejel kot glavni dan, po kojim se je teden pričel; bazar-ertesi — posejmov dan je nastal kakor guma-ertesi. Turski teden ima potem arabsko, perzijsko, slovansko i domačo podobo.
Madjari, koji so v 8. stoletji v Evropo pridrli, se mej Slovane vrinoli, kteri so tedaj pol Evrope kot nepretrgana, kompaktna masa zasedali, konstruirali so svoj teden često po slovanskem, kar nam je neovrgljivi dokaz, da so imeli Madjari tedaj o času i nje-govej razdelitvi v male perijodice jako primitivne pojmove. Edino vasarnap, kar pomenja turški bazar-gunu, je specifično domače, finsko tartarsko, vsi drugi so ali prestava slovanskih dni, ali pa se to ne. Kedd —2. dan, hetfo pomenja totiko kot glava sedmorice
—	začetek tedna het, ~ 7 i teden, fo ~ glava, sta podomače izražena, druge dnove glej tab. br. III.
V	evropskem severu živeči finsko-tartarski narodiči kažejo v svojem tednu sorodnost sč Slovani i njim sorodnimi Litevci i Leti, in z nemškimi severnimi ljudstvi.
Estje so se najbolj Slovanom bližali, opiraje se na Lete, kar nam svedoči, da so si teden precej pozneje vredili kot sosedni Narodi.
Ptihha piiaw — sveti dan je prestava letske sweh dene. Drugi dnevi se štejejo ter so često po letskem posneti, kjer se tndi kot 3. dan broji. Petek se imenuje rede, redi, edini domači pridelek, kojega pa nikjer nismo mogli najti pojasjenjega. Lau-paaw — sabota, je najbrže Skandinavskega pokolenja, ker poceni, da so se oni den kopali, kakor laugar pri severno-german-8kih narodih. Niiddiil — teden, je često Blovansko-letsko.
Kakor Estje Slovane i Lete, tako so Fini i Laplandi posnemali severno-germanske narode Skandinavskega polotoka. Edino kesk-wiiko, kask-wakko je analogično slovanski sredi, kakor estsko lte8k-naddiil, a tudi nemškemu mittwoche, kar pa Skandinavski ®arodi ne poznajo. Vsi drugi dnovi so imenovani po Skandinavsko. Laplandski ailekes paiw je domačega pridelka iz domačega bo-
') guma pomeni združenje.
žanstva1); finski puolpaiwe ~ sabota, pomenja pol dneva; tudi pri Estih dorpadskega narečja je ta izraz navaden. Rosler ga ne ve tolmačiti, tudi nam ni bilo mogoče ga pojasniti po nikacih virih.
Poglejmo si dnevnih imen v tednu druge grupe narodov, koji so se naslanjali na Rimljane, koji so zavrgli cerkveni številni sistem, se ravnali skoraj izključivo le po rimskem državnem kole-daru i tako ohranili stari kaldejski planetarični sistem. V to grupo spadajo vsi romanski narodi, potem grmansko deblo se svojimi vejami, Keltje, malobrojni Baski i Albanezi.
Pri romanskih narodih se je rimski državi koledar le malo predrugačil, kar kaže tab. br. IV. Mej vsemi Romani so edini Portugizi, kteri so svoj teden z dnevi po grškej obliki osnovali, koji so cerkvi odjenjali ter vpeljali številjenje posamnih dni. Prvi dan je pri vseh Romanih grški ijfitga xvQtaxr/; a tudi za tega se dies solis na pr. pri Frankih še v 6. stoletji nahaja2), kar nam kaže, kako dolgo se je morala cerkev za svoj brojilni princip proti planefaričnemu boriti.
Ravno tako so vsi Romani hebrejskemu sabbatliu zvesti ostali, dies Saturni se po razpadu rimske države nikjer ne prikazuje. Slovanskej sredi, ali nemškej mittwoche se analogično le v italijanskih dijalektih mez-edima, maz eamda ~ media ihebdomas nahaja. Sardinsko chenabura, cenabura rr coena pura spominja na postni dan, na grško na(tn(rysvri. Vse drugo je latinsko. Teden pomeni pri vseh sedmorico, i se je sploh iz septimana izcimil; le Španski tudi hebdomada, eamda, doma — hebdomas; sardinski chida, cheda — nijtiog, skrb, trud — toraj toliko kot delavnik.
V	jako zanimivi podobi se nam grmanski teden sč svojimi dnevi kaže. Človek bi na prvo mislil, da je često originalen, da ima z druzimi narodi le broj dni enako. A kdor latinsko i grmansko raithologijo pozna, razvidi precej, da so tudi Grmani tukaj pustili samostalna tla ter Rimljane posneli, namestivši latinska božanska imena sč svojimi lastnimi. Izvrstno toraj Rosler pravi: ,,Die germanische bezeiclinung erweist sich als iibertragung der lateini-schen auf den boden des deutschen ruythus, aber nicht wie in dcn monatsnamen, wo das fremde nach vielem kampfe eine unveran-derte aufnahme durchsetzte. Alles triigt vielmehr deutsches kleid aus romischen stoffe**.3)
Ker se je planetarični sistem tako čisto ohranil, da, pri ne-kterih čisteje, nego pri romanskih narodih — glej tab. br. V. — sme se tvrditi, da se je pri Grmanili teden z rimsko podlago reci-
*) Ajlekes olmak so bili bogovi spodnjega zraka, ter sta se jitn petek i nedelja posvetila, kterc so morali Laplandi pač vestno praznovati. Tako Knud Leem, Nachrichteu von den Lappen in Finmarken, Leipzig 1771.
*) Ecee enim dies solis adest, sic enim barbaries voeitare diem domi-nieum consueta est. Gregor Tourski III. 15.
3) llosler pag. 20.
piral, ko je še paganstvo krepko živelo. Grimm misli, da se je to godilo v 4. i 5 stoletji1), i da se to ni tako v jedan dan vršilo, temveč da so se dotična božanstva primerjala, prevdarjala, je tudi Često razvidno; slučajno bi se tolika, harmonična sličnost nikakor ne bila mogla dogoditi.
Za saboto se nahajajo pri Grmanih trije različni izrazi: pri severo-zapadnih seater daeg, pri severnih laugardagr, i ta v več oblikah, pri Nemcih v ožem pomenu samstag i sonnabend.
Samstag sč staro i sredno nemško obliko je habrejski sab-bkth, i to je poleg mittwoche vse, kar v nemškem tednu kaže cerkveni vpliv, kteri je bil po oznanovalcih krščanske vere jako velik.
Sonnabend nima nikjer nikake analogije, t. j. večer pred dnevom solčnim — sonntag.
Seater-daeg je edini izraz, kterega Grmani niso prenaredili, kojega niso po kacem domačem božanstvu prekrstili, temveč ga ohranili nepopačeno, sprejevši ga od paganskih Rimljanov, Saturni dies, ter so se tako še dosledneje pokazali, kakor Romani, kteri bo veči del sprejeli cerkveni dies dominica. Mogoče bi bilo pa tudi, da se je ta dan imenoval po britanskem bogu Saturday'1), ali da bi bila ta beseda sestavljena iz sater i dag, koji prvi izraz Pomenja mejo, konec, toraj tukaj dan, ki celoto meji, i koji se nahaja še tudi v nekih pokrajnih imenih, na pr. Satdorp, Sater-thorp, Saterup. Vendar Rosler iz precej tehtnih razlogov nobene teh dveh izpeljav ne odobruje.3)
Laueraagr pri severnih Grmanih pa ni toliko kot kopeli ni dan, ker je bila pri njih navada, da so se zadni dan v tednu kopali.
Prvi dan je vsem Grmanom solnčni dan, Sonntag; edini Schvvedi ga imenujejo tudi helgtag, kar je podobno letskemu sweh dena i estskemu puhha paiw. Staro-nemški se nahaja tudi frontag, sredno-neroški vrontac, i spominja na slovansko nedeljo. V poeziji se ta dan posebno rad imenuje der tag des herrn, kar je često cerkveni dies dominica.
Drugi dan v tednu imenuje se lunini dan, i to pri vseh Gr-oianih bez kake druge postranske oblike, — montag.
Tretji dan kliče se po severno grmanskem Tyru, po staro-Demškem Ziu, ki je bil vsem Grmanom to, kar je bil Rimljanom Mart — bog krvave vojske tyrstagr v več oblikah, kakor so zahtevale glasovne spreminjave dotičnega naroda. I vendar se nahajajo o tem dnevu čudovite druge etimologije. Staro-nemški zies-poskusil se je izneljavati od zinstag, dies census, kot da bi se “do na ovi dan posebno kaj cenilo. Tudi novonemškega nosnika n> ki se je v nekterih dijalektih zgodaj prikazal, si nekoji niso
1) Grimm deutsch. Mythol. pag. 116.
) Sam. Johnson Diclionary.
) Rosler pag. 21.
mogli pojasniti, ter so tako posebno holandski dingstag izpeljavah od ding, sod, soditi.1) Drugi so zopet še t vrivali ter napravili dienst-tag. V srednjem veku nahaja se za torek tudi ime aftermon-tag, kar je podobno slovan. pondelku.4) V avstro-bavarskih dija-lektih pravi se temu dnevu ertag — er, eri, erih, ereh, ir, 6r, orsch, jerte, eor tag.3) Er, Eor, Ear se je reklo tudi Tyru, kar je celo po glasu podobno latinskemu Martu.
Četrti dan imenuje se pri severno - zapadnih i severnih Gr-manih Wodans — Odinstag, posvečen toraj velikemu bogu, ko-jega je že Tacit4) z rimskim Merkurom identificiral. Pri Nemcih imenuje se ta dan, kakor pri Slovanih mittwoch, sreda v tednu, beseda, ktera se je zgodaj v srednjem veku po nemških apostolih vrinola, koji niso mogli trpeti paganskega imena, i sicer imena toliko znanega mogočnega Odina, boj6 se, da bi ga prosti narod s kultom vred predolgo ne pozabil. Da se je pri Saksih i Friših ohranil Odinstag, se nam ne more čudno dozdevati, ker je pri teh narodih dolgo paganstvo prevladavalo: pač pa nam je to pri An-
fležih zanimiva prikazen, ker je tako zgodaj katoliška Anglija ila za grmanske narode zibelka krščanstva.
Peti dan so vsi Grmani, tudi Nemci, posvetili grmečemu i bliskajočemu Donaru, staroseverno Thorr, staro-saksonsko i angleško Thunor. Kakor Jupiter tonans pri Rimljanih, Perun gromo-nosni pri Slovanih, se je tudi pri Grmanih Donar posebno častil,
i	še le v 8. stoletji se je Bonifaciju posrečilo, pri poganskih Saksih podreti posvečeno mu drevo, prevzetni hrast, za vselaj uničiti praznovernega ljudstva preveliko zaupanje v njega, ter postaviti na istem mestu znamenje sv. križa. Dijalektivni izrazi na Koroškem i Stir-skem: phinztag, pinztag spominjajo na grški nnfutrrj, kakor pfing-sten na ntiintrj^oari], dasiravno se mora priznavati, da je posledni izraz iz latinskega, kjer se tudi nahaja, lahko k Nemcem dospel; a rcefimti se ne najde v latinskem cerkvenem koledaru, toraj ta etimologija nikakor ni tako gotova, kakor bi nekdo misliti mogel.
I	Grimm omenja pri tei besedi slovanskega vpliva, a Rosler mu oporeka5), da je pri Slovanih petek drug dan, ko pa Nemcem phinztag, kar je tudi resnično; mogoče bi pa vendar bilo, da so se v tem obziru Nemci naslanjali na Slovane, a niso dni brojili po nedelji, temveč po saboti, od ktere je četvrtek v resnici peti dan. ~ '
Sesti dan se kliče pri severnih Grmanih Frcyj adagr, pri se-vemo-zapadnih pa Friggedaeg.
Oba imena spominjata na boginji, koji ste bili grmanskemu narodu to, kar je bila Grkom ’sf(fQodhti, Rimljanom Venus, Slovanom
*) Rosler pag. 22.
,J) Diefenbach; 1324 Mon. Boica 16, 340; Brinckmeier Glossar.
3)	V stavili pismih; 1368 Mon. Boica 27, 196; Leier Glossar.
*) Tac. germania c. 9.
5)	Rosler pag. 24.
Živa-Freyja i Frigga. Njuni kult si je bil jako podoben, i le iz tega se razvidi, kako je bilo mogoče, da je jedan del ta dan posvetil Freyji, drugi pa Friggi.
Teden se imenuje nemški woche, koja beseda je jako stara v grmanskih pismenih spominkih, sorodna z latinskim vic-vicem, vice ter je Se zdaj v istem latinskem pomenu kot wechsel v rabi. Prvotni njeni pomen je bil series ali pa aevum; če je zadnje res-ničneje, po tem je tudi slavjanski vjek istega korena. Tudi to Se ni dognano, je li ta beseda v starem času pomenila daljno dobo, kakor javanski vuku jedan del leta, ali samo sedmerodnevno, kar misli Grimm, trde, da je teden = 7 dni stara grmanska lastnina, pričenSa se po mesečnem teku, i le dnevna imena so tuja'j. Ravno tako on besedo wochc izpeljuje od vvichu — recedere, česar pa Riisler no odobruje.'2)
Leto 4(6. pr. Kr., kojega je grmanski narod pod vodstvom jakega Odoakra velikansko, nad tisoč let staro rimsko kraljestvo razrušil, bilo je veliko drugim narodom osodepolno. Že prej ob času ljudskega preseljevanja prišli so nekteri narodi v tak položaj, v dotiko s taeimi narodi, da so že lahko naprej videli svoj pogin. Ko je pa podpora pala, ktera je vzdržavala skoraj ves tedaj znani svet, onujšala se je osoda še dosti, i da bi bili se še tako branili večne smrti, vse bi bilo zastonj: čas i razvijanje ljudstev je to zahtevalo.
O	nijednem plemenu starem pa se nam ne poroča tako žalostno, kakor o toliko brojnih Keltih. Zasedajoči zapadni del cele Evrope dospeli so že zgodaj na stopnjo precejšne omike. Tako je razumljivo, da so tudi zgodaj že imeli navado, čas v manji dele deliti, ravnaje so po mesečnih fazah, kar je uzročilo, da jim je pri tacih perijudicah noč več veljala, nego dan, kar se tudi pri grmanskih narodih nahaja i še danešni dan velja, na pr. weihnachten. Jemali so po osem noči skupaj, koji krog se je zval with-nos. Po-satnne dnove mej prvo i zadnjo nočjo so šteli, ter si tako svoj teden često na številni podlagi osnovali, kar se dozdaj še pri nobenem ljudstvu ni zapazilo. Glej tab. br. VI.
Vendar se je moral njihov teden planetaričnemu umaknoti, ko so prišli z drugimi narodi v ožo dotiko, i krščanstvo, ktero so precej zgodaj i radi sprejeli, namešalo je planetarični teden, bez da bi ga bilo moglo često spodrinoti, se svojimi elementi, kakor pri družili narodih, nazivaje teden sedmorico, nedeljo pa dan gospodov ; drugi dnovi so deloma latinski, deloma grmanski, deloma domače imenovani, vendar vsi po dotičnih božanstvih. O nekdaj tako mogočnem narodu pričajo zdaj le spomini, nahajajoči se v
') Myth. I; Diefenbach o tej besedi omeni:	,,Steckt vielleieht eine
uralte form des zalihvortes aeht darin ?‘‘ Vergl. Lex. d. goth. Spr. I. 140.
*) Rosler pag. 25; sploh pa je dotični del njegove razprave jako zanimiv.
zapadnem delu našega sveta, i mala peščica Ircev i Gelov, prebivalcev goratega angleškega otoka.
Albanezi, koji se po domače tudi Skipetare imenujejo, so itak teden od romanskih narodov, če ne povsema, vsaj deloma sprejeli. Ozirali so se narbrže na vshodne Romane — Vlahe. Dasi-ravno so se pokristjanili po bizantinskih oznanovalcih krščanske vere, dasiravno so nastali iz Slovanov i Grkov, koja dva naroda sta dnove skozoma le štela: planetarični sistem jim je bolj ugajal, poprijeli so se ga, ter ga ohranili v četirih dneh prav jasno, četvrtek, ivde pa je nejasna beseda, nos fiate pomeni prejšni večer, je podobno nemškemu sonnabend, asrovve je hebrejski sabbath. Glej tab. br. VI.
Mej evropskimi narodi nam je še omeniti Baskov. Malobrojni, v pirenejskih gorah živeči narodič, koji nas še vedno spominja starih hispanskih prebivalcev — Iberov, brani se krepko romani-ziranju, koje ga bo pa vendar le požrlo. Baški govor se mora od dne do dne romanskemu umikati, i govori ga že le prosto ljudstvo. Tudi v tednu se kaže očitno romanski element; nekteri dnevi se sicer po domače imenujejo, a ta imena so iz romanskega prevedena, na pr. ilena, dies lunae — ilarguša — luna, osteguna, dies Jovis — ostosa, ostiqua — tonitru, guna — dies. Po grmanskem diši asteazguena — Mittwoch. Glej tab. br. VI.
Pri narvažnejih azijatiskih narodih se nam teden v svojem historičnem razvijanji ravno v ovej podobi kaže, kakor smo ga videli pri evropejskih.
Prebivalci male Azije pred Kr. so bili Grki, kteri so se tudi oziroma tedna ravnali po svojih bratih, evropskih Grkih.
Foničani so se opirali narbolj na sosedne Hebreje, a tudi druzih narodov, na pr. Egipčanov, Babilonov itd. Kronologične razmere so kot tržno ljudstvo, prehodevaje mnogo zapadne Azije i veslaje po celem sredozemskem, da! celo po atlantskem ocejanu, precej dobro poznali.
Sirska ljudstva so mej Babiloni i Hebreji živela ter so trpela vpliv od obeh strani.
Perzijski narod pred Kr. ni ravno svojih sosednih Babilonov
i	Asirov posnemal, kar se nam mora tem čudneje zdeti, čem bolj vemo, da so Perzijani precej zgodaj uže v 6. stol. pred Kr. velikanski Babilon i Ninive si podvrgli. Ostali so dolgo pri svoji stari razdelitvi meseca na 4 kose, ter so 1., 8., 15., 23. dan v tednu imenovali po svojem narvišem bogu ali pa po njegovih epithetih Hormuz, Deibader, Deibamihr, DeibMin; druge dnove so klicali po matijih genijih, kakor je to bilo pri Egipčanih navada. Ko so pa Perzijani svojo gospodstvo do sredozemskega morja razširili, ter si tako Feničane i Hebreje i druge tamošnje narode podvrgli, po-
Sustili so svojo staro razdelitev meseca i naimenovanje posamnih ni ter recipirali hebrejski teden s številnim sistemom. Hebrejski sabbath pokaže se v perzijskem kot šernbe, drugi dnovi pa se brojijo prvi po sabbathu, drugi itd., kakor je razvidno iz tab. br.
VII. Teden se imenuje hefte — sedmorica; le Sesti dan se je dolgo imenoval adine, azine, narbrže mitologično ime, ktero pa se je pozneje moralo vmakniti arabskemu guma. V dobi novo-perzij-skega kraljestva, pod mogočno dinastijo Sassanidov, je hebrejski teden že sploh v rabi, ter se po Perzih daleč v krogu Siri. Ko smo govorili o tednu pri Turkih, omenili smo perzijskega vpliva; omenili ga še bodemo pozneje pri Indih i sosednih narodov na sundiških otokih. Sorodni Armenci so teden sprejeli od Perzov, imenovaje sabbath čapat ~ šembe; drugi dvevi se brojijo; giu-rage =r nedelja je grški xvQiaxrj, urpat ~ petek pomeni dan pred sabbathom ter je podobno nemškemu Sonnabend, ali pa albaneš-kemu	e-	jeontag	je	sedmorica.
Kakor pri Perzih tako nahajamo tudi pri Arabih pozneje teden na številncj podlagi osnovan. Tudi ti so ga sprejeli od He-brejev, kteri so od starih časov raztrošeni mej Arabi živeli. Vsi drugi dnevi se brojč, le dan pred sabbathom imenuje se jevn ul guma ~ dan združenja, ter spominja na velikansko versko pre-kucijo v 7. stoletji po Kr., ko se je Mohamed prejavil kot velikega proroka. Z arabsko vero, ktero je arabsko nasilstvo, arabski meč daleč okoli drugim narodom usiljaval, širil se je tudi arabski jezik
i	ž njim druge arabske šege i naredbe. Da se je tudi arabski teden pri množili druzih narodih vselil, jc razumljivo. Prodrl je po poti krvavih bojev k Indom i od tod še dalje proti vzhodu k prebivalcem mnogobrojnih azijatiskih otokov. Ko so Arabi v 8. i 9. stoletji po Kr. veči del tedaj znane Afrike podjarmili, razširili so tudi tukaj svoj jezik i ž njim teden v svojej obliki.1) Celo Avari, stanujoči po ravninah pod mogočnim Kaukazoro, so deloma sprejeli arabska imena po samnih dni, kakor kažo tab. br. Vi.; drugi dnovi so dozdaj še neznani; da je turški teden z arabskimi dnevnimi imeni nameščan, smo na dotičnem mestu omenili.
Govoriti nam je le še o Indih. Velikanske naravne meje ločijo jih od zapadniii azijatskih i evropskih narodov. A tudi te niso niogle zabraniti komunikacije mej njimi, kojo prav očitno kaže teden sč svojimi dnevi.
Pri Indih se nahaja prvotno teden s planetaričnim sistemom, kakoršnega smo pri Babilonih domd našli. Dnevna imena so po planetih v starosanskritskem jeziku, kar je razvidno iz tab. br. Vi. Planetarični teden se je tukaj uže udomačil, ko se je pri nabodih Babiloncem proti zapadu sosednih še le po malem širiti pričel.
kaki način se je to godilo, ni prav jasno, ker je bila Indija pred Alexandrom Velikim celo nepoznana zapadnej Aziji i ravno
l) Pri Kanurih v srednji Afriki se teden glasi: sebde (sab.), lade (ned.), letelin (pond.), tiilfige (tor.), IJiraba (sr.), lainise (čet.), altsiraa, orald-zima, lema (pet.); zadnja imena pomenijo tudi teden poleg kabu, mage; tudi pri Mandingih, Bambarih, Volovih i Nubih je arabski element očividen. Tako Koelle.
tako Evropejcem;1) tržne razmere so bile v onem času tudi prerevne, da Di se na nje moglo tukaj zanesljivo reflektirati. Da bi bil pri Indih planetarični teden clomač pridelek, kakor smo ga smatrali pri Babilonih, je neverjetno.
Starosanskritska dnevna imena so se tudi pri Javanezih razširila, i na otoku Bali se nahajajo po poročilih potnikov še dan danešnji.4)
rrvi, ki je Evropejcem i zapadnim Azijatom v bogato Indijo pot pokazal, bil je Alexander Veliki, ki je se svojo bojno do in-diških pokrajin dospel. Od one dobe se je trgovina odprla v bogato Indijo zapadnim narodom, posebno mogočncj Alexandriji na afrikanskem obrežji. Komunikacija se je vedno uzdržavala, nastopili so jaki Sassanidi na prestol novo-perzijskega kraljestva, ter sč svojim neusmiljenim orožjem tudi lepo i bogato Indijo ropali i ondasnim prebivalcem vsilili svoj teden. Perzi so se morali umak-noti močnejim Arabom, kteri so itak prodrli v indiške ravnine ter z mohamedanizmom hoteli spodrinoti bramanizem. Da so pri tej priliki tudi več svojega Indom usilili, je jasno, mej tem svoj teden; vendar se to pred 15. stol. po Kr. ni zgodilo.
Potem nahajamo pri Indih i sosedih njihovih imena za teden
i	dneve v treh različnih jezicih, kakor je razvidno iz tab. br. VI.
Iz cele razprave je razvidno, da se je sedmerodnevni teden, koji ima svoj pričetek pri starih Kaldejcih, razširil po celej Evropi, po večem delu ogromne Azije i okoli ležečih otokov; i ako pomislimo, da so ga po Evropejcih tudi vsi amerikanski kulturni narodi uže sprejeli, da se pri afrikanskih narodih še zdaj širi, zagotoviti smemo, da bo s časom sedmerodnevni teden spodrinol vse druge podobne mu prikazni v kronologijah različnih ljudstev, o kojih pa tukaj ne govorimo dalje, deloma za to, ker je še v tem obziru le bolj malo dognanega, deloma za to, ker nam dotičnega materijala ni mogoče vsega dobiti, če bi ga tudi zastopili, česar pa nikakor ne trdimo. Pač pa moremo i smemo onim, kterc enake kronologične razprave zanimajo, radostno objaviti, da veleučeni gospod profesor liosler nadaljuje nabirati tvorino o dnevnih imenih
i	manjih časovnih perij odah, podobnih tednu, pri sredoafrikanskih
i	družili malo znanih narodih na avstralskih otokih, kar rači porabiti pri drugi izdaji svojega dotičnega delca.
Itak Rosler o tem molči; pač pa na str. 33. prekrasno opisuje, kako je Indija v poznejih časih se zapadnim svetom vedno bolj v dotiko prišla.
®) Na bališkem otoku se teden glasi: van saod (sab.) van atit (nedl.), vančan (pon.), van ankan ('tor.), van put (srd.), van prali ut (čet.), van suk (sab,); Jones As Research III. 28.
Prvotna imena posamnih ur i dni pri Kaldejcih.	K strani 95.
Om
m
m
m
■“5
ui
a,
Ul
Ul
Ul
a*
D,
Ul
0Q
O,
P
CO
CQ
O
X
00
w wS! § ■O c 2. c* •• R 03 p g S N	o CD O	S On S	S ts 'O a		w rt, * e* ro o bo< ■ 'o °p S R s		a o 2 S 9r jkj T	05 Op b* Jwj	«SWo-sZoJ ^°y0' j! sloven. j
Sobota Teden, Nedelja i slovansl : pišejo s no da sm		hj CD ert* Pr*	-k °< II »-1 •		sp & s** Prt 3 gLB P pq- ^ •			S5 CD Prt CD eirt p	
E 80 »So w ? »a ^ s< ° §< ® g 5. m *•> O- 88	O M Ov o H p	a CD H P Pl	A CD g B H P w		CD ►a CD 3=1 p	•> H O ►O p Pl	P O W E-S P3 cc P Pl i	s X CD rti P	5" « a ^ B. co 3- ?o< ?r- i ^ ’ 1	
nedelia sednjaki; za mi smo pisal onsonantno j	co p O- O ert- P	►d P Crt- o pr	o< CD ert- < O >-< Prt- o pr		co ert •1 CD Prt P	-d ert O *-s D	'S d co pi- co t—- 5. pr	B CD P- CD^ p’	2* 1 i o 1 ^ C/3 1 ^ ! O.
® ti P O* rt- i_j < C O W o —- < cd o g E ® a. m p P -o n-w P 3 85 S* S s	O Ov O H p	a p H W g _w p	hB CD w CD ►a W tr*		O CD >4 P	H o •B W H-8* w	a 0 a w a ® m }rj 1	rt, W rt O ffi CD K w ■	1 & l ^ ! a
tydzien’ sselmann lith dnevna imen 'ili; Bulgari	©a O CT* O p-t- P	►B i—< • P ert- CD pr	CD tS3 3 P rrt- CD PT4		CO o Prt p	ert o —i co ir	•73 0 ~5. 2- ® pr o- E2. E’ 1	s. CD* P- N. CD* P-	£ 1 1 Co ?r a
C0< ku g 	 cd c c *— ° 5' p £T 3 r-f- (D CD «2. B’ " e	co O er1 o ct-- P	►d p, rrt- CD ur	CD< CD ert- 1 ert CD K		co rrt H< CD P- P	gr . -r g I § VJ. 1 pu CO | co< ir j K		S CD Prt CD< CD-	Cv CD Co ?r a
* -0 £: ET. S f-r j £ CD ’~t Prt 03< ri o- CD s £ p D 03 O ^	g ^ S* i s. ° i &- P |		co e- Ct	< ■	CO sr CD Prt 83	C' co- -i ' V!, CO ir	£S o co d pr •	B CD< P- CD< P-	a Co 8 ? ja
erj § JT ' 80 cr c_i. N “ » » P-. O ^ N< g 1 s g 52" B _	ca O cr o prt- p	a. p pr	| C M *	< r	CO •-J CD P- P	s ert- O P	2- B p p-	B CD Prt N CD- P-	1 St . CD i ?r s . a • .....
ne dele ia Stender, L ali posneti p a.	09 P cr o Crt- P	rt a M o n CD	CD ESI 1 CD ►1 cr? p ca		CO CD >-* CD P- P	B B s pr P CO	T3 O B P Pi CD CO*	B CD Prt CD S CD B CD	1 & 1 ^ i ^ 1 <s Co ?r a
rt- e-t- ws' M o: o P co D- CD CD" 2 g-rt CD C KH ^ CD 1 “ ° m—mm	ca CD ca Prt CD B P	rt tr p- P P P	o< CD ert- f a p- cd p p		ert 3 CD ©a P. CD B P	O er p.* CD B p	^2. Prt CD B S	CO * CD B- P- CD B p	trn CD CO ?r a
O
C3
(D
<J
P
P
CD
P-
CD
P
en
pr
p
rt •
B
CD
P
P
co
o
<
g
o
<
CD
<1
o
CD
<
B
CD
el*
O
<
N
a
s
<>>.
i
Dnevna i tedenska imena finsko-tartarskih narodov.	K strani 105.
hD
P-f
P*
Ph
pk
P-»
>o
Mi smo se opirali na Roslera; a ta ne navede na dotičnih krajih nikakih virov, a razume se, da je iskal po besednjakih i slovnicah dotičnih jezikov.
Diez, Worterbuch der rom. Sprachen; drugi besadnjaki dotienih jezikov.
Ul
Ul
<
O.
O«
Oi
►O
Oi
Oi
Dnevna i tedenska imena romanskih, narodov.	K strani 106.
hc
13
«G
M
>
o
X)
o
C
c3
O
3) SP
Ji!
M
00
g
g
.J3 co
ž o
00
2
c :o
Viri: W Owen, Adictionary oft he Welsh language. London 1803. Larramendi, Dicoionario trilingue del Castel-lano Bascuenze y Latin. 2 tom. St. Sebastiano 1745. Albaneška navede Rosler sam.
CD
P-
P-
tr-
oj o
p ■ CD
S
cr?
Dnevna i tedenska imena različnih evropejskih narodov.	K strani 109.
00
>
O
'"d
o
cž
fl
CU
Ph qq
-a
>«3
• M
ctf
o-1
S3
C«
k-H TJ
a.
ao
cS
02
a
(D
H3
<D
-4-J
co
r-O
rH
a3
a
>
<D
a
P
<D
-a
«2 d, Oh
>o
Taras Bulba.
Davnega Ukrajinskega života obraz.
Ruski spisal Nik. Vas. Gogolj.
Poslovenil Lav. Gorenjec, Podgoričan.
L
„Dej, obrni se, sinko! — Da bi te vrag, kako si smešen! Kaj — da imata na sebi taki popski halji? Ali vsi borzaci*) taki hodevajo v akademijo?"
S takimi besedami je stari Bulba pozdravil svoja sina, ki sta brzovala v Kijevu, pa sta bila prišla domov k očetu. Stoprv zlezla sta bila vsak raz svojega konja. Zala mladeniča sta bila to, pogledavala sta še sramežljivo, kakor nedavno izpuščena semina-rista. Njiju krepki, zdravi lici je krila mlada kosmata rast, katere se nij bila še dotaknila britva. Ta očin pozdrav je do c61a bil oplašil oba: stala sta nepremično in strmela v tla.
„Cakita, čakita, sina! nujta, da vaju dobro ogledam", — govoril je oča dalje in obračal ja; „kaki dolgi svitki**) imata na sebi! Takih svitek še nikoli nij bilo na sveti! A zaleti se malo, kateri-si bodi, — zat6 da se preverim, ali ne padata v njih!"
„Nikar se ne smijaj, ne smijaj se, batko (oče)!“ — oglasi se nap6sled starejši sin.
„Da te, kako je ošaben! A zakaj bi se ne smel smijati?" —
„Ne, ne! a če prav si moj oča, — ko hitro se zopet jameš smijati, bogme, pa te pobijem!"
„Aj, ti spačeni sin! ti, da pobiješ — očeta?!" — razsrdil se je Taras Bulba — in nekako zavzet je stopil nazaj.
„Da, če prav očeta! o razkačenosti mi nij žal ni živega krsta in ne prizanašam nikomur!"
„Kaj, ali ti bi se z menoj rad bil? morda pestil — ha?"
*) Semenišče se je v Maloruskej imenovalo *se učilišče, vse učilnice skupaj, in bogoslovec je bil vsak učenec v njih. A borzaci so bili tisti, kateri so skupoma živčli ob zcmakih stroških — zbrani v posebnem poslopji. Tačas je bil bogoslovec v ožem pomenu vsak dijak, kateri nij bil borzak. Dan denes pa so v Maloruskej in po vsej ruskej državi: vseučilišča, gimnaziji in normalke, semenišča pa so samo tista učilišča, ki jih obiskuj6 bodoči duhovni.	L.	Gr,
'**) Svitka je v Maloruskej vrhna obleka.	L.	G.
„To ali to, meni je vse eno!"
„Nu, pa se spestiva!" — odbere Taras Bulba in zasukne rokava, „prepričam se, kako se znaš pestiti!"
Oča in sin se už6 dolgo časa nijsta videla, morala bi se bila pozdraviti, pa sta začela boriti se: drug drugega sta suvala v rebra, v pleča in v prsi; ali malo sta odstopila, ozrla se okrog sebe, potlč pa sta zopet lotila se drug drugega.
„Grledite no, pošteni ljudje: kako je stari oduren! menda je oblaznel!" — spregovorila je bleda, suha in dobra mati; stala je na pragu, nij mogla blizu priti, da bi bila objela svoja sina. „Bogme, oblaznel je! Sina sta prišla domov, del j — nego leto ju nijsva videla, pa se vedigabog — zakaj, pesti z njima!"
„Da izborno se bije!" — pohvalil je Bulba sina in nehal suvati se. — „Za Boga, izborno!" — hvalil ga je dalje, „dosti je, nij treba več skušati ga: dober Kozak bode to! Nu, zdravstvuj, 8inko! poljubiva se!" rekel je in oča in sin se jameta poljubljati. „Dobro, sinko! Le vsakoga napesti tako, kakor si mene napral! Nikomur se ne vdaj nikoli! — Ali ta smdšna halja na tebi! — A kaj ta prevezek visi ob tebi? — A ti, lesenec, kaj stojiš in roci povešaš!" — oponese in obrne se v mlajšega sina; ali se ti, pasji sin, ne poskusiš z menoj ?"
„Nu, še je nečesa domislil se!" — opazi mati v tem, ko je objemala mlajšega sina. „Kaj ti je to šinilo v glavo? kako bi dete bilo lastnega očeta! pa tudi to je: deček je mlad, premeril je toliko pota, utrudil se je .... (ali to dete je bilo prav dvajsetletno in prav sežen je bilo visoko), deček bi moral kaj zaužiti, kar-si bodi, in malo spočiti se, pa hoče, da bi se klestil z njim!"
„Aj, ti si materin srček, kakor se meni zdi! — segne v besedo Bulba. ,,Ne poslušaj, sinko, matere, mati je baba; mati ni» česar ne zna. Kaj je vama zabava? Vajina zabava je — širo polje, pa isker konj! Ali vidita tu-le sabljo? ta je vajina mati! Vse drugo, s čemer vama belč glavi, — vse je sleparija: akademija in vsa tista književnost abecedarstvo in modroslovje, in vse drugo, Bog zna, kaj še — jaz pljujem po vsem tem!" Bulba je pristavil se eno besedo, katera bi v knjiži bila prekosmata, zat6 je pametnejše, da se ne zapiše. ,,Jaz vaju še ta teden odpeljem v Zapo-rožje: tam bode vajina učilnica! tam stoprv se razmodrita!"
„A le teden dnij bi bila domd!" — jadovala je solznih očij strhla, stara mati. „Reveža ne bosta utegnila ni pokratkočasiti se, očinega doma naposled ni poznala ne bosta, a jaz tudi nijsem vredna, da bi se ju nagledala!"
„Dosti je — dosti, staruha! Kozak nij, da bi se z babami motil. Ti bi ja rada, kakor dva piščka, imela pod svojim krilom
—	in čepela bi na njiju, kakor kokla na jajcih. Brzo, brzo, prinesi nam vse, kar imaš, na mizo. Krapkov, makovnikov, medov-nikov in drugih takih sladkarij ne maramo; prinesi nam c61o jagnje, kozo, starega medu, to je naša jestvina; tudi prinesi boljšega žganja, ne žganja s tistimi pripravami in vsakojakimi zboljšavami,
temuč čistega, močnega žganja prinesi, da bode kipel in šumel, kakor bi bil natekel.
Bulba svoja sina odpelje v hišo, iz katere sta plašno izbezali dve krasni služnici z rudečimi vrvicami okrog vratov. Kakor je bilo kazno: ali sta se bali prišlih mladeničev, ki se nikogar nijsta ogibala, ali pa sta hoteli biti včrni svojemu običaju, ker ženske rade krikajo in skriyajo se, ko hitro zagledajo kakega moškega, in dolgo časa potle z rokavi zaslanjajo se zaradi prevelike sramežljivosti. Soba je bila oskrbljena po navadi tistega časa, o katerem spominki žive le še v pesnih in v n&rodnih dumkah, ka-koršnih po Ukrajini ne popevajo več nekedanji bradati slepi starci, ki so jim tiho prikladali z bandurami v okrozih zbranega mlroda
—	po običaji tistega bojnega, žalostnega veka, ko so po Ukrajini jeli množiti se pretepi in boji z „unijo‘‘. Vse je bilo čisto po sobi, svitlo poglinjeno. Ob stenah so visele sablje, nagajke*), ptičarske in ribiške mreže, strelno orožje, vtipno zdelana rožena smodnica, zlata konjska uzda in se srebrnimi sipicami odičena oprega. Sobi okna so bila majhna, imela so okrogle, motne šipe, kakoršne so dan denes le po starih cerkvah, in skozi katere nij lehko videl človek, razen če je pridvignil premakljivo steklo. Okrog oken in duri] so bili rudeči obodi. Na policah v koteh so stali glinasti vrči, smijale se steklenice — zelene in modre, sreberne kupice, pozlačene čašice — raznih rok delo: beneško, turško in čerkesko, — čašice, ki je Bulba bil pod svojo streho, dobil jih z vsakojakih potov stoprv iz tretje ali četrte roke, kar je jako navadno bilo tiste davne čase. Ob vsej sobi so stale lipove klopi; pod obrazi v čestnem kotu je bila ogromna miza; peč je bila široka, imela je čelešnike, pristopke in odstopke, pomalana je bila s pisanimi cveticami. Vse to je bilo dosti znano našima mladeničema, ki sta vsako leto prišla na počitnice domov — pčš, ker nijsta imela konjev, zat6 ne, ker tačas borzaci nijso smeli jezdariti. Imevali so samo dolge čube (čope), za katere je smel' tresti jih vsak Kozak, kateri je nosil orožje. Bulba jima je stoprv, ko sta bila nehala borzovati, izmej svoje črede (tabuna) dal dva mlada žrebca.
Ker sta sina bila prišla domov, ukazal je Bulba, naj sklič6 vse stotnike in polku dostojnike, kateri so domil; a ko sta bila prišla dva izmej njih — in ko je bil pod streho stopil njegov stari tovariš:	asaul	Dimitrij Tolkač, precej jim je pokazal svoja sina
in rekel:	„Gledite, kaka mladeniča sta to! pošljem ja kmalu na
Sič.“ Gostje so pozdravili Bulbo in mladeniča — in potrdili so, da to je pametno, in mlademu človeku — da nij korenitejšega učilišča, nego je zaporožka Sič.
„Dejte, gospodje bratje, sddite, kamor kateri rajši, za mizo! No sina, najpopreje izpijemo žganje1“ — jame Bulba govoriti, „Bog blagoslovi! Zdravštvujta, sina: ti, Ostap (Evstahij), in ti, Andrej! Bog daj, da bi vselej srečna bila na vojski; da bi pobijala
*) Nagajka je bič. L. G.
neverce in klala Turke — morila Tatar j e, in ko bi Lehi (Poljaci) začeli počenjati našej veri kaj kvarnega, da bi davila Lehe! Nu, nastavi svojo čašico ! Kako, ali je dobro žganje to? A kako se latinski imenuje žganje? Ali so neumni bili Latinci: ni tega nijso znali, da je žganje na sveti! Kako ste tam imenovali tistega, kije pisal latinske pesni ? Jaz pisma ne umejem dosti, to sem uže davno zdbil; ali nij bil Horacij, kaj ?“
„Aj, ta oče!" — čudil se je natihoma starejši sin Ostap, „vse zna ta stari pčs, pa povprašuje!"
„Meni se zdi, da vama arhimandrit ni poduhati nij dal žganja," — govoril je dalje Bulba. „A izpovedita se, sina, ali so vaju kaj krepko z brezovkami in višnjevkami ščipali po hrbteb in dalje zdolaj, potem, kar ima še Kozak, he? Morebiti, ker sta uže pošteno omikana, — morda se vaju pisali tudi s korobači? Mdnim da so vaju poleg sobote*) korobačili tudi ob sredah in četrtkih!"
„Kaj je treba govoriti o tem!" — oponese Ostap navadno mirnega obraza; „kar je bilo, tega nij več."
,,Naj le kedo poskusi kaj takega!" — oglasi se Andrej, „naj le kedo loti se naju — naj se le nameri, n. pr.: kak Tatar, presneto — da zv6, kaj je kozaška sablja!"
„Dobro, sinko! bogme dobro! Ker je tako, tudi jaz pojdem z vama! bogme, pojdem! Zakaj vraga bi jaz sedel domd? Kaj, jaz — da bi po zemlji ril dotnd in plazil se okrog peči?! — da bi za ovcami hodil — in za svinjami, ali igral sč ženo?! Ha, vraga, jaz sem kozak, tega pa ne tega! Ali kaj, ker nij vojske? -Pa vendar pojdem z vama v Zaporožje pokratkočasit se, — bogme, pojdem!
Stari Bulba se je malo po malo razgreval, naposled pa se je do cela razpalil; vstal je izza mize in topotnil z nogo. „Jutri odidemo! zakaj bi se obotavljali? Kaj vraga bi prilenili doma? čemu fiam je ta kočur? čemu nam je vse to? čemu so ti piskri? Po teh besedah je začel vsajati se — in razmetaval je lonce in steklenice. Uboga stara žena je bila uže vajena svojega moža takim razgrajam; žalostno je pogledavala in sedala na klopi. Nij smela nič govoriti; ali ko hitro je bila zaslišala ta njej strašni odlok, nij ^ogla zdržati se bridkih solz; ozrla se je v svoja sina, od katerih 8e je obetalo jej tako zgodno slovo, a nihče bi ne mogel popisati Vae njene bolestne sile, katera je, kakor se je zddlo, trepetala jej tta očeh in na krčevito zategnjenih ustnih.
Bulba je bil strašno samoglav. To je bil eden tistih značajev, kateri so se prikazavali le kruto XV. stoljetje Evropi na polu-kočovnem vshodu, ko je vsa južna in prvotna, od lastnih knezov zapuščena Ruska neukrotljivih divjih Mongolov bila plen in žalostno Pogorišče; ko je človek svoje iinenje in streho zapustivši — jel ^zoviti se, ko je na pališčih groznim sosedom pred očmi in več-
*) Ob sobotah so borzaci morali trpeti vse kazni, kolikor jih je vsak zaslužil vtis teden.
nej nevarnosti pred žrelom ustanavljal se, privajal grozovitostim, ter užil se spoznavati, ali je kak strah na sveti; ko je mirna poprejšnja slovanska kri razvnela se vsled bojnega plamena in splo-dila Kozaštvo — tisto razsežno, razbeseno zmes ruske prirode; — ko so vsa porečja, prohodi, nadbrežna naselišča in pristopna mesta polna bila samih Kozakov, katerih nihče ni preštel nij — in katerih tovariši so carograškemu sultanu, ki bi bil rad znal njih število, smčlo odgovoriti: „Kedo zna to? nas je cele stepe; kder je prapor, tam je Kozak" (za vsakim gričem je Kozak).
To je bil ruske moči nadnavaden vspiam, — plod, ki je narodu iz krepkega drobu pognal vsled posebnih nesreč. Kder so ne-kedaj bile kneževine, majhne trdnjave, polne samih lovcev in psov,
— kder so domovali razbojni in z mesti kupčujoči majhni knezi,
— tam so vstala grozna selišča, kureni in okraji: združena nevarnost in groza nekrščanskim divjakom. Zgodovina svetu priča, kako je večno bojevanje in nepokojno živenje Evropo otelo divjih napadov, ki so hotčli pogoltniti jo. Poljskim kraljem, davnih samo-svojnih knezov nastopnikom, — gospodom teh dolgih in širokih pokrajin, — njim je po všeči bila kozaška sila takega brambovskega in opreznega živenja vrelost, zvlasti ker so bili oddaljeni in sami brezi vojevite moči. Podpirali so kozaštvo in kurili njegovo srčnosti ogenj. Pod njih oddaljenim vplivom so hetmani, odbrani izmej Kozakov samih, kurene (krajine) prominjali v polke in pravilne okroge (okraje). Pa to nij bila nikaltoršna posebna skupna vojska, take bi nihče ne bil videl, temuč o boji in občej vstaji je v osmih dneh vsakedo ves v svojem orožji združil se s četo in od kralja dobil rumenjak bojnine, a v dveh tednih se je vojska zbrala tolika, kolikoršne bi ce!6 ne nanovačili dan denes. Vojska je nehala — vojščaki so se razšli po logih in pasiščih, po Dnje-prskih lokah, kder so ribarili, tržili, varili pivo in bili svobodni Kozaki. Sočasni inozemci so se po pravici čudili njih nenavadnim sposobnostim. Nij ga bilo rokodelstva, ki bi ga Kozak ne bil znal: kuhali so žganje, kolarili, delali smodnik, zgotavljali kovaška in ključavničarska dčla, a poleg tega so tudi dobro živeli: pili in go-dovali, kakor more le Rus, vse to je bilo na vrsti. Razen regi-strovanih, to je: zapisanih Kozakov, ki so se morali zbirati o vojskah, zgrinjala so se vsak takov čas, ko je to zahtevala veča potreba, obla krdela prostovoljcev. Treba je bilo le, da je asaul peljal se po vaseh^ in mestom po trgih, pa na vse grlo na vozi stoječ kričal: „Hoj, vi krčmarji in pivarji! zmčrom varite pivo, posedate po zapečkih in muhe pasete po svojej tolščobi! Na noge, odičite se z junaško slavo in s čestjo! Vi ratarji, belokruhovci, ovčarji, babniki! ali imate toliko dela s plugom in potrebne zamude sč ženskimi? nikar ne tratite junaške moči! prilika se ponuja, obogatite se s kozaško slavo !“ A take besede so n&rod razvnemale* kakor iskre vnemljč suhljad, ki cvrkajo vA-nj. Orači so trli pluge_, krčmarji in pivarji so zamotali kadi in razbijali sode, rokodelci svoje orodje, kramarji so zapirali prodalnice, piskre pobijali domA,
—■ in vse kar je bilo živega, sedelo je na konjih, s kratka: ruski značaj je mogočno vskipel — in razsežno.
Taras je bil eden izmej korenitih starih polkovnikov, kakor nalašč — ustvarjen za hrabrega vojščaka, in znatno se je odlikoval z očitostjo svoje nravnosti. Tačas je bil užč začel kazati se Poljski vpliv na rusko plemstvo. Mnogo je užč prijaznilo se jih s Poljskimi običaji, vdajalo se razkošju: sokolovanju, lovu, gostijam in lizunstvu. Tarasu to nij bilo po všeči. Bulba je bil zaljubljen v svobodno kozaško živenje, zat6 se je razprl s tistimi svojih tovarišev, kateri so se bratili z Varšavsko krvjo ; zmerjal jih je s tlačani Poljskih gospodov. Zmerom je bil neomajljivo preverjen, da je vsled svetega zakona pravoslavne cerkve varuh. Sam ob sebi Je hodeval po vaseh, kder je le zvedel, da rojaci vzdihuj6 vsled zakupniške sile in krivično povišanega davka. Sam se svojimi Kozaki vred jih je sodil, — in zakon mu je bilo to, da o trijeh slučajih je neogibno treba prijeti za sabljo, to je: kader Poljskim Uradnikom nij mar katerega izmej njihovih starešin in če v čap-kah stoje pred njim; kedar se posmehuj6 pravo sla vnej veri in zaničuje njih praočetov običaje, a naposled, kader se kedo snide z Vrazi: s Tatari ali Turki, na katere je trdil, da vsakedo sme o slehrnej priliki z orožjem v roci planiti krščanskej slavi na prid.
Uže pred odhodom se je tješil z mislijo, kako se na Siči prikaže sč svojima sinoma in pove: „Gledite, kaka mladeniča sem Vam pripeljal!‘‘ — kako se pobaha z njima vsem starim, na vojskah osivelim tovarišem — in kako bodo gledali ja o prvem uskipu njiju bojnega umenja in njiju veseljaštva, kajti veseljaštvo je menil, da je prva čestna junaška lastnost. Iz početka je bil teh mis-lij, da ja sama pošlje z doma; ali vsled pogleda na njiju čvrstost, rast, telesno krasoto mu je zavrela bojna kri, torej je sklenil, da pojde sam z njima takoj drugega dn6; a ta sklep je bil plod njegove neomajljive trdokornosti. — Kes je prčcej bil jel skrbeti in ukazavati, izbirati konja in orožje mladima sinoma; obiskal je staje *n služništvo — in odločil, kateri izmej njega pojdejo z njim zjutraj. Asaula Tolčaka je pooblastil in resno ukazal mu, da nemudoma z vsem polkom vred pride, ko hitro vest o tem dobode Siča. Da si je bil nenavadno razgret, ker je pijača šumela mu po glavi, vendar nij ziibil ničesar. Opomnil je, naj napoje konje *n najoklenejše pšenice dadč jim, in do cela utrujen se ie vrnil Po svojih ukazih.
„Nu, sina, spat moramo vendar iti, jutri pa se bodemo zanimali s tem, kar nam Bog dade. Ali, mati, ne priredi nam postelje ; nam nij treba nikakovo postelji; mi bodemo spali na dvori.“
Noč je bila stoprv objela nebo; ali Ali Bulba je vselej šel zgodaj leč, Razprečil se je po šareniciin odel z jančjim kožuhom, 2at6 ker je ponočni zrak bil čvrst, pa Bulba je rad toplo odeval Be, kader koli je bil doma. Kmalu je začel smrčati, z njim vred Pa so jeli hrščati vsi drugi po dvorišči. Vse, kar jo le počivalo
po raznih koteh, — vse je grčalo. Najpoprej je zaspal stražnik: napil se je najpridnejše, zat6 ker sta mlada gospoda bila prišla domov.
Le uboga mati nij spala. Nagnila se je bila k vzglavju svojih ljubih sinov, ki sta ležala poleg njč; razčesavala je z glavnikom njiju omladne, malomarno skodrane lase in močila jih se solzami. Gledala ja je z vso dušo in z vsem čutjem, vsa je bila promenila se v eno oko, nij se mogla nagledati ju. Saj je bila odgojila ja z lastnim mlekom, odredila z lastnimi prsi, sama je zibala ja, pa ja ima pred seboj samo to noč še. „Ljuba sinova! moja mila sina! kaj se zgodi z vama? kaj vaju Čaka? Ko bi vsaj teden dnij uživala vaju!" — jadovala je — in solze so jej vsipale se po brazdah, ki je bila jej starost razorala jih po nekedaj prekrasnih licih. Kes usmiljenja je bila vredna, kakor tega surovega veka vsaka ženska. Le trenotek je živčla ljubezni, — le o prvem vsplanu svojega čutja, — o prvem vnetji svoje mladosti: a užo je surovi tovariš zamenil jo se sabljo, z dobrodrugi in veseljaštvom. Dva, tri dni je svojega soproga bila vesela vsako leto, sicer pa nij bilo ga ne sluha, ne duha nobeno leto. A kedar koli je bil prišel domov, če prav sta dihala pod tisto streho, kalcovo je bilo njiju živenje?! Trpeti je morala njegovo žaljenje in tepež ; le po milosti je uživala njegovo ljubezen; reva je bila le nekako ptuje bitje mej družbo neoženjenih junakov, kateri so bili sinovi samosvojnega Zaporožja, njegovega surovega živenja odsev. Mladost je bila skopnela jej brezi vsakojake utjehe, nj& prekrasne prsi, nje velekrasna lica so odcvela jej brezi sladkega poljubljanja — in zgodaj so se nabrala jej. Vsa ljubezen, vse čutje, vse, kar je nežnega in strastnega v ženskej, — vse je v njej strinjalo se samo v en čut: v materinsko ljubav. Ognjeno, strastno, sč solzami, kakor stepna čejka (Larus), vznašala se je nad svojima sinoma. Nje sina, njena ljuba sina se poslavljata od njč, zapuščata jo, da ju ne bode videla nikedar več. Kedo zna? morebiti jima o prvej bitvi Tatar odrobi glavi, a ne bode ni videla, kde ležita njiju zapuščena trupa, katera kljujo pleneči ptiči, a za vsako kapljo njiju krvi bi dala svoje živenje. Plakala je, gledala jima v oči, katere je vsemogoči sen už6 jel zapirati, in tješila sc je: „Ne mara vendar Bulba, ko se prespi, odhod odloži na dan ali dva dneva; morebiti je tako hitro sklenil to za tega dčlj, ker je tako mnogo pil.“
Mesec na visokem nebi je už6 davno razsvitljeval dvorišče, napolnjeno sč spečimi bitji, — jasnil gosto razstavko vrb in visoko bodličje, zatrep lesenemu plotu okrog dvora. Mati je neprenehoma sedčla svojima ljubima sinoma pri glavah, ni na trenotje nij očij obrnila z njiju, nij bilo na mari jej spanjo. Konji so bili zaslutili zor, vsi so polegli po travi in nehali pasti se; vrhno listje po vrbah je začelo šepetati, a malo po malo je po njem šumeča rosa spuščala se na zemljo. Matije na mesti sedala do svita; nič nij bila trudna, želčla je le, da bi se podaljšaia noč. Sč stepe se
je zaslišalo veselega, iskrega žrebeta razge tanje; rudeče proge so Se krasno prikazale na nebi.
Bulba se naglo probudi in plane po konci. Jako včrno je pomnil še vse, kar je bil ukazal poprej e ta večer.
„No, služniki! naspali ste se už£ menda! čas je už6 — čas! Napojite konje! A kdo je stara? (tako je navadno klical svojo soprogo). Brzo stara! priredi nam zajutrek: pot bode dolg!“
Uboga starka, minola je bila sirote poslednja nada, žalostna je °dšla v hišo.
V	tem, ko je modrih očij prirejevala vse, česar je bilo treba 15a zajutrek, ukazaval je Bulba to in to. Potikal se je okrog po staji
in sam je odbiral sinoma boljšo obleko. Poprejšnjega dnd oorzaka sta se hipoma bila prelevila: na mesti poprejšnjih počrnjenih črevljev sta imela rudeče črevlje iz dragega safijana (turškega usja) sč srebrnimi podkvami, — šara vare: široke, kakor ^rno morje, z množnimi nabori, se zlatim pasom pripasane okrog života; k pasu so bili pripeti dolgi jermenci, obogačeni z resicami,
8 kresilom in z drugimi — luli potrebnimi pripravami. Vrhi koza-kina,*) svitlo-rudečega, iz sukna — plamenečega, kakor ogenj, opasana sta bila z vzornim pasom; za pasom sta imela kaljene turške samokrese; okrog nog sta jima brenketali sablji. Njiju še malo Zagorela lica so se zdela, da so krasnejša in beiotnejša; omladna orna brada jima je nekako jasno vzviševala beloto in zdravo čvrsto ttdadostno barvo; zala mladeniča sta bila to pod črnima jančjima eapkamk sč zlatim vrhom.
Uboga mati! ko je bila zagledala ja taka, in spregovoriti nij ^ogla; solze so jej igrale v očeh.
„Nu, sina, vse je prirejeno! ne mudimo se dalje,“ — oglasi se naposled Bulba. ,,Zdaj torej, po krščanskem običaji, treba je, da vsi sedemo, predno stopimo na pot.“
Tedaj sedejo vsi, tudi služnici, ki so postrežno stali pri durih.
„Zdaj poblagoslovi, mati, svoja sina!“ — spregovori Bulba. »Prosi Boga, da bi hrabro bojevala; da bi zmčrom veličala junaško čest; da bi zmerom branila Kriščevo vero, če pa ne, pa naj rajša pogineta, da bi ne bilo na sveti ni njiju duha! Sto-Prta, sina, k materi. Materina molitva je na vodi in na kopnem Pomožna!“
Mati, slaba — kakor mati, objame oba, iz nedrija vzame dva °wazca in solzna obesi jima ja okrog vratov. „Naj vaju varuje.
• • Mati Božja ... ne zabita, sina, svoje matere . . . pošiljajta Vsaj glasove o sebi. . . Dalje nij mogla govoriti.
„No, idimo, sina!“ - - opomni Bulba.
>7 Pred vrati so stali osedlani konji. Bulba zavsede svojega Jta (hudiča), ki je besno skočil nazaj, ko je bil na sebi začutil
*) Kozakin ja kozaška suknja.	L.	G.
dvajset pudov*) težko breme, kajti Taras je bil nenavadno težak in debel.
Ko mati zagleda sina, da užč sedita vsak na svojem konji, plane k mlajšemu; njemu na obrazi se je bralo nekamo več nežnosti. Zgrabi ga za stremen, pritisne se obupnenega obraza k njegovemu sedlu — in nij hot61a izpustiti ga iz svojih rok. Dva Čvrsta Kozaka jo na l&liko odtrgata od sedla in odneseta v hišo. Ali ko stopita skozi vrata, pobegne za njima — brzonogo, kakor divja kozu, neprimerno svojej starosti, pred vrata — in z neznansko močjo je zadržavala konja in enega njiju objela nekako zm6čeno, brezičutno goreče. A zopet jo odneseta Kozaka.
Mlada Kozaka sta žalostno odjezdila in zadržavala solze: bala sta se svojega oče, ki je tudi bil nekoliko žalosten, pa nij hotel razodeti svojega srca. Dan je bil jasen: zelena pasišča so se svet-lila; ptiči so gostoleli nekako nesoglasno. Ko so malo odjezdili, ozreta se nazaj sina: njiju dom se nij videl več kakor bi se bil pogreznil v zemljo, le dimnika njiju skromnega domu sta stala pri tleh: samo drevju vrbovje, — drevju, kateremu sta nekedaj po vejah skakala, kakor leverici —	samo	lesovje, to je	bilo pred
njima, — log, kateri je spominjal	ja na	vso životno zgodovino	od
tistih let, ko sta prekucala se po nj ego vej rosnej travi, do let, ko sta v njem igrala s črnih obrvij kozico, katera je bojezljivo črez nja skakala s pomočjo svojih tankih čilih nog. Le žrd nad studencem, — žrd, vrhi katere je vozno kolo bilo privezano, ta seje še kazala v zrači; ravan, ki so bili odjezdili po njej, zakrivala je vse za seboj . . . Poslovita se	od svojega rojstnega	domu,	od
svojih iger, in od vsega, od vsega! —
II.
Vsi trije sč spremstvom vred jezdijo dalje in molče. Stai’i Taras premišlja svoje doživelosti: igra in ponaša se mu pred očmi mladost; kažo se mu leta, minola leta, po katerih neumno joče Kozak, zat6 ker vsak želi, da bi vse njegovo živeoje bilo mladost. Premišlja, katerega svojih nekedanjih tovarišev utegne najti na Siči. Razšteva, kateri so užc pomrli, kateri pa še živč. Solza se mu je prikradla na zrenico, a osivela glava se mu je sklonila. Njegova sina sta zamaknjena v druge misli. Ugodno utegne biti, da precej zdaj kaj malega povemo o njiju. Dvanajstletna sta bila prišla v Kijevsko akademijo, zat6 ker se je vsem znamenitim Kozakom tačas zddlo neogibno potrebno, da so se njih sinovi obogatili z nekako višo omikanostjo, če prav samo zat6, da so j0 zopet znebljali se malo po malo. Kakorsni so bili vsi, kateri so prihajali v borzo, taka sta tudi onadva bila: divja, svobodno, pre* širno odgojena; stoprv v Kijevu sta se bila nekoliko olikala in raz-modrila, kar je sploh vse enačilo mejusobno.
*) Pud je 40 liber peze.
Starejši, Ostap po imeni, pričel je svojo vnenjest s tem, da
ie bil takoj prvo leto pobegnil. Dobili so ga nazaj, strašno nasedali in posadili pred knjigo. Štiri pote je svoj bukvar (abecednik) zakopal v zemljo, štiri pote so ga nečloveški nabili in vselej kupili mu nov bukvar. No, pa gotovo bi bil pete pokazal jim še peti pot, da mu oča nij sveto napretu, da ga celih dvajset let zadrži v samostan-skej službi — in da vse svoje žive dni ne bode videl Zaporožja, če ne dovrši vseh naukov v akademiji. Čudovito je to, ker je tako nagrozil se Taras Bulba sam, ki je zaničeval vso učenost — in svetoval, kar už6 znamo, da bi se mladost nikoli ne motila z njo. Po tem straho-
izmčrno razlikovalo od istovekega života. Onoveke školastiške, gramatiške, retoriške in logiške ostroumnosti se nikakor nijso ujemale s časom, nikoli se nijso vzviševale, nijso resničile se v ži-Venji. Nikakor mladost nij mogla rabiti tega, kar se je učila in lastila si. Tačasni učenjaki so sami bili nevednejši od drugih ljudij, zat6 ker jim je preneznana bila sploh izkušenost. Vrhi tega pa je vse kazila tista neugodna ljudovladna vredba v borzi, tista ogromna množina mladih, krepkih, zdravih ljudij, — to je hudo dušilo njeno prizadetje, da-si je učiteljstvo bilo jako delalno. Trpke okolnosti, stradanje na kazen, ali razna pomanjkanja, ki so trla čvrste, zdrave, ognjene mladeniče — to je zedinjeno v njih budilo tisto podvzet-nost, ki se je kasneje vnemala in razvijala v Zaporožji. Gladna borza se je potepala po Kijevskih ulicah — in vsakedo se je moral varovati je. Branjevke so na trgu sedele in — kakor orlice svoje mladiče, z rokami zakrivale piroge (paštete), pogačice, bučno seme, ko hitro so zagledale, da se bliža kak borzak. Varuh (konzul), ki je vsled ukaza hodeval opazovat svojega področja tovariše, imel je žepe v svojih šaravarah tako strašno velike, da bi bil lehko stresel va nje neoprezne branjevke vse pecivo. Ta borza je hila svet — do c61a sam za s6: nij sm61a tovarišiti se z visim krogom, v katerem je bilo Poljsko in Malorusko plemstvo. Sam Vojevoda Adam Kisel, da-si je bil akademiji velik zavetnik, pre-Povedaval jej je to občestvo — in ukazaval, da jo morajo ostro krotiti: Sicer pa je ta ukaz bil nepotreben, zat6 ker se „rektorju“ m učiteljem nijso smilile metle, ne korobači; često so „liktorji“ vsled višega ukaza svoje konzule prali neusmiljeno tako, da so se feveži nekoliko tednov po kazni čehljali po šaravarah. Mnogim izrnej njih nij prav nič bilo do tega; zdčla se jim je takova kazen ^ malo močnejša, nego peče požirek žganja s poprom vred; časi Pa časi pa so se naposled kateremu take neprestane šcemeče kazni Zamerile tako, da je v Zaporožje potegnil, to je: kateri je znal Pot, ali pa tisti, katerega nijso zal6tili ubežnega. Ostap Bulba, če Prav se je bil jako pridno začel učiti logiko in bogoslovje, vendar-le S(J nikakor nij mogel varovati neusmiljenega brezovega lesa. Rea-oično: to je moralo utrditi njegov značaj in vtepsti mu stanovitost, 8 katero so se zmčrom odlikovali Kozaki. Ostap je bil zmerom Letopis 1872 ia 1873.	9
cenji je Ustap začel nenavadno pridno sedeti pred dolgočasno knjigo, da ie kmalu bil mei odličniki. Tačasno učenie se ie ne-
eden varnejših tovarišev. Redko kedaj je vrstnikom načeloval o smilili podvzetjih — n. pr.: kader so hoteli obrati kak ptuj Sadnik ali zelnik; a bil je vsak pot eden prvih, kader so se zbrali pod praporom načelnega tatinskega borzaka, pa svojih tovarišev nij izdal nikoli in o nobenej nezgodi. Nikakoršna žila, nobena bre-zovka nij mogla prisiliti ga ničesar takega. Do vsakojakega drugega čutja je bil mrtev, samo do vojske, pa do veseljaštva ne; kaj drugega mu skoro nikoli nij bilo na mari. Do svojih tovarišev je bil dobrosrčen. Milosrčen je bil tako, kakor je bilo mogoče le tačas in takemu značaju. Srčno so ga ganilo uboge matere solze, le te so ga pekle in primorale, da je zamišljeno sklonil glavo.
Njegov mlajši brat, Andrej, imel je nekoliko živejše čutjo in nekako vedrejši je bil. Učil se je rajši in brezi premagavanja, kar rado priča resen, krepak značaj. Tudi je bil mnogo dovtip-nejši od svojega brata; časi je drznil se, ter načeloval je dosti nevarnemu podvzetju, a časi je s pomočjo svojega dovtipnoga razuma znal obvarovati se preteče kazni, njegov brat Ostap pa je brezi vsakojakega izgovora vselej slekel svitko in stegnil se po klopi, da nij ne spomnil se na pomiloščenje. Goreče je koprnel tudi po orožji, toda njegova duša je bila pristopna i drugačim čutstvom. Mladostne ljubezni potrebnost se je živo vzbudila v njem, ko je bil doživel 18 let; ženska se je začela kazati njegovej ognjenej obraznosti; ko je poslušal modroslovska pričkanja, videl jo je zmčrom pred seboj — bistro, črnooko, nčžno. Igrale so mu pred očmi zmerom le krasne, polne prsi, kazali sta se mu nežni, prekrasni, goli roci; cčlo obleka, vlito primerna njenim dražestim, deviškim in krepkim udom je obraznost razgrevala mu z nekovim sladostrastjem. Skrbno je tovarišem tajil svoje strastne mladostne duše ogenj, zato ker je tačas sramotna in nečestna kozaku bila misel na ženstvo in ljubezen, dokler se nij sklusil na vojski. Sploh se je poslednja leta rejše prikazaval na čelu kakoršnej koli hudobiji, češče pa je osamel po postranskih Kijevskih ulicah potikal se zamaknjen v višnjeve vrtove — sredi nizkih domcev, vabljivo gledajočih na ulico. Časi je pot ubral tudi na gosposko (aristokra-tiško) ulico v zdanjem starem Kijevu, kder so bivali Maloruski in Poljski plemenitaši — in kder so se z nekakim veličestvom ponašali domi.
O nekovej priliki, ko je zijal na ulici, približa se mu nekega Poljskega plemenitaša stara, neukretna kočija; kočijaž na čičaku je bil strašno dolgobrad; vščene ga z bičem dosti skeleče. Mladi borzak se razkači: drzovito sc svojo krepko 'roko zgrabi zadnje kolo in vstavi kočijo. Ali kočijaž, ki se nij hotel pričkati, švigne po konjih, konji piano, — a Andrej, sreča, ker jo bil spustil kolo, ali cmoknil je na tla: z obrazom v blato. Zvučen, soglasen smeh se je razlegnil okrog njega. Dvigne glavo in zagleda
Eri nekem oknu stoječo krasotico, t:iko, kakoršne še nij videl ni-oli.popreje: črnooko in — belo, kakor sneg, ki rudi o jutranjem solnci. Smijala se je iz vse duše, in ta smeh je z neko čudovito
močjo čaral nje slepečo krasoto. Kozak je okamenel. Strmel je va-njo skoro do cela zmočen; razmišljen je otiral se po obrazi, pa Se grše je poblatil se. Ali kedo je bila ta krasotica? Povpraševal je služništva, ki je bilo pred vrati bogato oblečeno obsulo neko-vega banduraša. Služniki so videli njegova blatna lica: jeli so smijati se, a ni z odgovorom ga nijso počestili. Naposled zve, da to je vojevode Kovenskega hčerka, s katero vred je nekoliko časa pomudit prišel se v Kijev. Bodočo noč vsled svoje drzovitosti, lastne samo borzakom, zleze čez planke na vrt in vspleza na drevo, katerega veje so sezale domu prav na streho; raz drevo skoči na streho in po dimniku se spusti naravnost v spalnico krasne hčere, ki je ta trenotja sedela pred svečo in drage uhane jemala iz ušes.
Ko je prekrasna Boljka nenadoma pred seboj bila zagledala neznanega mladeniča, prestrašila se je tako, da ni j mogla spregovoriti ni besedice; ali, ker je videla, da borzak na mesti stoji povešenih očij in da od samega strahu ni ganiti no more z roko, in ko je bila spoznala, da je to tisti mladenič, ki je videla ga, da je na ulici v blato cmoknil z obrazom, — novič je smeh posilil jo. Ali Andrejeva lica nijso bila nič oplasena: jako je bil zal. Iz vse duše se je smijaia in dolgo se je veselo motila z njim. Krasotica je bila preširna, kakoršna je Boljka rada; ali njč oči, oči čaralne, prosunljivo jasne, probadale so ga dolgo časa in stanovito. Borzak ni ganiti nij mogel z nobeno roko, zvezan je bil, kakor bi bil v meh bil zašit; vojevodina hči je smelo stopila k njemu, odičila mu glavo se svojim bliščečim dijademom, na ustna obesila mu uhane in prozorno šmizetko okrasila se zlato prošitimi resami. Oblekla ga je in počenjala z njim vsakojalce otroške preširnosti, s katerimi se odlikuj« le hudomušne Poljke — in katere so še hujše omotile Ubogega borzaka. Smešen možic je bil ves — od vrha do tal: odprl je usta in neprenehoma zijal v nje slepeče oči.
Ključavnica stoprv, nje škrt je v njej vzbudil strah. Ukaže mu, naj sc skrije pod posteljo, in ko hitro nij več bilo nevarnosti, zakliče svojo služnieo, zajeto Tatarko, in reče jej, naj ga varno odpelje na vrt, z vrta pa pot pokaže mu čez plot. Ali na poti nazaj naš borzak nij tako srečno zlezel črez planke: vzbujeni stražnik ga je dobro oplaznil po nogah — in sklicano domače služ-ništvo ga je na ulici česalo še dolgo, dokler ga nijso otele urne Pete. —
Bo tej nezgodi je hoja mimo doma bila zel6 nevarna, zato ker je množno bilo vojevodino služništvo. Videl je krasotico še enkrat v cerkvi; deva ga je zagledala in nasmijala sc mu je jako Prijazno, kakor svojemu davnemu znancu; kasnejše je videl jo še °n pot, pa vojevoda Kovenski je kmalu odšel, a namesti prekrasne °rnooke Boljko je skozi okno gledal nclcov zabuhel obraz.
To je premišljal Andrej, povesil glavo in z očmi zamaknil se s voj emu konju v grivo.
V	tem je už6 davno stepa bila prejela jih v svoje zeleno krilo • zagrnila jih je bila visoka trava — in skrila, samo črne kozaške čapke so migale mej njenim klasjem.
„E, e, e! zakaj, sina, tako molčita?! — oglasi se naposled Bulba, ko se je probudil iz svoje zamišljenosti, „kakor kakova meniha! No, — vsi, vsi pojte, kar znate — dumke, sto vragov! Vzemite lule mej zobe, zakurimo. Šegetajmo konje, jezdimo tako, da bi nas ni ptica ne dohajala!"
A Kozači se čvrstejše okleno vsak svojega konja in zgino v travi. Tudi črnih čapelt nij bilo več videti, le poteptane trave gaz se je znala za njih bistrim begom.
Solnce je užč davno bilo priplulo na čisto nebo in sč svojo vživljajočo, toplo svitlobo zalilo stepo. Vsa otožnost in zaspalost je Kozakom nenadoma zginila iz duš, srca so jim oživela, kakor se ptice bodr6.
Čem dalje, tem krasnejše se je stepa odpirala pred njimi. Tačas je bil ves jug, v&s prostor, ki je zdaj Nova Rusija, noter do Črnega morja, zelena mladostna pustna pustina. Nikoli plug nij ril po neizmernih valovili stepnega rastlinstva; le konji so teptali in skrivali se po njih, kakor po lesi. Nič lepšega od te stepe nij moglo biti v natori: vsa zemska vršina je bila zeleno-zlato morje, po katerem se je razsipalo neizmerno mnogo različnega cvetija. Travi s tenkih, visokih stebel so smijali se modri, sinji in lilijevi cveti; žolti trpotec je poskakoval s6 svojo ostrokrožno gla-vičico; bela detelja z okroglimi čapkami je venčala površje; pšenični klas je, vedigabog — od kodi zanesen, zorel v gošči. Pod tenkim strešjem tega rastlinstva so tekale jerebice in natezale svoje vratove. Po zrači je igralo neizmerno različno i množno ptičje go-stolenje. Visoko pod nebom se je nekako mirno vznašala c£la jata jastrebov — in razprostrtih perotnic, mirnih očij je strm61a doli v travo. K višku vihrajočih množnih divjih gosij knč se je slišal — Bog zna — od katerega daljnega jezera. Iz trave se je prikazala mirno vzletela pegulica (čejka) — in razkošno se je zibala v sinjih zračnih valovih. A zginila je in le črna pika je še migljala v višini. Pa zasuknila se je a perotnicama in zasvetila na solnci . . . Vrag vas vzemi, stepe, kako ste krasne! . .
Naši popotniki se vstavijo samo na nekoliko minot, da so poobedovali; spremniki, blezu deset Kozakov, zlez6 se svojih konj, odmaše lesene bečke žganja, buče pa so jim bile pitna posoda. Jedli so le kruh su salom vred, spili so le vsak svojo merico žganja, — samo zat6, da so so okrepčali, kajti Taras Bulba nikoli nij dal preveč pijače na poti; jezdili so dalje do večera.
Na večer se je bila vsa stepa do cela promenila. Vsa pisana planota je ognjeno smijala se vsled poslednjega jasnega solčnega ods6va — in urno je temnela, tako, da se je videlo, kako je senca lezla po njej; temno-zelena je nap6sled bila stepa; soparica se je gostila in gostila, vsak cvet, slehrna trava je okrog sebe širila vonjavo, da je vsa stepa bila prijetno vonjišče. Po temno-modrem
nebu je bilo polno — kakor z ogromnim čopom namalanih — širokih prog, prog rudečkasto zlatih; le tam so se belile nežnih, prozornih oblačkov skupine, a le čvrsti vetrič, svojevoljen, kakor morski valovi, zibal se je rahlo stepnim rastlinam po glavicah, rahlo dotikal se njih liček. Vse gostolenje, ki je krililo po dnevi, utihnilo je — umaknilo se drugim zvukom. Sišmiši so lazile iz svojih lukenj, postavljale se na zadnji nozi in oglašale po stopi si svojim piskom. Glasnejše so škriklire kobilice. Zdaj pa zdaj se je od kakega osamelega jezera slišal labudji glas, ki je srebrno pel po zrači. Popotni se vstavijo sredi plani in priredijo si ležišče; zanetijo ogenj, nad ogenj obesijo kotel — in varili so si kulis ;*) par je vstajal iz kotla in kadil se naravnost v zrak. Ko so bili odvc-čerjali Kozaki, polegli so, popreje pa svoje konje razpustili po travi. Legli so vsak na svojo svitlco. Strmele so v<i-nje nočne zvezde. Slišali so na svoja uha včs neštevilni, po travi mrgoleči svet — včs njegov škrip, pisek, cvrkot: vse to je zvučno krililo v čvrstem nočnem zrači in spečim igralo na uha. Kedar je kateri njih dvignil sc in vstal na nekoliko trenotkov, videl je pred seboj stepo — posuto z iskrami: z gorečimi kebri. Časi pa časi se je nočno nebo na raznih krajih posvetilo vslcd daljnega žaru: vsled gorečega susega trstičja po logih in ob rekah, in temna vrsta la-budov, letečih proti severu, razsvetlila se je naglo rudečkasto srebrno, da se je zdčlo, kakor bi krvavo srebrne lise bile letele po temnem nebu.
Naši popotni so jezdili dalje brezi vsakoiakih zaprek. Nikder se jim nijso prikazali lesovi: povsodi je bila le ta neizmerna, svobodna, velekrasna stepa. Le zdaj pa zdaj so kde na strani pokazali se vrhovi daljnega lesa po brežji ob Dnjepru. Samo enkrat je Taras svojima sinoma pokazal majhno, črnkasto liso v dalekej travi in opomnil: „Grledita sina, tam poskakuje Tatar!" Majhna bradata glava je z daleč na ravnost vd-nje vprla svoje majhne oči, povohala zračje, kakor lovsko pse, in zginila urno tako, kakor srna, zat6 ker je bila zagledala, da je Kozakov trinajst glav.
„Nu, sina, poskusita, morda vjameta Tatarja! Ali — rajša mirujta, ne bi ga vjela nikakor: Tatar ima konja iskrejšega, nego je bister moj črt." Bulba je bil oprezen, bal se je, da utegne kd.6 skrita biti kaka zasada. Ubere pot k ne velikej rečici, k Tatarki po imeni, tekla je v Dnjeper; zapodi konje v vodo, a dolgo časa so pluli po njej, zato da so pretrgali in zatajili sled za seboj; pa stopili so na breg in jezdili dalje.
Tri dni kasneje so bili už6 blizu tam, kamor so jezdili. O-zraČjeseje bilo naglo ohladilo : znali so, da je Dnjeper blizu. Svet-lil se je z daleč in vsled sivega površja se je razlikoval od obnebja. Igral je s hladnimi vali in razprostiral se bliže in bliže, naposled pa je zagrnil polovico pozorišča. To je Dnjeper prav tam,
*) KuliS ali italijanska polenta je iz turžienc moke jod, navaden užitek južnej Rusiji.
kder sc, ker ga popreje stiskajo slcaloviti skladi, zopet svobodno razprostira in vrč, kakor morje; kder ga vgoženi otoci še razsežnejše razrivajo od obrežja in kder se njegovi valovi razgrinjajo široko po sveti in ne bratijo s pečinami, ne z griči. Kozaki zlez6 raz konje, stopijo na plavico — in po tri jeli urah so uže bili na bregu otoka Hortice, kder je tačas bila Sič, ki je tako rada pre-minjala svoje torišče.
Na bregu se je gruča lj udi j kregala z brodniei. Kozaki so vrstili konje. Taras se je podostojil, nategnil je ožc pas okrog sebo in ponosno z roko posuknil si brke. Tudi njegova mlada sina sta se od vrha do tal ogledala nekako samoljubo, a v malosvesti si, nap6sled pa vsi odjezdijo v predmestje — polu vrste pred Sičem. O vhodu je glušilo jih blizu petdeset kovaških kladiv, ki so razbijala v pet in dvajsetih kovačnicah, kritih z rušami in do polovice v zemljo zaritih. Krepki strojarji so sedeli pod ostrešjem na ulici in z okoščelimi rokami mencali volovske kože. Kramarji so po šatorih sedeli za skladi kremena, železja in smodnika. Armenec je razobešal drage rute. Tatar je na ražnu obračal jančjo pečenico s testom vred. Zid je glavo molil naprej in iz bečka točil žganje. Prvi, ki so ga dojezdili, ta je bil nekij Zaporožec; razprostrtih rok in razkoračenih nog je spal sredi cesto. Taras Bulba nij mogel strpeti, da bi ne bil vstavil se pred njim in veselo nagledal se ga.
„Dejte, kako imenitno se je razprečil! Kaka ponosna podoba je to !<£ — omeni in vstavi konja. Gotovo: to je bil dosti smel obraz. Zaporožec sc je bil na cesti razprečil, kakor lev. Polu ar-šina dolga čuba je bila malomarno razmršena; šaravare iz svitlo-rudečega sukna so bile zamazane, smolnato, kar je pričalo, da gospodarju nij dosti do njih. Ko se ga Bulba nagleda, odjezdi dalje po tesnej ulici, polnej samih nastavnikov, ki so se mudili vsak še svojim rokodelstvom, — in bogatej z ljudmi vseh narodov, ki so gnječo delali vtem predmestji,vkatero je bilo podobnejše semnju —- in ki je oblačilo in redilo Šič, ker sama je znala samo pridno piti in jesti, pa smodnik paliti.
Nap6sled je bilo konec predmestja; zagledajo nekoliko raz-staknjenih kurenov (kočurjev), pokritih z rušami ali tatarski: s klobuto. Nekateri so bili zavarovani stopi. Nilcder pa nij bilo ni kakoršnoga plota, niti pritličnih domov s pristrešjem na nizkih lesenih podbojih, takih, kakoršni so bili v predmestji. Ne velik nasip in zaseka, ki je živa duša nij tražila, pričala je veliko neskrb-nost. Nekoliko krepkih Zaporožcev, ležečih na cesti in z kilami mej zobmi — ozrlo se je va-nje dosti hladno in uijso umaknili so jim s pota. Taras je varno se sinoma vred jezdil mej njimi in pozdravil jih: „Zdravstvujte, gospodje!"
„Ždravstvujtc tudi vi! — odzdravijo Zaporožci.
Po prostorišči, blezu pet vrst razsežnem, raztaborjene so bile gruče ndroda. Vsem se je na zagorelih obrazih bralo, da so uže besili po bitvah in poskusili vsakojakc nezgode.
Dej, to je Sič! To je to gnjezdo, iz katerega izletujo vsi, ki so srditi in krepki, kakor levi! To je to pozorišče, od kodar se svoboda in Kozaštvo Siri po vsej Ukrajini.
Prišleci prijezde na prostorno razgledišče, kder se je navadno zbiral svet. Na velikem prekucnjenem sodu je sedel nekov Zapo-rožec brezi košulje: držal jo je v roci in leno krpal luknje. Zopet je cesto zajezil jim cel korušelj godcev, sredi katerih je veselo plesal mlad Zaporožec; preširno je opletal s čapko in okrog sebe mahal z rokama. Neprenehoma je kričal: „Cvrstejše igrajte, godci! Ne zavidaj, Toma, žganja pravoslavnim krščanom!“ A Toma je pobitega očesa brezi računa vsakomu, kedor je približal se, nalival velike čašice sc žganjem. Okrog mladega Zaporožca so plesali štirije stari Kozaki in dosti gibčno skakali, kakor viher, kmalu na to, kmalu na to stran, skoro godcem na glave, pa naglo so se sklonili, plesali zopet dalje in čvrsto in silno sč svojimi srebrnimi podkvami topotali po trdo steptanih tleh. Gluho je donelo po zemlji okrog — in po zraku je le odmevalo: tra—ta—ta! tra—ta —ta! Eden pa je živejše od vseh drugih vriskal in za njimi sukal sc in plesal. Cuprina (haarschopf) jo plapolala mu po vetru, prsi je imel razgaljene, oblečen je bil v topel zimski kožuh z rokami vred, in pot je lil iz njega, kakor iz kakega vedra.
„Z njimi vred, pa v kožuhu!“ — začudi sc naposled Taras, „ali ne vidiš, kako se pariš ?u
„Nc morem drugače“‘ — krikne Zaporožec.
„Zakaj ne?“ —
„No morem; to je moja stara navada: kar zaslužim, to za-pijem. “
A čapko užč davno nij imel na glavi, ni pasu na kaftanu, niti sitega robca. Ta gnječa je rastla in rastla; tovariši so drug za drugim prihajali mčd-njo, vse prostorišče se je sčasoma bilo napolnilo skoro se samimi prihajajočimi Zaporožci. To je bil nenavadno zanimljiv prizor. Nij bilo lehko, da bi sc človek ne bil iz vse duše čudil temu, kako sc je vsa truma zedinila v najsvobodnejši, najkrepkejši ples, ki ga je kedaj videl svet in ki se zbog 8vo jih smelih obračajev imenuje: Kozaški ples.
Taras Bulba je nestrpno in mrzko kriknil, da mu konj, ki sedi na njem, brani, da ne more tudi plesat iti.
Nekateri so bili nenavadno smešni vsled svoje resnosti, kako so vdelavali z nogami. Zaradi neizmernega pitja slabi so se po-prijemali za slop, k kateremu so na Siči navadno privezali liudo-dejce, in topotali in mezgali so z nogami. Krič in pesni, katere koli so človeku mogle na um prihajati o tem občem vesolji, raa-razlegale so se svobodno po zračji.
Taras je kmalu zagledal znanih obrazov mnoštvo. Ostap in Andrej sta slišala sama pozdravljanja: „A, to si ti, Pečerieai ‘ — ,,Zdravstvuj, Kozolup!“ — „Od kodi jo Bog prinesel — tebe, Taras?!“ — Kako si lc-sdm zašel — ti, Dolot?“ — „Zdrav bodi, Zastežka!“ — „Dvomil sem, da te bodem še kedaj videl, Remen!“
—	Zbrali so se bili junači vse vshodne Ruske, iz vseh kotov njenega sveta; poljubljali so se in povpraševali: „Kaj počenja Kasi-jan? kaj Borodavka? Koloper Podsitek ?“ A Taras Bulba je zvedel, da so Borodavko obesili v Tolopanu, Kolopera — da so živega na meh odrli pod Kizikirmenom, Podsitkovo glavo pa — da bo nasoljeno v bečku poslali v Carigrad. Stari Bulba je povesil glavo in oblačno omenil: „To so bili jaki Kozaki!“
III.
Blezu teden dnij je Taras Bulba se svojima sinoma vred užd živel na Siči. Ostap in Andrej sta se malo pečala z bojnimi vajami, da-si je oča izkušenih in veščih bojnikov bil nalašč poprosil, da bi jima bili pomožni učitelji. Sploh je resnica to, da v Zapo-rožji nij bilo nikakovega teoretičnega bojnega učenja, nikakoršnih splošnih pravil: vsa mladež se je urila m vadila tam samo s po-skušnjami o vsplamu vsakočasne bitve, za tega dčlj take vaje nijso imeli nikakoršnega konca. Kozaki so zametali tisto prilestno učenje in nijso hoteli vdajati se kaznim. Le zdaj pa zdaj, a redko kedaj so se primerno borili sami s seboj, sicer so streljali v tarčo, jez-darili na stavo in zverjad lovili po stepah in login. V6s drug čas so im£li posvečen samo lenobi — to je bilo znamenje njih razsežne svobode in njih svobodnega duha.
Vsa Sič je bila nenavaden obraz: neko brezikončno plesišče,
fostišče, — veselišče, ki se je vselej hrumno pričelo, nikoli pa onca nij imelo. Nekateri so se motili z rokodelstvom, nekateri so kramarili in trgovali, največ pa jih je veseljačilo od zore do mraka dan za dnevom, dokler je kaj zvučilo po žepih, to je, dokler pri-služena imovina nij prišla v pest trgovcu ali krčmarju. To obče go do vanj e je bilo omotno čaralno živenje. Pa nij bilo nikakoršna bratovščina pijancev, ki se pijanijo zaradi nesrečne obupnosti, tc-muč to je bilo do cčla svobodne veselosti preširno društvo. Vsak novak je takoj zdbil svojo osodo in slovo dal vsemu, kar je po-preje zanimalo ga. Tu je, to je rčs, pljeval na vso minolost — in hladnokrvno zaupal se srcu in tovarištvu takih ljudij, kakoršen je sam bil: takim krstom, ki nijso imeli ni sorodstva, ni svojega ležišča, niti rodovine, — katerim je last bilo svobodno nebo — in njih dušam neumorno veselje zatrep. To je izvirek tega preširnega veselja, ki bi ne bilo moglo prikipeti in vreti iz nikakoršnega drugega vira. Povesti, katere je tu ali ta pripovedal sredi zbrane, po tlen ležeče množice, pravljice in burke so bile tako smešne in humoristične tako živo, da bi vsakedo rds moral biti obogačen z vso hladno vnenjestjo pravega Zaporožca, zat6 da bi se zdaj pa zdaj ne zasmijal iz vse duše, da bi ni najmenj ne promenil svojega lica, in da ne bi mrdnil ni z brkami — s tem aičnim znamenjem, s katerim se zmčrom še južni Rus razlikuje od svojih drugih bratov.
Ta veselost je bila omotna, šumna, ali Sič zatd vendar nij bila nikakoršno razuzdano točišče, kder se človek moti z malomarnimi, mračnimi in samopridnimi vabami pogubnega veselja; temuč je bilo dijaških tovarišev včrno društvo. Razlika je bila le ta: kedar so sedeli, da nijso sedeli vsled učiteljevega ukaza in ne poslušali njegovih omrzclih naukov, temuč da so vraga napadali na petkrat tisoč konjih ob enem; — da nijso sukali se po lozi, kder so časi pa časi tolkli žogo, temuč da so topotali po nczavarovanej, nevar-nej meji, na katero je škilil bistrega oka Tatar in neumorno in ostro izpod zelenega turbana strmel Turek. Razlika je bila le ta: da nij strah več zganjal jih v učilnico, temuč da so sami ob sebi zapuščali oče in matere, ter uhajali izpod rojstnih streh; da so tu bili takovi junači, katerim se je užč vrv motala okrog vratov, in kateri so namesti blede smrti radovali se života, a živenja najnese-bičnejšcga; da so tu živeli ljudjč, kateri po svojej ljubej navadi nijso mogli v žepu greti ni kopejke; da so tii bili tudi takovi krsti, katerim je samo en rumenjak bil bogatija, — katerim je krčmar Žid smel narobe obrniti žepe brezi vsakojake bojazni, da bi utegnilo kaj pasti iz njih. Tu so živeli vsi tisti, borzaci, kateri nijso mogli trpeti akademiških šib — in tisti katerih nobeden iz učilnice nij odnesel ni črke; a z njimi vred so na Siči bili tudi taki, kateri so znali, kedo je bil Horacij, kedo Cicero — in kaj je bila rimska ljudovlada. Tudi je tri bilo mnogo dostojnikov, kateri so se kasneje odlikovali na kraljevskej (Poljskej) vojski, — mnogo tudi omikanih, izkušenih dobrodrugov, katere je motilo krepko
nričanje, da nij nič do tega, kde človek bojuje, da le vojuje, a pošten človek nij, da bi živel brezi boja. Mnogo je til bilo tudi tistih, kateri so na Sič prišli zatč, da bi mogli trditi, da so tudi bili na Siči in da so srčni junači. Sicer pa, katerega nAroda ljudje neki nijso bili tii? Taka čudovita ljudovlada je bila tega veka potreba. Katerim je dosti bilo do bojnega života, — do zlatih čaš, — do bogate zlate tkanine, — do rumenjakov in realov, tisti so lehko vsako uro delo dobili tu. Le krasnega spola česti-telji nijso mogli tu najti ničesar, zat6 ne, ker Siču ni v predmestje nij smela prikazati se nobena ženska.
Jako čudovito se je Ostapu in Andreju zdelo to, ker je o njiju navzočnosti na Siči prišlo užč mnogo sveta, pa živa duša ne Povpraša, od kodi so ti ljudjč, kedo so, kako se zovejo. Došli so Ič-sem, kakor bi bili prišli v svojo domačijo, iz katere so bili odšli bili malo popreje. Kcdor je prišel, stopil je le pred koševega*), košovi pa je vsakega običajno ogovoril tako-le: „Zdravstvuj! No, ali
veruješ v Krista?" —
„Verujcm!" — odgovoril jc prišlec.
„A v sv. Trojico veruješ?" —
„Verujem!"
,,Ali hodiš v cerkvo?" —
*) Koševi je bil taboru načelnik.
L. G.
„Hodim!“
„Nu, pokrižaj se!"
Novak se jc pokrižal.
„No, dobro je!“ — opomnil je kosovi; „idi, v kateri kurcn hočeš.“
Tak je bil pozdrav in slehrnega novaka prejem. Vsa Sič jc molila v tistej cerkvi, katero je bila odločena, da jo o sili hoče braniti do poslednje kaplje krvi, čc prav ni slišati nij hotela ničesar ne o postu, ni o zmernosti. Lc vsled silne hlepnosti po dobičku so Židje, Armenci in Tatar ji upali sc živeti v predmestji in trgovati, zvlasti ker Zaporožci nikoli nijso radi dobičkarili, kajti kolikor je kateri z roko zagrabil novcev v žepu, toliko je tudi plačal, šicer pa je teh dobičkarjev tržna osoda bila zelo žalostna: podobni so bili tistim ljudem, kateri so ustanavljajo Vezuvu v znožji, ker — ko hitro Zaporožci nijso imeli novcev, razbijali so sm61o po njih prodalnicah in jemali vse zastonj.
Siča je bilo yeč, nego šestdeset kurenov, ki so bili jako podobni posebnim samosvojim ljudovladam, a šc podobnejši učilnicam in mladeniškim ustavom, živočim ob gotovini. Nihče se nij mučil z ničemer, tudi v svojem varstvu ničesar nij imel nihče; vse jc v rokah bilo kurenovemu atamanu (vodniku), kega so za tega delj navadno imenovali batko (očo). Ataman jc v rokah imel novce, obleko, užitek: cčlo zalogo pšenične moke, kaše, celo paliva; njemu so tudi novce dajali v varstvo. Cesto so so kureni razprli s ku-reni: o takih slučajih je kmalu pretep bil na vrsti. Kureni so sc razgrnili po plani in s pestimi so Kozaki drug drugega suvali v rebra, dokler ti ali ti nijso zmogli, ter načelovali; po takem kavsu je navadno začelo se vcscljaštvo. Taka je bila Sič, ki je tako zanimala mlade ljudi.
Ostap in Andrej sta se z vsem mladostnim ognjem bila vto-pila v to veseljaško morje. Zabila sta na mladost, — zilbila na borzo, na očin dom, na vse, kar tajno vznemirja mlado srec, in vdala sta se novemu živenju. Zanimalo ja je vse: veseljaško obi čajstvo na Siči, njegova nesoglasna pravila in zakoni, kateri so sc jima sredi take svojevoljne ljudovlade zdeli celo strogi. Ce jc kateri Kozakov prenaglil se, ter ukradel kakovo malost, to je bilj1 sramota vsemu Kozaštvu: privezali so ga — kot hudodcjca k oči-temu slopu in blizu njega na tla položili hrastovko, s katero g® je vsakedo, kedor koli je prišel mimo njega, moral vdariti; tepi* so ga tako dolgo časa, dokler nij bil smrtno raztepen. Kedor dolg^ nij plačal, priklenili so ga z verigo k topu, kder je moral sedet* tako dolgo časa, dokler dolga nij plačal za nj kateri tovarišev, ter odkupil ga. Najhujše je Andreja pretresala strašna kazen, odločena ubojici. O priliki so bili vpričo njega skopali jamo, vA-nj° položili živega vraga, nA-nj pa mrliča, a oba so zasuli s prstjo-Dolgo časa je potle te strašne kazni obred imel pred očmi in zmčrom videl morilca živega z mrtvim vred v grobu.
Oba mlada Kozaka sta sc kmalu priljubila drugim Kozakom.
CJesto sta s tovariši svojega kurena, časi tudi z vsem kurenom in se sosednjimi kureni vred šla na stepo, kder so streljali ptico, katerih je bilo strašno veliko po njej, in pobijali jelene in koze; ali pa sta časi z njimi vred šla tudi na jezera, k rekam in potokom, ki je vsak kuren imel svoje po žrebu, in metali so va nje ribiške mreže in sake — in na kopno potozali bogate z lovom na užitek vsemu kurenu.
Da-si na Siči nij bilo ni tega ni tega ni nauka, s katerim bi se bil skušal Kozak, vendar sta se Ostap in Andrej mej mladimi tovariši odlikovala se živo srčnostjo in splošno ročnostjo. Ročno in srčno sta streljala v tarčo, Dnjeper sta preplavala proti produ vsak pot '— to ste dejanji, vsled katerih so novake prejemali v Kozake. Ali stari Bulba jima je skrbel za drugače delo. Njemu nij bilo po všeči tako prazno živenje, njemu je bilo na ruari kaj važnejšega. Neprenehoma je premišljal, kako bi Sič vredno razdražil, da bi o vstaji dalo se malo poigrati, tako, kakor je pristno junakom; naposled nekega dne stopi pred koševega in odkritosrčno opomni: j,No, koševi, morda je prilično, da bi Zaporožcc. malo zaplesal."
„Nij nikder prostora", — spregovori koševi, izmej zob vzame lulieo in pljune na stran.
„Zalcaj ne? ali nij moči planiti na Turka ali na Tatara?"
„Nij mogoče zgrabiti ni Turka ni Tatara," — odgovori koševi in zopet hladno mej zobe vtakne lulieo.
„A zakaj nij mogoče to?"
„Zato ne, ker smo mir obljubili sultanu."
„Saj sultan je nevcrec, Bog pa in sv. pismo ukazuje, da bi klali Mohamedana."
„Nijmamo te pravice. Da nijsmo prisegli na svojo vero, morda pač, vsaj mogoče bi bilo to, o takih okolnostih pa ne, nij mogoče."
„Kalco jc to, koševi? kaj meni govoriš to, da nijmamo pravice? Dej, dva sina imam tu, mlada orla — njima jc treba učiti sc in znati, kaj jo vojna; a ti trdiš, da nijmamo pravice! a ti ble-bečeš, da Zaporožcu nij treba, da bi šel na vojno!
„Nu, kaj je zato?!"
„Nu, to je to, da bi lenobo pasla kozaška moč; da bi človek s tega sveta zginil tako, kakor pes: brezi dobrega dela; da bi od Hjega nikakoršnega dobička ne imela ni domovina, ne imelo ni krščanstvo. Tako je to; zakaj pa smo na sveti? zakaj, vraga, neki živimo? — povedi mi to. Ti si umen človek, nijsmo te nevedoma "dbrali za koševega; razjasni mi, zakaj živimo?"
Koševi nij odgovoril temu vprašanju. To je bil p6šten Kozak. *Ialo je molčal, potl6 pa je dejal: „A vosjke ne bodo."
,,Ali ne bodo tedaj vojske? ‘ — zopet povpraša Taras.
»Ne."...............
„Ali ni misliti nij moči na vojno?"
„Ni misliti ne."
„čaki, ti vražja buča!" — sam sebi opomni Bulba, „ti me še spoznaš!" — dejal je in sklenil, da se osveti koševemu.
Pogovoril se je z raznimi tovariši in napojil je vse; om6čenih Kozakov se je nekoliko nemudoma gnalo na prostorišče, kder so k slopu privezani bili kotli, ob katere so navadno tolkli, ter nd-rod klicali v zbor.	Ker nijso mogli	najti palčic,	ker je zmerom
skrite imel glasnik,	popad6 polena in jemo tleči	ob	kotle. Naj-
popreje privihra glasnik, visok in enook človek, ki je celo zdravo oko imel do c61a zaspano.
„Kedo se upa	tleči ob kotle?!"	— zakriči.
„Molči! vzemi	v roci palčici in	tolci, saj to	je	tvoje delo!"
— opones6 mu starešine.
Glasnik brž iz žepa potegne palčici, ki je bil vzel ji s seboj, zato ker je dobro znal takih dogodjajev konec. Kotli zabrne
— in zdajci se začn6, kakor sršenjc, črne kope Zaporožcev zbirati na posebnem prostoru. Vsi stopijo v kolo; ko tretjič zapojo kotli, prikažejo se starešine: koševi s palico, se znamenjem svoje dostojnosti v roci, — sodnik z bojnim pečatom, — pisar s črnilnikom in asaul se žezlom. Koševi in uradniki snemo čapke raz-glave in prikloni se na vse strani Kozakom, ki so ponosno stali in z rokami podpirali se pod p&zuhami.
Zakaj Kozaštvo tako vr6 na zborišče, kaj bi radi gospodje?"
— povpraša koševi.	Orožje in križ je dušil	njegov	glas.
„Oddaj žezlo!	odloži ga takoj, vražji	sin! ti	nijsi	več	naš!"
— kričal je včs zbor Kozakov. Nekateri izmej trezvih kurenov so se hoteli, kar je bilo kazno, protiviti, ali trezvi in pijani so se začeli	pestiti. Krič in	hrum se je razlegal po	vsem zborišči.
Koševi bi bil	rad nekaj govoril, ali	ker je	znal,	da	bi	ga
razkačena samoglava množica utegnila smrtno spestiti, kar je vselej zgodilo se o enakih slučajih, priklonil se je jako nizko, odložil žezlo in zginil je mej množico.
„Ali ukazujete, gospodje, tudi nam, da odložimo svoje dostojnosti znamenja? — povprašajo: sodnik, pisar in asaul, in už6 so hoteli odložiti črnilnico, vojni pečat in žezlo.
„Ne, vi ostanete!“ — zakrič6 nekateri izmej zbranega Ko-zaštva, „le kosovega smo morali prognati, zato ker je baba, a nam je možaka treba za koševega."
„Kedo pa bi radi, da bi posle bil vaš koševi ?“ — povprašajo starešine.
„Kukubenka odberimo!" — klikne jih nekoliko.
„Nečemo Kukubenka!" — zakriči nekoliko drugih, „premlad je še, s:ij se mu še mleko nij posušilo okrog usten."
„Silo bodi naš ataman!" — kriknejo nekateri, „Šila si izberimo za koševega!"
„V hrbet vam Silo!" — krikne zabavljivo množica, „kak Kozak je to, ker se je prikral mej nas, ta pasji sin, kakor Tatar? Za vraga, v meh ga zašijmo, tega pijanega Silo!"
„Bradača, Bradača si izberimo za koševega!"
„Nečemo Bradača! vrag vzemi Bradača!"
„Kričite Kirdjago !" — šepne Taras Bulba nekolikim.
,/Kirdjago! Kirdjago!" —- kričala je množina. „Bradača, Bradača! Kirdjago, Kirdjago! Šilo! Vrag vzemi bilo! Kirdjago!"
Vsi kandidatje, ko hitro so zaslišali svoja imena, takoj so stopili izmej množice in odšli, zato da ne bi komu bili dali pri-hke, da bi bi bil menil, ka se sami silijo vmčs se svojo navzočnostjo.
,,Kirdjago! Kirdjago!,( — razlegalo se je krepkejše zdnj, nego za druge. „Bradača!“ — začn6 kričati in pestiti se, a Kirdjaga je zmogel.
„Idite po Kirdjago!" — zakričž Kozači. Deset junakov stopi izmej zbora; nekateri so se jedva držali na nogah, tako so bili nalili se — in odido h Kidjagi, da so mu oznanili izvolitev.
Kirdjaga, da-si starosten, izkušen Kozak, sedel je uže davno v svojem kurenu •— in kakor bi ničesar ne bil znal o volitvi, povpraša: „Kaj bi radi, gospodje, česa potrebujete?"
„Idi, tebe so odbrali za koŠevega!“
„Milost, gospodje!" — jame se obotavljati Kirdjaga, „saj nij-sein vrdden takove česti! kako bi jaz bil koševi! Jaz ni razuma nijmam za tako službo. Ali nobenega spretnejšega nij mej vsem Kozaštvom?"
„Idi no, kličo to!" — kričali so Zaporožci. Dva izmej njih ga primeta — vsak pod eno p&zuho, in če prav se je opiral z nogama, vendar le sta ga naposled pririnila na zborišče, a pitali so ga s priimki, suvali s pestimi v hrbet, cehi brcali so ga in silili: »nikar se ne brani, vražja duša! prejmi čest, pasji sin, ker ti jo Ponujajo!" Tako so Kirdjago bili pripeljali v Kozaški zbor.
„Dejte, gospodje!" — kričali so, ko so ga bili pririnili mej množico, „ali vam je vsem po všeči, da bi ta Kozak poslč bil naš koševi?"
„Vsem, vsem!" — kričal je zbor — in krič se je dolgo časa >'azlegal okrog.
Eden starešin vzame žezlo in podAde ga novo odbranemu koševemu. Kirdjaga pa ga po običaji odloži. Starešina mu ga portale drugi pot, Kirdjaga pa zopet odloži ga, stoprv tretjič ga prevzame. Grmeči pozdrav se je razgrnil po vsem zborišči: daleč okrog se je zopet zibalo Kozaško upitje. Pa to trenotje izmej množice stopijo štirije stari Kozači: sivobradati in belin čupnn (jpo-Bebno starih Kozakov nij bilo na Siči, zat6 ne, ker nobenega Za-Porožca bolezen nij podrla v grob) — in vsak je v roko vzel nekoliko prsti, ki je malo popreje bil dež problatil jo, in del mu jo glavo. Zmočena prst mu je lezla z glave, onečedila brado in ^nprino — in poblatila ves obraz. No, pa Kirdjaga je mirno stal, 111 premaknil se nij z mesta, temuč zahvaljal se je Kozakom za
načelniško čest.
Tako so končali hrumno izvolitev, a nij znano, ali je vsem ne bila po všeči tako, kakor Bulbi: vsled nje se je osvetilpo-
prejšnjemu koševemu. Kirdjaga je bil njegov s turi tovariš, tovariš na kopnem in na morji:	združena	sta	trpela bojnega živenja su-
rovosti in trud. Zbor je bil sklenil, da izvolitev proslavi s posebnim veseljaštvom, kakoršnoga nijsta še videla Andrej in Ostap. Kmalu je bilo vse pobito po krčmah; medu, žganja in piva je vsakedo imel dosti zastonj, kajti krčmarji so bili veseli, da so sami ostali celi. Vso noč so kričali in peli bojno pesni, — večerni mesec je dolgo časa gledal gruče godcev, ki so hodili po ulicah,
— gledal bandure, teorbane, okrogle balalajke in cerkveno pevce, ki so jih na Siči imeli zato, da so jim peli po bogomoljah in da so slavili Zaporožko junaštvo. Naposled omota in trudnost jame zmagavati njih krepke glave. Videlo se je, kako je kmalu tu, kmalu tu Kozak zvrnil se na tla; kako je tam pa tam tovariš tovariša objemal — kako sta se razžalostila, zjokala, naposled pa
— kako sta drug ob drugem legla na tla. Ude drugde je bila jih c61a živa kopica; blizu njih je kedo iskal,kde bi najugodnejše ležal — in legel je prav na klado lesa. Poslednji, ki je bil najčvrstejši, blebetal je še nerazumljivo nekove besede, a tudi njemu je neusmiljenega žganja moč izpodvrla nogi, ter padel je mej svoje tovariše. Nap6sled je spala vsa Sič.
IV.
Takoj drugega dne se je Taras Bulba z novim koševim posvetoval, kako bi se Zaporožci lotili kakoršnega koli dola. Koševi je bil izkušen in umen Kozak, dobro je poznal Zaporožce, zato je iz početka odbijal. „Prisegi ne moremo nikakor izneveriti se, nikakor je ne smčmo razkaliti," — opomnil je in malo pomolčal, naposled pa je pridel: „nij mogoče, ne moremo, prisegi sc ne izneverimo, ali nekaj drugega skujemo. Naj se le zbere n&rod, a ne vsled mojega ukaza, temuč z lastne volje. To sami znate, kako se to leliko zgodi, a mi se starešinami vred pridemo na zborišče, kakor ničesar ne bi znali o tem.“
Nij bila še ura minola po tem razgovoru, uže so kotli zabrneli. Zopet so se zbrali pijani in vrtoglavi Kozači. Milijon kozaških čapek je bilo kmalu na zborišči. Začne se govor: ,,Kaj je to? kaj pomenja to? zakaj so sklicali zbor?" Ali nihče nij odgovoril. Naposled jem6 na tem in nasprotnem konci razgovarjati se. „Dejte, kozaška moč res gine, saj nij vojske! ,starešine so uže ohromeli zbog same lenobe, zalili so z mastjo si oči! Podoba je, da nij pravice na sveti! Nekateri Kozači so iz početka le poslušali, pa so tudi začeli govoriti: „Res je to, nikakoršne pravice nij več na sveti!" Starešine so se zdeli, da so jim nenadne te opazke. Naposled koševi stopi neprej in opomni':	„Osvobodite,	gospodje Za-
porožci, spregovorim vam nekoliko besed!“
„Nuj, le nuj!“
„Najpopreje bodi tu, gospodje dobrodejci, beseda o tem, d&, pa suj menda sami boljše znate to, da se je mnogo Zaporožcev zadolžilo po židovskih krčmah in po krčmah svojih bratov, da ni vrag nijma več nikakorSne vere. Pa omenjeno bodi tudi to, da je n:nogo mladeničev — takih, kateri nijso Se skusili, kaj je vojska, mlada kri pa, to sami znato, gospodje, ne more strpeti brezi vojne. Pa tudi: lcalcovZaporožec je to, ki se nikoli še nij stepel z Moha-medanomV“ —
„Pravico govori,“ — sam sebi opomni Bulba.
„Nikar 110 menite, gospodje, da jaz to govorim zat6, da bi mir kalil:	Bog	varuj! jaz govorim le na občo korist. Naše sve-
tišče je ravno tako, da je greh — kaj ziniti o njem. Dejte, mnogo let je už6 tega, kar po Božjej milosti živi Sič, a dosle ni) le, da je l>ogomolja vnej zapuščena, temuč tudi obrazi v njej so brezi vsako-jake lepote; da bi jim vsaj srebrno obleko dal kedo skovati! Imajo le toliko lepotičja, kolikor so jim ga drugi Kozaki odločili v svojih oporokah. Pa ta njih dar je bil reven, zato ker so skoro vse zapili, ko so bili še živi. Samo za tega dčlj govorim jaz, ne zat6, da bi se začel boj z Moluimedanom. Saj smo sultanu obljubili mir, Velik greh bi torej bil to, ker smo prisegli na svoje zakone.“
„He, prokleto! kaj blebeče?!“ — opomni Bulba sam semi. „Da, gospodje, tedaj znate, da nij mogoče, da bi začeli vojsko; junaška čest to brani. A po svojem suhoparnem razumu sodim, da bi bilo vredno : osvobodimo mladeniče, da se na čajkah (Čolnih) odpeljo, naj bodo malo posrbopetili Anatoliji ob obalah. Kaj menite, gospodje ?“ —
„Pelji, pelji nas vse — klikne na vseh straneh Kozaštvo, Veri radi podarimo glave.“
Koševi se prestraši; ni na misli mu nij bilo to, da bi vse Zaporožce razburil. Da bi mir kalil, to se mu je o tem slučaji zdelo grehotno. »Osvobodite, gospodje, govoril bodem še dalje!"
„Dosti je uže! — krikno Zaporožci, „zanimljivejšega ne po-vžš nič več!“
„Pa bodi tako, kakor vi hočete. Jaz sem vaše zahteve sluga. Znana resnica je to, pa tudi sv. pismo uči: glas mlroda — da je £?las Božji. Modrejšega nij lehko izumiti ničesar, nego je to, kar določi ves ndrod. Ne, pa je tudi to: vam je znano, gospodje, da “j sultan no prizanesel tolikej samopašnosti, kolikoršne bi se utegnila zakriviti naša mladež. A mi bi v tem priredili se, naše moči Jj bile čvrste in nikogar bi se ne bali. O našej nenavzočesti oj nas Tatar utegnil napasti: ha, ti tatarski psi ne prihajajo na Piko, h gospodarju na dom se ne upajo hoditi, temuč za hrbtom ?e mu zaletujo — v peto, tak napad pa je nevaren. Pa ker už6 •ttvam resnico na jezici, znajte, da tudi čaj ek nij mam o dosti za podobo; da tudi smodnika nij namletega toliko, da bi mogli vzvih-lati. Ali jaz, milost mi, mene veseli, jaz sem vaše hoteve sluga!“ Lisičji ataman umolkne. Kozači jemo pregovarjati se; ku-l’eUom atamanje so se posvetovali; pijanih, to je bila sreča, nij
bilo mnogo, pa tudi ti so se vdali poštenemu nasvetu. Precej je nekoliko iunalcov na drugo stran Dnjepra odšlo v bojno zakladnico, kder so v nepristopnih zakotjih pod vodo in po zatrepih v skalovji imeli bojne zaklade in skrito orožje, ki so ga bili pobrali sovražniku. Vsi drugi so shrmeli k čajkam, zat«') da so jih ogledali in priredili na odplav. Takoj je polno Kozakov bilo na bregu. Prikazalo se je nekoliko tesačev si sekirami v rokah. Stari, zagoreli, širokopleči Zapoi'ožci — nasivelih las in v zavihnjenih šara-varah so do kolen stali v vodi in šajke s krepkimi vrvimi vlekli raz breg. Nekateri so k reki vlačili suho kladje in vsakojako drugo lesovje. Tu so čajke obkladali z deskami, tu preobračali jih z dnom navzgor, zadelavali luknje po njih in smolili jih; nekaterim čolnom ob straneh so po kozaškem običaji privezavali dolge po-vezke trstičja, da ne bi potapljali jih morski valovi; po vsem pri-brežji so zakurili ognje in v mednih kotlih kuhali smolo, da so zalivali sode. Stari izkušenci so učili mladiče, modrovali so resnih obrazov. Razboj in krič se je razlegal povsodi okrog; živ obraz je bilo vse obrežje.
V	tem je velik brod bližal se bregu. Na njem stoječa množica ljudij je uže z daleč mahala z rokami. To so bili Kozači v raztrganih svitkah. Borna obleka (nekateri nij imel nič drugega, nego košuljo na sebi — in kratko lulo mej zobmi) je pričala, da jih tare uboštvo, ali pa, da so neizmerno pili in jedli, ter zavese-Ijačili vse, kar so imeli na trupu. Spredaj, odločen od njih, stali je
Elečat, petdesetleten Kozak. Krepkejše je kričal in mahal z ro-ama silnejše, nego so upili in mahali drugi; ali razboj in krič je glusil njegov glas.
„Kaj neki je novega ?“ — povpraša koševi, ko brod pri pluje k bregu. Vsi delalci so nehali hrmeti, sekire in dleta so jim obtičala v rokah — in čakali so zvedavo.
„Nič dobrega, nič poštenega!“ — kričal je tršati Kozak. „No, kaj je vendar V" —
»Osvobodite, gospodje Zaporožci, da povčtn!“ —
„Govori!“
,,Ali bi morebiti radi zbor imeli?u —
„Gov6ri, vsi smo tu.“
Vsi Kozači se zgrn6.
„Ali vi nijste še nič slišali o tem, kaj se v hetnmnšČini*) godi?“ —
„A kaj?“ — povpraša eden atamanov.
„E kaj! Kazno je, da vam je Tatar s pezdirjem zatlačil uha, ker nijste nič slišali o tem.“
„Gov6ri, povčdi, kaj sc godi tam/' —
*) HetmanšČina je bila Poljska Ukrajina, kder so Kozaki bili zapisani v imenike; njih sodnik in načelnik je bil hetinan, posluSnik Poljakom.
„Oj, kaj se godi, narodili ste se, pobratili so vas, pa vendar še nikoli nijste videli nič takega."
„No, povčdi nam, kaj se godi, ti pasji sin!" — klikne mej množico nekedo, ki je bila užč, kar je podoba kazala, skoro strpnost minolago.
„Zdaj je čas užč tak, da ni bogomolje nijso več naše."
„Zakaj nijso več naše?" —
„Zdaj imajo Židje najete. Če Židu ne plačaš popreje, ni sv. maše ne smeš služiti."
„Kaj to blebečeš ?"
„Če pasji Žid s& svojo nečislo roko ne zaznači velikonočnega kolača, duhovnik ne sme ni poblagosloviti ga.'1
„To je laž, gospodje bratje, ne more biti rds to, da bi nečisti Žid značil svete reči!"
„Poslušajte, še nekaj vam povem! Tudi duhovni se zdaj po Ukrajini voze v taratajkah (na dvokolnih vozeh.) To nij nič hudega, ker se vozarijo v taratajkah, a „Bog pomozi" je to, ker ne pnprezajo konj, temuč pravoslavne krščane Poslušajte, še nekaj Vam razodenem! Uže si, kar svčt govori, Židke jubke (polusukre) delajo iz obredne popske obleke. Ha, kaj se godi v Ukrajini, gospodje! A vi gnjijete v Zaporožji in godujete, pa kazno je: Tatar vam je zavdal s takim strahom, da nijmate več ni očij, ni Ušes, ničesar več; da prav nič neznate, kaj se godi po sveti."
„Molči, čaki!" — preseče mu besedo koševi, ki je doslč mirno stal in oči v tla imel povešene, kakor so pred se strmeli vsi drugi Zaporožci, kateri o važnostih noben pot nijso vdali se pr6-cej prvemu čutstvu, temuč vselej so molčali in v tem skrivoma zbirali vso svojo jezo. „Molči! tudi jaz zinem besedo — kaj pa vi, Vrag vam je ubil batka! s čem pa ste vi motili se? ali nijste sabelj imeli, ali ka-li? — zakaj ste vi pregrešili se tako zel6?" — „Aj, kako bi ne bili vdali se takemu brezizakonju?!"— začudi se nizki Kozak, „pa bi vi bili poskusili se, ker je samo Poljakov bilo 50.000, a da ne zatajim tega greha: mej nami so bili tudi psi
—	ki so prejeli njih vero."
„A vas hetman in polkovniki, kaj so počenjali?" —
„Oj hetman in polkovniki! Ali znate, kde je zdaj hetman s polkovniki vred?" —
„Kdč so ?« —
„Hetman še zmerom pečen počiva v mednem biku v Varavi, polkovnikom roke in glave pa vožč po trgih na ogled vsemu ®&rodu.
„Dejte, to so uČinili polkovniki!"
Vsa množica je ostrmela. Iz početka je Kozaštvo po vsem obrežji molčalo — tako, kakor miruje vreme pred grozno buro, a kmalu je zavrelo, kmalu vskipelo čutje — in po vsem obrežji je ztagrmelo: „Kaj?! — da bi Židje v najemu imeli krščanska^ svetišča! — da bi duhovni pravoslavne kristijane vprezali v vojnice! Ha! — da bi na liuskej zemlji smeli tako trpinčiti prokleti izne-
verjenci! — da bi tako mrcvarili polkovnike in hetmana! Nikakor, ne, to ne sm6 biti!“
Take besede so se razlegale z vseh stranij izmej obilo zbranega n&roda. Zaporožci so godrnjali in svoje moči bili v svesti si. Ta njih razdraženost nij bila podoba lehkomiselnega n&roda razburjenosti ; vsem se je v srcih bila vžgala zmerna, krepka značaj-nost. Gorela je polagoma, ali tem zdatnejše, — gorela počasi, zat6 da je dolgo časa živel notranji žar. „Povesimo vse Žide!“ — zagrmi izmej množice; „da ne bodo iz popskih oblačil svojim Žid-kam šivali jubek! — da ne bodo zaznamovali blagoslovljenih kolačev! Potopimo te pogane vse — v Dnjepru!“ — Te besede so, kakor blisek, vsej množici preletele glave, in vsi so zavreli in v predmestje drli s trdnim sklepom, da poobesijo in podavč vse Žide.
Ubogih izraelskih sinov se je polastila Se veča malosrčnost, ker so sicer bojezljivega duha; skrivali so se v prazne žganjarske sode, v peči, cel6 Zidkam pod krila so se zatekali; ali Kozači so našli slehrnega, kder koli je kateri bil skrit.
„Jasno-mogočni gospodje! — kričal je nekij visok Žid, suh, kakor palica, in izmej zgnječenih tovarišev pokazal svoj žalostni, vsled samega straha krčevito kremžavi obraz. „Jasno-mogočni gospodje! osvobodite, dale spregovorimo besedo! Mi vam razodenemo nekaj takega, česar še nikoli nijste slišali, nekaj tako važnega, da ne morem povedati, kako važnega!"
;,Nu, naj povč!“ — reče Bulba, kije rad poslušal vsakega zatoženca.
„Jasni gospodje!" — vsklikne /id — „takih gospodov še nikoli nij bilo, bogme nikoli še ne! tako dobrotljivih, krasnih in hrabrih nij bilo ... še ... na sveti“ . . . Glas mu je umiral in tresel se	vsled same groze.	„Ko bi	mogoče bilo to, da bi Zaporož-
cem želeli	kaj slabega! Ti	vsi, ti, kateri imajo v	najemu krčme v
Ukrajini	.	. . Bog zna, da	ne . . .	nijso naši! . .	. Nobeden njih
nij Žid .	.	. vrag zna, kedo	so! To	so taki ljudje,	po katerih mora
... le pljevati človek . . . pa . . . hoditi po njih! Dejte, to lehko poved6 tudi drugi. Ali nij res to, Šiema, ali ti, Šmul?“ —
„Aj, bogme, da je res!“ — oglasita se mej gnječo Šlema in Šmul, oba v razcukanih čapkah, — oba bleda, kakor zid.
„Mi,“ — govoril je dalje suhopeti Žid, „nijsmo še nikoli bratili se z vraži, a katolikov mi niti poznati nečemo — naj jih hudir vzame! Mi smo s6 Zaporožci, kakor z rodnimi brati“ . . • „Kaj?! — da bi Zaporožci bili vaši bratje?!“ — vskrikne eden izmej Kozakov. „Tega ne dočakate, prokletiŽidje! V Dnjeper gospodje, odvlecimo vse te pogane!"
Te besede so bile geslo. Jeli so Zide loviti za roke in metali so jih v Dnjeper. Žalostno se je upitjo razlezalo z vseh stranij ; ali surovi Zaporožci so se le smijali obupnemu kriču — in gledali so, kako so Židje iz vode kazali pete v nogavicah in Čiz-mih. Ubogi zavetnik je bil sam sebigorjč nakopal na vrat: izlezel
je iz kaftana (suknje), ki so bili zalotili ga za-nj, a prikazal seje samo v rokavači, vjel se za Bulbini nogi — in žalostno je poprosil: „Svčtli, jasno-mogočni gospod! Jaz sem poznal vašega brata, pokojnega Doroša! To je bil vojnik na slavo vsem junakom. Dal sem mu osem sto rumenjakov, ko je sila gnala ga, da se je otel turške sužnjesti."
„Ali ti si poznal mojega brata?" — povpraša Taras.
„Aj, bogme, poznal sem ga! To je bil velikodušen gospod."
„A kako ti je ime?" —
„Jankelj.“
„Dobro,“ — reče Taras, malo pomisli, obrne se v Kozake in opomni: „Obesili bodemo Zida lekko, kedar bodemo hoteli, za zdaj ga le meni prepustite." Ko je to opomnil Taras, odpelje ga k svo-jej prateži (gepaeek), okrog katere so stali njegovi Kozači. ,,Nu, zlezi pod voz, leži pod njim in ne gani se; a vi, bratje, ne izpustite Žida!“
Po tem ukazi odide na zborišče, na katero so zopet klicali kotli. Vsi so nemudoma zapustili obrežje in čolne, zatč ker je vstajal boj na kopnem, ne na morji, ter nij bilo treba sodov, niti kozaških čajek, in jeli so prirejevati vozove in konje. Vsi so bili ^neti za boj — stari in mladi; starešine, koševi, kurenom atamani m zaporožka vojska — vsi so sklenili, da z g rab e Poljake, zat6 da jim osvete vse zlo in sramočeno včro in kozaško slavo, — da si naberč plena po mestih in gradeh, — da požgč vasi in polja, ter proslave se daleč okrog po stepi. Vse je pasalo se in orožilo. Koševi je bil eel aršin visi: nij več bojazljivo slušal svobodnega n&roda, ne več strahoma zvrševal njegovih nestanovitili zahtev, temuč bil je svoboden vladar, skoro „despot“, ki je znal le uka-zavati. Vse samoglavo in razvajeno junaštvo je redno stalo v vrstah, pokorno so jim klonile glave, a ni k višku ozreti se nij upal Nobeden, ko je koševi ukazaval, — zapovedaval zmerno, ne raz-Paljeno, ne bojezljivo, a prenehaval je, kakor kakov korenito izkušen vojevoda, ki svojega uma ne posvečuje še le prvemu podjetju.
„Dobro ogledite in oskrbite vse!" — ukazaval jim je, „pri-•'edite vozove in dosti mazu, nabrusite orožje. Obleke ne vzemite *nnogo s seboj : košuljo in dvojico šaravar ima vsak dosti, pa lo-^ec pšenične kaše in sestopanega prosa. Za silo bode na vozeh Jse, česar bi kedo utegnil potrebovati. Vsak Kozak naj ima po dva konja. Tudi kakih dve sto volov vzame s seboj, treba jih bode e prebrodih in na .močvirnem sveti. Skrbite, da boste pametni. Jaz dobro znam, da so mej vami tudi taki, kateri bi, ko hitro Bog Nakloni kak plen, utegnili kitajko in obleko iz drage svile trgati za Črevljevke. Opustite to vražjo razvado, jubke naj vam nikar 116 bodo na mari, le orožje naj vas bode mikalo, če bode kde katero dobro, — pa zlato in srebro, zatč ker to ima zmčrom svojo ceno in ker je ugodno vsakemu slučaju. A to vam, gospodje, už6 zdaj obetam: če se kateri vas opije na vojski, da ga ne bodemo so-
dili, temuč kakor psa — dildem ga zavleči v tabor, bodi-si kedor koli, če prav vse vojske najodličnejši Kozak, — kakor psa, ukažem ga ustreliti na mesti — in nepokopan ostane pticam na plen, kajti pijanec na vojski nij vreden ki-ščanskega pogreba. Vi mladi sokoli, poslušni bodite do cela svojim starim tovarišem! Če katerega zadene olovnica, ali kader katerega sablja vprasne po glavi ali kodi drugodi, nikar naj ga to ne bode bolelo prehudo: razmočil naj bode naboj smodnika v	čaši žganja,	izpil to na	dušek,
pa ga vse mine; a na rano, če ne	bode	velika,	naj bode del malo
prsti, ki jo mora popreje se slino razmočiti na dlani, pa se mu kmalu zaceli rana. &ujte, lotite se dela, junači, ne mudite se, le urno!“
Tako je govoril koševi; a ko	hitro	je bil	končal svoj	govor,
takoj so vsi Kozači prijeli za delo.	Vsa	kič se	je streznila,	a nik-
der nij bilo videti nobenega pijanca, kakor bi nikoli ne bilo dobro-voljcev bilo mej Kozaki. Ali so kolesom platišča predelavali in osi premenjavali vozem, ali so vieče, polne živeža, nosili na vozove, ali pa so orožje nakladali	n ti-rij e;	nekateri	pa so zganjali konje in
voli. Z vseh	stranij se je	slišalo	konjsko	topotanje, streljanje na
poskušnjo, brenketanje se sabljami, — čulo se je, kako so biki rjoveli, — kako vozovi škripali, ko so jih preobračali, — slišal se je razgovor, hrum in krič — in čulo se je priganjanje — v kratkem časi je široko in daleč kozaški tabor bil razprostrl se po okrozi. Nagledal bi se bil, kedor bi bil hotel ogledati včs tabor od konca do konca. V lesenem, ne velikem svetišči je duhovnik pel litanije in vse pokropil z blagoslovljeno vodo, n&rod pa je poljubljal križ.
Ko je bil vzdignil se tabor in Sič bila odšla sč svojega pro-storišča, obrnili so se vsi Zaporožci. „Zdravstvuj, ljuba mati!'* — vskriknili so vsi soglasno. „Varuj te Bog vseh nevarnostij!“ —
Ko hitro so bili v predmestje, zagledal je Taras Bulba, daje njegov Židek Jankelj užč razložil robo pod svojim podstreškom J da prodaja različne kremene, ključavnice, kljuke, smodnik in vsa-kojake drobnosti, potrebne na vojski, — da, tudi kolače in hlebe. ,/ia Žid je vrag!“ — začudil se je natihoma Taras, približal s® mu na konji in povprašal ga: „Blaznik, zakaj sediš tu V — ali bi rad, da bi te	ubdi, kakor	vrabca Y“
Jankelj	je stopil k	njemu,	z obema	rokama dal znamenje;
kakor bi bil hotel opomniti nekaj tajnega — in rekel je: „Račite le molčati, gospod, nikomur nič ne opomnite; mej kozaškimi vo* zovi je eden moj voz; jaz vozim s seboj vsakojak živež, potrebe*1 Kozakom, a na poti bodem užitek prodajal cen6 tako, kakor g* nij razprodajal še noben Žid. Bogme, da bode rčs to!“
Taras Bulba skomizgne z ramama, počudi so Židovskej p1’*' rojenosti in odjezdi k svojemu oddelku.
V.
Kmalu je vks Poljski jugozahod bil strahotno pozorišče. Po-vsodi se je slišalo: Zaporožci! Zaporožci so se prikazali! Kedor je mogel, otel se je. Vse je bilo oplašeno, vse je bežalo po navadi tega zmočenega in neskrbnega stoletja, katerega nijso zaslanjale trdnjave, nijso varovali gradovi, in ko je človek stavil si slamnato bivališče le za denes ali jutri. Vsakedo jemčnil: nij vredno, dahi se trudil in tratil novce, — kader Tatar pridivja, s&j mi zapali streho! Vse je bilo plaho: orač je vola in plug zamenil za konja in orožje — in Sel je na vojsko; pastir se je skril s čredo vred in umaknil je, kar se je dalo umakniti. Mnogo je bilo takih, ki so z orožjem v roki napadali sovražnika, a še več je bilo takih, ki so z daleč bežali in bali se vraga. Vsakedo je znal, da bi trpek bil boj z divjimi in junaškimi jatami, katerim je bilo ime: zaporožka vojska — in katerim je v boji, da-si so bile samo-pašne, vendar sveta bila rednost. Kozaki so jezdarili, pa nijso neusmiljeno gonili svojih konj, nijso pregrevali jih; pehota je trezva hodila za vozovi, v^s tabor se je pomikal dalje samo po noči, po dnevi pa je počival, za tega dčlj je odbiral si pusta, neljudnata prostorišča in lesove, katerih je tačas bilo se mnogo. Pred seboj so razpošiljali oelednike in glasnike, zat6 da so stikali okrog in Poročali, kaj, kd6 in kako se godi. Cesto so se prikazali v takih krajih, kder so se jih najmenj bali, da prid6 — vsemu je pogin bil delež: ogenj je požigal vasi, črede in konje pa, ki jih nijso gnali za vojsko, pobijali so kar na mestih. Kazno je bilo: čem dalje so divjali, tem neusmiljenejše — da so godovali. Dan denes bi lasje vstajali človeku o takih strašnih znamenjih poludivjeffa veka, — o takej surovosti, s kakorSno so povsodi besili Zaporožci. Pobijali so otročiče, prsi odrezavali ženskim, kože drli jim z nog do kolen in izpuSčali jih svobodne, s kratka: s krvami novci so Kozači po-Vračevali svoje dolgove.
Nekega samostana opat, ko zv6, da se bližajo Kozači, pošlje naproti jim dva meniha, da jim povesta, da nij moški to, kar počenjajo, da je vlada prijat,elj;ca Zaporožcem; da razdirajo zve?o s kraljem in da že!6 narodno pravo.
,,Povedi vladiki moje in vseh Zaporožcev poročilo," — reče koševi, ,,naj se ničesar ne boji, da si Kozači steprv zapaluj6 in kurijo lule!“ A veličestni samostan je kmalu objemal neprizanes-'ljvi plamen; njegova ogromna gotiška okna so žalostno zijala skozi divje ognjeno valovje.
Ubežne množine menihov, Židov in ženskih so napolnile Ijud-nata mesta, kder je gorelo upanje, da bode zavetje varnejše. Kasna ^abotna bramba, ki je vlada stepala jo in zdaj pa zaaj poslala ria pomoč, — ta bramba je bila slabih polkov moč, ki se^Zaporož-Cev ni napasti nij upala; ker nij imela jakih src, vselej je takoj
o	snitku pokazala pete in pobegnila na svojih kukavnih konjih. Sila je primorala, da je mnogo kraljevih bojnih načelnikov, zmagoslavnih o poprejšnjih bitvah, zedinilo se, ter so po robi postavili se Zaporožcem.
Ali o tej priliki so se najpopreje poskusili naši mladi Kozači, ki so koprneli po tem, da se pokaž6 starim junakom; da se pokosajo drug z drugim na boji z junaškimi in bahaškimi Lehi, kateri so se vznašali na ponosnih konjih in z daleč oholo gledali sovražnika — v tem, ko so njihovih kontušev rokavi plapolali v zrači. To je bila zanimljiva poskušnja; uže šobili priplenili mnogo konjske oprege, dragih sabelj in dragocenega orožja. V meseci dnij, pa so se pojunačili in do c61a prerodili, tako, kakor se nagle operijo mladi ptiči; njih obrazi, na katerih se je še malo popreje brala mladostna nežnost, njih popreje čvrsto cvetoča lica so zdaj bila junaška in grozna. A staremu Tarasu je bilo ljubo, ker sta oba njegova sina zmirom prvakovala. Ostapu se je na obrazi bralo, da je ustvarjen le zat6, da bi večno veseljačil in junakoval. Noben slučaj ga nij vznemiril, niti oplašil; hladnokrvno tako, kakor noben dvaindvajsetleten mladenič, spoznal je vsak pot prčcej vso nevarnost in razmotril vse njene okolnosti, takoj je vselej izumil, kako se je ogne in kako jo izpodvre, da bode tem smelejše in vernejše bojeval. Njegova podvzetja so se odlikovala z izkušeno varnostjo — in vsakomu so obetala, da utegne kedaj biti vrl voje-voda. junaštvo ie dihalo iz njegovega telesa, podoba je bila, da je odločen orjaškemu dejanstvu; da je obogačen z levjo močjo. „0, to bode o svojem časi odličen polkovnik!“ — hvalil se je z njim stari Taras, „oj, oj, vrl polkovnik bode to, da mu oča ni senca ne bode!“
Andrej je bil do cžla zamaknjen v olovnice in meče, — v žvižg in brenkot. Nij znal, da je treba premišljati, ali motriti in o vsakej priliki presoditi svojo in ptujo moč. Bitka mu je bila besno in omotno razkošje; zd<Ho se mu je ta trenotja tako, kakor bi bil veseljačil, ko se človeku glava razvname — vse je migljalo in plesalo mu pred očmi, glave so se križale sem ter tijd, konji so doneče zvračali se na zemljo, a mladi junak je v nesvesti si, kakor om6čen, vznašal le mej žvižgajočimi olovnicami, mej gorečimi sabljami — in rane sekal okrog sebe, a nij slišal ječečih ranjencev. Stari Bulba je pogledaval Andreju, ter videl, kako je vsled svojega razvnetja zaganjal se v take nevarnosti, katerih bi se bil ogibal vsak hladnokrvnejši in razumnejši junak; kako je z vsakiffl svojim divjim naskokom delal čuda, s kakoršnimi se ni starejši vojščaki nijso mogli ponašati. Čudil se je stari Taras in hvalil je. „Tudi to je vrl vojščak, ne pozoblje ga vrag, nij sicer Ostap, ah tudi je vrl, odličen vojščak
Vojska je sklenila, da najpopreje napade Dubno, kder j_e bilo, kar se je slišalo, skritih mnogo zakladov in bogatih plemenitašev. Po poludrugem dnevu so Zaporožci prikazali se pred vaf' stom. Bivatelji so bili sklenili, da se bodo branili do poslednjih
dihljajev in kapelj krvi — in da na ulicah in prostorih pred svojimi pragi pogagajo rajši, nego da bi vraga spustili pod svoje strehe. Visoki nasipi so mesto objemali okrog in okrog; kder so okopi bili nizi, tam je strmela kamenena gradba ali čepel dom, iz katerega so gledali topovi, ali pa je stala iz hrastovih hlodov za-grada. Posadka je bila možna — in poznala je svojo važnost. Za-porožci so sicer urno vskomarali na nasipe, zapodile so jih z njih množne ognjene kartačc. Meščanje in drugi mestni bivaici, kazno je bilo, nijso hoteli križema držati svojih rok, zat6 so branili mestne okope. V očeh se jim je brala obupna protivnost; tudi ženstvo je hotelo biti deležno te brambe: metale so Zaporožcem na glave kamenje, bečke, lonce, vlivale so nd-nje vrelo vodo in pesek so iz mehov iztresale, da so jim prašile oči. Zaporožci se nijso radi mudili s trdnjavami, — nijso radi zaganjali se vd-nje. Koševi je ukazal, naj zapustč nasipe, in opomnil jim je:	„Nij	vredno, go-
spodje bratje, odstopimo, a pogan naj bodem, Tatar, a ne krščan, Če le živega duha izpustimo iz mesta; stražili bodemo te pse, naj vsi za gladom pocrkajo Vojska odstopi in razredi se okrog in okrog mčsta; ali ker nij imela nikakoršnega dela, jela je pleniti okolice, paliti njih vasi, žgati lonice neomlačenega žita po polji; spuščali so konje na pšenišča, katerih se nij še dotaknil bil srp,
—	kder se je najbogatejše zibalo okleno klasje, plod nenavadne rodovitosti, ki je obilo odškodnino obetala zemljaku. Zel/j žalostno so iz mesta gledali, kako je vsled sovražnikove krutosti pojemala njihovega života pomoč in nada. A Zaporožci so v tem v dve vrsti okrog in okrog mesta razpeljali vozove — in kakor na Siči, razkurenili so so'; palili so tobak, naplenjeno orožje menjevali mejusobno, igrali bika, sodovali in lihovali, pa pogubonosno ozirali se v mestne okope. Po noči so netili ognje; kaSevari so v vsakem kurenu kašo varili v ogromnih mednih kotlih; pri ognjih, gorečih vse noči, stale so čujne straže. Ali Zaporožci so kmalu jeli dolgočasiti se o tej bezidejnosti, zvlasti o nejenljivej trezvosti, ki je nijso mogli zamotiti z nikakoršnim delom. Koševi je tedaj podvojil obroke vina, kar je sicer navada bila o vojski, kedar nij bilo težavnih prebrodov ali nevarnega dela. Mladim Kozakom, zvlasti Tarasa Bulbe sinoma nij bilo po godu tako živenje. ^ Andrej je Često godrnjal. „Nerazumna glava." — kregal ga je Taras, ,,trpi, Kozak, — ataman bodeš še kedaj! Vrl vojščak še nij ta, čegar duh ne malomari o važnih trenotjih, vrljak je tisti, kateri na nič fte godrnja, temuč vse trpi, in učini mu, kar hočeš, pa vendar zm6rom živi po svojej glavi." A ne primerjajte ognjenega junaka starcu, saj imata vsak svojo natoro in vsak sf> svojimi očmi ogledujeta tisto reč.
V	tem je prišel Tarasa Bulbe polk, načeloval mu jeTolkac; z njim vred 'sta prišla tudi dva asaula, pisar in polku drugi uradniki; nad štiri tisoč je bilo vseh Kozakov. Mej njimi je bilo tudi mnogo prostovoljcev, ki so sami ob sebi brezi vsakega poziva, Pridružili se jim — ko hitro so bili zvedeli, kaj se godi. Asaula
sta Tarasovima sinoma prinesla stare matere blagoslov in vsakemu cipresov obraz iz Mezigorskega samostana v Kijevu. Brata obrazca obesita nd-se in nevedoma se zamislita: spominjala sta se svoje stare matere. Ta blagoslov, kaj jima prorokuje in oznanja? Ali jima je to blagoslov na srečo, da zmoreta sovražnika, ter v domovino vrneta se vesela — bogata s plenom in slavo, katero bodo večno popevali banduraši? — ali na ... A bodočest je neznana in igr d pred človekom, kakor jesenska megla, ki vstaja iz močvirja. Brezumno ptice letajo o njej nizko in visoko — in trepečo s perotnicami, pa ne vedč druga za drugo: golobica ne vidi jastreba, jastreb ne vidi golobice — in ne znata, kako daleč sta vsak od svoje smrti . .
Ostap se je zopet zamotil sč svojim delom in davno je bil užč odšel v svoj kuren, Andrej pa, sam ni j znal, zakaj, čutil je neko dulioto na srci. Užč so bili odvečerjali Kozači, užč davno se je bilo stemnilo; jidija meseca čarokrasna noč je po vsem ob-zoru razprostrla svoja krila; ali Andrej nij odšel v svoj kuren, nij šel spat; nevedoma se je zamaknil v obraz, ki je bil razgrnjen pred njim. Na nebi so jasno in živo migljale neštevilne zvezde; taborišče je bilo daleč okrog pokrito z razpeljanimi vozovi, ob katerih so visele kolomaznice, oblite z mazom in popolnjene z vsa-kojako imovino in sč živežem, ki so ga bili pobrali sovražniku. Ob vozeh, pod vozovi in dalje okrog njih — povsodi so po travi ležali Zaporožci. Vsi so spali v zanimljivih skupinah: nekateri je pod glavo imel kulj (sack), nekateri čapko, tam pa tam pa je kateri tudi upotrebljai svojega tovariša bok. Sč sabljo, s puško, sč samopalko, s kratko lulo in z mednimi sipicami na njej, sč zelenim bezalom in s kresilom — z vsem tem je skoro vsakemu
f>as bil obogačen. Težki voli so p6d-se sklenjenih nog ležali v ve-ikih belkastih gromadah; zdaleč so bili podobni sivemu, po raz-sežnej ravni razgručenemu kamenju. Z vseh stranij se je iz trave slišalo speče vojske množno hrščanje, a zvučno smijanje na prednjih nogah uklenjenih konj, ki so se pasli po tratah, razlegnilo se je časi pa časi po ravnini in gibalo po njej. S tem se je o tej krasnej noči julija meseca družil še nekij drug veličesten, pa tudi grozen obraz. To je bil žar dogorevajočih vasij v okolici. Na enem mesti se je plamen mirno in veličestno širil po nebi, na drugem je zajel nekaj gorljivega in tisto trenotje vzvihral in letel prav pod zvezde, a otrinki so gasnili pod dalekim nebom. Drugdč je žalostno opaljen, črn samostan stal, kakor kak resen Kartuzijansk menih; o vsakem razžarjenji je pokazal svojo mračno veličest. Za njim je gorel samostanski vrt. Zdelo se je, kakor bi se slišalo, kako drevje v dim zavito cvrči; zdaj pa zdaj je ogenj vsplamenel
—	in hruške, s katerimi so bogate bile vejo, posvetile so se vsak pot tako, kakor rudeče zlato, — da, tudi slive so se smijale * daleč, ponašale so se s fosfornimi, lilijevo-ognjenimi barvami; a sredi sadnika je ob zidi ali drevesu pod vejo Črnčlo nesrečnega Žida ali meniha viseče truplo, ki se je s poslopjem vred promi'
njalo v pepel. Nad ognjem so v daljavi letale ptice, podobne majhnim temnim križcem na ognjenem polji. Ostraženo mesto se je zd^lo, da spi; na njegovih stolpih, strehah, gradbah in zidovih je odseval daljnih požarov blesk. Andrej je šel okrog in okrog po kozaškem taboru. Ognji, okrog katerih so sedele straže, hotčli so už6 skoro pojemati, in cel6 spale so nekatere straže, ki so se bile prav kozaški slastno navečerjale salamate*) in cmokov. Tej brezi-skrbnosti se je čudil Andrej in na tihoma je opomnil: „To je dobro, ker nij blizu silnega sovražnika, da torej nij nikakove nevarnosti." Naposled sam stopi k nekemu vozu, vzldze na-nj, leže vznak in roci dene pod glavo; ali nij mogel zaspati, dolgo časa je ogledaval nebo: do c61a je bilo razgrnjeno nad njim, čist in prozoren je bil nočni zrak; množina zvezd, iz katerih je rimska cesta in ki nebo objemlje, kakor pas, to zvezdišče je bilo vse zalito s svitlobo. Andrej se je zdaj spozabil — in neka lehka meglena dremota mu je na trenotek zakrila nebo, ali takoj se je zopet očistilo in zopet je bilo jasno. Pa nenadoma se mu zazdf, kakor bi se bil nekega ptujega človeka obraz pokazal pred njim. Menil je, da je to le o snu prikazen, ki prčcej zopet zgine; odpri oči in zagleda neko lice, da se ris k njemu sklanja onemoglo, obledelo — in da mu strmi na ravnost v oči. Dolgi in — kakor oglje — črni, neraz-Česani, razmršeni lasje so gledali izpod temnega zavoja, visečega čez glavo; ptuje, nenavadno bliskotne oči, mrtvaška, zagorela lica, njih rezke črte — obujale so skoro misel, da je to ne mara kaka mamljiva prikazen. Nevedoma je z roko prijel za samokres in zel6 razpaljen kriknil: „Kedo je toV“ — če si hudobni duh, zgini mi izpred očij, če pa si živ človek, nijsi o ugodnem časi prišel — ustrelim te na tem mesti. Ali prikazen nij odgovorila, temuč d^la je prst čez ustna — in kazno je bilo, da prosi, da bi molčal. Ko zak popusti samokres in paznejše jame gledati prikazen. Po dolgih laseh, po vratu in polugolih prsih je spoznal da je ženska to. Ali nij bila njegovega rodu: obraz je imela do c6Ia ogorči, strhel vsled bolehavosti; široke čeljusti so močno poznale se pod licema; ozke oči nijso bile v ravnej vrsti, temuč tičale so globoko pod čelom. Čem vernejše je gledal jej v obraz, tem znanejša se mu je zd61a. Naposled nij mogel več molčati, torej je povprašal: ^ovidi, kedo si? Meni se zdi, kakor bi te poznal ali kdč bil uže videl.“
„Pred dvema letoma sva se videla v Kijevu."
„Ali pred dvema letoma v Kijevu?" — povpraša Andrej in jame premišljati to, kar je še pomnil o svojem minolem borzaš-kem živenji. Se enkrat se zamakne v njo in na včs glas vskrikne: »Ti si Tatarka, sluznica tiste gospodičine, vojevodine hč6re!"
„Pst!“ — oglasi se Tatarka in proseče roci prekriža na pr-8>h — tresla se je po vsem životu in ozrla se, ali se nij kedo prebudil vsled silnega Andrejevega vskrika.
*) Salamata je ruska beseda in pomenja nekovo rženo ali pšenično testo, iz katerega delajo nekako kašo.	k. G.
„Govdri, govori, kaj delaš tukaj e V" — povpraša natihoma Andrej — in dihtivo, srce se mu je treslo tako, da nij mogel mirno povprašati jo tega. „Kde je gospodičina? — ali še živi?" „Zdaj biva v mesti."
„V mesti!'* — začudi se, a skoro bi bil zopet vskriknil, in čutil je, da se vsa kri žene mu k srcu. „Zakaj je v mesti?" — „Zato, ker je tudi stari gospod tam: poludrngo leto je uže tega, kar vojevoduje v Dubnu."
„Ali je už6 zaročena? — no, govori! — nikar se ne boj, kako se ima zdaj . . . ?" —
„Uže dva dneva ničesar nij imela v ustih."
?,Kaj ?" —
„Ni živa duša uže davno v mesti nijma večni grižljaja kruha. Vse už6 davno živi ob samej zemlji."
Andrej ostrmi.
„Grospodičina te je mej Zaporožci videla z mestnih gradeb. Rekla mi je: „Idi, ogovori junaka, če so me še spominja, da bi me obiskal, a ne zdbi — poprosi ga, da bi mi dal kosec kruha za staro mater, zato ker bi ne mogla gledati, kako bi mati v pričo mene umirala za lakotjo. Naj rajša jaz ugasnem popreje, potle stoprv naj ona umrje. Prosi ga in objemi mu koleni in nozi. Saj ima sam tudi staro mater, — ogovori ga, da nam d;lde kruha za staro mater."
Mnogo vsakojakih čutov je vstalo in zavrelo mlademu Kozaku v prsih.
„A kako si le — sem prišla?" —
„Po podzemskem prodoru."
„Ali je tu kd6 kak prodor pod zemljo?" —
»Da",
„Kdč?" —
„Ali me ne izdddeš, junak?" —
„Prisezam ti na sv. Križ, da ne!"
„Spusti se v globel, prebrodi potok tam, kder je trstičje." ,,Ali seza prav do mesta?" —
„Prav do mestnega samostana."
„Pojdem, pojdem takoj!"
,,Ali v imeni Jezusa Krista in sv. Matere, kosec kruha!" „Dobro, d&dem ga. Stoj tu le pri vozi, ali varnejše bode: lezi na voz, zat<S d« te nihče ne zagleda, pa saj vse spi, jaz kmalu zopet pridem.
Andrej odide k vozom, kder je njegovega kurena živež bil shranjen. Srce mu jo utripalo. Vsa minolost, ki je bilo zagrnilo jo to ponočno Kozaško taborjenje, — oglušilo to surovo bojno ži-venje, — vsa minolost je mahoma prodrla na površje in zatopil*1 vse, kar je bilo na vrsti. Zopet se mu je; kakor iz temne nu-rske globeli prikazala ponosna deva, — novič so v spominu oživčle m11 tiste prekrasne roke, tiste oči, smehljava ustna, gosti, temno-kosta-njasti lasje, ki so se svedrano razsipali se jej po prsih, vsi lepo-
stvarni, razmerni udje deviškega telesa so se kazali njegovemu duhu. Nikakor, nijso ugasnili, nijso izginili iz njegovih prsij, le umaknili so se malo, zat6 da so na nekoliko časa prostor naredili drugim mogočnim čutom. Ali često je mej njimi blodil mladega Kozaka čvrsti sen, a ko hitro se je probudil, dolgo časa je ležal in čul na postelji, pa sam nij znal, zakaj.
Sel je, a tem silnejše mu je srce utripalo, ko se je tješil, da jo zopet vidi, in tresla so Be mlada kolena pod njim. K vozem prišeaši je do cčlu zabil, po kaj je prisopihal k njim; pritisnil je roko na čelo in dolgo časa otiral si ga: rad bi se bil spomnil, kaj inora učiniti. Nap6sled se stresne in zelo prestraši: to trenotje se je spomnil, da za lakoto umira devica. Plane k bližnjemu vozu in z rokama zgrabi nekoliko velikih črnih hlebov; ali precej je sam sebi opomnil: „Ne mara bode ta živež, ugoden le krepkemu, ješčemu Zaporožcu, pretežak in neprimeren takej ražnej osobi. Spomnil se je, da je popreje ta dan koševi kaševara okregal, zat6 ker je iz vse pšenične moke kmalu bil skuhal toliko kaše, da bi je bilo za trikrat dosti. Trdno preverjen, da najde še dosta salamate v kotlih, zvleče z voza očin kotel in odide z njim h kaševaru svojega kurena; kaševar je spal poleg dveh desetvedrnih kotlov, pod katerima je še telela žrjavica. Pogleda v nja, ali prestraši se, ko zagleda, da sta prazna oba kotla. Da bi se bilo toliko použilo, to nij mogoče človeškim močem, zvlasti ne, ker je v njegovem ku-renu bilo menj Kozakov, nego je bilo jih v drugih. Šel je ogledat drugih kurenov kotle, pa niltder nij bilo ničesar. To mu jc rojilo po glavi, torej sam sebi opomni:	Zaporožci so podobni otrokom:
Če imajo malo, sned6, kar imajo, — če pa imajo mnogo, nijmajo nič preveč.“ Kaj pa zdaj? Vendar je bila nekde, spomni se, da na vozi očinega polka, torba belega kruha, kateri so našli, ko so plenili po samostanske] kuhinji. Ide na ravnost k očinemu vozu, pa na vozi nij bilo ničesar:	Ostap si ga je bil del pod glavo, a
stegnil se je po zemlji — in hrčal je, da se je slišalo daleč okrog. Andrej zgrabi torbo in potegne jo, da je Ostapova glava butnila ob zemljo; a Ostap se izbuui iz spanja, sede in mežeč jame na moč kričati: „Držite, držite, vražjega Leha! zgrabite konja, konja primite!" — Molči, če ne, ubijem te!“ — krikne ostrašeni Andrej m oplazne ga s torbo; ali Ostap nij več govoril dalje, zopet je bil legel in hrščal je tako, da je od samega dihanja trava trepetljala pred njim. Andrej se bojezljivo ozre na vse strani, da bi se preveril, ali Ostapov krič nij katerega izmej Kozakov probudil iz spanja. Samo ena čopasta glava se je bila dvignila v bližnjem ku-£enu, ozrla okrog sebe in zopet je položila se na zemljo. Počaka še olezu dve minoti, potle pa odide se svojim bremenom. Tatarka je ležala, a jedva je dihala. „Vstani, pojdem! vse spi, ne boj se. Ali Poneseš ti vsaj en hleb, če ne bodem mogel sam nesti vseh?" — lzgovorivši je torbo zadel na hrbet, gredoč potegnil meh prosa z nekega voza, v roko vzel hlebe, katere je hotel Tatarki odciati, da
bi jih nesla, a malo sklonjen pod bremenom je smčlo korakal dalje mej vrstami spečih Zaporožcev.
„Andrej!“ — oglasi se stari Bulba, ko sin prido mimo njega. Kakor bi mu bil nož zasadil v srce, vstavi se, a včs se je tresel; tiho je povprašal: „Kaj je?" —
„lmaš žensko pri sebi! ej, zmlatim te, če vstanem, da me bodeš pomnil! Z babami ne bodeš srečen 1“ Ko to izgovori, podpre si glavo s komolcem in jame v6rno gledati zavite glave Ta-tarko.
Andrej je stal na mesti, a ne živ, ni mrtev, nij se upal očetu pogledati v obraz. Pa ko je bil pogledal in ozrl se mu v oči, videl je, da je stari Bulba glavo položil na dlan in da zopet spi.
Pokriža se. Zapustil mu je strah srce urnejše, nego je bil polastil se ga. Ko se je bil obrnil in ozrl v Tatarko, stala je pred njim — kakor či'na žulova podoba, vsa je bila zahaljena v zavoj in dalekega ognja odblesk je gorel le v njenih očeh, ki so bile za-kaljene tako, kakor kakove mrtvice. Prijel se je za rokav je — in oba sta hitela dalje; ali neprenehoma sta se ozirala nazaj, in naposled sta prišla na globoko vozno pot, s tega pota pa v jarek; po jarku je tekel len potok, ob potoku je rastlo trstičje, a ob trstičji je svet bil bogat s krtinami. Ko sta bila prišla v to globel, zginila sta do cela z obzora polju, po katerem je bil razprostrt zaporožki tabor. Ko se Andrej ozrč, za seboj zagleda steno, malo višo od človeka; vrhi te strmine je priklanjalo sc nekoliko steb-ličev poljskega bilja, a nad biljem se je na nebi ponašal mesec v podobi po strani obrnjenega srpa iz svitlega rudečega zlata. Vetrič, ki je pihljal se stepe, oznanjal je, da se kmalu začne svitati. Ali od nikodar se z daleč nij slišalo petelinje petje: ni v mesti, ni v opustočenej okolici už6 nij bilo živega petelina nikoli nikder več. Po srednje velikej brvi sta prišla črez potok; na drugej strani je obrežje bilo strmejše in više. Kazno je bilo, da je to mesto bilo najvarnejše in najugodnejše mestnim gradbam, da-si je tu nasip bil niži — in nikakoršne posadke nij bilo za njim. ZatA pa je z daleč strmelo krepko samostansko zidovje. Po strmem obrežji je bilo polno dračja in bodličja, a po srednje velikej močarini mej njim in mej potokom je bohotno rastlo trstičje, više od človeka. ]>}a višku kraj strmine je bil raztrgan plot, ki je bil ograda ne-kovemu vrtu; pred njim se je lapuh košatil se svojim širokim listjem, za njim pa je ponašala se lebeda, rastel divji bodlak in rumenela solnčnica. Tu je Tatarka izzula čizme, skrbno podpasala si obleko in dalje šla bosa, zato ker je ti\ svet bil močviren in poln vode. Ko prideta mej trstičje, vstavita se pred dračjem in grmovjem. Razgrneta goščavo in zagledata nekov prodor v zemljo — zijalo je bilo malo vcče od luknje ,v peč. Tatarka počene in zleze v luknjo, Andrej pa za njo — skrčen, kolikor je bilo mogoče, in lezel je dalje otovorjen, a kmalu sta oba bila v gostej temi.
VI.
Jedva je Andrej po temnem in ozkem podzemskem prodoru vlekel se za Tatarko in nesel na sebi hlebce. „Kmalu bodeva na svitlem," — opomni vodnica, „uže sva blizu tam, kder sem pustila svečnik." A resnično : temni podzemski steni sta kmalu jeli svet-liti se. Prideta na prostor, kder je, kakor je podoba kazala, kapelica bila; vsaj stala je pri zidu ozka mizica, kakor kak oltarček, nad mizico pa je visel do cčla obledel in oguljen obraz katoliške madone. Srebrna svetilnica je pred njim jedva razsvitlje-Vala ga. Tatarka se skloni in s tal dvigne medni svečnik natenkej visokej nozi, okrog katere je na verižici viselo otiralo, bezalo in gasilo. Ko v roko vzame svečnik, nažge svečo v njem. Jasnejša svitloba je šinila okrog in okrog. Čvrsto, zdravo in mladostno in krasno cvetoče junakovo lice se je čudovito odlikovalo od njegove spremnice: od njenega strhlega in bledega obraza. Prohod je dalje bil malo prostornejši, da je Andrej ugodnejše leliko stopal. Radovedno je ogledava! zemski steni. Kakor v Kijevskih rakah, prav tako so tudi til v stenah bili oboci, v obokih pa nekaki grobi; tam pa tam so v njih bile človeške, už6 spepelčle, trohljive kosti. Podoba je kazala, da so tudi tu bili sveti ljudjč, ki so se ogibali posvetnega hruma, bolesti in kanljivosti. Tam pa tam je prehod bil zel6 vlažen in zatuhel, pod nogama pa je mnogo potov čutil samo vodo. Andrej se je večkrat moral vstaviti, zato da se je od-dehnila njegova spremnica, ki je neprenehoma pešala vsled svoje oslabelosti. Kosec kruha, kateri je bila použila, delal je le bolečine jej v želodci, ker nij bil več vajen užitku, zat6 je gosto obtičala in po več minot nepremično žedela na mesti.
Naposled se jima pokažo majhne železne duri. „Nu, slava Bogu, prišla sva!‘‘ — opomni se slabim glasom Tatarka, dvigne roko, da bi potrkala, pa nij imela dosti moči. Andrej namesti nje silno poropoče na duri; razlegne se ropot, kateri je pričal, da je Za durimi nekov veči prostor. Iiopot se je preminjal in odmeval je od visokega obočja. Blezu po dveh minotah hrstne ključ, a za-zdčlo se jima je, da se nekedo bliža po stopnicah. Naposled se od-pr6 duri; pozdravi ja menih, stoječ na ozkih stopnicah, držal je v roci ključ in svečo. Andrej ostrmi, ko zagleda katoliškega meniha: tak menih Kozakom nij bil ugoden prizor, do njih so bili krutejši, Hego do Zidov. Tudi menih je stopil malo nazaj, ko je bil zagledal Zaporožkega Kozaka; ali skrivna Tatarkina beseda ga je Osrčila. Posvetil jima je, za njima zaprl duri, odpeljal ja po stopnicah navzgor — in to trenotje sta bda pod visokim temnim oboč-Jem meniške cerkve. Pred enim stranskih oltarjev, na katerem so stali visoki svečniki in sveče, klečal je duhovnik in tiho molil. Vsako stran njega sta klečala dva mlada duhovna v črnih manijah, vrhi katerih so vsi štirije imeli bele rokete, v rokah pa kadilnice. Molili so in prosili posebne pomoči: da bi Bog otel mesto,
— da bi ojačil onemoglega duha in krepil potrpežljivost, — da bi zapodili izkušnjavca, ki je razširjal le gorje in trepet in jok o domovinske) nesreči. Nekoliko ženskih, podobnih prikaznim, klečalo je in glave opiralo, ali prav za prav bezičutno naslanjalo na temne lesene klopi in kamenine stopnice; nekoliko moških pa je tudi zamišljeno klečalo in naslonjenih bilo na podboje, na katerih je počivalo stransko stropje. Okno iz barvastega stekla je nad oltarjem cvetlično rudelo o jutranjej zariji in polu modro, žolto in krvavo-svitlo gledalo v temno svetišče. Včs oltar v dalekem zatrepu je nenadoma divno razsvetlil se — in kadilo se je dvigalo, kakor po mavrici osvitljenega oblaka slop. Andrej je zavzetno iz svojega temnega kota gledal to svitlo čudostvarnost. Ta trenotja z veli-čestnimi zvuci orgije napoln6 vso cerkvo; ti zvuci so bili krepkejši in krepkejši, razsipali so se, prominjali v krepak grom, a takoj so zopet zlili se v nebeško soglasje — in vznašali so se pod visokim obočjem ljubeznjivo tako, kakor se veličajo tenki deviški glasovi, nap6sled pa so zopet zgrnili se v mogočen zbor — in zagrmeli so, po gromu pa utihnili. A dolgo časa je tega groma odmev še blodil pod obočjem, Andrej pa je polu odprtih ust čudil se veličestnej godbi.
Ali ta trenotek začuti, da ga je nekedo potegnil za kaftan. „Mudi se,“ — opomni Tatarka. Odšla sta preko cerkvišča, da ju nihče nij videl, in prišla sta na prostor pred svetiščem. Zarija je uže davno ruddla na nebi; vse je oznanjalo solnčni vshod. Prosto rišče pred cerkvijo je bilo štirioglato in zel6 puščobno ; sredi njega so stale še lesene klopi; pričale so, da je tu blezu pred tednom dnij bil tržni dan za vsakdanji živež. Tal, katerih tačas nijso radi tlakali, — tal so bile gruče blata. Okrog tega štirioglišča so stali srednje veliki kamenčni, z glinom zidani enonadstropni domi; v njih zidovji od vrha do tal so se videli stebri in slopje sklenjeni povprečno z& štirioglato obtesanimi bruni, kakor so sploh tačas hiše stavili bivatelji, kar se dan denes še lehko vidi po nekaterih Poljskih in Litovskih mestih. Vsi ti domi so imeli neprimerno velike strehe, bogate z linami in dimniki. Na enej strani
— prav blizu cerkve je stalo poslopje, vise od vseh drugih, skoro gotovo mestna hiša ali kako drugo uradno gnjezdisče. To je bil dvonadstropen dom, odičen z „belvederom“, kder je stal stražnik, na strehi pa je bila ura.
Na prostorišči je bilo mrtvo ; ali Andrej je vendar začul neko slabo stokanje. Ozr6 se — in na enej strani zagleda dve, tri osobe, ki so negibljivo ležale na tleh. Pogleda pozornejše, da bi se preveril, ali sp6, ali so mrtve, pa to trenotje zadene ob nekaj, ki mu je ležalo pred nogama. To je bilo žensko truplo, podoba je ka zala: nekove Židke. Kazno je bilo, da je še mlada, če prav tega nijso pričala nj6 ovenela in strhla lica. Na glavi je imela rudeč svilen robec; vrat sta bogatili jej dve vrsti biserov ali koral; dva, trije dolgi kodri las so izpod njih segali jej po vsahnolem vratišči nategnjenih žil. Poleg njč pa je ležalo dete; krčevito je z rokco
prijemalo jo za otrpnele prsi in s prstci stiskalo jih jezno, ker nij bilo mleka v njih. Nij več plakalo, nij kričalo, le po tihem dihanji se je poznalo, da nij še mrtvo, a videlo se je, da kmalu neha živeti. Kreneta na ulico, pa vstavi ja nekij besen človek, kateri je, ko je bil na Andreji zagledal dragoceno breme, planil n& nj, kakor tiger, s prsti zatel ga in kriknil: „Kruha!“ Ali nij imel besnim lastne moči: Andrej se je bil otresnil, a zavalil se je na tla. Vsled take lakoti ginjen mu vrže hleb kruha, po kateri je takej planil in kakor kak vstekel pes — zobe zasadil vd nj, pa kmalu je na ulici obležal in vsled strašnih bolečin izdihnil dušo, ker toliko časa ničesar več nij imel v želodci. Skoro po vsakem koraku sta zagledala druge žrtve grozne lakote. Zdelo se je,- kakor bi ne bili mogli doma strpljati muk, da je torej mnogo potikalo se jih po ulicah, kakor bi se bili nadejali, da ne mara vsaj v zrači utegnd najti kako pomoč. Nekemu domu pred vrati je sedčla starka, a nij znalo se, ali spi — ali je mrtva, vsaj slišala, ni videla nij več; imela je glavo povešeno na prsi in sedela je mirno na mesti. Ze strehe nekega doma je na konopnej vrvi visel pretegnjen in onemogel trup. Siromak nij mogel do konca strpeti silne lakote, pa je rajši obesil se, ter pospešil svojo smrt.
O	takih groznih prikaznih vsled mučnega glada Andrej nij mogel strpeti, da bi ne bil Tatarke povprašal:	,,Ali nijso mogli
najti prav ničesar, s čemer bi si bili podaljšali život? — kedar je človeku najhujša sila, mora uživati tudi to, kar se mu sicer gabi; o takej priliki se smč uživati vse, tudi to, kar sicer prepoveduje zakon.“
„Vse so užč použili“ — pove Tatarka, „vso zverjad, konje, pse, — da, ni ene miši v vsem mesti ne najdeš več. V našem mesti nikoli nij bilo nikalcoršnega živeža, vse so privažali iz vasij.“
„No, kaj pa, ker umirate tako žalostno, — ali še zmerom menite, da obranite mesto ?“ —
„Morebiti ga otmemo; vojevoda bi se vdal, a včeraj rano je Polkovnik iz Bužan s pismom vred poslal nam jastreba, naj ne prepusti mesta, da zč svojim polkom vred pride na pomoč in da čaka le še drugega polkovnika, zato da oba prideta mesto branit. A zdaj ju pričakujo slehrno trenotje — ali, gledi, th le, užč sva Pri domu.“
Uže z daleč je Andrej videl ta dom, različen od drugih do-Niov, in kakor je kazalo, zidan po italijanskem črteži, zložen in zgol rudečega tenkega opečja in dve nadstropji visok. Prvega Nadstropja okna so bila odičena s krasnimi žulovimi venci, drugo Nadstropje pa je vso bilo iz srednje velikih obokov, skupotna podobnih „galeri)i“. Mej njimi so bili ščiti z grbi vred, a domu na °glih so tudi bili grbi. Vnenje široke stopnice iz rudečega opečja 80 sezale celo na trg. Pred stopnicami sta sedela dva stražnika, ki sta včrno m razmerno vsak z eno roko držala vsak za svojo stojko stražico (helebardo), z eno pa sta podpirala vsak svojo sklo-Njeno glavo: zdelo se je, da sta podobnejša kipoma, nego živima
bitjema. Nijsta spala, pa tudi dremala ne, a vendar nijsta čutila in nikogar videla, tudi ne, če je kedo šel gori po stopnicah. Vrhi stopnic sta zagledala bogato oblečenega, od vrba do tal oroženega vojščaka, držal je v roci molitveno knjigo.
Izbulil je bil sicer oči v nja, a Tatarka mu je rekla samo besedo, pa je zopet vprl jih v svojo odprto knjigo. »Stopita v prvo, dosti prostorno izbo, ki je bila vhodnica; polna je bila vojščakov, služ-nikov, pisarjev, časnikov in drugih (Tvornikov, neogibno potrebnih na dvoru Poljskega mogotca. Vsi so različno sedčli, nekateri pa ležali ob stenah. Smrdel je še dim vgasnjene sveče; drugi dve sveči pa sta še goreli v dveh ogromnih, sredi vhodnice stoječih, moža visokih svečnikih, da-si je jutro uže dolgo časa gledalo skozi široko mrežasto okno. Andrej je užč hotel odpreti široke hrastovo duri, okrašene z grbom in množnimi rezljinami, pa Tatarka ga je prijela za rokal in pokazala mu majhne duri v stranslcej steni. Skozi te duri sta prišla na mostovž, z mostovža pa v sobo, katero je začel zvedavo ogledavati. Svitloba, prodirajoča oknici skozi režo, blisketala je malo: videl je malinosto zaveso, pozlačeno ostropje in obraz na steni.
Tu Tatarka Andreju reče, naj počaka, sama pa odpre duri
v	drugo sobo, iz katere je šinila jasna svitloba. Kozak začuje šepet in nekov tih glas, ki je vse prešinil po njem. Zagledal je skozi duri, ko so bile zopet odprle se, kako je zablisnila bistra ženska • podoba dolgih razkošnih las, padajočih na dvignjeno roko. Tatarka je prišla in mignila mu, da bi stopil za njo. Nij znal, kako je prišel v sobo, ni kako so se duri zaprle za njim.
V	sobi sta goreli dve sveči, a pred Matere Božje obrazom je plamenela svetilnica; pod obrazom je stal visok molitvenik, narejen po katoliškem običaji, imel je stopnico, da je človek lehko pokleknil o molitvi. Pa z molitvenikom se nijso motile njegove oči! Obrnil se je bil na drugo stran in zagledal je žensko; kazno je bilo, da je prevzela jo sramežljivost in da je obsteklela v tre-notji nekakega bistrega genotja. Podoba je kazala, kakor bi bila cžla postava hotela splavati mu v naročje, a zopet je otrpnila. Tudi Kozak je nepremično stal prednjo. Mij menil, da najde t&ko; to nij bila tista, ne ta, ki je bil uže videl jo popreje, nič nij bila podobna poprejšnjej, ali dvakrat je bila krasnejša in čaralnejša, nego o tistej priliki. Takrat je bila nekako nedospela, nedovršena, zdaj pa jo bila popolna, kakoršno je delo, ki je stoprv dogotovila ga utemeljniška roka. Takrat je bila mična, preširna deva, zdaj pa krasotica, ženska v popolnem razcvitu svoje krasote. Globoko čutje se je razodevalo v njenih vzornih očeh; solze v njih nijso mogle še posušiti se jej, temuč osvetlile so jih z e svojim leskom* ki tako zmagovito mami dušo. Prsi, vrat in pleče so bila krasno-stvarna tako, kakor je mogoče le popolnoma razvitej krasoti; lasje, ki so popreje razsuti in ljubko sesvedrano vhajali jej na lica, zedinjeni so bili v razkošno gost plamen, čegar del j0 bil razpleten, drugi del pa je po roci, kakor je bila dolga, r»Z'
grinjal se jej — in v tenkih dolgih, prekrasno plujočih kodrih vsipal na prsi. Podoba je pričala, da je vse nj6 stvarstvo pro-menilo se. Prizadeval si je, da bi na njej zapazil le nekoliko ne-kedanje mičnoličnosti, ki se mu je bila ohranila v spominu, pa nij mogel zmotriti jo nič. Da-si je bila jako bleda, vendar to nič nij mračilo njene čaralne krasote, teinuč prisvajalo je to jej nekaj neodbitno zmagovitega. Andrej je v svojej duši čutil nekovo česti polno bojazen — in stal je pred njo brezi vsakojakega ginjenja. Krasotica je bila, podoba je kazala, tudi omamljena, ko je pred seboj imela Kozaka, obogačenega z vso krasoto in močjo mladostne jakosti, — in ki je celo z otrpnelostjo svojih udov pričal nenavadno živost svojega telesa; jasno, stanovito je plamikalo mu oko, smelo-obočno so smijale se svilene obrvi, zarudela lica so se mu ponašala s pomladjo nepokojnega ognja, a kakor svila, tako so se mu svetile brke.
„Nikakor, jaz nijmain dosti moči, da bi se ti zahvalila, velikodušni junak ’!“ — opomnila je ze srebrozvučnim glasom, „le Bog ti more to povrniti, ne jaz, slaba deva . . .“ dejala je in povesila oči; skrile so se jej za nčžne, bolestne polukrožce, ki sojih robile — kakor strele dolge vejice. Sklonila je svoje prekrasno obličje in spreletela ga je rdečica nedolžna.
Andrej sam nij znal, kaj bi opomnil po njenih besedah; rad bi jej bil razodel vse, kar mu je ležalo na srci; vse bi bil rad povedal jej vroče tako, kakor je čutila njegova duša, pa nij mogel. Čutil je, da je nekaj zaklenilo mu usta; nij mogel najti besed svojemu eutju; preverjen je bil, da odgojen v borzi in vajen le koČevnemu bojnemu životu — ne zna odgovarjati takim besedam, in razsrdil se je na svojo kozaško prirojenost.
V	tem Tatarka stopi v sobo. Uže je narezala kruha, ki je bil prinesel ga junak, in na zlatem okrožniku ga je prinesla in postavila pred svojo kraljico. Krasotica se ozr6 va njo, v kruh — in oči obrne v Andreja — pa mnogo je bilo v teh očeh pomenljivosti. Ta milostni pogled, Id je pričal, da ne more izraziti hvaležnega čuta, gorečega v njej, ta je Andreju bil umljivejši, nego bi bile vse besede bile. To trenotje se mu je razbodrila duša, vsa onemoglost ga je minola. Duševno genotje in čutstvo, ki je dosl^ bilo onemoglo, kakor bi ga bil krepko uzdal kedo, — to genotje *n čutsvo je zdaj bilo svobodno, a užč je hotžlo razliti se v neukrotljiv potok prodkih besed. Pa drugič se krasotica obrne v Tatarko in skrbno povpraša:	„A mati ? ali si tudi njej dala
kruha? —
„Mati spi.“
„A oči?“ —	.
„Nesla sem mu ga; povedal je, da se sam pride zahvalit junaku."
Vzame kosec hleba in nese ga k ustom. Neizrekljivo koprneče je Andrej gledal, kako je kruh lomila zč svojimi nežnimi prsti in jedla ga; ali v tem se spomni človeka — besnega vsled Letopis 1872 in 1873.	11
flada iii ki je umrl mu pred očmi, ko hitro je bil pogoltal kos ruha. Obledi torej, prime jo za roko in krikne: „Dosti je, ne jej več! ker tako dolgo časa nijsi jedla, umoril bi te kruli.“ A krasotica je prdcej spustila roko, kruli položila na okrožnik — in kakor kako poslušno dete, tako mu je gledala v oči, — ne dleto, ne čopcc, ni veleumna beseda bi ne mogla naobraziti, niti izraziti milostnega čuta, ki je ovladtd ga, ko se je bil zamaknil v oči dražestne krasotice.
„ Carica!“ — vskrikne Andrej, poln srčnih in duševnih — vsakojakih dobrodejnostij, „česa potrebuješ? kaj bi rada? ukaži mi! odloči mi najtežavnejšo postrežbo, kakoršna koli je na sveti
— jaz se potrudim, da ti zadostim z njo! Ukaži mi učiniti to, kar nij mogoče nobenemu človeku na sveti — jaz zvršim tvoj ukaz, jaz poginem! Poginem, poginem! a smrt zd-te, prisezam ti, sladka
oi	mi bila tako ... ne, nij mogoče povedati, kako! Tri hutore imam, polovica očinih tabunov (konjskih čred) je moja, — vse, kar je moja mati prinesla v očino hišo, — vse, kar mu še skriva,
— vse je moje! Nobeden naših Kozakov nijma takega orožja, ka-koršno imam jaz: samo za en, držaj moje sablje ponujajo velik tabun in tri tisoč ovcc. Pa vsemu temu se odpovem, vse to zapustim, zavrženi, spalim, potopim, če ti le besedo rečeš ali samo treneš zč svojimi tenkimi črnimi obrvimi! Ne znam, morebiti abotno govorim, ne mora ne pristuje, kar jaz, ki sem svojo mladost preživel v borzi in v Zaporožji, — kar jaz tu tako govorim, tudi ne znam, kako mora človek govoriti tam, kder bivajo kralji, knezi in vse, kar je izbornejše mej mogočnim junaštvom. Znam, da si ti drugače Božje bitije od vseh nas — in daleč za teboj so druge bojarske ženske in hčere!“
Z rastočim zavzetjem, vsa promenjena v sluh, da nij spregovorila ni besedice, poslušala je deva te očite, srčne besede, v katerih je, kakor v zrcalu, odsčvala mlada, krepka, junaška duša; vsaka prosta beseda tega razodetja, vročega iz dna srca, vsak glas je bil krepak in oklen. Do cela je s prekrasnim obličjem zamaknila se v junaka, daleč zgrnila nazaj lase, razklenila ustna in razklenjenih dolgo časa strmela va nj. Hotela je nekaj spregovoriti, ali zatajila se je: spomnila se je, da ima junak drug namen; da oča, brat in vsa domovina za njim stoje kot kruti osvetniki; da so Zaporožei, ki tabore okrog mesta, strašni 1 j ud j 6, in da vse, kar se je doslč obranilo krutej smrti, z mestom vred pogine ... in napolnile so se jej oči z(\ solzami. Vzame v roko svileno ruto in zakrije si obličje z njo, a kmalu je ruta bila mokra; sede in dolgo časa je sedala, sklonjeno imela prekrasno glavo in spodnje ustno lovila se zobmi, belimi kakor sneg, kakor bi jo bil gad stegočen piknil v srce. Pa nij vzela robca raz obličje, zato da junaku ne bi očito bilo njeno prestrašno gorje.
„Samo enov besedo spregovori !a — reče Andrej in prime jo za atlasasto roko. Živ ogenj mu je šinil po žilah — in stiskal je nj^ roko, ki je brezivladno počivala v njegovej roci.
Ali krasotica je molčala, nij odmaknila rute od svojega obličja — in sedčla je nepremično.
„Zakaj si tako žalostna? povedi mi, zakaj si tako bridka?“
Vzame ruto raz obličje, dolge lase zgrne raz oči in vsa jame kopneti o žalostnih besedah; razodevlje jih s tihim glasom, kakor veter, ki o krasnem večeru splava v goščavo obvodnega trstičja, •— zasumi in nčžno, obupno-zvučno igra po njem, — popotnik pa po-stoji in posluša neumljivo plašno: nij mu marpojemljočega večera
— in ne čuje veselih pesnij, ki se razlegajo iz grl ženjicam, ido-čim z bogatega polja, — ne sliši voza, ki drkoče nekdč v daljavi. —
,,Ali nijsem vredna večnega milovanja? — ali mati, ki me je izročila svetu, nij nesrečna? — ali nij trpek delež to? — ali moja osoda n'j ljuta, neusmiljena muka? Vse si ti, osoda, pred moji nozi zvabila: izmej vsega plemstva najslavnejše junake, najbogatejše mogotce, grofe in ptuje barone — in vse, kar se vrsti mej cvet našega junaštva. Vsem je bila ljubezen do mene svobodna
— in velika cest bi bila slehrnemu izmej njih bila moja ljubezen. Le mignila bi bila z roko, pa bi bil posoprozil se z menoj naj-ljubši, najkrasneiši ljubljenec in najdostojnejši po vnenjosti in krvi. A ti, kruta osoda, nobenemu izmej njih nijsi odločila mojega srca, očarala si ga in izročila ptujcu, našemu vragu. Prečista Mati Božja,
— zaradi kakovih grehov, zbog kakovih trpkih hib me proganjaš tako neizprosljivo, tako neusmiljeno? Breziskrbno in razkošno bogato so doslč mij6vali moji dnevi; naj draža jedila in naj slajša vina so bila moj užitek. A čemu je bilo vse to? — ali morda zat6, da naposled umrjem vsled krutosti, — tako, kakor ne umira ni naj-bornejši človek v kraljevini? Malo še manjka, pa mi bode taka strašna smrt delež, — le malo manjka do tega, da bodem kratko pred svojo smrtjo gledala, kako bosta vsled grozovitih muk umirala oča in mati, katerima bi dvajset potov žrtvovala svoje ži-y6nje; pa malo jc še to: pred svojo smrtjo moram slišati besede
zvedeti ljubezen, ki je nijsem poznala še dosle. Tedaj mi še ti dobrotnik, srce režeš ze svojimi besedami, da je moja nesreča tem veČa; da se mi še bolj smili mlado živenje; da mi tem krutejše pozi smrt — in da bodem umirajoča tem bridkejše rotila tebe, ^uta osoda, in tebe, junak, — odpusti mi grehe, sveta Mati
■oožja!“
.. Ko je bila utihnila, bezinadno čutje se jc razlilo jej po ob-, j* i globoko bolest je pričal slchrni čut na njem — in žalostno 8klonjena glava, povešene oči, zč solzami napojeno sramožljivo, *^žno zarudelo lice •— in vse je zdelo se, da trdi: ,,Nij sreče na etn obličji!"
, „To nij verjetno! to ne more biti na sveti!" — govoril je jr V.e Andrej, da bi najkrasnejšega in najkrepostnejšega Ženskega ,'*tija osoda bila tako bridka, ker je rojeno zato, da bi se mu, ka-c°l’ carici, uklanjalo vse, kar je najvrlejšega na sveti. Nikakor, ti 116 umrješ, ti ne smeš umreti, prisezam na svoj rod in na vse, kar
nri je ljubo nasveti, ti ne smčš umreti! Ko pa bivendar-le moralo vresničiti se to, — ko bi ne bilo mogoče z ničemer: ni zč silo, ne s prošnjo, niti z e srčnostjo odvrniti tvoje bridke osode, — umrjeva pa oba na mesti, a popreje poginem jaz, umrjem v pričo tebe, ugasnem pred tvojim prekrasnim obličjem, le mrtvega me bode mogoče odtrgati od tebe."
,,Ne kani, junak, ni sebe ni mene," — jame zopet govoriti deva, ki je vsklonila svojo prekrasno glavo, „znam, a sama sebi na veliko gorjč, jako dobro znam, da ti ne smčš čestiti mene, — znam, kakova je tvojega stanu zaliteva: tebi za hrbtom so: oča, tovariši, domovina, — a mi smo sovražniki . . .“
„Kaj so meni na mari: oča, tovariši, domovina?!" — vskrikne Andrej, bistro stresne glavo in vstopi se ravno, da je stal, kakor se jagned ponaša krej reke, „če je tako, tedaj znaj: jaz nijmam nikogar! nikogar, nikogar!“ — zopetil je s takim glasom in z roko mahal tako, kakor le trdokorni, neornajljivi Kozak dokazuje, da je odločil si nenavadno — in komu drugemu nemogoče dejanje. „Kedo je dejal, da je Ukrajina moja domovina? — kedo mi je njo odločil za domovino? -- Domovina je to, po čemer naša duša koprni, — kar je najljubše jej na sveti! Meni domovina — si ti! Ti si moja domovina! To domovino bodem nosil v svojem srci, nosil jo bodem, dokler bodem živ, a rad bi znal, kateri izmej tovarišev Kozakov bi jo iztrgal iz mene! vse drugo prodridein, zavrženi, uničim takčj takej domovini na čest!"
Krasotica je nekoliko trenotkov mrtvo stala na mesti — tako, kakor krasen kip, napdsled pa mu pogleda v oči in zajoče, — in s čaralno žensko vnetostjo, ki je mogoča le neizmerno velikodušnemu ženskemu bitju, obogačenemu z mogočnim srčnim čutjern,
— oklene se ga okrog vratu, objame ga zč svojima, kakor sneg
— belima rokama — in zajoče.
To trenotje na ulici pokne čudovit krik, spremljale so ga bučeče trobe in brneči kotli; ali junak nij slišal ničesar, čutil je le, kako so ga čudotvorna ustna ovijala z dobrodejno toploto svojega dihanja, kako so mu njč solze potokoma tekle po licih — in kako so njeni razpuščeni vonjavi lasje vsega ogračali, kakor kak temno svitet zavoj.
Ta ^ hip Tatarka prisopiše k njima in radostno vskrikne: „Osvobojeni! otcti! naši so prodrli v mesto, pripeljali so kruha, pšena, moke in zvezanih Zaporožcev!" Pa nobeden njiju nij slišal, da je bramba prilomila v mesto, — ni, kaj so pripeljali zč seboj,
— niti, da so prignali zvezanih Zaporožcev.
Omamljen vsled nadpozemskega čutja Andrej poljubi k svojemu obrazu sklonjena, dobrodejno vonjiva ustna, a poljub je vrnil poljub. O tem mejusobnem vročem poljublovanji sta oba čutila nekaj, kar človek more le enkrat čutiti vse svoje žive dni.
Zgubljen je Kozak! — zgubljen vsemu kozaškemu junaštvu! ne bode več videl ni Zaporožja, ne svojih očinskih hutorjev (dvorov), niti Božje cerkve! Tudi Ukrajina ne bode več videla .svojega
sina, sina izmej najvernejših junakov, ki so je branili. Stari Taras si cel šop las izruje iz čuprine (čopa) — in prekolne dan in uro, ko se mu je na sramoto narodil takov sin.
VIL
Šum in hrup je razsajal po Zaporožkein taboru. Iz početka nihče nij znal, kako se je bilo pripetilo to, da so Poljaci prodrli v mesto. A pokazalo se je, da je včs Perejaslavski kuren, ki je taboril pred stranskimi mestnimi vrati, na smrt bil pijan; torej nij bilo čudovito, ker je polovico bil pomoril ga sovražnik, polovico pa povezal, predno je znala, kaj se godi. Predno so bližnji kureni, probujeni vsled bojnega hrupa, utegnili zgrabiti za orožje, už6 so Poljaci zgrinjali se skozi vrata v mesto — in poslednje vrste so ze strelom odbijale Zaporožce, ki so neredno vd-nje zaganjali se — zaspani in stoprv polutrezvi.
Koševi je bil ukazal, da se morajo sniti vsi, a ko so se zbrali
v krog in ko so potihnili, sname čapko z glave in jame govoriti tako-le:	„No, zdaj znate, gospodje bratje, kaj sc jo pripetilo to noč! zdaj vidite in znate, kaj je pijanstvo učinilo! kako nam se je rogal sovražnik! Vidno je, da je vam navada to: kedar se vam podvoji obrok, gotovo se naužijete tako, da Krisčeve vojske vrag ne zvleče le šaravar z vas, temuč da se vam tudi v obraz nakiha,
vi pak ne čutite ničesar!“
Kozači so vsi stali sklonjenih glav: znali so, da so sami krivi vsega tega; le Nezamajkovskega kurena ataman, Kukubenko po imeni, ta se je oglasil: „Caki, batko! če prav v zakonu nij tega, da bi se kedo smel oglašati, ko v pričo zbrane vojske govori koševi, pa tudi nikoli tega nij bilo, — vendar-le moram povedati • prav po pravici si nam ti oponesel vse! Kozači bi bili sami krivi in smrti vredni, da so se opili na poti, o vojski, o važnem, težavnem delu; ali sedeli smo brezi dela, pasli smo lenobo pred mestom. Nij posta nij bilo, ni zmernosti, nikalcoršne; kako je mogoče da bi se človek brezi dela ne opil?! to nij grehotno! Ali mi jih Živo preverimo, kaj je to: napad na nedolžne ljudi. Dosl6 smo jih vspešno pobijali, ta pot pa jih naklestimo tako, da jih ni pčt ne odnese pet domov.“
Zamajkovskega atamana beseda je po všeči bila Kozakom. Vsklonili so povešene glave, mnogo je odobrujoče kimalo jih in šepetalo drug drugemu: „Dobro je povedal Kukubenko!“ A Taras Bulba, ki nij daleč od koševega stal, opomni:	„A kaj, koševi!
kazno je, da je Kukubenko resnico povedal! kaj ti porečeš tej sodbi?"
„Kaj jaz porečem? to trdim: srečen je oča, ki jo splodil takega sina: to nij posebna modrost, če kedo zine kako grajalno besedo, temuč prava modrost je to, če kedo pov<5 tako besedo, ki
se ne roga človeškej nesreči, te muc jači človeka, dušo razvnemlje mu, kakor ostroga šegače napojenega in nakrmljenega konja. Hotel
—	m sam povddati nekaj na utjeho, a prehitel me je Kuku-
„Dobro je povedal tudi koševi!“ — oglasi se nekoliko Zapo-rožcev izmej svojih vrst. „Poštene besede so to!“ — potrdi nekateri. Celo najstarejši Zaporožci, ki so vsak na svojem mesti stali, kakor sivi golobje, pritrjevali so z glavami, stresali sive brke in tiho rekali: „Dobre besede so bilo to!“
„Zdaj poslušajte, gospodje1“ — jame dalje govoriti koševi, ,,ohrabriti se moramo, komarali bodemo na viške in podkope delali, kar počenjajo inozemski nemški tihotapci — naj jih vrag vzame! to sicer nij čestno, to nij navada Kozakom, a vendar-le . ... A če sodimo po tem, kar je bilo, sovražnik nij z mnogim užitkom prodrl v mesto; voz nij imel mnogo; ljud je v mesti gla-den, kmalu torej použije vse, tudi konjem ne bode dosti sena : . . za gotovo ne znam, če jim le na pomoč ne prihiti katera njih svetnic ... to zna le Bog sam, a njih duhovni, ti znajo izborno moliti. Pa bodi-si tako ali tako: iz mesta gotovo pridejo. Razdelite se na tri oddelke in razredite se na tri ceste pred tremi vrati. Pred velikimi vrati naj bode stražilo pet kurenov, pred drugimi in tretjimi pa naj bodo pred vsakimi junakovali trije. Djadikivski in Korsunski kuren na zasado! Polkovnik Taras in njegov polk — na za-sado I^Titarevski in Timoševski kuren na zasedo na desnej strani pra-teža, Ščerbinovski in gornji Steblikovski pa na levo stran! Stopite pred vrste mladiči, kateri znate izvrstno dražiti vraga! Leh je čutljive krvi, psovanje mu je nestrpljivo, utegne se prigoditi, da še denes vsi privro iz mesta. Kurenom atamanje — preiščite svoje kurene: kateri nijma popolnega števila, ta naj se namesti ze Perejaslav-skimi ostatki. Progledite vse zopet! Na okrep naj vsak Kozak dohode stekleničico žganja in hleb kruha! Toliko na ukaz, vsak ima dosti še včerajšnjega unč, — da po pravici povem, — nažrli so se vsi tako, da je rčs čudo, ker nobeden nij poknil po noči. Pa še ta-le ukaz: če kateri koli Židovskih točarjev le pol merice žganja prodade kateremu Kozaku, pribijem vsakemu takemu psu na čelo njegovo svinjsko uho in obesim ga za noge! Tedaj na delo, bratje, na delo!"
To je bil odločil koševi, a vsi so se mu priklonili do pasa, pa nijso pokrili se; odšli so k svojim vozem in konjem; ko so bili už6 dosti daleč, potl6 stoprv so dčli vsak svojo čapko na glavo. Vsi so se začeli prirejevati: poskušali so sablje in palaše, smodnik iz mehov vsipali v prahovnice (pulverhorn) mazali in oskrb-Ijevali vozove in odbirali konje.
Ko je Taras bil na poti k svojemu polku, premišljal je, p11 nij mogel izumiti, kam bi bil Andrej zginil; morda so ga vjeli z drugimi vred in zvezali spečega; pa vendar ne, Andrej bi se ne bil dal živ vjeti. Mej pobitimi Kozaki ga tudi nij bilo. (Globoko se je zamislil Taras in korakal je pred svojim polkom, a nij slišal;
da gauž6 dolgo časa nekedo kliče po imeni. „Kedo me potrebuje?"
— povpraša naposled, ko se je izdramil. Stal je pred njim Žid Jankelj.
„Gospod polkovnik! gospod polkovnik!" — klical je Žid z nujnim, dihtivim in bojezljivim glasom, kakor bi bil hotel objaviti nekaj važnega; „jaz sem bil v mesti, gospod polkovnik!"
Taras se ozrd v Žida in začudi se, ker je drznil se, ter všel v mesto. „Kak vrag te je zanesel tija?" —
„Prdcej povem," — odgovori Jankelj. „Ko hitro sem bil rano zjutraj zaslišal krič — in ko so Kozači bili jeli streljati, popadel sem kaftan, pa ne da bi ga bil oblekel, temuč pobegnem tij&kaje, kder je bil lom; stoprv na poti sem se oblekel, zat6 da bi popreje tam bil, ter zvedel, zakaj je ta hrup, zakaj so Kozaki takoj zgodaj začeli streljati. Prisopihal sem pred mestna vrata prav tista tre-notja, ko je poslednja vojska gnjela se v mesto. Gledam, gledam
— enemu izmej oddelkov je načeloval gospod praporščelc Galjan-dovič. Poznal sem ga: uže pred tremi leti sem mu bil posodil sto rumenjakov. Vderem za njim, zat6 da bi novce dobil od njega, torej sem prišel v mesto."
„Ali ti si všel v mesto, pa cel6 dolg si hotel izterjati?!" —
— začudi se Bulba, „pa te nij dal na mesti obesiti, kakor psa?!"
„Oj, Bog, hotel me je obesiti," -- povd Žid, „užc so me bili zgrabili njegovi rablji — in už^ so mi bili vrv omotali okrog vratu; pa jaz sem vendar pi’eprosil gospoda: dejal sem mu, da ga še počakam, dokler gospod sam hoče, in obljubil sem, da mu še posodim, če mi pomore, da mi dolgove poplačajo drugi gospodje vitezi; a gospod praporšček — vse vam razodenem — ni rumenjaka nijma v žepu, cla si ima štiri hutore in vrtove in štiri gradove — in stepnega sveta toliko, da seza noter do Šklova, okroglega ima pa tako malo, kakor Kozak, — i prav nič nijma novcev. A da ga ta pot nijso oborožili Vratislavski Židje, niti na vojsko bi ne bil mogel priti. Za tega d61j ga tudi na semenj nij bilo . . .
„Kaj si delal tam v mesti? — ali si videl kaj naših ljudii?"
„Kaj pak, naših je tam mnogo: Icek, Rahum, Samujlo, Heu-\valch, zakupnik Evrcj" . . .
„Vrag vzemi te pse!" — vsltrikne raztogočeni Taras, „ zakaj me spominjaš na svoje židovsko pleme? jaz sem te vprašal, ali si videl naše ljudi: Žaporožce."
„Naših Zaporožcev nijsem videl, videl sem samo gospoda Andreja."
,,Ali Andreja si	videl?!" — zopetvskrikne	Bulba, „kaj	dela
tamkaj e? — kde si	ga videi? — ali	v prikopu? — ali	v jami?
— ali obešenega? —	ali zvezanega?"	—
„Kedo bi smel	zvezati gospoda	Andreja?	— zdaj	je	tako
odličen junak . . . bogme, jaz ga nijsem poznal. Zdaj ima napleč-nikc zlate, tudi na pasi ima zlato, povsodi le zlato; kakor ke-dar se solnce prikazuje pomladi, — ko na vrtu vsak ptiček žvr-goli in poje — in ko vsaka travica diše, — tako se tudi Andrej
blišči ves pozlačen, a konja mu je dal vojevoda jako ponosnega: dve sto rumenjakov je vreden samo konj."
Bulba okameni. „Zakaj se je odičil s ptujo obleko?" —
,,Zat6, ker je lepša, zato je del jo na-se. Sam jezdari okrog, pa tudi drugi jezdari z njim vred, Andrej pa jih uči, in njega uč6 drugi; kakoršni so najbogatejši Poljski odličniki, — tak je zdaj Andrej sam!"
„Kedo ga je prisilil, da se je preoblekel?" —
„Jaz ne trdim, da je kdo prisilil ga, sdj celo gospod ne zna, da je sam ob sebi pobegnil k njim."
„Kedo je pobegnil ?“ —
„1, gospod Andrej."
„Kam je pobegnil?"
„Pobegnil je na njih stran; zdaj je do cdla njih."
„Lažeš, ti svinjsko uho!"
„Kako je mogoče, da bi legal?! — ali sem morda tak šle-vež, da bi legal?!v— ali da bi zastavljal sam svojo glavo?! Ali mar ne znam, da Žida obesč, kakor kakega psa, ko hitro se zlaže svojemu gospodu?!"
„Po tvojih besedah je kazno, da je izdal domovino in vero?!
„Jaz ne trdim tega, da je kaj izdal, — jaz sem le povedal, da je k njim pobegnil."
„Lažeš, vražji Žid! takov čin ne pristuje krščanskej zemlji! ti razdrahe delaš pes!"
„Naj trava vzraste na pragu mojega domu, če razdrahe snujem ! Vsakedo naj pljune na gomilo mojega oče, moje matere, mojega tasta in oči mojega oče, in moje matere oči, — če jaz razpor delam. Ce vam utegne po všeČi biti, gospod, pov6m tudi, zakaj je pobegnil k njim."
„No, zakaj?"
„yojevoda ima krasno hčer, mili Bog! kakova krasotica je to!" Žid bi bil rad, da bi bil, kakor koli, nje krasoto pokazal zč svojim obrazom: razprostrl je roci, zabriskal z očmi in usta zategnil tako, kakor bi se bil nenavadno čudil tej krasoti.
„No, kaj pomenja to?" —
„Vse to je njej na ljubo učinil in pobegnil. Kedar se človek zaljubi, podoben je podplatu, ki ga — če se zmoči v vodi, vzemi v roko in zvij, pa bode zvit."
Bulba se globoko zamisli. Znal je, da slabotna ženska ima veliko moč; da so ženske pogubile už6 mnogo junakov; da je Andrej, kar se tega tiče, zel6 malopridne krvi, — in dolgo časa je — kakor prikovan, stal na mesti.
,,Poslušaj, gospod, jaz vse razodenem svojemu gospodu," — govoril je Žid; „ko hitro sem bil začul krič in zagledal, da Po-ljaci vro v mesto, vzamem s seboj nitko biserov, kajti v mesti so krasotice in plemkinje. A ker so v njem krasotice in plemkinje, menil sem skrivoma, če prav so lačne, vendar le bodo kupovale bisere. A ko hitro me je bilo izpustilo praporsčkovo služništvo,
precej sem na vojevodin dvor odšel prodajat bisere. Od služabne Tatarlce sem zvedel vse: svatba bode prdcej, ko hitro odpod6 Za-porožce. Gospod Andrej je baj6 obljubil jim, da prepodi Kozake."
„ A zakaj ga nijsi ubil tam na mesti, vražji sin ?!‘‘ —vskrikne Bulba.
,,Zakaj bi ga bil ubil? — saj je pobegnil sam sebi na ljubo.
—	Ali je zat6 pregrešil se? — tam mu je boljše, za tega delj je pobegnil."
„A si ga videl z lastnimi očmi?"
„Za Boga vendar, sam z& svojimi očmi sem ga videl! slaven junak je to! postavnejši od vseh drugih. Daj mu gospod Bog le zdravje, takAj me je poznal, a ko sem se mu bil približal, razodel mi je . .
„Kai ti je razodel ?" —
„Rekel je, — poprej je bil še mignil s prstom, potl6 stoprv je rekel: „ Jankelj!“ jaz pa sem vskliknil: „Gospod Andrej!" — „Jankelj, povedi oči, — povedi bratu, — povedi Kozakom, — povedi Zaporožcem, — povedi vsem, da oča nij več moj oča, — brat ne več moj brat, — tovariš ne več tovariš, in da se bodem jaz tepel z njimi, z vsemi — z vsemi bodem vojskoval!“
„Lažeš, vražji Žid!" — zagrmi Taras, ki nij več znal, kaj se godi z njim, lažeš, pasja duša! Ti si tudi Krista križal, ti od Boga prokleto bitje! jaz te ubijem, hudoba! Pobegni od ti\, beži, ne ganeš se več z mesta!" — kričal je in razljučen začel v Žida siliti zč sabljo. Prestrašeni Zid ta hip pokaže pete — in bežal je, kakor sta	le mogli skakati	njegovi suhi gnjati.	Dolgo časa	je
bežal, da	se ni ozrl nij, po	kozaškem taboru —	in še daleč	po
svobodnem polji, kder nikogar nij bilo več, — bežal je, da-si Taras nij gnal se za njim, ker premislil se je, da bi o jezi neumna bila osveta vsakomu, ki mu pride na piko.
Zdaj stoprv se spomni, da je poprejšnjo noč Andreja videl, da je po taboru hodil z neko žensko vred, — in povesil je svojo sivo glavo; ali vendar še zmdrom nij hotel verovati, da bi se kaj takega moglo zgoditi: da bi bil njegov si n prodal vero in dušo. —
Nap6sled odpelje svoj polk v zatrep in skrije se z njimi vred za les, ki	edinega nij so tili	še požgali Kozači.	A Zaporožci	so
peš in jež	zastražili tri ceste	pred tremi vrati. Drug za drugim	so
vreli kureni: Humanski, Popovičevski, Kanovski, Steblikovski, Ne-zamajkovski, Gurgazov, Titarevski, Timoševski. Le Perejaslavskega polka nij bilo več. Dobro so njegovi Kozači splačali se in podne-tili si osodo. Nekateri so se izbudili zvezani v sovražnikovih pe »tih, nekateri se nijso več probudili, večno spanje jih je preselilo v hladno zemljo, cel6 ataman Hleb je brezi šaravar in brezi vrhne obleke izbudil se v Poljskem taboru.
V	mesti so začuli kozaški hrup. Vse je vrelo na okope, a Kozakom se pokaže krasen živ obraz: Poljski vitezi, drug od drugega krasnejši, stali so na nasipu. Medne čelade so se jim svetile,
kakor solnce; okrašene so bile z belim perjem, s takim, kakoreno je labudje. Nekateri so imeli lehke čapke, rudeče in modre, z vrhom po strani. Njih kontuši so imeli precepljene rokave — in prositi so bili se zlatom in obrobljeni z vrvicami. Sablje in drugo orožje so imeli v dragih nožnicah — in mnogo je bilo vsakojakega kroja videti na njih. Spredaj je v rudečej čapki, v&a v zlatej bli-ščobi stal Budžakovski polkovnik. To je bil grozno velik polkovnik, viši in debelejši od vseh drugih, in širok je bil tako, da je dragi kontuš jedva pokrival vsega. Na drugej strani blizu stranskih vrat je stal drug polkovnik, ne velik človek in zel6 suhoten ; majhne bistre oči so mu živo gledale izpod gostih obrvij; obračal se je na vse strani, gibčno kolebal ze svojo tenko roko in nekaj ukazaval; videlo se je: če prav je nizkega telesa, da je vendar le vrlo umen vojščak. Ne daleč od njega je stal jako dolg praporšček gostih brk, — videlo se je, da mu ne manjka lepotičja na obrazi: gospod je rad užival med in vesele gostije. Za njim pa je bilo mnogo vsakojakega plemstva, ki se je bilo oborožilo ali za svoje rumenjake, ali na kraljevske stroške, ali pa za židovske novce
— in obesilo je nd-se vse, kar koli je bilo našlo po dedskih gra-deh. Mnogo je bilo ravzočnih tudi vsakoršnih starešinskih lehko-živcev, katere so starešine ze seboj bili pripeljali, zato da je množ-nejše bilo dvorništvo, — in kateri so raz mize kradli srebrne čaše in raz police jemali druge dragotine, dan kasneje pa so sedali na čičake in kočijažili kateremu izmej gospodov. Vsakojakega ljudstva je mnogo bilo tu, a vsi so se orožili na boj.
Kozaške trume so vse tiho stale pred gradbami. Na Kozacih nij zlato gorelo, blesketalo je le na nekaterih njih ročajih in nožnicah. Kozači na vojsko nijso radi bogati hodili. Obogačeni so bili le s kolčugami (pancerhemd) in svitkami — in daleč so črnele in rudeče smijale se njih kosmate čapke iz črne jančje kože z ru-dečim vrhom.
Dva Kozaka stopita izmej vrst pred Zaporožko vojsko. Eden je bil še mlad, eden pa postaren moški; oba sta bila jezična, pa tudi delu vajena Kozaka:	Orhin	Naš in Mikita Golokopitenko.
Tdkoj za njima se je prikazal Demid Popovič, korenjašk Kozak, ki je už6 dolgo časa živel na Siči, — ki je bil za Drenopoljem
— in ki je mnogo bil pretrpel svoje žive dni: o nekovej priliki je už6 gorel v ognji — in pribežal je na Sič ogorele začrnele glave in spaljenih brk. A zopet se je zlizal, zopet je za uhom preskrbel se ze seledcem, zrastle so mu nove goste brke, črne —-kakor smola; zbadljivih in šegavih besed pa mu nij manjkalo nikoli.
„Ha, krasni, r6s krasni župani so to, ki jih	ta	vojska	ima!
rad	bi znal, ali je tudi bojna moč tako zdatna!“
„čakite, jaz vas povežem vse! — kričal je	z	nasipa	dolg*
polkovnik, ,,oddaj te, robje, orožje in konje. Ali	ste	videli,	kako
sem vaše kukavice povezal? Pripeljite jim Zaporožcev na okope!’
A pripeljo na okope z vrvimi zvezanih Zaporožcev. Na čelu
1‘im je bil ataman Hleb, a brezi šaravar in brezi zgornje obleke, :akoršnega so bili zalotili pijanega.
Povesil je glavo ataman, sram ga je v pričo Kozakov bilo svoje nagote, pa tudi zato, ker je, kakor psa — spečega zasačilo zajetje. O poslednjej noči je osivela mu krepka glava.
„Ne skrbi, Hleb, mi to povrnemo vse!" — kričali so Kozaoi k vižku.
„Niltar naj te ne boli to zajetje, tovariš!" — oglasi se ataman Bradati, „saj nij tvoja krivica to, ker so te nagega vjeli, nesreča neprizanaša nobenemu človeku; sramota njim, ker so te pripeljali na ogled, a ker nijso zatajili tvoje nagote!“
„Vsi, kakor kaže, hrabro vojskujete ze spečimi!" — ozr6 se na okop in zakriči Uolokopitenko.
„Čakite, čakite malo, kmalu vam porežemo čope!" — kričali so nd-nje z nasipa.
„Ha, rad bi znal, kako nam porežd čope!" — opomni Popovič, obrne se pred njimi na konji in v svoje brate obrnjen zopet spregovori: A kaj?! morda Lehi resnico govor6: če jih iz mesta pripelje le 6n meh, vsem bode varen zavetnik."
„Zakaj meniš to, da jim bode dober zavetnik?" — povprašajo ga Kozači: znali so, da Popovič gotovo zopet katero trpko zine.
„1, zato, ker se vsa vojska lehko skrije zd-nj, da ni vraga ne bode moči s kopjem doseči za njegovim vampom!"
Vsi Kozači hehetnejo — in dolgo so nekateri izmej njih kimali z glavami in čudili se: „No, ta Popovič, če ta komu zabrusi kako besedo, potlej le no ...!" — a nij izgovoril tega „no".
„Odstopite, odstopite brž od gradob!“ — krikne koševi, kajti Poljaci, kakor je kazalo, nijso mogli strpeti teh strupovitih besed
—	in polkovnik je mahnil z roko.
Jedva so se Kozači bili odmaknili, užč je sovražnik kartače spustil z nasipa. Na nasipu se posveti, prikaže se sivi vojevoda sam na konji. Vrata se odpro in vojska privre iz mesta. Prvi so se prikazali husarji na primerno olepšanih konjih, za husarji so prišli oklopniki, za oklopnici je prihrmela vsa vojska v mednih čeladah, za čeladniki pa so se pokazali plemenitaši, oblečeni vsak po svoje. Oholo plemstvo se nij hotelo mesiti mej vrste druge vojske, in kedor sam nij načeloval, ta je vsak posebč jezdil ze svojim služništvom vred. Za tem plemstvom je zopet prihrula vojska v ■vrstah, za njo je prijezdil praporšček, za praporščkom je prihr-mčla zopet razvrščena vojska, za njo je pripretil dolgi polkovnik, a za vso to vojsko stoprv je prijezdil nizki suhi polkovnik.
„Ne dajte, ne dajte jim, da bi se vrstili in razrejevali!" — kričal je koševi, „vsi kureni kmalu planite ndnje! Stopite od tistih vrat tam! Titarevski kuren, napadaj so strani! Djadikovski kuren, naskakuj z druge strani! Zaganjajta se v hrbet jim, Kuku-benko in Palivoda! zmotnjavo kurite — zmotnjavo mej njimi!"
kakor solnce; okrašene so bile z belim perjem, s takim, kakorsno je labudjc. Nekateri so imeli lehke čapke, rudeče in modre, z vrhom po strani. Njih kontuši so imeli precepljene rokave — in prositi so bili se zlatom in obrobljeni z vrvicami. Sablje in drugo orožje so imeli v dragih nožnicah — in mnogo je bilo vsakojakega kroja videti na njih. Spredaj je v rudečej čapki, v&s v zlatej bli-ščobi stal Budžakovski polkovnik. To je bil grozno velik polkovnik, viši in debelejši od vseh drugih, in širok je bil tako, da je dragi kontuš jedva pokrival vsega. Na drugej strani blizu stranskih vrat je stal drug polkovnik, ne velik človek in zel6 suhoten; majhne bistre oči so mu živo gledale izpod gostih obrvij; obračal se je na vse strani, gibčno kolebal ze svojo tenko roko in nekaj ukazaval; videlo se je: če prav je nizkega telesa, da je vendar-le vrlo umen vojščak. Ne daleč od njega je stal jako dolg praporšček gostih brk, — videlo se je, da mu ne manjka lepotičja na obrazi: gospod je rad užival med in vesele gostije. Za njim pa je bilo mnogo vsakojakega plemstva, ki se je bilo oborožilo ali za svoje rumenjake, ali na kraljevske stroške, ali pa za židovske novce
— in obesilo je nd-se vse, kar koli je bilo našlo po dedskih gra-deh. Mnogo je bilo ravzočnih tudi vsakoršnih starešinskih lehko-živcev, katere so starešine ze seboj bili pripeljali, zato da je množ-nejše bilo dvorništvo, — in kateri so raz mize kradli srebrne čaše in raz police jemali druge dragotine, dan kasneje pa so sedali na čičake in kočijažili kateremu izmej gospodov. Vsakojakega ljudstva je mnogo bilo tu, a vsi so se orožili na boj.
Kozaške trume so vse tiho stale pred gradbami. Na Kozacih nij zlato gorelo, blesketalo je le na nekaterih njih ročajih in nožnicah. Kozači na vojsko nijso radi bogati hodili. Obogačeni so bili le s kolčugami (pancerhemd) in svitkami — in daleč so črnele in rudeče smijale se njih kosmate čapke iz črne jančje kože z ru-dečim vrhom.
Dva Kozaka stopita izmej vrst pred Zaporožko vojsko. Eden je bil še mlad, eden pa postaren moški; oba sta bila jezična, pa tudi delu vajena Kozaka:	Orhin	Naš in Mikita Golokopitenko.
Tdkoj za njima se je prikazal Demid Popovič, korenjašk Kozak, ki je už6 dolgo časa živel na Siči, — ki je bil za Drenopoljem
— in ki je mnogo bil pretrpel svoje žive dni: o nekovej priliki je užč gorel v ognji — in pribežal je na Sič ogorele začrnele glave in spaljenih brk. A zopet se je zlizal, zopet je za uho m preskrbel se ze seledeem, zrastle so mu nove goste brke, črne —-kakor smola; zbadljivih in šegavih besed pa mu nij manjkalo nikoli.
„Ha, krasni,	rčs krasni župani so to, ki jili	ta	vojska	ima!
rad	bi znal, ali je	tudi bojna moč tako zdatna!“
,,Čakite, jaz	vas povežem vse! — kričal je	z	nasipa	dolgi
polkovnik, „ocfdajte, robje, orožje in konje. Ali	ste	videli,	kako
sena vaše kukavice povezal ? Pripeljite jim Zaporožcev na okope
A pripeljč na okope z vrvimi zvezanih Zaporožcev. Na čelu
t‘im je bil ataman Hleb, a brezi šaravar in brezi zgornje obleke, :akoršnega so bili zalotili pijanega.
Povesil je glavo ataman, sram ga je v pričo Kozakov bilo svoje nagote, pa tudi zatč, ker je, kakor psa — spečega zasačilo zajetje. O poslednjej noči je osivčla mu krepka glava.
„Ne skrbi, Hleb, mi to povrnemo vse!“ — kričali so Kozači k višku.
„Nikar naj te ne boli to zajetje, tovariš!" — oglasi se ataman Bradati, „sdj nij tvoja krivica to, ker so te nagega vjeli, ne sreča neprizanaša nobenemu človeku; sramota njim, ker so te pripeljali na ogled, a ker nijso zatajili tvoje nagote!"
„Vsi, kakor kaže, hrabro vojskujete ze spečimi!" — ozrč se na okop in zakriči Golokopitenko.
„Čakite, čakite malo, kmalu vam porežemo čope!" — kričali so nd-nje z nasipa.
„Ha, rad bi znal, kako nam porežč čope!" — opomni Popovič, obrne se pred njimi na konji in v svoje brate obrnjen zopet spregovori: A kaj?! morda Lehi resnico govorč: če jih iz mesta pripelje le-6n meh, vsem bodo varen zavčtnik."
„Zakaj meniš to, da jim bode dober zavčtnik?" — povprašajo ga Kozači: znali so, da Popovič gotovo zopet katero trpko zine.
„1, zato, ker se vsa vojska lehko skrije zd-nj, da ni vraga ne bode moči s kopjem doseči za njegovim vampom!“
Vsi Kozači hehetnejo — in dolgo so nekateri izmej njih kimali z glavami in čudili se: „No, ta Popovič, če ta komu zabrusi kako besedo, potlej le no . . .!" — a nij izgovoril tega „no“.
„Odstopite, odstopite brž od gradob!" — krikne koševi, kajti Poljaci, kakor je kazalo, nijso mogli strpeti teh strupovitih besed in polkovnik je mahnil z roko.
Jedva so se Kozači bili odmaknili, uže je sovražnik kartače spustil z nasipa. Na nasipu se posveti, prikaže se sivi vojevoda sam na konji. Vrata se odjjrd in vojska privre iz mesta. Prvi so se prikazali husarji na primerno olepšanih konjih, za husarji so prišli oklopniki, za oklopnici je prihrmela vsa vojska v mednih čeladah, za čeladniki pa so se pokazali plemenitaši, oblečeni vsak po svoje. Oholo plemstvo se nij hotčlo mesiti mej vrste druge vojske, in kedor sam nij načeloval, ta je vsak posebč jezdil ze svojim služništvom vred. Za tem plemstvom je zopet prihrula vojska v vrstah, za njo je prijezdil praporšček, za praporščkoin je prihr-tnčla zopet razvrščena vojska, za njo je pripretil dolgi polkovnik, a za vso to vojsko stoprv je prijezdil nizki suhi polkovnik.
„Ne dajte, ne dajte jim, da bi se vrstili in razrejevali!" — kričal je koševi, „vsi kureni kmalu planite nd nje! Stopite od tistih vrat tam! Titarevski kuren, napadaj se strani! Djadikovski kuren, naskakuj z druge strani! Zaganjajta se v hrbet jim, Kuku-kenko in Palivoda! zmotnjavo kurite — zmotnjavo mej njimi!"
Z vseh atranij nA-nje udarijo Kozaki, zgnječe in zmesc Poljake — in sami se pomest. Tudi streljati nij smel vrag; začeli so se precej klati z meči in moriti s kopjem. Vse je zgnjelo se v velikansko gromado, a vsakedo je imel priliko, da je pokazal svojo hrabrost.
Demid Popovič je zaklal tri prostake, s konjev zbil dva odličnejša plemenitaša in opomnil: „To sta vrla konja! takih konjev sem želel už6 dolgo časa." Odgnal je oba konja daleč na polje in blizu tam stoječim Kozakom kriknil, naj ja primejo. Pa vrnil se je in novič zagozdil v bojno gnječo, zopet je napal raz konja sklačena plemenitaša: enega je takoj ubil, a enemu je vrv vrgel okrog vratu, privezal ga k sedlu in za seboj vlekel po vsej rav-noti, naposled pa mu je vzel sabljo z dragim ročajem vred, od pasu odvezal mošnjo, polno samih rumenjakov, in s seboj vzel jih.
Kobita, vrl, a še mlad Kozak, stepel se je ženim lirabrejših Poljskih vojščakov; dolgo časa sta se klala. Jameta se nap6sled pestiti; už6 je Kozak imel ga pod seboj; izdrl je turški nož in v prsi zasadil ga vragu. Ali nij so otel: to trenotje ga v senci zadene ognjena olovniea. Podrl ga je z njo eden znamenitejših Poljakov, eden najlcrasnejših junakov izmej knežjega rodu. Kakor brhek topol, tako sc je ponašal z e svojo junaško hrabrostjo: razsekal je bil dva Zaporožca; Teodorja Korža, vrlega Kozaka, potolkel je s konjem vred: konja je ustrelil, Kozaka pa je s kopjem zadel za konjem, -— mnogim je porobil glave in rok-*, a Kozaka Kobito je podrl, ker mu je olovnico bil zapodil v senci.
„Aha, s tem bi jaz rad poskusil svojo moč!“ — krikne Nezamaj kovski ataman Kukubenko. Prepusti konju uzdo, urno prižene se mu v hrbet in vskrikne tako silno, da so vsi blizu bojujoči stresnih se vsled njegovega nečloveškega vskrika. Poljak je brzo hotel obrniti svojega konja in Kozaka hotel na piko dobiti, ali konj ga nij hotel slušati; prestrašen vsled groznega krika plane na stran, a Kukubenko olovnico zapodi sk6z-enj. Zadel ga je bil z ognjeno olovnico mej pleča, paga je zvalil raz konja. A še nij hotel vdati seLehjše je silil se, da bize sabljo mahnil vraga, ali oslabela roka je omahnila ze sabljo vred. Pa Kukubenko v obe roci vzame svoj težki palaš in zasadi mu ga v obledelo žrelo. Dva prednja zoba mu je izkrhnil palaš, presekal jezik, preklal nebo in zatilnik — in zasadil bo globoko v zemljo, terna veke pribil ga k hladnej zemlji. Bliskoma je višku zavrela plemenitaška kri, taka, kakoršna je kraj reke kalina (Viburnum Opulus) — in porudila je se zlatom obšiti žolti kaftan. Ali Kukubenko ga je zapustil in sč svojimi Nezamaj-kovci vred zakadil se v drugo sovražno gručo.
„Ha ha! popustil je tu tako drago obleko!“ — vsklikne Hu-manski ataman Bradati — in od svojih Kozakov odjezdi na mesto, kder je ležal plemenitaš, ki ga je bil umoril Kukubenko. „Sedem plemenitašev sem ubil se svojo roko, pa take dragotine nijsern videl na nobenem.“ Bradati se polasti žrtve: skloni se, da bi 3 trupla potegnil drago oblačilo — v roci je už£ imel turški nož in
nožnico, posuto z dragim kamenjem — odveže od pasa mošnjo rumenjakov in vzame s prsij listnico iz tenkega platna in bogato 'ih srebrom protkano, v katercj so bili na spomin skrbno shranjeni kodrasti deviški lasje. Pa Bradati nij slišal, kako mu je za brbet pridrl rudonosi praporšček, ki ga je bil uže enkrat podrl raz sedlo in na spomin nadaril z veliko obrunko. Nategne se z vso močjo in mahne ga z e sabljo po nagnjenem vrati. Na slabo hvalo mu je bil plen: odletela mu je z vratu silna glava, trup se je zavalil po tleh, kri pa je daleč okrog pokropila zemljo. Surova Kozaška duša je v višine splavala — tegotna in zlobna, a cel6 čudila se je, zakaj je tako kmalu izletela iz takega krepkega telesa. Praporšček nij utegnil atamanove glave zgrabiti za čop, da bi jo bil privezal k sedlu: uže je na mesti bil razbujene krvi osvetnik.
Kakor pod nebom plujoči jifstreb, ki ze silnima perotnicama dela velike kroge, hipoma vstavi se in po lcaznosti v zrači ziblje na mesti, naposled po bliskovo spusti se na samca prepeljaka, ki je začel petpediti na poti: tako je Tarase Bulbe sin Ostap pridrl in planil na praporščka in z vrvjo vjel ga za vrat. Praporščku je še bolj oškrlatilo se rudeče lice, ko mu je grlo zadrgavala krepka zanjka; popadel je samokres, ali krčevito sključena roka nij mogla dobro pomeriti: olovnica je na slepo odžvižgnila po polji. Ostap kar od njegovega sedla odveže svileno vrvico, ki je praporšček imel jo pri sebi zat6, da bi bil zaločence povezaval z njo, — in z njegovo vrvico mu jo zvezal roci in nozi, konec vezi primotal k sedlu in vlekel ga s seboj po polji — Humanskega kurena Kozakom pa je na vse grlo kričal, naj ido poslednjo čest dati svojemu atamanu.
Ko Humanci zaslišijo, da njih ataman Bradati nij več mej Živimi, zapusti borišče in prihite oskrbet njegov trup — in prčcej so jeli posvetovati se, koga bi odbrali si za atamana. Naposled odločb: „Zakaj bi se posvetovali?! Gotovo si ne moremo izbrati vrlejšega atamana, nego je Bulbenko Ostap; res je to, da je mlajši od nas vseh, pa je razumen, k«kor kak star človek!“
Ostap sname čapko in vsem tovarišem Kozakom zahvali se za to čest; nij se izgovarjal z& svojo mladostjo, ni z mladim razumom, kajti znal je, da je vojska, da torej nij časa muditi se; jfkoj je odpeljal jih kar mej bojno gnjcčo, ter prčcej pokazal jim, da se nijso prevarili, ker so ga bili odbrali si za atamana.
Videli so Poljaci, da je bitva jela razvnemati se; zat6 so za-®eli odmikati se: pobegnili so in bežali pi'eko polja — in zbirali ®°_ se na drugem konci njega. Ali nizki polkovnik je le mignil “tiri sto mož krepkemu posebnemu oddelku, stoječemu pri vratih, Pa so kartače spustili mej Kozake, čc prav so malokaterega^ zadele: olovnice so zadevale celo kozaške bike, ki so divje ozirali Se v bitvo. Oplašeni biki so začeli rjoveti in vrnili so se v kovaški tabor, kder so poteptali in polomili mnogo voz. ^ Ali Taras ta trenotja iz zatrepa se svojim polkom vred zgrmel in krikoma 2grabil zasednike. Pa besna čreda je vsled nenadnega krika opla-
sena zdivjala nazaj in planila na Poljske polke, splašila konjike in smdlo razkropila vse.
„0, vrni vam to	Bog, voli!“	— kričali so Zaporožei,	„doslč
Bte bili vpreženi, zdaj	pa vojskujete z nami vred!“	— in z	novimi
močmi so zgrabili vraga. Mnogo sovražnika so pobili o tem napadu in mnogo so je proslavilo jih: Metelica, bilo, oba Pisarenka, Vol-tuzenko in več drugih. Leni so spoznali, da ne utegno zmoči, torej so popustili prapor in kriknili, naj jim odpro mestna vrata. Se železom obita vrata škripno in odpr6 se — a prestrašena in prašna Poljska vojska se je v me3to gnjela, kakor se oplašene ovce rin«'« v ovčnjak. Mnogo Zaporožcev se je gnalo za njimi, a Ostap je zadrževal svoje Humance in kričal: „Proč, proč, gospodje bratje! ne bližajte se gradbam! nij varno biti jim za petami!** Pa resnico je bil ukazal, kajti kmalu je z nasipa zagrmel strel — in marsikoga, ki nij slušal, splačala je nepokorščina.
To trenotje prijezdi koševi in pohvali Ostapa:	„Dejte,	novi
ataman — saj načeluje vojski tako, kakor kak starina !“
Stari Bulba se ozrč, kedo je ta novi ataman, in zagleda: Humancem na čeli —	da na konji	vojuje Ostap in	da ima	čapko
na glavi po strani in	atamanico v	roki. „Ali si ti	to!** —	samo-
ljubo vsklikne in razveseli se starec, Humancem pa se zahvali za čest, ki so ga proslavili z njo.
Kozači zopet odstopijo; sklenili so, da se vrno v tabor, a mestu na gradbahse zopet prikažo Lehi; imeli so raztrgane plašče. Mnogim je na kaftanih bila strjena kri in krasne medne čelade so jim sivele vslcd prahu.
„No, ali ste nas povezali?!'* — kričali so Zaporožei na okop. —
„Cakite,jaz vas	— kričal je z viška nd-nje trabušni
polkovnik in kazal jim vrv; dolgo časa sta še sovražnika oplašena in okrvavljena grozila se drug drugemu in s trpkimi psovkami pitala se.
Naposled se vendar razido vsi. Marsiltedo je počitka želel po krvavem boji; nekateri so s prstjo hladili si rane in obveze česali in delali iz plaščev in drage obleke, ki so jo bili strgali raz potolčenega sovražnika. Nekateri, še čvrsti in zdravi, ogledavali so mrtvečo in poslednjo čest dajali jim. Spalaši in kopjem so kopali grobove, v čapkah in gubah svoje obleke so nosili prst, slavilno pokopali slehrno kozaško truplo in zasuli zč hladno prstjo, zatA da jih nijso kavsale vrane in očij kljevali jim divji orli. Pobitih Lehov pa so po deset, ali kolikor jih je kateremu prišlo pod roke, privezali k repom divjih konj, konje zaganjali na polje, dolgo drli za njimi in bičali jih ze strani. Kazbešeni konji so dirjali črez brazde, črez grm in strm, čez kotanje in potoke, a mrtvi Poljaki so krvavi in prašni tolkli se ob zemljo.
Potlej so vsi kureni v kroge posedli k večerji in dolgo časa so razgovarjali se o pripetljajih in junaških činih. Dolgo časa nijso šli spat; posebno dolgo pa je čul stari Taras: neprenehoma je pre-
mišljal, kaj znači to, ker Andreja nij bilo mej sovražnikom. Ali morda temu Judi v vest nij dala, da bi bil vojskoval zč svojimi ljudmi, ali pa je Zid prevaril se, da je torej sužnjest zalotila ga. t*a spomni se, da je Andrejevo srce nenavadno vdano ženskim besedam, zato se je bridko razžalostil in hudo zaklel v duhu Poljki, ki je bila očarala njegovemu sinu srce. A da izvrši svojo kletev, ne bilo bi mu žal njene krasote, zgrabil bi jo za goste razkošne lase — in vlekel za seboj po vsem polji in po vsem kozaškem taboru. Paz trgal c bi se ob zemljo njč okrvavljene in oprašene čarokrasne prsi — in njen vrat, čegar belota se ponaša, kakor večni sneg goram na temenih. Nje nežno, prekrasno telo bi raztrgal na kosce. Ali Bulba nij znal tega, kaj je Bog človeku drugega dn6 odločil; začel je vdajati se snu, naposled pa je zaspal. Kozači so še zmerom razgovarjali se, vso noč je okrog ognjev stala pozorna straža, nikamor nij zamaknila svojih očij, temuč zmčrom je na vse strani skrbno ozirala se.
VIII.
Solnce nij bilo še dospelo do polovice neba, ko so vsi Zaporožci zgrnili se v gromado. Zč SiČa so dobili glas, da so Tatarji o kozaškej nenavzočnosti oplenili včs Sič, — izkopali so kozaške zaklade, ki so jih Kozaki imeli skrite v zemlji, — zajeli in potolkli vse Kozake, kolikor so jih bili pustili doma — in da so vse Volovske in konjske čredo odpeljali in pobegnili na Perekop. Le en Kozak, Maksim Goloduha, izmuznil se je na poti Tatarom iz divjih pestij, zaklal mirzo, odvezal mu mošnjo cekinov in na tatarskem konji v tatarskej obleki poludrugi dan in dve noči bežal pred sovražnikom, na smrt utrudil konja, prešel se na drugega, Ugonobil tudi tega, ter stoprv na tretjem pridirjal v Zaporožki tabor, ko je bil na poti zvedel, da so Zaporožci pri Dubnu. Ob-.lavil jim je samo to, kaka nesreča so je pripetila, a zakaj se je t° zgodilo, ali so ostali Zaporožci zakurili po svojem kozaškem običaji, ali je pijane zasačilo zajetje — in kako so Tatarji zvedeli skrite zaklade, vsega tega jim nij mogel rezodeti. Zelo sc je od Kozak zbegal, ves je bil otekel, obraz je imel opaljen in za-*egel od samega vetra, sesel sc je na mesti in krepko je zaspal.
O	podobnih slučajih so Zaporožci kar precej, brezi vsako-.lake obotave, udrli za lupeži, da so jih zalotili še na poti, zatč A1!. 80 zajetnike navadno takoj razprodali po bazarih v Malej .z*jb v Smirni, na otoku Kreti — in vedigabog, po katerih dru-8>h mestih so se čudili čopastim zaporožkim glavam. Za tega dčlj 8o se bili zbrali Zaporožci. Vsi so imeli čapke na glavah, ker 0\Jso bili zgrnili sc zato, da bi slišali, kaj jim ukaže koševi, temuč Zfttč, da se bratovski mejusobno dogovore, kaj in kako. „Najpo-
preje nuj starešina pov6 svoje misli!“ — kriknila jih je truma. „Povedi svoj nasvet, koševi!“ — kriknili so drugi.
A koševi je snel čapko — ne kot načelnik, temuč kot tovariš se jc vsem Kozakom zahvalil za čest in opomnil je: „Mnogo je mej nami starejših in izkušnejših; ali ker ste mene počestili, zaslišite moj nasvčt: ne tratimo, tovariši, časa, — planimo za Ta-tarjem; saj sami znate, kakov je ta pčs; Tatar nas ne bode na poti čakal ze svojim plenom, a hipoma ga leliko poskrije, da ga ne bode ne sluha — ne duha. To je moj nasvet: vderimo za njim. Tu smo už6 porazsajali, Lehi užč znajo, kedo so Kozači; bogme, kolikor smo mogli, osvetili smo se jim ; plena v zlakotovanem mesti nij veliko. Tedaj svetujem, da bi šli za Tatar jem/'
„Idimo, idimo!“ — razlegalo se je krepko po Zaporožkih kurenih. A Tarasu Bulbi nij bilo po godi to; še niže je povesil svoje oblačne procvele obrvi, podobne grmovju, rastočemu gori na visokem temenu, ki mu sčverna zima z ivjem posiplje vrhove.
,,Nikar, ta tvoj nasvet nij jak, koševi 1“ — krikne mej trumo; „ti ne govori tako, — ali si zabil, kakor je kazno, da so našinci v Leškein zajetji? Ti bi rad, to sam čutim, da bi se izneverili svojega tovarištva prvotnemu svetemu zakonu: da bi zapustili svoje brate in pustili jih v nevarnosti, da bi žive na meh drli, njih kozaška telesa razkosali in vozili po mestih in vaseh, kar so užd počenjali s enim naših hetmanov in z najodličnejšimi ruskimi vitezi v Ukrajini. Sicer pa: ali so malo grmčli na našo sveto vero?! — Kodo pa smo mi? — vprašujem vas vseh: kakov Kozak je to, ki svojega tovariša pusti v nevarnosti — in kakor psa, popusti ga na ptujem, da pogine? Ker smo užč tako oslepeli, da nobenemu izmej nas nij več nič do Kozaške česti, da si dajemo pljevati v svoje sive brade in da požiramo razžaljive besede, znajte, da vsaj mene nihče ne oplaši in ne promeni. Ostanem pa sam tu!“
Vsi Zaporožci osu^niS.
„Ali si zkbil, stan polkovnik/' — začudi s6 koševi, „da so tudi Tatarjem v pesteh naši tovariši, — če jih zdaj ne osvobodimo, da njih živenje psodadč v večno sužnjest poganom, kar je hujše, nego vsakojaka ljuta smrt?! — ali si zabil, da jo v njih pesteh zdaj vse naše zakladje, težko pridobljeno zč krščansko krvjo?!‘‘
Vsi Kozači so se zamislili — in nijso znali, kaj bi opomnili. Nobenemu izmej njih se nij ljubilo, da bi si prislužil mrzko slavo. A ta trenotja prddnje stopi Kasijan Bolduh, najstarejši po letih mej zso Zaporožko vojsko. Vsi Kozači so ga čestili; dva pota je bil už6 koševi	in	na bojih jc bil	posebno vrl Kozak, a ostarel je
bil už(S davno	in	nij več	hodil na vojsko; tudi svetoval nij več
i’ad nikomur nič, temuč najrajši je poležkoval okrog kozaških skupin in poslušal razgovore o vsakojakih minolih slučajih in kozaških činih.	O	nobenej	priliki	se nij vtikal v njih razgovore,
vselej je le poslušal in s	palcem	pepel' tlačil v svojej kratkej luh>
ki je nikoli nij del izmej zob, temuč dolgo je sedeval, oči na lehko
zapiral, da Kozači časi nijso znali, ali spi, ali še posluša. O vojskah je ostajal doma; le ta pot se je bil razgrel starec; kolebnil je z roko po kozaškej navadi in rekel: „Pa bodi! tudi jaz pojdem, morda bodem Kozaštvu na kakovo korist!" Vsi Kozači so molčali, ko je bil stopil pred trumo, kajti už6 dolgo časa nobene besede nijso čuli iz njegovih ust. Vsak je hotel slišati, kaj Bolduli povč.
„Prišla je vrstp, nd-me, da spregovorim besedo, gospodje bratje!“ — začel je govoriti; „poslušajte, mladiči, starca! Modro je govoril koševi — in ker je glava kozaškej vojski, treba je, da skrbi za otetje bojnega zaklada, modrejšega nij mogel povedati ničesar. Ali kaj! to bodi moja prva beseda; zdaj pa zaslišite, kaj vam pove moja druga beseda! A kaj vam razodene moja druga beseda? — svetejšo resnico je povedal Taras, polkovnik, daj mu Bog dolgo živenje, in da bi takih polkovnikov več bilo v Ukrajini! Prva potreba in prva čest Kozaku je verno tovarištvo. Vse svoje žive dni še nikoli nijsem slišal, gospodje bratje, da bi kedaj bil kak Kozak zapustil ali izdal svojega tovariša. Ti in 6ni so naši tovariši — ali jih je menj, ali več, do tega nij nič, vsi so tovariši, vsi takisto ljubi nam. Cujte, moja beseda je ta-le: tisti, katerim so ljubi tovariši, ki jih jc zajel Tatar, naj odhit6 za Tatarji, — tiste pa, katerim so ljubši bratje, ki ima Leli zajete, če nete popustiti pravičnega dela, naj ostan6 tu. Koševi pojde vsled svoje dolžnosti s polovico za Tatarji, druga polovica pak naj si odbere začasnega atamana. A ta ataman, če hočete slušati sivo glavo, da bi bil — nihče drug nij vrednejši, nego je edin Taras Bulba. Nobenega mej nami nij slavnega tako, kakor je Taras."
To je povedal Bolduli in umolknil je, in razveselili so se vsi Kozači, vsi so čapke metali k višku 'in kričali:	„Daj ti Bog
zdravje, batko! molčal je, molčal, dolgo je molčal, nap6sled pa je vendar spregovoril; nij zaman opomnil, ko se je prirej e val na pot in dejal, da utegne biti na hvalo Kozaštvu: vrešničilo se je to!“
„No, ali glasujete za to?" — povpraša koševi.
„Vsi, vsi!" — zakrič6 Kozači.
„Resnično, ali je konec posvetovanja?"
„Končano je posvetovanje!" — kričali so Kozači.
„Zaslišite zdaj bojni ukaz, junači," — reče koševi, stopi naprej in pokrije se zč čapko, a vsi Zaporožci, kolikor je bilo zbranih, sncm6 svoje Čapke in ostan6 razoglavi — in oči so povesili v tla, kar so učinili vselej, kedar je govoril kateri izmej starešin.
„Zdaj se razdelite, gospodje bratje! kedor hoče oditi, naj hode stopil na levo. Na katero stran prestopi več kurena, tijiikaje stopi tudi manjšina; če pa ne bode hotela prestopiti, mora pridružiti se pa drugim lcurenom!"
A takoj so Kozači začeli stopati na desno in na levo stran. Kamor jc bilo prestopilo več katerega kurena, tijk je stopil tudi kurenu ataman, manjšina pa je prestopila in zmeBila se z drugimi kureni. Pa vsa vojska se je razdelila na enaki trumi. Ostali so: ®koro ves Nezamajkovski kuren, veča polovica Popovičevskega
kurena, veča polovica Timoševskega kurena, v&s Humanski kuren, ves Kanovski kuren in veča polovica Steblikovskega kurena. Vsi drugi pa so odločili se, da uder6 za Tatarji. Mnogo je bilo na obeh straneh slavnih in hrabrih Kozakov. Mej tistimi, ki so se bili namenili iti za Tatarji, mej njimi je bil Čerevati, vrl star Kozak, Pokotipole, Lemiš, Prokopovič Homa; tudi Demid Popovič je bil prestopil k njim, kajti to je bil grozno trdoglav Kozak, nij mogel dolgo časa sedeti na mesti, z Lehi je imel užč dosti preglavice, še s Tatarji je poželel, da poigra. Izmej kurenih atamanov je bil Nostjuhan, Pokriška, Nevimski — in mnogo drugih slavnih in hrabrih Kozakov je hotelo svoje meče in krepke prsi poskusiti na boji s Tatarjem. Mnogo vrlih in junaških Kozakov je bilo tudi mej tistimi, ki so na mesti hoteli ostati: kurenom izmej atamanov
—	Demitrovič, Kukubenko, Vrtihvist, Balan in Bulbenko Ostap. Mej njimi je tudi mnogo bilo drugihvznamenitih in jakih Kozakov, n. pr.:	Voltuzenko, Cerevičenko, Štepan Goska, Ohrim Goska,
Nikolaj Gosti, Zadorožni, Metelica, Ivan Krivogobec, Timek Šilo, Degtjarenko, Sidorenko, Pisarenko, pa zopet Pisarenko — in še en Pisarenko — in mnogo drugih izbornih Kozakov. Vsi so už6 veliko sveta bili prehodili in prejezdili; hodili so po Anatolskih obalah, — po Krimskih stepah, — po vseh večih m manjših rekah, ki se zlivajo v Dnjeper, — po vseh zatocih in Dnjepru po otokih; blodili so po Moldavskej, Valaškej, po Turškej zemlji; prepluli so vse Črno morje na dvovoznih kozaških čajkah; napadali so s petdesetimi čolni v vrsti bogate in jako velike barke; potopili so mnogo turških galej, in mnogo smodnika so popalili svoje žive dni; mnogo potov so onožnike česali iz atlasa in aksa-mita, marsikedaj so za zgol rumenjake črešnje kupavali od bra-njevek. Mnogo je novcev vsak izmej njih zapil in zaveseljačil, — toliko, da bi jih kedo drug bil dosti imel vse svoje živenje pa saj nij bilo ni števila, koliko. Vsi so kozaški gospodarili: gostili so v&s svet in najemali godce, da se je veselilo vse, kar je bilo okrog njih na sveti. Pa vendar je zmčrom redek bil tak Kozak, ki bi ničesar ne bil imel zakopanega; vsaj nekoliko prstanov, srebrnih čaš, zapestnic je vsak imel pod kamenjem Dnjepru na otocih, zat6 da te dragotine Tatar ne bi mogel najti, ko bi vsled kake nesreče utegnil pridivjati na Sič; a rčs težko bi bil Tatar našel take zaklade, ker je časi sam lastnik jel ziibiti, na katerem mesti je kaj zakopal. '1'akovi so bili ti Kozači, ki so sklenili, da ostan6 pred Dubnom in Lchom osvet6 v6rne tovariše in Kriščevo vero. Stari Kozak Bolduh je tudi ostal pri njih, dejal je:	„Nijsem	več	v	ti-
stih letih, da bi se gonil za Tatarji; a tu je pozorišče, kder človek lehko pošteno kozaški umrje. Dolgo už6 Boga prosim: kader pride mojega živenja večer, da bi na vojski umrl krščanstvu na sveto korist. Tako se tudi zgodi. Slavnejšega konca ne bi nikder drugdd bilo staremu Kozaku."
Ko so bo bili razločili vsi in ko ao v dveh vrstah stali po
kurenih, koševi ide meju vrstama in opomni in povpraša: „A kaj gospodje bratje! ali je stranka stranki prijazna?" —
„Vsi smo prijatelji, batko!“ — odgovord Kozači.
„No, tedaj se poljubite, poslovite se drug od drugega, kajti Bog zna, ali boste še kedaj ali ne živi tako zbrani. Slušajte svojega atamana in njegove ukaze zvršujte tako, kakor najboljše morete; saj sami znate, kaj zapoveduje kozaška čest.“
Vsi Kozači, kolikor je bilo jih navzočnih, poljubljali so se mejusobno. Najpopreje so se atamanje začeli poljubljevati; pogladili so si z rokami sive brke, poljubili se vsi povprek, potlej pa so poprijeli se za roke in krepko držali zA-nje, hoteli so drug drugega povprašati: „Kaj, gospod brate? —ali se še vidiva kedaj?
—	a molčali ste in zamišljeni bili obe sivi glavi. Pa Kozači so se vsi, brezi kakove izjeme poslovili drug od drugega, kajti znali so, da bodo mnogo truda imeli z Lehi in Tatarji; nijso hot61i precej raziti se: sklenili so, da počakajo temnega nočnega časa, zat6 da ne bi sovražniku izdali, da kaj manjka zaporožke vojske. Odšli so Vsi — vsak v svoj kuren obedovat.
Po obedu so vsi, kateri so morali napotiti se, legli na počinek in spali so krepko in dolgo časa, kakor bi bili čutili, da to utegne biti njih poslednje spanje, ki ga svobodni lehko po godu naužij6 se. Spali so do solnČnega zahoda, a ko je bilo solnce zginilo in malo	zmračilo	se, jeli	so mazati vozove. Ko	hitro so bili vse vre-
dili,	poslali	so	vozove	naprej, sami pa so še	enkrat poslovili se od
svojih tovarišev, potlej pa so tiho odšli za vozovi, konjištvo je brezi krika, brezi žvižga na ldhko zatopotalo in čilo bežalo za pehoto — in kmalu ni j bilo videti jih v nočnej temi. Gluho samo se je z daleč slišal konjski topot in škripot katerega kolesa, ki se nij bilo še omastilo, ali pa Kozak nij bil dosti namazal ga o noč-nej temoti.
Dolgo še so tovariši stali na mesti in z rokami zdaleč mahali za njimi, da-si nobenega več nijso videli v temi. Ali ko zo zopet bili zbrali in vrnili so na svoja ležišča; ko so o svitlobi jasno migljajočih zvezd videli, da na pozorišči manjka polovica voz, da Mnogih in mnogih tovarišev nij več mej njimi, poloti se trpkost njih	src —	in	vsi so	se nehotoma zamislili,	— in povesili so oči.
Taras	je	videl, kako žalostne so stale kozaško gruče in kako
Je malodušnost, sramotna hrabrim vojščakom, mirno bila ovladala Kozakom duše, a molčal je: hotel je čas dati jim, da bi se pri-yadili malodušju, ki jo trlo jih po ločitvi od tovarišev. V tem pa Je o tihoti premišljeval, kako bi jih nenadoma otel te trpkosti, kako bi kriknil kozaški, da bi se novič, a z večo močjo, nego Popreje, bodrost vrnila vsakemu v srce, kar je mogoče le slavjan-8kej k rvi; ta slovanska prirojenost je velika, in v primeri z drugimi narodi — mogočna, kakor morje v primorji s plitvimi rekami, p burnem vremeni hrmi in razsaja in valove kopiči tolike^ s koli-koršnimi ne mogo razgrajati ponižne reke. če pa je_ tiho in brezi vetra, svoje brezikrajno biserno površje razprostira jasnejše, nego
12*
ga razlivajo vse reke, in z njeno večno miloto in nežnostjo se srčno napaja slelirno oko.
Taras svojemu služništvu ukaže, naj razkrije voz, ki je na samem stal. Ta voz je bil veči in močnejši od vseli drugih, kolikor je bilo jih v kozaškem taboru. Z dvojnimi debelimi šinami so bila okovana njegova kola; silno je bil naložen; pokrit je bil s plahtami in težkimi volovskimi kožami — in ves povezan z osmolje-nimi vrvimi. Na vozi so bile same banke in sodci dobrega vina, ki je dolgo časa staralo se v Tarasovih kletih. Vzel ga je bil z6 seboj za potrebo o kakej slovesnej priliki, ko bi utegnila nameriti se posebna ura pred kakim znamenitim delom, ki bi ga dostojno pripovedali potomcem, — pripeljal ga je bil zat6, da bi vsak Kozak brezi kakovega izimka — prijel požirek dobrega starega vina, ki o važnih slučajih tudi z mogočnim čutjem ovlada človeka. Ko služništvo zasliši svojega polkovnika ukaz, plane k vozu, s palaši preseče krepke vrvi, odgrn6 plahte, odmakno volovske kože in z voza znes6 banke in sodce.
„Vse zložite/' — reče Bulba, „vse, kolikor je posode na vozi, a vzemite v roke vse, kar kateri ima: čaše, ali posode, iz katerih konje napajate, rokavice, ali čaplce, lcedor pa ničesar nijma, naj pa kar prgišče (pregeršče) nastavi.”
Kozači so v roke vzeli vse, kar je kateri imel: čaše, posode, iz katerih so napajali konje, rokavice, čapke, — kedor pa nika-koršne posode nij dobil, nastavil je obe šaki. Vsem so Tarasovi služniki, hodeči mej vrstami, posode nalivali iz banek in sodcev. Piti pa Taras nij dovolil, dokler nij dal znamenja, da morajo vsi kmalu izpiti. Podoba je kazala, da hoče nekaj povedati. Taras je znal, da staro, samo ob sebi mečno vino krepi človeku tudi dušo, pa če jo podpre še prilična beseda, — da to oboje tem krepkejše bodri duha.
„Jaz vas napajam, gospodje bratje!“ — krikne Taras Bulba, „a no na hvalo, ker ste me odbrali za svojega atamana, da-si je meni to velika čest, — tudi zato ne, ker smo se ločili od svojih tovarišev, nikakor ne, kak drug čas bi oboje bilo vredno, zdaj pa ne utegnemo slaviti tega. Pred seboj imamo obilega potu delo, delo velikega kozaškega truda! Torej izpijemo, tovariši, vsi kmalu, — napopreje vsi izpijemo svetej pravoslavnej veri na čest, da bi ke-daj prišel čas, da bi se po vsein sveti razširila in da bi povsodi bila tista sveta vera, — da bi vsi Mohamedanje in poganje, kder koli je kaj jih, pokristijanili se! Izpijem tudi Siču na slavo, da bi dolgo časa trajal na pogubo vsem Mohamedanom, da bi vsako leto z njega prihajali vrli junaki, korenitejši drug od drugega, Pa zmerom srčni. Tudi vbi izpijmo na mejusobno slavo, da bodo vnuci in teh vnukuv sinovi pripovedali, da nijsmo na sramoto bil} svojim bratom in da nijsmo zapustili svojih tovarišev. Tedaj veri na čest, gospodje bratje, nujmo vsi kmalu — veri na čest!“_
„Veri na čest!” — krikn6 vsi v bližnjih vrstah stoječi KO'
zaci — skrepkim glasom. „Vcri na čest!“ — zagrmi daljne gruče
—	in vsi: stari in mladi, izpili so veri na čest.
„Si(v;u na slavo!“ — vskrikne Taras in visoko nad glavo dvigne roko.
„Siču na slavo	— oglas6 sc grmeče prve vrste. „Siču na
slavo!“ — pozopetili so tiho stari in mrdnili zb sivimi brkami; mlajši Zaporožci pa so, kakor mladi sokoli, zagnali glas: „Siču na slavo!“ — in čulo je daleko polje, — slišalo, kako so Kozaki čestitali svojemu Siču.
„Zdaj pa še poslednji napitek, tovariši! slavi na spomin — in vsem krščanom, kolikor jih živi na tem Božjem sveti 1“
A vsi Kozači •— brezi vsakojakega izimlca, izpili so slavi na spomin —• in na spomin vsem krščanom, kolikor jih je na sveti. Dolgo časa je še po vseh vrstah mej vsemi kureni razlegalo se: „Na spomin vsem krščanom, kolikor jih živi na sveti!“.
Uže so prazne bile čaše, a vendar so vsi Kozači stali na mesti in dvignjene imeli roke; da-si so njih oči gledale veselo, ker je bilo vino razognilo jih, vendar so se močno zamislili, pa ne v plen, ne v bojni dobiček, ne v to, komu se posreči, da rumenjakov nabere, da napleni dragega orožja, se zlatom prošitih kaf-tanov in črkeskih konj; zamislili so se, kakor se zamišljuj6 orli, ki posedajo po temenih skalnatim, strmim in visokim goram, s katerih se daleko, široko in brezikrajno morje vidi, kakor bi bilo posuto z drobnimi pticami, z galejami, barkami in ladijami, ob straneh pa, kakor bi bilo obogačeno z jedva vidnimi ozkimi zem-skimi progami, obrobljenimi z primorskimi mesti, ki se vidijo, kakor mušice, — in obogačenimi z lesovi, podobnimi majhnim tratam. Kakor orli, tako so sč svojimi očmi okrog sebe gledali široko po polji in v daljavi svojo osodo, kako se jim zapoveduje. Bode, pač bode vse polje z globelimi in cestami vred pokrito z njih belimi razsejanimi kostmi, dobro skopanimi v kozaškej krvi —■ in pokrito z razbitimi vozovi, s polomljenimi sabljami in s kopjem; daleč se jim raztrkold čopaste glave razmršenih las in s krvjo omočenih brk; orli prileti in bodo kozaške oči zobali z njih. Ali vendar bode to razsežno in svobodno smrtno pozorišče veselilo se svoje slave! ni eden veleslavnih činov ne zgine in ne propade, kozaška slava ne mrkne tako, kakor mali prahek zgine puški iz dulca. Bode, bode sive, do pasu dolge brade banduraš, a morda poln zrelega junaštva in bele glave starec, — živel bode moder prorok, ki bode navdušeno mogočno govoril njim na slavo. Po Vsem sveti se razznani njih slava — in vsi, ki se narodč po njih Živ6nji, govorili bodo o njih; daleč se razleza proroška beseda, podobna je zvučnemu kovu velikega zvona, ki mu je zvonar dodel jDnogo dragega čistega srebra, zat6 da bi so daleč po mestih, po kočah, po gradeh in vaših razlegal slovesni zvon in vse — brezi r&zlike, vabil k svetej molitvi.
IX.
V	mesti živa duša nij znala, da je polovica Zaporožcev na gonjo odhitela za Tatarji. Mestnega stolpa stražnik je le oznanil, da je oddelek voz presolil se za les 5 menili so, da Kozači snuj6 samo kakovo zasedo, kar je veroval tudi francoski inženir; ali v tem so se vresničile koševega besede, a v mesti se je pokazal ne-dostatek užitne zaloge, kajti po navadi davnih časov nikoli nijso prešteli vojske, ko je bilo treba tega. Poskušali so, ter prodirali iz mesta, ali vselej so vražjih drzovitcev polovico pobili Ivozaci, a polovica je morala zbežati nazaj v mesto — prazna. Židom pa so vendar na dobiček bili ti napadi: zvohali so vse: kako in zakaj so nekateri Zaporožci zapustili borišče, s katerimi načelnik vred, kako se imenuj6 kureni, koliko je njih število, koliko jih je ostalo na mesti in kaj namerjajo, s kratka: po nekolikih minotah so vse znali v mesti vselej. Polkovniki so so obodrili in sklenili so, da začn6 boj. Taras je takoj poznal to po hrumu in šumu v mesti, torei je skrbno pripravljal se, prirejeval vse, ukazaval, kurene razdelil na tri tabore in o krožil jim z vozovjem, podobno trdnjavam, v katerih so Zaporožci nazmagljivi bili; dvema kurenoma je ukazal, naj odideta na zasedo; kos polja je dal nabiti z ostrimi kolmi, natakniti s polomljenim orožjem, s kopjem: z njegovimi odlomki, zat6 da bi na to prostorišče o prilikah zaganjal sovražnikovo ko-njištvo. A ko je vse dovršeno bilo po potrebi, govoril je Kozakom, ne zat6, da bi jih bil obodril in razvnel jim duše, sdj je znal, da so sicer krepkega duha, — temuč zato, ker je hotel pot odpreti sam svojemu čutju.
„Jalco vam, gospodje, želim povedati, k sik o je to naše tovarištvo! Slišali ste očete in dede, kako čestna je vsem bila naša zemlja; tudi Gregom se je dala spoznati, tudi iz Carigrada je dobivala rumenjake, tudi mesta jo imela bogata, in svetišča je imela
—	in kneze, kneze ruskega rodu, svoje kneze, a ne latinskih nevernikov. Vse to so osvojili Turci, vse je poginilo; ostali smo le mi, sirotci, — da, kakor udova ostane sama po smrti svojega moža, tako je osirotela tudi naša zemlja! Čujto, o kakem časi smo tovariši podali si roke in ustanovili bratrstvo; znajte, kaj je podloga našemu tovarištvu! — nij ga svetejšega tovarištva! Oče ljubi svoje otroke, mati ljubi svoje otroke, otroci ljub6 očo in mater ; ali to še nij to, bratje, ~ tudi zver ljubi svoje mladiče! Sprijazniti se ne le po krvi, temuč tudi po duhu, to je mogoče le človeku. Tudi drugodi so imeli bratrstva, ali takih, kakoršna so bik1 na ruskej zemlji, takovih nij bilo nikder. Marsikateremu izmej vas se je pripetilo, da bi bil moral poginiti na ptujem, — znate, tudi tam so 1 judj6! tudi tam jo Božji človek, razgovarjaš se z njiu1) kakor ze svojcem; ali ko hitro je kaj do tega, da bi se spregovorila kaka srčna beseda, oh6! čaki malo! razumni ljudje so sicer, a ne takovi, nikakor, nikakor, bratje! ljubiti tako, kakor ljubi
ruska duša, ljubiti ne le z razumom, ali kako drugače, ali z vsem, kar ti je Bog dal, — z vsem, kar koli je v tebi ~ a! . .	—
vsklikne Taras, kolebne z roko, stresne sivo glavo in brke — in dalje govori: „Nikakor, tako ljubiti ne more nihče! Znam, ničem-nost se plodi po našej zemlji: motijo se le s tem, da bi imeli velike stoge žita, velike tabune konj, da bi se bahali s polnimi kle-timi, in znanijo se, vrag vedi, s kakimi poganskimi običaji; sra-muj6 se lastnega jezika, svojec z h svojcem neče govoriti, svojec svojca izdaje, kakor na trgu prodajajo breziduhe stvari. Ptujega kralja ljubezen, a še kralja ne, borna milost Poljskega mogotca, ki jih zč svojimi žoltimi črevljibije v mrdo, to jim je ljubše, nego vsakoršno bratrstvo. Ali v najkukavnejšem borneži, ali je tak ali tak, če prav bi bil včs sajast in poblačen vsled svojega lizunstva, vendar, bratje, živi v njem ruskega čutja iskra; a kedar se utegne pro-buditi, gotovo se obema rokama vdari na prsi in za glavo prime,
— proklinial bode svoje ničemno živenje — ter želel, da bi z mukami opral svoje sramotno počenjanje. Naj bodo vsi znali to, kaj v Ruskej pomenja tovarištvo! Kader pokne smrtna ura, gotovo nobeden izmej njih ne bode hotel tako umreti! nobeden, nobeden! ne ujemlje se s tem njihovih mišic natora!"
Tako je govoril ataman, a ko je bil skončal svoj govor, zmerom je še stresal glavo, osivelo o kozaškem junakovanji. Vse je ta govor neznanski pretresnil, prodrl jim je bil globoko v srca; najstarejši Kozači v svojih vrstah so stali nepremično sklonjenih glav; skrivoma so solze starim junakom prihajaje v oči, malo po malo so jih otirali z rokavi, nap6sled pa so, kakor bi se bili pogovorili, vsi kmalu kolebnili vsak ze svojo roko in stresnih sive glave. Resnično je: stari Taras jim je bil'mnogo povedal znanega in pomenljivega, kar tiči v srci človeku, ki je skusil mnogo bridkega, težavnega o dobrodruštvih in vsakojakih neugodah svojega živčnja.
A iz mesta je už6 vr61a sovražna vojska; o brnenji krepkih kotlov in s bučanji glasnih trob so iz svoje trdnjave pod pazu-hami podprtih rok prihajali čestitci, okrog katerih je gnjelo se množno služništvo. Tolsti polkovnik je načeloval in ukazoval. Bistro so začeli napadati kozaške tabore, ki so grozili se, nastavljali puške, bliskali z očmi in lesketali ze svojimi oklopi. Ko hitro pa so Kozači zagledali, da je le streljaj daleč še do sovražnika, jem6 vsi kmalu pogubno streljati — in nijso nehali paliti. Daleč je grozno streljanje razlegalo sc po vseh okrožnih ravnih in njivah
— in strinjalo v nejenljiv grom. Vse polje se je zavilo v dim, a Zaporožci so neprenehoma pokali, ni oddahnili se nijso: poslednji so le nabijali puške in dajali jih prednjim, kar je plašilo vraga, ker nij mogel izumiti, kako Zaporožci zm6rom streljajo, nabijajo pa ne. Zbog pregostega dima nij več sovražnik videl sovražnika, niti: kd6 je koga zmanjkalo v vrstah; pa Lelii so čutili, da gosto letajo olovnice in da se hudo razvnemlje ogenj; ko so bili umaknili se nazaj, zat6 da so iz dima prišli in videli okrog sebe, po-
grešali so mnogo vojščaka v svojih vrstah; a Kozakom je na vsakih sto mož manjkalo dveh, t rij eh tovarišev; neumorno so dalje streljali, prav nič nijso prenehali. Sam inozemski inženir se je čudil tej, njemu neznanej taktiki — in v pričo vseh je opomnil: „Aj, ti omiadni Zaporožci! aj, kako morajo na tem ptujem sveti bojeveti, da bi zmogli!“ Nasvetoval je, da bi topove namerili v tabor. Težko so zrinili in drugam namerili svojih topov ogromna grla; daleč in na široko se je zemlja stresnila in dvakrat toliko se je dima razvalilo po vsem polji. Smrdel je smodnik po trgih in ulicah daljnih in bližnjih mest. Pa topničarji so bili previsoko pomerili, previsoko so ogromne olovnice kolebale; strašno je vsaka žvižgnila in zletela nad glavami vsemu taboru, daleč za njim planila v tla, izrula cele kose črne zemlje in vrgla jih visoko v zrak.
O	pogledu na tdko neizkušenost se francoski zemljemerec (inženix•) prime za glavo in sam nastavi topove; nij mu bilo na mari to, ker so kozaške olovnice neprenehoma žvižgale okrog njega.
Taras je z daleč videl, da zlo preti vsemu Nezamajkovskemu in Steblikovslcemu kurenu, torej na vse grlo krikne: „Stopite brž od voz in zavsedite konje!“ A vendar bi ne bili vsi Kozači za-vseli konj, da Ostap nij v sredo sovražnika zagozdil se, ter ne-tilnic izbil iz rok šestim topničarjem, štirim pa nij mogel izbiti jih: odgnali so ga bili nazaj Poljaci. Zdaj pa ptuji kapitan sam v roci vzame netilnico, da bi zapalil največi top, kolikoršnega še nikoli popreje nijso videli Kozači. Grozno jo zijalo njegovo ogromno žrelo, tisočera smrt je pretila iz njega. Ko je bil zagrmel — in ko so po njem bili sprožili se štiri j e drugi topovi, še štirikrat je gluho zadonelo in stresnila se zemlja — in veliko je bilo gorjč! Po marsikaterem Kozaku zajoče stara mati in bode z okoščelo roko bila se po ostarelih prsih; marsikatera soproga bode vdova v Gluhovu, Nemirovu, Crnigovu in po drugih Ukrajinskih mestih. Marsikatera milica bode slehrni dan tekala na veliko cesto, ozirala se za slehrnim popotnim in gledala, ali nij kateri njih njenega srca najmilejši. Pa mnogo vsakojakega vojščaka pride po mesti, a nobeden ne bode nje mileč.
Polovica Nezamajkovskega kurena je zginila, kakor bi je ne bilo nikoli bilo na sveti! olovnice so jo pobile in po borišči razmetale tako, kakor — kedar toča potolče vso njive kmalu, njivo kder je popreje ■— kakor pezno zlato, rumenelo in dozorevalo vsakojako klasje.
Kako je to presunilo Kozake! kako so se vznemirili! kako je razljutil se kurenni ataman Kukubonko, ko jo bil zagledal, da je več, nego pol njegovega kurena poginilo! Planil je zč svojin11 ostalimi Nezamajkovoi vred na vraga, — kakor po zelnatih gla-vah, ljuto sekal okrog sebe, mnogo konjikov zbil raz konje, 8 kopjem moril jezdece in rano sekal konjem, dokler nij priklestu do topov, a užd je bil priboril top; paK zagledal je, da je Hm manski kurenni ataman prodrl blizu, in Stepan Goska — da J6 privojeval včliki top. Zapusti torej svoje mesto in zč svojim ko-
renom vred plane na drugo jato sovražnika; kodar so Nezamaj-kovci klestili, ondod so gaz delali pred seboj! kodar so se vračali, ondod je bila stranska pot! Videlo se je, kako so svetlile se Poljske vrste: Poljaci sovpadali, kakor snopjc. Prav pri vozeh je bil Voltuzenko, spredaj Cerevičenko, pri daljnejšili vozeh je bil Degtjarenko, za njimi pa kurenni ataman Vrtihvist. Degtjarenlco je bil už6 dva plemenitaša pregnal s kopjem, naposled je pregnal še tretjega, ki pa nij hotel vdati so. Cii in krepak Poljak je bil to; z lepim orožjem obogačen je pripeljal petdeset služnikov z e seboj. Krepko je zgrabil Degtjarenka, podrl ga na zemljo, a už6 je z e sabljo vrezal ga in kriknil:	„Ni eden izmej vas psov Ko-
zakov se mi ne ubrani!“
„Caki malo!“ — krikne Timek Silo in skoči k njemu. To je bil neumoren Kozak. Kolikrat je atamanoval na morji! Mnogo je strpel vsakojakega gorj6. Vjeli so jih bili Turci pri Trapezuntu in vsi so kot sužnji morali iti na galejo; sklenili so jim z verigami roke in noge, po cele tedne dali jim ne pšena in napajali so jih s& zoprno morsko vodo. Ubogi zaločenoi so vse strpeli, da le vere, bali so vse, ne bi treba bilo izdati.
Timka Sila pa nij skrbelo to; poteptal je sveti zakon in zb sramotnim turbanom ovil si grešno glavo; sprijaznil se je s pašo, poključaril na barki — in naposled je bil gospod vsem sužnjim. Tega so se najhujše bali vsi sužnji, ker znali so; če svojo vero prod&de in povraži se, — da bode tem krutejše in trpkejše njegovo gospodstvo. Pa je tudi rds bilo to. Vse je Timek Šilo novič vklenil po tri — pa po tri skupaj, bridke verige vsem nategnil do belili kostij, — vsem vratove okoval z njimi in čestil jih z gorkimi zaušnicami. A ko so Turci, veseli, ker so zajeli takega slugo, jeli bili godovati in svoje vero zakon pozabivši opili se, prinesel je vseh štiri in šestdeset ključev in razdal jih sužnjim, da bi si odklenili ključavnice, verige pometali raz - se, zmetali v morje, namesti njih prijeli za sablje in Turke poklali. Kazaci so
o	tej priliki bili nabrali mnogo plena in slavni so se vrnili v domovino — in dolgo časa so banduraši slavili Tinka Sila. Odbrali bi ga bili za koševega, pa je bil grozno čuden Kozak. Gasi je proslavil se s činom takim, s kakoršnim bi se ne bil odičil ni naj-modrejši junak, časi pa je sramotil se z abotami, r6s nevrednimi vrlega Kozaka. Zapil in zaveseljačil je vse, vsem je bil dolžan na Siči, poleg tega pa je bil tihotap, kakor kak uličnjak; po noči je zdaj pa zdaj vse orožje iz ptujega kurena iznesel in to ali to krčmo zametal z njim. Zaradi takih preširnih hudobij so ga na trzi privezavali k slopu in hrastovko blizu njega polagali, zat6 da hi ga bil vsakedo, kolikor bi bil mogel, udaril z njo; ali nij bilo nobenega Zaporožca, ki bi vrezal bil ga s hrastovko, vsakedo se je spominjal njegovih zaslug. Takov je bil Kozak Timek Šilo.
„Tu le je nas psov eden, ki se vam drzne po robi postaviti se!“ — zagrmel je, ko je bil planil na Leha. Zgrabita se; na-ramci in spone so jima popokale vsled vzajemnih udarcev. Poljak
mu preseže železno košuljo: vrezal gaje z bridkim železom v živo telo; kozaška lcošulja zarudi, ali Šilo se nij zmenil za to; zamahne z vso svojo žilavo roko (težka je bila njegova lcorenjaška roka) — in zaseče mu rano v glavo. Kovana čelada se mu razleti, Poljak zvehra in pade; Šilo skoči k omedlelemu, da bi ga do cčla ubil in pokrižal. Ne ubij, Kozak, vraga, raji odstopi! Nij bil še Kozak odstopil, už6 jo pobitemu eden izmej slug Kozaku nož porinil v vrat. šilo se obrne: gotovo bi bil zalotil drzovitca, ali zginil mu je v strelnem dimu.
Z vseh stranij se je strel razlegal iz pušek. Šilo se stresne in začuti, da je smrtno ranjen. Zvrne se, rano zatisne z roko in svojim tovarišem krikne:	„Z	Bogom, gospodje bratje, tovariši!
Večna bodi pravoslavna Ruska zemlja — in večna njč slava!“ Zatisnil je gasnoče oči — in ločila se je kozaška duša od krepkega telesa. A už6 je prijezdil Zadorožni sč svojimi vred, bojne vrste klestil kurenni ataman Vrtihvist in prilomastil Balaban.
„A kaj, gospodje/' -- oglasi se Taras in kurenega atamana povpraša: „ali imate še kaj prahu v prašnicah ? — ali nij še oslabela kozaška moč? — ali neomagujo Kozači?“ —
„Še je, batko, dosti prahu v prahovnicah; ne peša še kozaško junaštvo; neomaguj6 še Kozači!"
Silno zadivjajo Kozači, vse vrste se vragu zmes6. Kratki polkovnik ukaže zbor in d&de osem pisanih praporov zasaditi, da bi zbral svoje ljudi, ki so bili razkropili se po vsem polji.
Vsi Lehi so bežali k praporom; pa nijso bili še zgrnili se, da bi se bili zopet po robi postavili, už6 je kurenni ataman Kuku-benko zopet zb svojimi Nezamajkovci vred udaril na njih sredo in zaletel se v trebušatega polkovnika. Polkovnik so nij vstavil mu: obrnil je konja in zdivjal z mesta; ali Kulcubenko je daleč po polji gnal se za njim in preganjal ga, da se nij mogel zediniti z6 svojim polkom.
Štepan Goska to zagleda iz pobočnega kurena in tudi spusti se za njim; v roci je imel zanjko; skloni glavo konju na vrat, počaka ugodne prilike in nenadoma polkovniku zanjko vrže okrog vratu. Polkovnik včs zarudi, z obema rokama zgrabi vrv in hoče pretrgati jo, ali v tem mu je uže krepka roka sulico zapodila v život. Ostal je na mesti, kakor k zemlji pribit. Ali tudiv Goska nij junakoval dalje! Stoprv ozrli so se bili Kozači, už6 so Štepana Gosko videli sč štirimi sulicami prebodenega. Nesrečnež je le še vskliknil: „Naj p o gin 6 vsi vraži, naj Ruska zemlja zmore na vekov veke!" — in izdihnil je svojo dušo.
Kozači se ozr6, a už6 je z ene strani Kozak Metelica igral z Lehi in prodrl kmalu tega, kmalu tega, z ene strani pa je svojo vojsko pritiskal ataman Nevelički — in od voz vraga odganjal, Krivogobec pobija sovražnika, tam pri daljnih vozeh pa je tretji Pisarenko užč odgnal celo jato Lehov, tam le pa so už6 po-vspeli se na vozove in bijo se cel6 na vozeh.
„No, gospodje!“ — oglasi se zopet ataman Taras, ko prijezdi pred kozaške vrste, in povpraša: „ali imate še kaj smodnika v prahovnicah ? — ali še ne peša kozaška moč ? — ali ne omaguj 6 užč Kozaki ?" —
V	tem Bolduh pade z voza; zadčla ga je olovnica prav pod srce; starec še zbere vse svoje moči in opomni: „Nij mi žal, Ker zapuščam svet! Bog daj vsakomu tako smrt! slava bodi Ruakej zemlji do konca vekov !" •— vzdihnil je — in Bolduhova duša se je v višine dvignila: odplula je davno odšlim starcem pripovedat, kako znajo tleči se naltuskej zemlji, a kar je še odličnejše: kako znajo na njej umirati za sveto vero.
Balaban, ataman, zgrmel je prčcej potlej na tla. Tri smrtne rane kmalu je dobil: zadelo ga je biio kopje, prošinila olovnica in poljubil palaš; a to je bil eden najsrčnejših Kozakov, atama-noval je o mnogih morskih bojih; ali najslavnejše je načeloval na Anatolskih obalah. Tam so nabrali mnogo rumenjakov, naplenili mnogo turškega imenja, orožja in vsakojakega oblačila.
Ali bridko jim je bilo na poti nazaj: pripluli so mej olovnice neke turške barke. Ko hitro je sovražna barka bila zalotila jih, polovica čajek je zaplesala in prevrnila se, pa noben Kozak nij utonol: otele so jih potopa čajkam ob straneh privezane trstikaste plavuti. Balaban je bil z vsemi vesli odplul na stran, obrnil se na ravnost proti solncu, ter je neviden bil turškej barki. Pa vso noč so s plavnicami in čapkami vodo plali iz čajek in zadelavali luknje; iz kozaških hlač so delali jadra, ter ubežali bistrejšej turškej barki. Pa nijso le srečno pribežali na Sič, temuč prinesli so s seboj zlato prošito rizo (obleko) arhimandritu Mejgorskega samostana v Kijevu — in ogrinjalo na Zaporožji za oltar, ki je bil iz čistega srebra. A dolgo časa so potlej banduraši slavili Kozaško drzovitost. Povesil je glavo; čutil je predsmrtne'bolesti — in tiho je opomnil: „Zdi se mi, gospodje bratje, da pošteno urarjem; sedem sem jih posekal, devet s kopjem prodrl, mnogo poteptal s konjem, koliko sem jih zč svincem podrl, tega pa ne pomnim več. Naj večno cvete Ruska zemlja!" — izgovoril je še — in odletela je njegova duša.
Kozaki, Kozaki! ne tratite svoje vojske — njenega cvetija!
Užč so bili stopili okrog Kukubenka, užč je bilo živih samo sedem junakov Nezamajkovskega lcurena, užč tudi ti so bili nenavadno utrujeni, njih obleka jo užč bila vsa krvava. Taras sam, ko zagleda njegovo gorjč, prihiti mu na pomoč. Ali prepozno sp prispeli Kozači: predno so mogli odgnati vraga, prodrl mu je bil s kopjem srce. Tiho je Kukubenko omahnil v roke Kozakom, ki so ga prijeli — in potokoma je iz njega kri vrela, enako dragemu vinu, katero so v steklenej posodi iz kleti nesli neoprezni služ-fciki, ob prag spodtaknili se, tor razbili drago posodo; vino se je 1’azlilo po tleh, a gospodar je prihitel in prijel se za glavo, kajti hranil je pijačo za znamenitejše životne ure, —< če mu Bog d&de učakati jih, ko ga na stare dni utegno obiskati mladostnega ži-
včnja tovariši, da bi z njimi vred spominjal se davno minolih časov, ko se človek različno in dobrodejnejše veseli. Kukubenko se ozre okrog sebe in spregovori: „11 valim Boga, ker umiram vam pred očmi, tovariši! Bog daj, da bi po naših dneh živali vrlejši Ijudj6, a Kristli draga zemlja naj večno cvct6!“
A vzletela jo mlada duša. Angelji so jo prejeli v svoja naročja in odnesli v nebesa; dobro mu bode tam. ,,Sčdi, Kukubenko, na mojo desno stran!“ — poreče mu Krist, „ti se nijsi izneveril tovarištvu, nijski vdoležil se nikakoršnega nečestnega čina, nijsi nobenega človeka pahnil v gorje, a varoval si mojo cerkvo in zagovarjal jo.“ Kukubenkova smrt je vse razžalostila. Kozaška voj ska se je zelo manjšala; mnogo hrabrili junakov nij več bilo živih; pa so vendar še junakovali in vraga klestili Komaci.
„A kaj, gospodje!" — spregovori zopet Taras ostalim ku-renom in povpraša: „ali imate še kaj smodnika v smodnicah? — ali vam nijso še skrhale se sablje? — ali nij še opešala kozaška moč? — ali nijso še onemogli Kozači?" —
, Se imamo prahu, batko; še seč6 nase sablje; nij še opešala kozaška moč; ne omagujA še Kozači!“
Zopet so Kozaki planili na sovražnika tako, kakor bi ne bili pretrpeli še nobene zgube. Uže so bili samo trije atamanje še živi; povsodi je potokoma tekla kri in visoko so lcupičiti se mostovi iz pobitih Kozakov in Poljakov. Taras se ozr6 v nebo, a už6 je po zrači krožila jastrebov truma. No, pač bode kedo imel uživati mrtvece! A už6 so tam Metelico nabodli na kopje; už6 je drugega Pisarenka glava odletela in poškilila z očmi; uže je padel in v zemljo buhnil na štiri kose razsekani Ohrim Goska. „Nu!" — krikne Taras in	poplapola z robcem.	Ostap	je razumel	to znamenje; planil je iz zatrepa na konjike.	Lehi	nijso strpeli	silnega
napada, a gnal jih je in nagnal prav na tisto mesto, kder so v zemljo zabiti bili koli s polomljenim kopjem vred. Konji so spod-tikali se in padali so, Lehi pa so prekucovali se jim čez glave. A ta trenotja Kursunci, ki so poslednji stali na vozeh, zagledajo, da imajo vraga le streljaj daleč pred seboj, — ta trenotja jem6 streljati. Zmočenost in beg je vstal mej Lehi, Kozaki pa so ohrabrili se.
,,Naša je zmaga!" — razlegali so se z vseh stranij Zaporožki glasovi; Zaporožci so jeli trobiti in razvili so prapor — kozaške zmage znamenje. Bežali so in skrivali se razpojeni Poljaci. „Nu, nijsmo še zmogli	ne, nikakor!" —■ kričal je Taras in	kazal v
mestna vrata; pa	je resnico trdil.
Vrata so se bila odprla in iz mesta se je vsul husarski polk, vseh jezdnih polkov dika. Vsi so bili na krasnib črnorijavih konjih; na čelu je ponašal se jim jezdec, krasnojši in srčnejši od vseh drugih; izpod jeklene čelade so mu gledali in v zrači igrali črni lasje, ob roci pa sc mu jo vila draga opaska, ki je bila splela jo najodličnejše krasotice roka.
Taras okameni, ko spoznd, da je Andrej to. A uže ga je oblačil prah in bojni ogenj, hotel je zaslužiti obroči navezano darilo. Stari Taras se vstavi — in gledal je, kako je pot čistil pred seboj; kako je vse razganjal, mlatil in rane sekal na desnoj in na levoj strani. Taras nij mogel strpeti tega, kriknil je:	,,Kaj? —
ali svoje? — svojce? vražji sin, — ali svojce klatiš i“ Pa Andreju nič nij bilo do tega, kedo je pred njim, ali njegovec — ali kedo drug; nikogar nij poznal. Videl je le kodre, dolge svilene kodre, pa bele prsi, podobne labudu na reci, in vrat — bel, kakor sneg, in pleča — in vse, kar jc dražestno ustvarjeno.
„Aj, junači! zvabite mile njega k lesu, privabite mile njega!
—	kričal jo Taras. A ta trenotek je trideset bistrih Kozakov odločilo se, da ga okanč. Pritrde si na glavi visoke čapke in na konjih udero na ravnost proti husarjem. Planili so ze strani na sprednje, pobili jih in oddelili od zadnjih — in prve in poslednje na-darili zč spominom. A Golokopitenko je Andreja s palašem mahnil po hrbtu, potlej pa so vsi kmalu pobegnili — in bežali so, kakor so le mogli dirjati kozaški konji. Kako je vzrojil Andrej! — kako je po vseh žilah zavrela mu mladostna kri! Zbode konja z ostrima ostrogama, na vso moč udere za Kozaki, ni ozrl se nij nazaj, nij videl, da-le dvajset vojščakov dirja za njim. A Kozači so na vso moč na svojih konjih plavali na ravnost k lesu. Andrej se razpali na konji, a skoro bi bil už6 dosegnil Golokopitenka, pa neka silna roka mu za uzdo zgrabi konja. Andrej se ozr6: pred njim je Taras!
Stresnil se je po vsem životu — in obledel je tako, kakor obledi dijak, ki svojega tovariša nehotoma sune, tovariš pa ga z ravnilom mahne po glavi, zato pa dijak vzbesi, kakor ogenj, raz-tegočen plane iz klopi in za oplašenim tovarišem dere, da bi ga na kose raztrgal, v tem pa zaleti so v učitelja, ki stopi v učilnico: o takej priliki tisto trenotje odjenja strast in besnost se umakne velikemu strahu. Prav tako je zibnila Andrejeva razka-čenost. Nij videl pred seboj nikogar, le strašnega očo.
„Nu, kaj pa zdaj učiniva?!“ — zagrmi Taras — in gledal mu je na ravnost v oči. Andrej pa nij žugnil ni besedice — in stal je na mesti v tla povešenih oči j.
„No, sinko! — ali so ti pomogli Lehi?“ —
Andrej nij odgovoril.
„Tako! — tedaj si izdal vero! — izdal svoje! — Stopi predme! zlezi raz konja!“
Pokorno, kakor otrok, zleze s konja in polumrtev se vstopi pred Tarasa.
„Stoj in ne gani se! Jaz sem te splodil, jaz te tudi za-tarem— vskrikne Taras, stopi korak nazaj in vzame puško z rame.
Kakor platno, tako bled je bil Andrej; slišalo se je, da so njegova usta šepetala nekaj in da je izgovoril neko ime; ali to
nij bilo domovini ime, ni materi, ni bratovo, temuč to je bilo prekrasne Foljke ime. Taras ustreli.
Kakor žitni klas, ki ga žanjec izpodreže zž srpom, — kakor mlada srna, ko pod srcem začuti smrtno olovnico, tako je sklonil glavo in na travo sesel se, a ni besedice nij žugnil.
Sinobojica je stal na mesti in dolgo časa gledal brezduhi trup. Tudi mrtev je Kozak bil velekrasen: njegova čvrsta lica, malo popreje polna moči in ženstvu čaralno vabljiva, odlikovala so se še z& svojo redko mičnostjo; črne obrvi so — kakor žalujoča svila, mračile njegovo obledelo obličje. ,,l)a nij Kozak!“ — spregovori Taras, „a rasti je visoke, obrvij črnih, lica takega, ka-koršnega je plemenitaš, in krepke roke je bil na boji! Skoda ga je, poginil je brezi slave, kakor kak zaničljiv pes!“
Oče, kaj si učinil?! — ali si ga ti umoril?! — vsklikne Ostap, ki je ta trenotja prijezdil.
Taras prikima z glavo.
Nepremično je Ostap mrtvacu gledal v oči. Žal mu je bilo brata; opomnil je:	„Oče, izročimo ga zemlji čestno, zat6 da se
mu ne bodo rogali vraži in da mu trupa ne razkljuj6 pleneči ptiči. “
„Pokoplj6 ga tudi brezi nas!“ —• opomni Taras, „skj ga po-Česte plakalci in tješiteljil"
Dve minoti blezu je premišljal, ali bi ga prepustil gladnim volkovom in drugim plenečim zvcrim, ali bi počestil junaško slavo, katera mora važna biti vsakemu vitezu, če prav je junak njegov vrag. Ali skokoma k njemu prijezdi Golokopitenko in krikne: „Gorjč, ataman, Lehi so se ojačili, prišla jim je na pomoč čvrsta sila!“
Jedva je to izgovoril Golokopitenko, užč pridirja Voltuzenko. „Gorj6, ataman nova sila se zgrinja!“
Jedva je Voltuzenko utegnil to povedati, uže Pisarenko brezi konja pribeži: „Kde si, batko, kozaki te išč6. Uže so ubili kurennega atamana Neveličkega, Zadorožni je mrtev, Cerevičenko
I'e ubit; ali kozači se še branijo, net6 umirati, ker tebe ne vidijo; iot6, da se še enkrat ozreš va-nje pred smrtno uro 1“
„Na konja, Ostap!“ — krikne Taras in z mesta zdirja, da bi še sešel se s Kozači; da bi še enkrat ozrl se v4-nje — in da bi Kozaki še enkrat pred svojo smrtjo videli svojega atamana. Ali nij bil še pridirjal iz lesa, užč je sovražna vojska usula se okrog in okrog lesa, — in mej drevjem so se jezdeci prikazali zč sabljami in kopjem v rokah. „Ostap, Ostap! ne vdaj se!“ — kričal je Taras, sam pa je izdrl sabljo in jel rane sekati na vse strani okrog sebe. Na Ostapa je šest kmalu skočilo jih, ali njih napad nij bil srečen; z enega je odletela glava, drugi se je zgrudil* tretjega je s kopjem sunil mej rcbresa, četrti pa je bil opreznejsi: ognil se je z glavo olovnice, a zajedla se je v prsi konju, ki je vteklo poskočil, na zemljo zavalil se in jezdeca udušil pod seboj-
„Dobro, sinko! vrlo, Ostap!" — kričal je Taras, „ha, tudi jaz pojdem za teboj!“ A sam se je ubranil vsem napadnikom.
Taras seče in propada okrog sebe, kmalu tega — kmalu tega mahne po glavi, a sam le prčd-se gleda na Ostapa, a vidi, da je zopet osem kmalu planilo jih na Ostapa. „Ostap! Ostap! ne vdaj se!"
Ali užč zmaguj6 Ostapa, — už6 je eden njih sč zanjko vjel ga za vrat, — užž ga dušč.
„Oh, Ostap, Ostap!" — kričal je Taras, prodiral k njemu in besno sekal na vse strani, kamor je priletelo. „Oh, Ostap, Ostap! . . .“
Ali kakor bi bil težak kamen zadel njega samega, vse je vrtelo se mu pred očmi; o tej bojnej gnjiči mu je križalo se pred očmi vse: odsekane glave, sablje, kopje, dim, ognjeni blesk, — vse to je plesalo pred njim z gostim lesom vred. In zgrmel je na zemljo, kakor kak izpodrobljen hrast. Megla in mrakota mu je zakrila oči.
X.
,,Ali sem dolgo spal!" — opomni Taras, ko se probudi — kakor po trpkej pijanosti, in rad bi bil izpoznal predmete okrog sebe. Strašna slabost se je lotila njegovih udov. Jedva je spoznal pred seboj neznane stanice stene in kote. Na posled zagleda, da Tolkač sedi pred njim in čaka slehernega njegovega dihljaja.
„Da“, — premišljal je Tolkač," morda bi bil ti na veke zaspal!" — na glas pa nij spregovoril nobene besede, le s prstom mu je kazal, naj molči.
„Povedi mi vendar, kd6 sem?'* — povpraša Taras; zbiral je vžs svoj um, rad bi bil spomnil se, kaj se je zgodilo z njim.
„Molči vendar!" — okrikne ga ostro tovariš, „lcaj te briga to? ali nij dosti, ker si v£s poln obrunek? Minola sta už6 dva tedna, kar te zmčrom skrivamo, kar te kuha vročica in kar blebečeš vsakojake neumnosti. Stoprv ta pot si bil mirno zaspal. Molči vsaj, če nečeš sam sebi škoditi!
Pa Taras je skrbel: rad bi bil zbral svoje misli in zvedel, kaj se je bilo pripetilo mu. „Ali nij riis, da so me Lehi obsuli in vjeli? ali nij res, da nijsem mogel izviti se izmej drhali?"
„Molči vendar, ali moraš zmčrom blebetati, vražja deČina!" zaupije Tolkač srdito, kakor kaka pestuna, ki razhujena ne more upokojiti kričečega otroka. „Kaj ti pomore to, če zveš, kako si otel se? — vesel bodi, ker si všel! Na sveti so dobri ljudjč, ki te nijso izdali — nu, to ti jo dosta! Bog zna, koliko nočij bodem moral še bežati! Ali meniš, da si všel, kakor kak prost kozak ?! ®og pomozi, na tvojo glavo so razglasili dva tisoč rumenjakov!"
„A Ostap!" — naglo vskrikne Taras in rad bi so bil vzdigni ta hip se spomni, kako so bili zalotili Ostapa, da bo zvezali
ga v pričo njega in da je zdaj v Poljskem zajetji. Žalost je ovla-dala njegovo staro glavo. Strgal je zč svojih ran, in razpotegnil vse ovezke, metal jih je daleč okrog sobe; hotel je glasno povedati nekaj, pa je blebetal zm<3čeno: vročica in blaznost mu je zopet prevzela možgane — in razgrajal je in govoril breziumno. V6mi tovariš pa je stal pred njim: branil se je in mirno je poslušal Tarasovo kletev in njegovo psovanje. Nap6sled ga prime za nogi in roci, povije, kakor otroka, priredi vse obvezke, zavije ga v volovsko kožo, vezi pa k sedlu primotd. A zopet sta bežala dalje.
Ce prav mrtvega, vendar te otmem! nečem, da bi Lehi mre-varili tvoj kozaški trup, na kosce trgali ga in v vodo metali. A če prav ti utegne orel oči izkljevati iz glave, naj jih bode izkljeval naš stepni orel, a ne Poljski orel, — ne tisti, ki s Poljske zemlje priletuje. Ce prav mrtvega, vendar te vzamem zč seboj v Ukrajino !“
Tako je govoril verni tovariš; jezdil je neprenehoma dalje,
So dnevi in po noči — in z brezičutstvenim Tarasom vred pri-irjal na zaporožki Sič. Tam ga je začel neumorno zdraviti s koreninami in z mokrimi obvezki; našel je bil neko Zidko, kije znala ljudi lečiti, mesec dnij ga je napajala z raznimi zdravilnimi pijačami in nap6sled je Taras pozdravil so. Ali so lekarski pomočiti zmogli — ali pa je njegova železna moč to učinila, — po poludrugem meseci je zopet bil na nogah. Rane so se zacelile, samo obrunke, ki so jib bile sablje zasekale, kazale so, kako globoko je bil ranjen stari Kozak po svojem životi. Taras pa je bil do cela promenjen, otožen je bil in globoko zamišljen. Tri globoke praske so se mu poznale na čeli, pa so mu tudi ostale na njem zmerom.
Ozr6 se okrog sebe, ali na Siči je bilo vse novo, vsi stari tovariši so bili pomrli. Ni enega nij bilo več izmej tistih, ki so z njimi vred bojevali za pravico, za včro in bratstvo. Tudi tistih Kozakov, ki so bili s koševim vred udrli za Tatarjem, tudi njih nij bilo davno več; vsi so bili položili glave, vsi so poginili: nekateri so na boji žrtvovali svoje živenje, nekateri so vsled lakote in žeje pomrli sredi slanih Krimskih step, nekateri sc so zajeli, da jih nij bilo več ni sluha ni duha, — da, celo poprejšnjega koševega užč dolgo nij bilo več na sveti in nobenega starih tovarišev, a po vsem nekedanjem Kozaškem borišči je trava rastla. Tarasu so le pripo-vedali, aa je bila velika gostija, hrumna gostija; posoda je na kosce razbita ležala okrog, — ni kapljo vina nij bilo ostalo nikder, gostje in služniki so raznesli vse drage čaše in posodje — a žalosten stoji domu gospodar in premišlja, da bi bilo boljše, da nij bilo te gostije. Zaman so si prizadevali, da bi bili razvedrili i° razveselili Tarasa; zaman so bradati, sivi banduraši po dva, P° trije hodevali okrog in proslavljali njegove kozaške čine — do vsega je bil resen in ldadnoduh, a na neprominljivem obrazi se
mu je prikazavalo neugasljivo gorjč in tiho je sklanjal glavo in sam sebi opominjal: „Sin moj, Ostap moj!“
Zaporožci so se zbirali na morski odplov. Dve sto čaj ek so bili spustili na Dnjeper; Mala Azija je ogoljenih glav in dolgih čopov Kozake zagledala in videla, kako so z mečem in ognjem plenili njene cvetoče obale; videla je svojih mohamedanskih biva-teljev turbane razmetane, enako neštevilnemu cvetiju — po polji s krvjo napojenem in po pomorji. Videla je mnogo Zaporožkih prosmoljenih Saravar in žilavih rok, v rokah pa črne nagajke. Zaporožci so obrali in pokazili vse vinograde; po mošejah so puščali cele kupe gnoja; drage Perziške pahovke so upotrebljali za hlač-nike in opasavali so z njimi zamazane svitke. Dolgo še kasneje so nahajali po mestih kratke Zaporožke lule.
Veselo so odpluli nazaj; za njimi se spusti turška barka z desetimi topi vred, a zč strelom iz vseh topov kmalu je njih lehke čajke, razpršila, kakor trumo ptic. Tretji del jih je utonol v mor1 skih globelih, ostale pa so se zbrale, priplule so Dnjepru k ustju
—	in pripeljale dvanajst bečkov, polnih cekinov. Ali Tarasa vse to nij zanimalo nič. Hodeval je in vmikal se v loge in na stepe, kakor bi bil na lov zahajal, pa puška je bila zmdrom nabasana; vsak pot je streljivo del od sebe in poln bridkosti je sedel morju na obalo. Dolgo je sedeval tam, sklanjal glavo in neprenehoma vzdihal: „ Ostap moj! Ostap moj!“ Pred njim se je svetlilo in razprostiralo Črno morje; v daljnem trstičji je čejkakričala; njegove sive brke so srebrele in solza je pobijala solzo.
In nij strpel Taras. „Kaj je meni do vsega tega/' — opomnil je, ,,pojdem pozvedet, kaj dela, ali je živ ali mrtev, morebiti pa nij v grobu, a bodi-si to ali to, moram ga videti!“ Po tednu dnij je už6 v mesti Humani bil na konji, obogačen z orožjem, s kopjem, z<b sabljo, ob sedlu je imel popotno steklenico, posodo s kašo vred; patrone smodnika, konjsko uzdo in druge vsakojakosti. Ubral je pot na ravnost k nečistemu, očrnelemu domcu, ki so mu majhna okna jedva bila vidna in nij poznalo se, s čem so zamazana; dimnik je bil pokrit s cunjami, luknjasta streha pa je bogato bila pokrita z mahom; pravvpred vrati je bilo polnovsakojakih smetij. Skozi okno je gledala Židka, na glavi je imela čapko, posuto z otemnelimi biseri.
„Ali je mož dom&?“ — povpraša Bulba v tem, ko je zlezel raz konja in za uzdo privezal ga k železnemu kavljiču prav pri vratih.
„Domd,,‘{ — odgovori Zidka in brž odide, da prinese konju ovsa v korito, vitezu pa vrč pive.
„Kd6 pa je tvoj Žid?« —	.
„Tam v sosednej stanici je, moli," — pov6 Zidka, _ prikloni
—	in ko Bulba k ustnom prinese vrč, voščila mu je dobro zdravje.
„Ostani ti, nakrmi in napoji mojega konja, jaz pa pojdem
in pogovorim se z njim na samem. Moram nekaj pozvedeti od njega. ■'
Ta Zid je bil znani Jankelj. Prikazal se je bil v Humani kot najemnik in krčmar; vjel je malo po malo vse okrožne gospode in plemenitaše v svojo pest, malo po malo je tudi vse novce pobral krajini — in silno je njegova navzočnost poznala so na tej btrani. Tri milje daleč na okrog ni enega bivališča mj liilo poštenega: vse je pešalo in razpadalo, vse je pijančevalo, zat6 je vstajala revščina iu pustota; vsa krajina je bila podobna okrogu po požaru ali po moriji, a da je tam še deset let ljud drl Jankelj, pa bi bil oplenil vso vojvodino.
Taras stopi v stanico. Žid je molil v svojem dosti omazanem savanu (spodnja suknja) — in obrnil se je, da bi po običaji svoje vero pljunil še poslednji pot, — kar se njegove oči srečajo z očmi za njim stoječega Bulbe. Židu je takoj mozeg prošinil spomin na dva tisoč rumenjakov, ki so bili obljubljeni za Tarasovo glavo; ali sramota se je polastila ga zbog nesramne dobičkarije in trudil se je, da bi v sebi zadušil večno misel na zlato, — na lakoto, ki, kakor črv — Židu ovija srce.
„Cuj, Jankelj!" —- ogovori Taras Žida, ki je začel priklanjati se mu in ki je pozorno vrata zaprl, zat6 da ju nihče ne bi videl. Jaz sem tebi živenje otel — kakor psa, tako bi te bili utopili Zaporožoi, — zdaj pa je na tebi vrsta, zdaj pa ti meni po-mozi!"
Židu se lice nekako počmeri.
„No, kako? — če je kako mogoče, zakaj bi ne postregel ti?“
„Ne govori ničesar; odpelji me v Varšavo."
„Ali v Varšavo? — kaj, ali v Varšavo?" — povpraša Jankelj. Obrvi in pleča so se mu namršila.
„Ne govori mi ničesar. Odpelji me v Varšavo! Zgodi se, kar koli, še enkrat ga hočem videti, spregovoriti mu hočem še eno besedo."
„Komu hočeš spregovoriti še besedo?" —
„Njemu, Ostapu, svojemu sinu."
»Ali morda gospod nij slišal, da už6 . . ."
_ „Znam, znam vse, za mojo glavo daj6 dva tisoč rumenjakov. Znajo pač, ti bedaci, koliko je vredna! Jaz tebi dddem pet tisoč! N& prčcej zdaj-le na roko dva tisoč!" — reče Bulba in dva tisoč rumenjakov izspd iz usnjatega pasu, „ostanek pa dobodeš po mojej vrnitvi."
Žid brž popado robec in pokrije z njim rumenjake. „Aj> krasni novci so to! aj pezni novci!" — hvalil je, rumenjak obračal mej prsti in del ga mej zobe. „Jaz m6nim, da ta človek, kateremu ste, milostivi gospod, pobrali te lepe rumenjake, da nij preživel m ure več na sveti, temuč da je precej skočil v vodo in utonol vsled grozne žalosti po takih krasnih rumenjakih!"
„Jaz bi ne prosil tebe — sam bi morda našel pot v Varšavo, ali utegnili bi me kako spoznati in prijeti ti prokleti Lehi, zvlasti
—	ker ne znam dobro zatajevati se. A vi, Židje, vi ste užd ustvarjeni za to. Vi okanite tudi vraga, da je treba; vi ste na vse strani premeteni: zat6 sem k tebi prišel! Da, tudi 'v Varšavi bi sam ob sebi ničesar ne pripridil, naprezi tedaj voz in odpelji me prčcej !"
„A vi, gospod, menite, da se kar takisto izpelje kobila, brž pripreže, potlej pa lii! — aj, aj, čakiva malo!" Vi, gospod, menite, da je mogoče tako, kakor koli, peljati, skriti vas!“
„Nu, skrij me, skrij, kakor hočeš: morda bi to bilo mogoče v praznem sodu, ali ne?"
„Aj, aj! vi, gospod, menite, da bi se morda lehko skrili v prazen sod! Ali, gospod, ne znate, da bode vsakedo veroval, da je žganje v sodu?"
„Nu, pa naj bode, kedor bode hotel, menil, da je žganje v njem."
v „Kaj? ali naj bode veroval, daje žganje to?!" — začudi se Žid, z obema rokama segne si v lase in obe roci stegne k višku.
„Nu, zakaj se tako čudiš?"
„Ali, gospod, ne znate, da je Bog žganje ustvaril zat6, da bi ga, kedor si bodi, pokusil? A tam je dosti takih lakomnikov; plemenitaš bode pet celih vrst tekel za sodom, v priliki zvrtal luknjo, pa bode videl, da ne teče, a kričal bode: „Žid ne vozi praznega soda, gotovo kaj drugega vozi; Zgrabite Žida, zvežite Žida, vzemite Židu vse novce, v ječo pahnite Žida!" Skj vse, kar je kaj slabega, očitajo Židu, zat6 ker je Žid vsakomu pčs, ker ve-ruj6: kedor je Žid, da nij človek.
„No, pa me nal6ži na voz z ribami vred!"
„Oh, vaj mir! nij mogoče, za B6ga, nij moči,	gospod!	V
Poljskej so po vseh cestah ljudjž gladni, kakor psi, tudi ribe kradd, tudi gospoda bi načeli!"
„ledaj pelji me, če prav na vraži, samo pelji me!'1
„Cakite — čakite gospod!" — opomni Žid, svojih rokavov okraje zaviše in stopi k njemu razprostrlih rok. „Dejte, tako uči-nimo to: zdaj zidajo trdnjave in gradove; iz Nemške so prišli francoski inženirji, zat6 po cestah voz6 mnogo opečja in kamenja. Vi, gospod, ležete na dno voza, vrhi vas pa naložim opečja. Skj ste, gospod, zdravi in čvrsti, kakor podoba kaže, zat6 vam ne bode kvarno, če vas bode malo tiščalo to; a jaz naredim zdolaj luknjo, skozi njo vam bodem dajal užitek."
„Učini, kar hočeš, samo odpelji me!“
A po uri je voz, naložen z opečiem, peljal	se	iz	Humani,
pripreženi ste bili k njemu dve kobili. Na enej njiju je sedel dolgi Jankelj, a dolgi kodrasti lasje so mu skakali izpod majhne židovske jalomke (čapke) tako, kakor je sam poskakoval na be-ŽeČej kobili.
XI.
Ta' čas, ko je ta stoprv omenjena vožnja vršila se, na mejah ni j bilo še nikalcoršnili mitničarjev, ni oprezovalcev, torej je vsa-kedo smel voziti, kar je hotel. Če je kedo drznil se, ter je preiskal kak voz, učinil je to le vsled svoje osobne odurnosti, zvlasti
—	kader so na vozi bile kake očem mične reči — in kedar je kedo imel roko posebno in zdatno težko in silno. Opečje pa nikomur ni j bilo na mari, za tega dčlj je brezi vsakojalce zapreke smelo peljati se skozi vrata v včliko mesto. Bulba je v svojej tesnej kletki mogel slišati le šum — in, kako so voznici kričali, drugega pa ničesar ne. Jankelj jo poskakoval na svojem kratkem, vprašenem kljusetu, obračal se na različne strani in napčsled je krenil v temno ozko ulico, ki je bilo ime jej: „Blatna“,v pa tudi: „Židovska“, zatč ker so tii rčs bivali skoro vse Varšave Židje. Ta ulica je bila zelo podobna nesnažnih dvorcev zadnjej strani. Solnce, kar je podoba kazala, nikoli nij prodrlo nd-njo. Zelo očrneli leseni domi, katerim so skozi okna gledale množne žrdi, gostili so tem bolj nje tcmoto. Redko kdč jo mej njimi rudel kak zid iz opcčja; no, pa tudi ta je užč na mnogih mestih bil do cčla teman. Le tam pa tam je kdč na višku bil pobeljenega zidu kak prisojen kos, nestrpljiv očem vsled svojo belosti. Vsa ulica je bila polna drobljine: saj, cunj, črepin, potrtega lesenega posodja, s kratka: vse, kar nij bilo rabno, — vse so metali na ulico in mimohodečim stregli z najnavadnejšimi sredstvi, ki so ugajala njihovej radovednosti. Na konji sedeči jezdec bi bil z roko skoro dosegel žrdf, ki so iz doma v dom čez ulico sezale in ki so na njih visele židovske nogavice, kratke hlače in prekajene gosi. Tam pa tam je skozi zgornje okno pogledala kaka Židka strhlcga lica in s temnimi steklenimi jagodami odičene glave. Kopa Židov, omazanili, raztrganih las — ramiršenih, kričala je in premetala se po blati. Rudolas Žid, po vsem obrazi poln peg, ki so ga enačile vrabčjemu jajcu, pogledal je skozi okno, prčcej je ogovoril jezdečega Žida po svo-jom. ncurnljivcm jezici, Jankelj pa je zapeljal na nekov dvor. Po ulici jo bil prišel riekij drug Zid; vstavil se je in začel je tudi razgovarjati se, in ko je Bulba naposled bil izrinil se izpod opečja, zagledal jo tri Žide, ki so živo žnedrali.
Jankelj se obrne vk-nj in opomni, da se vse ddde zvršiti; da njegov Ostap sedi v mestnej temnici — in, če prav je težko pregovoriti stražnike, vendar-le se nadeja, da mu preskrbi priliko, da ga bode videl.
Bulba s temi tremi Židi vred odide v hišo.
Židje zopet jemč razgovarjati se in blebetati svojo neumljivo kodrčijo. Taras jo pogledaval vse tri, kmalu tega kmalu tega. Nekaj ga je bilo, kar se je videlo, silno pretrosnilo. Na odimelem in hladnoduhem obrazi se mu je razvnel poguben plamen osobite
nade, tiste nade, katera se časi človeka polasti o najhujšej obupnosti. Njegovo staro srce je začelo krepko utripati, kakor kakemu mladeniču.
„Cujte, Židje!“ — opomnil je, a njegove besede so pričale vshičenost. ,,Vam je vse mogoče na sveti, vvi doboste vse, cel6 iz morskega dna, a stara prislovi ca trdi, da Žid ukrade tudi samega sebe, če le hoče krasti. Osvobodite mi Ostapa! dobodite mu priliko, da pobegne iz vražjih pestij! Jaz sem temu-le človeku obljubil pet tisoč rumenjakov ■— pridenem pa jih še pet tisoč! Kolikor imam dragega posodja in v zemlji zakopanega zlata, — vse • vam d&dem, svojo streho in poslednjo obleko prodadem •— in z vami pobotam se: kar na vojski priplenim vse svojo žive dni, da bode vsega tega polovica vas trijeh!“
,,0, nij mogoče, ljubeznjivi gospod! nij mogoče!" — opomni in vzdihne Jankelj.
„Ne, nij mogoče!“ — potrdi drugi Žid.
Vsi trije Židje se spogledajo.
„Poskusiti to . .	— opomni bojazljivo tretji Žid in po-
gleda svoja tovariša. „Morebiti pa se posreči, ako Bog ddde."
Vsi trije Židje nemški pogodrnjajo. Bulba je, kolikor je mogel, vlekel na uha, ali ničesar nij mogel uganiti. Slišal je le po gosto izgovorjeno ime: Mardohaj, drugega pa ničesar nij mogel razločiti.
„Čujte, gospod!“ — opomni Jankelj, „treba se je posvetovati s človekom takim, kakoršnega še nikoli nij bilo na sveti ... O, o! ta je moder tako, kakor je bil Salomon, a če ta ničesar ne ugane, gotovo nihče na svetine pomore. Sedite lž-sem! nžite ključ, pa živemu duhu ne odprite!“ Židje odido na ulico.
Taras zaklene duri in skozi majhno okno pogleda na blatno židovsko pozorišče. Ti trije Židje se- vstavijo sredi idice in jemo razgovarjati se dosti smelo. Tem trijem se je brzo pridružil četvrti, nap6sled pa še peti. Bulba je zopet zaslišal ime:	„Mardohaj!
Mardohaj!" Židje so neprenehoma gledali na tisto stran ulice. Naposled se konci njč izza nekega nečednega doma prikaže noga v židovskih čižmih, prikaž6 črnega polukaftana igrajoči nabori. „0h! Mardohaj! Mardohaj!“ — vskriknrt vsi trije Židje soglasno. Suhi Žid, nekoliko krači, nego je bil Jankelj, pa mnogo gostejše posut z brazdami po obrazi in velikega zgornjega ustna, približa se ne-strpljivej četvorici, a vsi štirijc Židje so mu brž jeli razodevati, o čem se posvetuj6, Mardohaj pa se je v tem nekoliko potov ozrl v majhno okno, da je Taras menil, da o njem govorč. Mardohaj je malial z rokama okrog sebe, poslušal, vsajal se v besedo, često pljunil na stran, pridvignil svojega polukaftana nabore, roko vtaknil v žep in iz njega prinesel nekov kraguljček, v tem pa so se pokazale njegove zamazane kratke hlače. Naposled so vsi Židje začeli vreščati in kričati tako, da je Zid na straži moral dati znamenje, naj molče; tudi Taras se je bil uže jel bati za svojo varnost, pa spomnil so je, da se Židje ne rnogo posvetovati (uikder
drugdč, nego na ulici, in da njih jezika ne ume je ni Lucifer, torej se upokoji.
Zibnili ste bili dve mino ti; Židje vsi prid6 k njemu v sta-nico. Mardohaj se približa Tarasu; potreplja mu po rami in opomni: „Če mi kaj sklenemo, gotovo se steče tako, kakor je treba."
Taras pogleda tega Salomona, kakoršnega svet še nij videl, in vd&de Be upanju.
Rčs je bilo to: njegovo oko je moralo vzbuditi vero vA-nj: njegovo zgornje ustno je rčs bilo prikazen. Njegova tolstost je gotovo bila povečala se vsled kakega postranskega vzroka. Na bradi tega Salomona je bilo samo petnajst kocin, a le na levej strani. Na obrazi je ta Salomon imel le svojih tepežev znamenja, katera si je pripridil zč svojo drzovitostjo; gotovo je užč davno zAbil šteti jih, torej se jim je privadil, kakor bi mu bila prirojena bila.
Mardohaj odide s tovariši vred, ki so bili polni zavzetja vsled njegove modrosti. Bulba je ostal sam. Nenavadno je bil vznemirjen : prvi pot se je v svojem živenji čutil nepolcojnega. Njegova dula je bila zm6čena. Nij bil več tisti stari, nepristopni, neomajljivi, krepki hrast: malodušen je bil — in slab. Bal se je vsakorSnega Suma, slehrne nove židovske potvare, ki se je prikazala konci ulice. V takej strahopetosti je prebil včs dan; ni jedel nij, ne pil, in prav nič svojih očij nij zmaknil z majhnega okna. Nap6sled, užd kasno zvečer, prikažeta se Mardohaj !n Jankelj. Tarasu je onemoglo srce.
„No, ali se posreči ?“ — povpraša nestrpljiv, kakor divij konj. —
Ali predno sta Zida bila zbranih misli, da odgovorita, Taras zapazi, da Mardohaju manjka tudi poslednjega kodra, kateri je, da-si dosta nečist, vendar-le nekako prijetno sesvedrano gledal izpod njegove čapke. Hotel je nekaj povedati, ali zblebetal je tdko lco-drčijo, da Taras ničesar nij umel. Da, tudi Jankelj je jako često roko del na ustna, kakor bi ga bilo zeblo.
„0, ljubeznjivi gospod!“ — spregovori Jankelj, „zdaj je do c61a nemogoče to! bogme, nemogoče je! To je tako hudoben ljud
—	v obraz bi mu pljeval človek! Naj bode Mardohaj povedal. Mardohaj se je vel, kakor še nihče doslč na sveti ne; ali Bog nij hotel, da bi se bilo tako zgodilo. Tri tisoč vojščakov je tam in jutri vse zaločence pomor6“.
Taras pogleda Židom v oči, ali už6 brezi nestrpljivosti in brezi jeze.
„Ali, gospod, če hočete videti sina, mogoče bode to jutri pred solnčnim vshodom. Stražniki so porazumljeni — in eden iz-mej načelnikov je obljubil vse. Naj ne učakajo sreče na onem sveti — oj, vaj mir! Kako lakotno ljudstvo je to! ni mej nami nij takih 1 Petdeset rumenjakov sem dal vsakemu, a načelniku . -a
„Dobro, pelji me k njemu!" — reče Taras odločno — in vsa moč se je vrnila mu v dušo. Vddde se Jankeljevemu nasvetu, naj se preobleče v ptujega grofa, prišlega iz nemške domovine; skrbni Žid je bil užč popreje priredil potrebno obleko.
Vž6 je bila noč. Domu gospodar, znani pegasti rudolasi Žid prinese zležano žimnico, pokrito z nekako Storjo, in razvije jo po klopi Bulbi za posteljo. Jankelj je legel na tleh, tudi na tAko žimnico. Rudolasi Zid izpije srednje veliko čašo koreninske vode, sleče svoj polukaftan — a v svojih nogavicah in čižmih je bil nekako podoben piščetu; odšel je se svojo Židko vred v spalnico, podobno nekakej omari. Dva Židka pa sta, kakor dva domača peska, legla na tla pred to omaro.
Ali Taras nij spal. Sedel je nepremično in na Mhko s prsti bobnal po mizi. V ustih je držal lulo in pulil iz nje dim, vsled katerega je Žid probudil se iz spanja, jel kihati in nos zarinil v pernico. Ko hitro se je bil na nebi prikazal prvi zgodnji svit, už6 je Jankelja sunil z nogo in opomnil: „Vstani, Žid, in daj mi tisto grofovsko obleko!"
Po minoti je bil užč oblečen; počrnil si je brke in obrvi, na glavo del majhno črno čapko — a nobeden njegovih najznanejših Kozakov bi ga ne bil poznal, Zdelo se je, kakor bi ne bil star bil več, nego pet in trideset let. Zdrava rudečica je igrala na njegovih licih, a obrunke so ga delale nekako gospodovalnega. Obleka, drago sč zlatom prosita, pristovala mu je prav dobro.
Ulica je bila še prazna. Nobenega tržnega bitja še nij bilo nikder v mesti s cajnico v roci. Bulba in Jankelj prideta do nekega poslopja, podobnega sedečej čaplji. To poslopje je bilo nizko, široko, ogromno, očrnelo, a na enej strani se je, kakor kakega kljunača vrat, ponašala dolga, ozka bastija, vrhi katere je čepelo kos strehe. Ta zidovina je odločena bila mnogim in raznim namenom: v njej so bile vojašnice, ječe, a tudi krvavemu sodništvu je bila zatrep. Naša popotna prideta do vrat — in ta trenotja sta bila sredi prostorne dvorane ali prav za prav: sredi kritega dvora. Blezu tisoč ljudij je spalo okrog po njem.
Nemudoma prideta pred nizke duri, pred katerimi sta dva stražnika sodila in motila se z nekovo igro: drug drugega sta z dvema prstoma bila po dlani. Malo jima Bta na mari bila prišleca, obrnila sta glavi stoprv, ko ju je Jankelj bil ogovoril: „Midva sva, čujta, gospoda, to sva midva!"
„Idita!“ — rekel je eden njiju; z eno roko j'e odpiral duri, eno pa je svojemu tovarišu nastavil, da bi ga udaril po dlani.
Stopita na ozek in teman mostovž, po katerem sta prišla zopet v tdko dvorano, ki je imela majhna okna zgoraj. „Kedo je?“ povpraša nekoliko glasov, a Taras zagleda veliko množico voj-, ščakov, do c61a oroženih. „Mi ne smčrao nikogar dalj e ^ pustiti!"
„Midva sva!“ — krikne Jankelj, „Bog me kdzni, to sva mi dva, jasni gospodje!" Ali živa duša ju nij hotčla poslušati. Sreča
ie bila, da je to trenotje prišel nekij tolst človek, znamenja so kazala, da je bil načelnik, silno je kregal vse.
„Gospod, to sva midva! vi naju užč poznate, gospod grof se vam Se enkrat zalivali/'
„Pustite ja dalje, sto vragov! Drugega pa nikogar ne pustite naprej! Nobeden naj ne odloži sablje in naj se ne moti z ničemer !“
Daljnega resnega ukaza nijsta več slišala naša popotna. „To Bva midva, to sem jaz!“ — požnedral je Jankelj, ko hitro je srečal koga.
„No, kaj ? — ali je mogoče zdaj ?“ — povpraša enega izmej stražnikov, ko nap6sled prideta na mesto, kder nij bilo več mo-stovža dalje.
„Mogoče je, a ne znam, ali vama odpr6 duri v ječo. Zdaj už6 nij Jana, nekedo drug je na njegovem mesti,“ — odgovori stražnik.
„Aj, aj!“ — opomni Žid tiho, „to nij dobro, milostivi gospod
„Da!“ — vskrikne ržsno Taras. Žid je poslušal.
Pri podzemskih, zaklenjenih in zgoraj ozkih durih je stal hajduk na tri plamene razdeljene brade. Vrhni plamen brade se
i'e krivil nazaj, drugi na ravnost naprej, tretji pa je sezal navzdol, :ar ga je jako enačilo mačku.
Žid se je smrtno prestrašil, trikrat se je priklonil in le od strani se mu je približal. „Vaša Jasnovelmožnost! jasnovelmožni pan . .
„Ali mene ogovarjaš, Žid?“
„Vas, jasnovelmožni pan
„Hm ... a jaz, priprost hajduk!“ — začudi se trijeh plamenov bradač — razveseljenih očij.
„A jaz, bogme, veroval sem, da je to vojevoda sam. Aj, aj, aj, . . .“ — odmajeval je Žid z glavo in razprostrl prste. „Aj, kako mogočno telo je to! Bogme, polkovnik, res polkovnik je to! Da je prst viši, pa bi bil polkovnik! Treba bi bilo gospoda posaditi na kakega žrebca, bistrega tako, kakor je muha urna, — ali bi sukal polke
Hajduk popravi svoje brade spodnji plamen — in oči se mu do cdla razvesele.
„Kako vojevit narod je to!“ — govoril je dalje Žid; ,,oh> vaj mir, kako lep ljud je to! Vrvice, kositarčki . . . kako so blišče na njih, kakor solnce; a dekleta, kder le zagledajo take vojščake . . . aj, aj 1“ Zid zopet odmaje z glavo.
Hajduk zaviše z roko vrhni plamen svoje brade in izmej zob izpusti zvuk, nekoliko podoben konjskemu rezgetanju.
„Prosim, gospod, da bi mi učinili neko dobroto!“ — opomni Zid. „Ta-le knez je prišel iz ptujih krajev in rad bi videl Kozake. Svoje žive dni še nij videl, kakovi so Kozači.“
Inozemski grofi in baronje so v Poljskej bili navadni gostje: često jih je tijd gnala zgol zvedavost, da bi videli ta uže skoro polu-azijski kot Evrope. Moskva in Ukrajina menili so, da je už6 v Aziji, flajduk se prikloni dosti nizko — in zdelo se mu je prilično, da sam pristavi nekoliko besed.
„Jaz ne znam, Vaša Jasnovelmožnost," — spregovoril je, zakaj se vam jo zljubilo, da bi jih videli. To so psi, a ne ljudj6. A vero imajo t&ko, da je nihče ne mara.“
„Lažeš, vražji sin!“ — zagrmi Bulba, „ti si sam pes! Kako se upaš govoriti, da naša vera nij nič vredna! Da, vaše poganske vere ne mara nihče!“
„He, he!“ — zareži se hajduk, „jaz znam, prijatelj, kedo si; ti sam si eden teh psov, ki sed6 tu, blizu mene. Čaki, jaz pokličem svoje ljudi.“
Taras spozna svojo nepozornost, ali samoglavost in jeza mu
J'e branila, da bi jo bil izgovoril. Sreča pa je bila to, ker je Jan-:elj to trenotje bil v pričo.
„Jasnovelmožni pan! kako pa je to mogoče, da bi grof bil Kozak? — A ko bi tudi bil Kozak, kdč pa bi bil dobil tako obleko in tako grofovsko rast?“
„Govori, kar hočeš!“ — A hajduk je bil užd odprl svoje široke čeljusti, da bi bil kriknil.
„Vaša kraljevska Milost! molčite, molčite, za Boga!“ —prosil
1"e Jankelj, „molčite, sdj vam midva plačava, če ne kriknete, tako, :akor vam še nihče nij plačal — d&deva vam dva zlata denara.“ „Ehe! dva rumenjaka! Dva rumenjaka, to nij nič meni; saj moram brivcu dva rumenjaka dati, zat6 da mi obrije le polovico brade. Sto rumenjakov daj, Žid!“ Po teh besedah hajduk zaviše svoje brade vrlini plamen. „Če mi ne dddeš što rumenjakov, pa precej zakričim!“
„1, zakaj toliko!" začudi se trpko obledeli Zid in jame razvezati svojo usnjato mošnjo. Ali srečen je bil, ker nij imel veliko v svojej mošnji, hajduk pa dalje, nego do sto, nij znal šteti.
„ Gospod, gospod! takoj idiva proč! gledite, kako hudoben ljud je to!“ — opomnil je Jankelj in gledal, kako je hajduk na dlani prebiral rumenjake, kakor bi se bil kesal, ker nij več bil nastavil.
„Vražji hajduk!“ — zahudi se Bulba, „novce si vzel, Kozakov nama pa ne meniš pokazati, kaj ne, da ne? Ne tako — moraš nama jih pokazati! Ker si novce užč prejel, nijmaš pravice nama odreči tega.“
„Idita, poberita se k vragu! če pa ne, dadem znamenje, pa vaju . . ./dvignita vsak svoji nogi, ukazujem vama, le brzo!“
„Gospod! gospod! idiva — za Boga, idiva! Da bi se vdrl! ko bi se jim senjalo kaj takega, da bi treba bilo pljuniti! — kričal je ubogi Jankelj.
Bulba malo po malo poobesi glavo, obrne sc in ide nazaj, Jankelj pa je z očitki obsipal ga, zato ker ga je trla velika žalost o spominu na zavržene rumenjake.
„Zakaj bi ga dražila! Naj, pes, rentači! To jetiko ljudstvo, da ga človek ne sm6 psovati. Oh, vaj mir! kako srečo Bog daje ljudem! Sto rumenjakov je prejel zA to, da naju je prognal! A našinec: njemu bi poruvali celo tiste kodraste	lase, a nihče bi	mu
ne podaril sto rumenjakov. O, Bog moj!	Bog	—	usmiljeni !a
Ali ta neugoda je mnogo več upliva imela na Bulbo; kazal se je v gorečem plamenu njegovih očij. „Idiva!“ — kriknil je naglo, kakor bi se bil preplašil: „idiva na trg! rad bi videl, kako ga bodo mučili!“ „Oj, gospod! zakaj bi šla tijiikaje? to nama nič ne pripridi!“
„Idiva!“ — zaupije ml-nj Bulba, a	Žid je,	kakor kaka	pe-
stuna, vzdihal in stopinje meril za njim.
Prostora, na katerem so sklenili, da bode morišče, — tega prostora nij bilo težko najti: narod se je ti j a zgrinjal z vseh stra-nij. O tistem surovem veku je kaj takega najzanimljivejši prizor bilo ne samo priprostemu ljudstvu, temuč tudi višim krogom. Množina jako bogočestnih starek, mnogo mladih deklet in bojazljivih ženskih, katerim, se je kasneje katero noč senjalo samo o krvavih trupih; ki so o spanji kričale tako, kakor more upiti le kak pijan husar, — vseh teh množina nij zamujala takih prilik, nij hotela se žrtvami proslavljati svoje radovednosti.
„Oh, kake muke so to!" — kričala je marsikatera izmej njih, tresla se, kakor mrzlična, zakrivala si oči in obračala se na stran; pa so vendar dosta dolgo mudile sc na pozorišči. Ta ali ta je odprl svoja usta, roci stegnil naspred, najrajši bi bil skočil ljudem na glave, zat6 da bi bil boljše videl. Iz trume ne velikih, navadnih glav je kazal svoje debelo lice mesar; motril je vse, lcar se je godilo, zč strokovnjaškim okom — in razgovarjal se je eno-zložno besedno s puškarskim nastavnikom, kega je imenoval botra, zat6 ker je o praznikih z njim vred pil v tistej krčmi. Nekateri so se ognjeno razgovarjali, nekateri so cel6 prepirali se, največ pa je bilo tistih, kateri na ves svet in na vse, kar se okrog njih godi na sveti, pazč in s prstom nos vrtajo si. Spredaj, poleg brkastil) mestnih vojščakov je v bojnej obleki stal mlad plemenitaš (vsaj dajal se je tako čestiti), ki je bil nd-se navlekel vse, kar je imel, da je v njegovem bivališči ostala samo še raztrgana košulja z o starimi črevlji vred. Dve verižici, druga vrhi druge, viseli sta m1} z vratu z nekovini rumenjakom vred. Stal je pri svojej milici Agatki in nenehoma se je oziral, da ne bi lcedo pomazal jej svilenega krila. Dopovedoval jej je vse tako na tanko, da nihče več ničesar ne bi bil mogel pristaviti njegovim besedam. „Gledi, srčna moja Agatka," — govoril je: „vse ljudstvo, kolikor ga vidiš ta, prišlo je le sem, zato da bode videlo, kako bodo morili zločin00; A 6n tam le, duša moja, — on, ki ga vidiš, da sekiro drži v roci
—	in drugo orodje, to je rabelj, ta bode moril. Ko začne kole-
sovati (riidern) in zvrševati druge muke, tista trenotja bode zločinec še živ; ali ko hitro mu odrobi glavo, potlej pa, duša moja, precej umrje. Popreje bode kričal in zvijal se, ko hitro pa mu odrobi glavo, ne bode mogel več ni kričati, ni jesti, niti piti, zato ne, srce moje, ker ne bode imel več glave,“ Agatka je vse to poslušala zč strahom in radovedno. Strehe na domeh so bile vse polne ndroda. Skozi njih okna so gledali veliki obrazi, nekateri brkasti, nekateri pa v čapkah. Na pomolih pod baldahini je sedelo plemstvo. Smehljive in kakor sneg — bele gospodičine lepa roka se je držala železne ograde. Jasnovelmožne, dosti rejene gosp6 so važnooko gledale okrog sebe. Sužnji so v bliščečej obleki z rokavi čez pleča visečimi — raznašali različne pijačo in jestvine, često je kaka svojevoljna krasotica črnih očij zc svojo belo roko nabrala pečenega testa in sadja — in vrgla ga mej n&rod. Glad-nih vitezov kopa je nastavljala svoje Čapkc in lovila jestvino; kak dolg plemenitaš v obledelo rudečem kontuši z očrnelmi zlatimi vrvicami je prodrl z glavo iz gnječe in prvi kaj vjel s pomočjo svojih dolgih rok; poljubljal je svoj plen, pritiskal ga k srcu, z srca nesel ga pa k ustnom. Sokol v zlatei kletki, visečej pod balkonom, — sokol je tudi bil radoveden: obrnil je nos po strani, dvignil krempelj in pozorno gledal n;'irod. Ali nenadoma je vsa množica zašumela in z vseh stranij se je razlegnil krik: „Uže jih pelj6! už6 pelj6 Kozake!"
Zaporožci so korakali razoglavi in dolgih čopov; brade so imeli zarastle. Nijso stopali ne bojazljivo, ne čmerno, temuč nekako mirno ponosno; njih obleka iz dragega sukna je bila obnošena in visele so od nje rahle zaplate; po ljudeh se nijso ozirali in nijso priklanjali se jim. Vsem na čeli je bil Ostap.
Kaj je čutil stari Taras, ko je bil zagledal svojega Ostapa!
—	kaj so je godilo v njegovem srci! Gledal je vA-nj izmej gnječe in nij zamudil nobenega njegovega gibljaja. Užd so se približali morišču. Ostap se vstavi. Prvemu je bilo njemu odločeno, da mora sprazniti trpko čašo. Ozrl se je po svojcih, dvignil je roko in glasno spregovoril: „Bog daj, da bi nobeden teh poganov, kolikor jih stoji tu, ne slišal, kako se bodo krščan mučil! — da ni eden izmej nas ne bi žugnil!“ Po teh teh besedah je stopil na oder.
„Dobro, sinko, dobro!“ — opomni Bulba tiho in povesi svojo sivo glavo.
Kabelj strga z njega revno obleko; priveži mu roci in nogi k stebru, nalašč zato postavljenemu — in ... . Pa rajši ne bodem čitatelja žalostil z obrazom peklenskih muk, zbog katerih bi lasje vstajali mu. Te muke so bilo plod tistega surovega, divjega veka, ko je človek bil žrtva krvavega živenja o neumornih bojnih vstajah, ki so mu dušo divjale tako, da nij imel več človeškega čut j a. Zaman so nekateri, a ne mnogi, kateri so bili raz-svitljenejsi od svojega veka, proti vili se tem groznim kaznim. Zaman so kralji in mnogi vitezi, razsvitljenega uma in jasne duše, dokazovali, da takova kaznilna neusmiljenost le tem hujše neti ko-
zaške osvete ogenj. Ali ne kraljevska moč, ni razumnih glav mnenje nij bilo prav nič kos breziredju in drzovitej samovolji kraljevskih mogotcev, ki so vsled svoje neodločnosti ncumljivo kratkovidno, otroški samoljubo in ničeumo ponosno zemski zbor promenili v zasmeh (satiro)' vladi. Ostap je trpel, da so ga lomili in natezali, — trpel je prav junaški. Ni krika, ni stoka nij bilo slišati iz njegovih ust, ko so bili jeli lomiti kosti njegovim rokam in nogam, da je njih grozno brskanje slišalo se na osuplo sredo daljnih gledalcev, in ko so deklico odvračale svoje oči — nikakov jek nij zmaknil se iz njegovih prsij — in obraz se mu nij spačil ni tako, ni tako. Taras je stal mej gnječo, sklonjeno imel glavo, a tisto trenotje, ko je ponosno pogledal k višku, odobrovalno seje oglasil: „Vrlo, sinko, vrlo!“
Ali ko je mladi junak začel trpeti poslednjo smrtno muko, zazdčlo se je, kakor bi omahovala njegova moč. Pogledal je okrog sebe: „Bog! vse neznano, sami ptuji obrazi!" Ko bi vsaj eden sorodnikov bil navzočen bil o njegovej smrti! Joka in obupnosti svoje slabotne matere ne bi bil rad slišal in videl, a rad bi bil zagledal kakega krepkočutnega možaka, da bi ga bil malo pred smrtjo ojačil in potješil s lcako razumno besedo. In zgrudil se je brezi moči — in o svojej duševnej onemoglosti jevskriknil: „Oče! kdč si? — ali me slišiš?!"
„Slišim!" — razlegne se sredi obče tišine — in milijon ljudij je to trenotje stresnilo se. Bojnih jezdecev oddelek je takoj začel skrbno preislcavati zbranega ndroda gruče.
Jankelj se je prestrašil, da je bil bled, kakor smrt, a ko hitro so lconjiki bili nekoliko odjezdili od njega, obrnil se je strahoma, ali Tarasa nij bilo več na mesti: nikakoršnega spomina nij bilo po njem.
XII.
Prikazal se je Tarasa Bulbe spomin: sto in dvajset tisoč mož krepka vojska se je zgrnila Ukrajini na meji. Pa to nij bila-kaka truma, ki bi rada bila divjala lupežit, ali gnala se za Ta-tarji, — ne, to je bil ves n&rod, kemu je zmanjkalo potrpežljivosti — in ki je vstal, da se osveti zasmehu svojih pravic, zaničevanju svoje vere in svojega nravja, — verolomnemu poboju svojih hetmanov in polkovnikov, — sramočenju inozemskih gospodov, nasilstvu židovskih arendatorjev (pitenter) — in vsemu, kar je stiskani ndrod čutil, da ga mori. Vrhovni načelnik je vojski bi} hetman Ostranica; sicer je bil še mlad, ali gojil je v svojem srci vročo željo, da bi narod skoro znebil se Poljskih mogotcev, — osvobodil se njihove samovoljnosti — in da bi Ukrajina otela se židovstva, „unije" in ptuje žlotc. Njemu ob boci je bil postarni; izkušeni tovariš in svčtnik Gunja.
Osem polkovnikov je načelovalo četam, močnim po dvanajst tisoč mož. Prčcej za hetmanom sta jezdila dva generalna asafila in generalni bunčužnik (paša). Generalni praporščak je nesel načelni prapor; mnogo drugih praporov in praporcev je vihralo v daljavi; bunčužnikovi tovariši so nesli bunčuke (konjske repe). Mnogo jo bilo tudi drugih dostojnikov polkovnih, pratežnih, bojnih, polkovnih pisarjev in drugih oddelkov — p6š in na konjih.
Kolikor je bilo sklicanih Kozakov, toliko blezu je bilo tudi prostovoljcev. Z vseh stranij so bili Kozači privreli: od Čigirina, od Perejaslava, od Baturina, od Gluhova, Dnjepru z nižin, iz vseh njegovih gorskih krajin in z otokov. Neznanske množine konj in neštevilni tabori voz so se premikali po poljih.
A mej temi Kozaki, mej temi polki je bil nekov poseben polk — in temu polku je načeloval Taras Bulba. Dajalo mu je prvenstvo nad druge vse: starost, izkušenost, modro razvnemanje na vojsko in najhujše sovraštvo do vraga. Kozakom samim se je predivja zdela njegova neusmiljenost in krutost. Njegova usta so dihala sdmo smrt in pogubo sovražniku, a njegova siva glava je glasovala samo za ogenj in vislice. Znano je, kaka je v Ruskej vojska, ki gori veri: nič nij krepkejšega, nego je vera. Neodbitna je in grozna, kalcoršna je sredi burnega, večno nemirnega morja
—	samorastla skala, skala iz samorastlega kamena, ki morskemu dnu iz naročja v nebo vspenja svoje neprobitne stene. Z vseh stranij vidna — drzovita gleda na ravnost v oči okrog razsajajočim valovom. A gorje barki, katera se zadene ob-njo! Na troskve se razlete njena rebresa; vtone in razpade, a vse, kar je na njej, pogine — in le obupno kričanje na pomoč se razlega po zrači.
V	letopisih se na tanko bere, kako so Poljske posadke bežale iz mest; kako so brezivestni Zidovski zakupniki gugali se po vislicah; kako je kraljevski hetman Nikolaj Potočki z vso svojo veliko vojsko vred bil malodusen do neodbitne kozaške sile; kako je sovražnik zmogel in razgnal njegovo vojsko; kako je veča polovica te vojske potonila v majhnej rcci; kako so ga v ne velikem mesti Polomi stradali grozni Kozaški polki — in kako je, pritiran kraj propasti in pogube — prisezal in obetal, da kralj in Poljski mogotci do cčla zadosti Kozakom in dade zopet vse stare pravice jim -- in svobodo. Ali Kozači nijso bili tako radovčrni, da bi bili vdali se: znali so, koliko je vredna taka Poljska prisega. A Potočki bi ne bil več ponašal se na svojem šest tisoč zlat o v dragem čerkeskem žrebci ne bil bi več na-se obračal znamenitih dev očij, ni zavisti budil plemstvu; ne bil bi več odlikoval so v vladnih zborih, ko je z razkošnimi veselicami stregel starešinam, — da ga nij obvarovalo rusko duhovstvo, ki je bilo v mestici. Ko so bili naproti prišli vsi popi v svitlih, zlatih rizah (duhovska obleka) in prinesli Matere Božje obraz in križ — in ker je na čeli bil jim sam ruski v61iki duhoven (arhijerej) s križem v roci in pasti rskej mitri, sklonili so Kozači svoje glave in sneli čaplte z glav. Nikomur bi ne bili prizanesli o tej priliki, celo kralju ne; svojej
krščanskej cerkvi pa nij so upali se protiviti — in čestili so svoje vere duhovstvo. Iietman se je s polkovniki pogovoril, da izpust6 Potockega, poprej e pa, da mora Potočki Se potrditi svojo prisego in obljubiti, da bodo svobodne vse kristjanslce cerkve; da pozabijo staro sovraštvo in da krščanskemu vojaštvu ne bodo prizadevali nikakoršnih neugod.
Samo enemu polkovniku nij bil po godu takov mir. A ta edinec je bil Taras. Izruval si je iz glave šop las invskriknil je: „Oj, hetman in polkovnici! ne vdeležite se tega babjega čina! ne verujte Lehom! ti prokleti psi se gotovo izneverijo!" Ko polkovni pisar prinese pogodbo in hetman z lastno roko podpiše se, vzame v roko goreče jeklo, drago turško sabljo iz najboljšega železa, prelomi jo, kakor trstiko, in oba konca vrže daleč otl sebe — vsak kos na drugo stran. „Zdravstvujte! Kakor gotovo se tega palaša konca ne zedinita in ne bosta več sablja, tako gotovo se tudi mi tovariši ne vidimo nikoli več na tem sveti! Pomnite moje besede o ločitvi od vas (o teh besedah se je vzvišal njegov glas, njegov život se je vspel, prošinila ga je neka tajna moč — in vse so žalostno pretresnile njegove proroške besede); pred svojo smrtno uro se boste spominjali me! Vi menite, da ste si kupili mir in da jamete gospodovati — pa se preverite, da ne bode tako! S tvoje glave, hetman, potegn6 kožo! nabašo jo s plevami turškega žita
— in dolgo časa jo bodo ogledavali po vseh trgih! Tudi vi, gospodje, ne boste glav imeli zdravih! Pogagali boste po vlažnih temnicah, mej kamenenimi stenami, če vas živih ne pokuhajo, kakor jagnjeta, v kotlih!“
„A vi, mladiči! — ali hočete umreti?“ — povprašal je in dalje govoril — obrnivši se v svoj polk; „ali hočete umreti kot stanoviti Kozači? Ali morebiti se tješite, da se nekoliko časa pomudite še na sveti, da ležete za peč in da boste ležali za njo, dokler se ne prikrade vrag?! Kaj je boljše, vprašujem vas, junači ! ali da se vrnete domov, lcder se bode dan na dan žena prepirala z vami, da se boste pijanili in da boste gagali za plotom, kakor psi — ali da vsi — kot verni junači, kakor rodni bratje
— popadate na borišči in proslavite se na vekov veke ?! Ali morda se vendar-le hočete vrniti domov, izneveriti pravoslavnej veri in cuco-ramo nositi Poljske duhovne ?!“
„Za teboj, gospod polkovnik! za teboj vsi!“ — vskrikn6 odličnejši junači v polku, „pelji nas, za Boga, pelji nas!“ — upili so — in mnogo je še drugih pridružilo se jim.
„Ker hočete iti za menoj, tedaj za menoj! — reče Taras, čapko pomakne si niže na obraz, grozno ozr6 se po ostalih, obrne se na konji in krikne: „Nibče nas ne omrzi se žalilno besedo! A nu, uderimo, orliči, na gostijo h katoličanom!“ Takoj po teh besedah je švignil konja — in odpeljalo se je za njim sto voz in odšlo mnogo kozaškega konjištva in pehote. Še enkrat se obrne in vsem zaostalim z groznim pogledom napereti — a strašen je bil njegov pogled. Nihče nij smel zadržavati Tarasa, pred očmi
vse kozaške vojske je odhajal njegov polk, a dolgo še je Taras gledalv nazaj in grozil sc.
Žalostno so hetman in polkovniki stali na mesti; zamislili so se bili vsi — in dolgo časa so molčali, kakor bi jih bila mučila kaka zla slutnja. Nij zaman Taras prorokoval jim; vse je zgodilo se tako, kakor jim je bil napovedal. Nij bilo minolo mnogo časa — in po izneverjenosti po Kanovu je hetmanova glava na koli Čepela z glavami mnogih odličnejših načelnikov vred.
Kaj pa je Taras počenjal in njegov polk? Taras je požgal osemnajst mestic, blezu štirideset cerkev, a uže se je bližal Krakovu. Pomoril je mnogo vsakojakega plemstva, oplenil najbogatejše in najznamenitejše gradove; Kozaki so odpirali sode in po tleh spuščali med in staro vino, ki so nahajali nasltupljeno po grajskih konobah; trgali so in palili draga sukna, sploh obleko — ničili živež. „Nič naj vam se ne smili! — ni živemu duhu ne prizanesite !“ — ukazaval je Taras neumorno.'Zaman so manjše bojne oddelke pošiljali nd-nj, da bi ga zadržavali: skoro vsakomu se je umaknol. Prilcazaval se ie po bliskovo, skrival je svoje namere, a če je ta ali ta vas ali katero mestice strahoma pričakovalo nje-
fovega prihoda, naglo je promenil svoj pot in ogenj nesel tijk, der se ga živa duša nij nadejala. Noben čopec bi ne mogel na-obraziti vseh surovostij, s katerimi so se ponašali njegovi pogubni napadi. Nič milosti podobnega nij prošinilo mu starega srca, ki je kipdla v niem osveta. Nikomur nij bil milostiv. Zaman so nesrečne matere, mlade soproge in deve, ižmej katerih so nekatere bile vele-krasne in n6žne, kakor pomladanske lilije, pred oltarjem iskale varnega zatrepa:	Taras	jih je žgal s cerkvami vred. A ko so
svoje bele roke obupno kriče iz groznega plamena in dima vspe-njale k nebu; ko so jim lasje, razpleteni, v dimu po plečih razsipali se — in ko so divji Kozači na kopje po ulicah jokajoče otroke nabadali in metali jih v plamen — gledal je Taras, tjesil se z nekakim groznim čutjem in naposled opomnil: „Dejte, taka je, pro-kleti Lehi, pogrebščina po Ostapu!“ A takov spomin je po Ostapu slavil v slehrnej vasi.
Nap6sled je Poljska vlada spoznala: Tarasovo početje — da znamenuje več, nego navadno lupeštvo — in prav Potockemu so odločili, da mora s petimi polki nemudoma uničiti drzovitega Tarasa.
Taras je spoznal nevarnost, za tega d61 j je ubral pot nazaj. Buril je ze svojimi Kozači vred po noči po skrivnih potih, kolikor je mogel — dalje, a le tatarski konji, ki je navadno cel tabun vodil jih ze seboj s polkom vred, mogli so strpeti njegovega bega nenavadno prodkost. Ali ta pot je Potočki bil vreden svoje službe: zalezoval ga je čudovito neumorno — in naposled ga je v j el Dnjestru na brezi, kder je Bulba bil na počinek razstavil svoj polk ob za-puščenej, polurazrušenej trdnjavi. Trdnjava je čepela na vzvišenem mesti, strmela je na strašnej, skoro v reko sezajočej skali, da se je zdelo, kakor bi slehrno trenotje bila pretila, da se odtrga v va~ lovje. Blezu dvajset sežnjev globoko pod njo je šumel Dnjester.
Tu ga je Potočki na trijeh straneh zastražil ze svojo vojsko. Taras bi bil vsled svoje hrabrosti in neomajljive stanovitosti moral uničiti vse moči svojega osadnika (belagerer), ali v pustej trdnjavi nij imel nikakoršnega užitka, Kozači pa so najteže trpeli glad, zvlasti — ker so znali, da nap6sled ne bode drugače, nego da bodo morali malo po malo pomreti. Z reko nijso mogli imeti ni-kakoršne zveze. Taras je sklenil, da zapusti trdnjavo, na srečo — ali nesrečo prodere sovražne vrste in po bregu pride do takega torišča, s katerega bi mogoče bilo s konji vred planiti v reko in po njej umakniti se nevarnosti.
Strastno je planil iz trdnjave, a už6 so Kozači prodrli sovražnikove vrste — in morda bi bili iskri konji oteli jih, da Taras o največem begu nij vstavil se in kriknil:	„>Stoj,	lula	s	tobakom
vred mi je odletela, nečem, tudi moje lule ne zalote vražji Lehi!“ In stari ataman se je nagnil in začel je v travi iskati tobak — lulo, svojo včrno tovarišico na morji in na kopnem, na vojski in doma. Ali to trenotje ga napadejo sovražniki in zgrabijo pod pa-zuhama. Taras divje stresne svoje ude, pa hajduci, ki so ga držali, nijso na tla odleteli, kakor druge pote. „Oh ! starost, starost!"
—	vskriknil je bolestno in zajokal debeli stari Kozak. Pa nij starost bila kriva tega: sila se je poskusila zč silo, trideset vragov blezu se mu je bilo obesilo na roci in nozi. „Vjel se je krokar!“ — kričali so Lehi, „tedaj moramo odločiti, kako ga najureducjše poče-stimo 1“
Hetman je bil odločil, da ga živega sežgi') v pričo vseh. Nekde blizu je stalo nekako suho drevo, kateremu je strela bila odbila vrh. Priklenili so ga z verigami k deblu, roci s6 žreblji pribili mu k drevesu — in prekucnili so ga kvišku, zat6 da bi z vseh stranij viden bil Kozak — in jeli so p6d-enj nanašati drobno suhljad. Ali Tarasu nij bilo kurilo na mari, nij mislil na ogenj, ki mu je bil odločen, da ga spali; včrno je gledal na tisto stran, kder so Kozaki ze streljanjem odgovarjali Lehom. Zč svoje višine je videl vse, kakor na dlani. „Okrožfte jih, mladeniči!“ — kričal je, „brž stopite okrog le-onega griča, ki je tam za lesom : tijk ne proder6!“ Ali veter nij zanašal k njim njegovih besed. „Oj, po-gin6, pogin6 brezi kakovega prida!" — zarijovel je vsteklo in pogledal tija doli, kder jo Dnjester lesketal. Kadost je blisknila v njegovih očeh. Zagledal je bil za grmovjem štiri krmila, zbral je vse svoje moči in krepko je kriknil! „Na breg! na breg, mladiči! pod propastjo, kder trdnjava stoji, tam so ladije, a dvajset korakov za vami je pristop na breg! Ali odpeljite vse ladije, da ne bodo mogli za vami besiti!“
Ta trenotja je veter vlekel z druge strani: Kozači so slišali vse besede. Ali temu nasvetu na hvalo udarec z betom po glavi mu je do cčla zmotil oči. Odpeli so ga tudi prčcej s tem betom in spustili ob deblu, da ne bi več mogel nasvetov dajati svojim orlom-Kozači obrn6 konje na stran in v dir spust6 sena vso moč; ali breg je dolgo časa bil zel6 strm. Prijezdili bi bili do njegove
nižine, da jim pota nij pregradila strmina — štiri sežnje široka; samo dva slopa razrušenega mostu: vsak na enem konci — stala sta še; in nedosežne globeli je vuha jedva hrmelonekega potoka litje v Dajester. Mogoče je tu bilo kreniti na desno, ter ogniti se omenjene strmine; ali sovražna vojska je za petami bila jim. Kozači se vstavijo le na trenotje, dvign6 svoje nagajke, poigrajo z njimi — a njih tatarski konji se vspno s tal, kakor zmaji — po pleš6 v zrači, in jem6 skakati črez propast. Už6 so bili Dnjestru na bregu, le dveh tovarišev je manjkalo jim: o skoku črez strmino sta se jim konja izpodtaknila ob kamen — in propast je s konjema vred pogoltnila ja: ni kriknila ni jata. A Kozači so už6 na konjih pluli po reci in odvezali ladije. Poljaci se vstavijo nad pro-pastjo: čudili so se rieznanskej kozaškej drzovitosti in premišljali so, ali bi poskakali za njimi, ali ne. Njili načelni polkovnik: mlad, neoplašljiv in neomajljiv junak, rodni brat prekrasne Poljke, ki je bila očarala ubogega Andreja, odločil je brezi vsakovega premi-šljanja, — odločil, da uderii za Kozači, in, ker je svojei vojski hotel biti na izgled, planil je se svojim konjem naprej, ali padel je na sredo propasti: ostro kamenje ga je razmastilo — in njegova kri z mozgom vred je obrizgnila grmastemu breznu grbaste stene.
Ko je Taras Bulba po udarci bil nekako spametil se in pogledal na Dnjester, uže so Kozači bili na ladijah in majali so vesla. Zaiskrile so se mu oči vsled same radosti. Olovnice so se, kakor toča, zč strmine vsipale na Kozake, pa Zaporožcem nij bilo na mari to streljanje:	odhajali so od brega. „Z Bogom, gospodje
bratje — tovariši!“ — kričal je za njimi z debla. ,,Spominjaj te se me — in vsako pomlad pridite le-sem in vrlo porazsajajte! Ali menite, da ste zmogli, prokleti Lehi?! Kozakov še nij konec! Ca' kite, napokne čas . . .“
Ali v tem je už6 plamen plapolal kvišku, prijel se njegovih nog — in ta trenotek je objel vsega. Ali pa je na sveti kd6 tak ogenj in takova muka, katera bi zmogla rusko silo?
Dnjester nij majhna reka, mnogo ima zatokov, mnogo trstičja
—	gosto rastočega, mnogo prodov in globokih tomunov; njegovo površje se blišči, kakor zrkalo, oživlja ga zvučno labudje petje, ponosni gogolj (quakente) bistro pluje po njem in množni kljunači, množne divje race, turuhtani rudečih golžunov — in vsakojake druge ptice se pas6 mej trstičjem in po njegovem peščenem obrežji.
Kozači so urno veslali v tem, ko so Poljaci streljali n& nje, in pozorno so ogibali se plitvin okrog zelenih otokov; a krepko so ubrali vesla: plašili so breziskrbne ptice in razgovarjali so se o Bvojem atamanu.
Pavel in Virginija.
Francoski spisal
Bernardin de Saint-Pierre.
Prosto poslovenil
ranjki Anton Umek Okiški.
Predgovor.
Pričujočo povest, je spisal francoski pisatelj Bernardin de Saint Pierre (r. 1737. t 1814.)
Kar ti kaže povest, godi se v daljnej, južnej deželi, kjer so rastline različne mimo naših v Evropi, živali drugačne in druge šege med ljudmi, kakorsnih mi ne poznamo. Umni pisatelj ti vse tako živo popisuje, da te domišljija vodi po tujem kraji, kakor bi bil sam tam v resnici. Jako ganljiva pa in stresajoča je povest, ki tolikanj jasno pričuje, da srečen je le tisti, ki „up sreče un-stran groba v prsih hrani.“ Najslajše nade Človekove se pogosto pogreznejo v brezno brezupa, kakor se ob viharji ladija razbije na morskem skalovji. Vse je nestanovitno na zemlji, tudi bogastvo nič ne veljd in hrepenenje po njem velikrat zapelje človeka v naj-večo škodo.
Prava sreča je vesela zadovoljnost, če tudi prebiva v najbor-nišej koči. Vse te in enake izglede nahajamo vresničene v priču-jočej povesti, v kterej zagotovlja pisatelj, da mu ni bilo treba izmišljati si niti oseb niti kraja, ampak da je v poglavitnih razvojih resnična; pravili so mu jo zanesljivi ljudj6, ktere je sam poznal na Francoskem otoku. Eden izmed poglavitnih namenov pa mu je bil, kakor v druzih spisih, tako tudi v le-tej povesti, da Dudi ljubezen do narave, ki je nevsahljiva knjiga večne modrosti.
Torej berita, dragi Slovenec in Slovenka! in gotovo porečeta s pisateljem vred: „Tudi meni so se več ko enkrat solze vtrinjale med to žalostno povestjo."
Prestavljavec.
Na jutrovej strani hribovja, ki se dviga za mestom Port-Lul na Francozkem otoku ), vidiš na nekdaj obdelanem kraji razvalini dveh kočic. Ste skorej v sredi neke jame, krog in krog z velikim skalovjem ograjene, ki je odprta samo na eno stran, proti se-verju. Na levej gledaš goro Odkrivalko, ž nje se daj<5 znamenja o ladijah, ki se bližajo otoku, in na znožji tega gorovja mesto Port-Lui; na desnej pelje cesta od omenjenega mesta v okraj Pampel-muški, dalje stoji cerkev ravno tega imena, kipeča izmed košatega bambusovega drevja sredi velike planjave; še naprej se širi gozd do kraja otoka. Pred sabo na primorji razločuješ zat6k Grobje, malo bolj na desnej lludo predgorje, in za tem morje, iz kterega moli nekoliko brezljudnih otokov, med drugimi M^rni kot, podoben trdnjavi v sredi valovja.
V	začetku t6 jame, od koder razgleduješ toliko reči, gorski odmev nenehoma ponavlja viharski šum, ki majč bližnji gozd, in butanje morskih valov, ki pljuskajo v ostro bregovje. Pri kočicah pa je vse mirno, ne čuješ nikakoršnega hruma, in ne vidiš dru-zega nego skalo strme ko zid. Košata drevesa jim zaraščajo znožje in razpoke gori do slemena, kamor se naslanjajo oblaki. Deževni nalivi, ktere natezajo njih ostri vrhunci, pogostoma razgrinjajo barve božjega stolca po zelenih in rujavih skalnatih stenah, ter napajajo v znožji vrelce, iz kterih narašča rečica Latanija. Popolnoma tihota je v njihovem obližji, vse je mirno, zrak, voda in svitloba. Komaj odmeva rahlo šumenje palmovega drevja, ki raste na njihovem holmcu, in veter mu neprenehoma ziblje dolga šibka debla. Dnevni svit ljub6 svtHi v dno te jame, kamor solnca ni drugač kot o poldne; od prvega zora pa razsvetljujejo njegovi žarki skalovito zidovje v okrogu, in rogljevati vrhovi presegajo gorsko senco ter se kažejo v rumenej in škrlatnej lepoti višnjeva barve nebeške.
Rad sem bival v tem kraji, kjer imaš ob enem neizmeren razgled in samoto brez vsega hrupa. Nekega dne sedim pri teh kočicah, zamišljen v podrtiji, kar pride v okolico že prileten mož. Po šegi starejili prebivalcev je bil bos, v kratkej suknji in dolgih hlačah. Opiral se je na palico iz ebenovega lesa, bil sivolas in pri-prostega pa blazega obraza. Spoštljivo ga jaz pozdravim in on mi odzdravi; in potem, ko me je pogiedaval en trenotek, sede k meni na trato, kjer sem sedel. Vesel njegove zaupljivosti ga nagovorim: „Oče, ali mi veste povedati, čegavi ste bili te dve koči?“ Odgovori mi: „Moj sin, v tem golem in zapuščenem kraji je pred ka.
*) Francoski otok (lle-de-France) je otok v indijskem moiji, na jutrovej strani Afrike, vštric velicega otoka Madagaskara. To ime ima zato, ker je bil nekdaj v francoskej oblasti; dan danes pa ga imajo Angleži in se navadno imenuje Mavricij (Mauritius). Le-ta in otok Burbon ravno tam se skupaj imenujeta Moskareni. Ljudj<5, ki tam prebivajo, gledajo solnce proti severju, mi pa je vidimo na jugu.
kimi 20 leti stanovalo dvoje družin, kteri ste bili tu našli srečo. Ginljiva je ta prigodba, toda kterega Evropca bi mikala povest o kacih posamriih neslavnih osebah na tena otoku, ki stoji na mor-skej cesti v Indijo ?_ Kdo bi celo hotel živeti tu dasi srečen, pa reven in neznan? Človeštvo le hlepi po zgodovini o velikaših in kraljih, ki nikomur ne koristi" — Sežem mu v besedo: „Oče, po pravici sodim iz vaših lic in besed, da ste mnogo mnogo izkusili. Ako imate čas, pripovedujte mi, prosim, kaj veste o nekdanjih Stanovnikih te pušče; verjemite mi, da celo človek, kterega s tem bolj kvarijo krive svetne misli, še rad posluša govoriti o sreči, ki jo daje narava pa krepost". Na to starček za nekaj časa pritisne roki na čelo, češ, da je v spominu treba vzbuditi raznih okolnosti, potem pa, poslušajte, kaj mi je pravil:
1726. 1. se je bil namenil mlad mož iz francoske okrajine Normandije sreče iskat na tem otoku, potem, ko je zastonj po Francoskem prosil za službo in za podpore pri svojej rodbini. Ime mu je bilo Tur. Imel je sabo mlado ženko, ktero je presrčno ljubil in ona njega ravno tako. Bila je sloveče in bogate hiše svojega kraja, ali on jo je skrivaj vzel, brez dote, ker so se njeni stariši vstavljali zaročitvi, ker ženim ni bil plemič po rodu. Pusti jo v mestu Port-Lui na tem otoku, sam pa na ladiji odrine na otok Madagaskar upaje, da si tam kupi nekoliko zamorcev in da, vr-nivši se, utrdi kje domovanje s kmetijstvom. Prišel je na Madagaskar v hudem času, ki se pričenja v sredi meseca oktobra, ker kmalu po prihodu je tam umrl za neko kužno mrzlico, ktera razsaja vsakega pol leta in je evropskim narodom zmirom na poti, da se ne morejo tam stalno vseliti. Kakor se navadno godi pri vseh, ki umrj6 na tujem, tako se je tudi njegovo imetje, kolikor ga je bil sabo vzel, razgubilo. Na Francoskem otoku ostala ženka je bila vdova, noseča, in ni pod milim Bogom imela druzega blaga Kot eno zam6rko, v takem kraji, kjer za-njo ni bilo m upa (kredita), ni dobrega priporočila. Po smrti onega, ki ga je edino ljubila, noče nikogar nič prositi, nesreča pa jej dd srčnost. Namčni se, da bo s svojo sužnjo obdelovala kos zemlje in si s tem pridelovala živež.
Na skoraj pustem otoku, kjer je bila zemlja brez gospostva, ni izbirala ni najrodovitnišega, ni za kupčijo prevgodnega kraja, marveč iskaje kakega zakotja v hribih, kacega skritega zavetja, kjer bi mogla sama in v neznanji živeti, pride iz mesta do tega skalovja, da bi se tu skrila kakor v kacem gnjezdu. _ To je splošnji nagon občutljivih in trpečih src, da begajo v najdivjiže in najpustejše kraje: kakor da bi kamenje bilo brarnba zoper ne-srečo in kakor bi naravna tihota mogla pomiriti tužne dušne viharje. Toda Božja previdnost, ki nam hocli na pomoč, ako ne p°' želujemo druzega ko česar potrebujemo, prihranila je Turovej g°' spej’ darilo, kterega ne dil ni bogastvo ni velikost: bila je to neka prijateljica.
V	tem kraji je že eno leto stanovala žena, živa, dobra in mcbkega srca, po imenu Marjeta. Bila je rojena v Bretanji, iz priproste kmečke hiše; radi so jo imeli domači in ona bi je bila osrečevala, da ne bi bila imela neke slabosti: verjela je ljubeznjivim besedam mladega plemiča domače soseske, kteri je obetal, da jo bo vzel. Toda le ta se je odtegnil, ko mu je vgasnila strast, in celo ni vedeti hotel o nikakoršnej podpori za otroka, kteri je bil sad njune ljubezni. Torej sklene dekle, da za vselej zapusti rojstno vas ter da pojde skrivat svoj pregrešek v tuja sela, daleč od doma, kjer je izgubila edino doto revnega pa poštenega dekleta: dobro ime. Star zamčrec, kterega si je bila kupila za majhno posojilo, obdelaval je ž njo vred majhen oddelek tega zakotja.
Turova pospd, prišedša simo s svojo zamčrko, najde Marjeto doječo svojega otroka. Veselilo jo je, da dobi ženo, Ktere osoda je njenej enaka. Na kratko jej razloži svoje prejšnje dogodbe pa revščino sedanjih dni. Pri besedah Turove gospč se je Marjeti milo delalo pri srcu, pa ker ni želela njenega spoštovanja, ampak bolj njenega zaupanja, spozna brez molčanja na ravnost, kako je neprevidno grešila. Rekla je: „Jaz sem si zaslužila svojo osodo; ali vi, gospa, ste poštena pa nesrečna!" Jokaje se jej ponudi svojo kočo in prijateljstvo. Tako ljubeznjivo sprejetje gine Turovo gospč, ki objame Marjeto rekoča: „0, Bog hoče končati moje trpljenje, ki je vam do mene, tujke pri vas, obudil blagodusnost, kakoršne nisem nikdar našla pri lastnih stariših."
Jaz sem Marjeto poznal in spoznaval sem se jej za soseda, dasi prebivam poldrugo miljo daleč od tukaj, v gozdu za dolgim hribom. Po evropskih mestih pogostoma zadržujejo one ulice, celč en zid, da se udje ta iste rodovine ne snidejo po leto in dan; tukaj pa, v novih selih, štejemo za sosede take, od kterih nas ločijo'hribj e in doline. Sploh ob času, ko se je s tega otoka še malo skupčevalo z Indijo, bil je sosed toliko kot prijatelj, gostoljubnost ao tujcev pa dolžnost in veselje. Izvedši, da ima soseda tovaršico pri sebi, pridem v vas, da bi enej ali drugej kaj po-mogel. Videl sem, da Turova gospa je prijetne postave, vsa ponosna pa otožna. Bila je blizo poroda. Svetoval sem ženskama, naj sebi in otrokom v prid med sabo delč to dolinico, ki meri blizo 20 oralov, posebno tudi zato, da se ne vseli tje še kak tujec. Prosili ste me, naj jaz razdelim. Odmerim toraj dva zelo enaka kosa, enega v zgornjem okraji, od one le z oblaki pokrite skalnate kopice, izpod ktere Latanija izvira, doli do strme škrbine, ktero vidite na vrhu hriba, pravi se jej „kanonska škrbina", ker je res takej podobna. Prst je todi tako plitva, kamnita in toliko razpok, da komaj hodiš, rodi pa vendar veliko drevje in ima obilo studenčkov in majhnih potokov. En kos pa je obsegal spodnjo polovico, ki se razgrinja poleg rečice Latanije do konca jame, kjer sediva, od todi teče potok med tema gričema doli do morja. Tam-le vidite še nektere tratine laze in še precej ravni, ki pa ni kaj bolj prida ko drugod, ker v deževji je vse močvirno, o suši pa trdo
in suho kot kamen. Ako hočeš brazdo narediti, moraš s sekiro zemljo nasekati. Razdelivši celino tako, zahtevam, da naj srečkamo. Zgornji del dobi Turova gospd, spodnjega pa Marjeta. Obe st" bili zadovoljni s srečkanjem, poprosili pa, da naj vsaj hiše ne razločujem, rekoči: „da bove zmirom skupaj, da vsaki dan govorive in ena drugej pomagave." Vendar je bilo vsakej posebej treba oddelka. Marjetina kočica je stala sredi jame, tik meje njenega zemljišča. Postavim torej prav blizo hišice na posestvu Turove gospč, tako ga ostanete često bližnji sosedi, pa vendar vsaka na svojem. Jaz sam sem v gozdu nasekal hlodov in od morja latanijevega p6rja nanosil za streho, ali zdaj ne vidite večini strehe ni vrat. Za moj spomin pa, o! ostalo je se preveč!	Čas,	ki tako	naglo
razrušuje spomenike kraljestev, menda v	tej	pušči	prizanaša	zna-
menju prijateljstva, da meni žalost ponavlja do konca življenja.
Komaj sem dovršil drugo kočo, že povije hčerko Turova
fospd. Bil sem za botra Marjetinemu otroku, kteremu je bilo ime 'avel. Turovka me naprosi, da naj sem tudi pri njenej hčerki, s prijateljico Marjeto vred. Dala jej je ime Virginija*) (to je: devica), češ, deklč bo pobožno in srečno, tudi jaz	sem	še le	zabredla	v ne-
srečo, ako sem popustila čednost".
Ko je Turovka zopet hodila, jeli ste zemljišči že nekaj dobička dajati, nekaj na moj trud, še več pa po obdelovanji njunih sužnjev. Marjetinemu robu je bilo ime Domingo, bil je jolofski za-m6rec in še krep&k, daravno že p6staren. Bil je izveden in zdrave pameti. Brez razločka je delal na ob6h zemljiščih ondod, koder se mu je zemlja zdela najrodovitniša, in tocli je sejal, kar mu je najbolj kazalo. V srednjo prst je sejal pros6 in turšico, v dobro zemljo malo pšenice, v močvirje rajž, in prek skalovja je nasadil buč, melon in kumar, ki so čvrsto plezale po kamenji. Bolj po suhih krajih je nasajal krompirja, ki ima tam mnogo sladkorja v sebi po holmcih bombaževega grmovja, v težka tla sladkorovega (oukrovega) trstja, po gričih kdvinega drevja, ki daje sicer drobnega pa kaj dobrega zrnja; poleg potoka je nasadil banani j, ki celo leto sad rod6 in košato senco delajo, in da je bilo tudi pri hišicah kaj, zasajal je duhAna ali tabaka, da bi sebi in gospodinjama skrbi razkajal. Hodil je drv sekat v gozd, da so imeli 8 čim kuriti, izrazbijal je debelo kamenje po sebenjščini, da je pota nasipal. Vsa ta dela je opravljal po pameti in marljivo, ker je imel pravo gorečnost. Ves pokoren in zvest je bil Marjeti, pa tudi ravno tako 1 urovej gospej; njeno zamorko je o Virginijinem rojstvu vzel za ženo, in to ženo Marico, je presrčno ljubii. Bila je rojena na Madagaskaru, in tam se je učila neke umetnije, posebno je lepo znala jerbase plesti in neke zam6rske prte iz bičja, ki raste po gozdih. Bila je pripravna, natančna in silno zvesta. Morala je kuhati, kokošim streči, in včasih v mesto na prodaj nesti pridelkov teh dveh naselbin, kterima pa se ve da ni mnogo osta-
*) Ime Virginija izgovarjaj : V i r ž i n i j a.
jalo za prodaj. Ako Bi k temu mislite Se dve kozi razen otrok, in velicega psa, ki je po noči pred durmi čuval, pa imate vse imetje in vso družino teh malih nekdanjih pristav.
Turovka in Marjeta pa ste vedno od zora do mraka bombaž predli in to je preživilo nji in njuno družinico. Sicer pa ste se tako odvadili tujih šeg, da ste bosi hodili po domovanji, obuvali ste se le ob nedeljah zjutraj, hodč k sv. maši v Pampelmuško cerkev, ki jo vidite tam le. Sicer je tje precej dalje kot v Port-Lui, toda v mesto ste le malokdaj zahajali, bojč se zasmehovanja, ker ste nosili obleko iz višnjevega bengalskega platna kakor sužnji. Ali je pa zvunanja čast več vredna kakor sreča domd? Če se je tema ženama kaj neprijetnega prigodilo drugej, tem raji ste pribežali domu. Komaj sta ji Marica in Domingo s te višave zagledala iti po cesti iz Pampelmusa, že sta tekla njima naproti do podgoria, da sta jima pomagala v breg. Brali ste njima veselje na licih, da spet vidita gospodinji. V njunih hišicah je bila znažnost in prostost, z lastnimi rokami pridelano blago in služabnika goreča in z ljubeznijo vdana. Oni sami ste se imenovali prijateljici blagega imena, tovaršici, celo sestri, imeli obč eno voljo, eno skrb, in jedli pri enej mizi, saj ste bili združeni v enacih potrebah, po izkušnji skorej enacih nesreč. Vse med njima je bilo občh. Le kedar se je v kterej izbudila kaka nekdanja strast, povzdigovala ji je neskaljena vera, s pomočjo čistega vedenja, proti lepšemu onostranskemu življenju, kakor plamen, ki švigne proti nebu, kedar mu zmanjka netila na zemlji. Spolnovanje materinskih dolžnosti jima je množilo skupno srečo. Raslo jima je prijateljstvo pri pogledovanji dveh otročičev, ki sta bila sad enako nesrečne ljubezni. Radi ste ju devali veno kopo ali pa v eno zibel. Pri pestovanji in dojenji ste pogostoma menjevali. „Prijateljica, veli Turovka, me dve imave po dvoje otrok, in otroka imata po dve materi.*' Kakor mladiki, rastoči na dveh drevesih enacega plemena, s kterih je vihar vse mladičje polomil, dajete veliko sladkeje sadje, ako vsako odrežeš od prejšnjega debla ter jo vcepiš v druzega, tako Bte srci teh od vse sorodovine oddaljenih otrok imeli mnogo blažja čutila, kot sin in hči, brat in sestra, kedar ste ju prijateljici, davši njima življenje, zaporedoma jemali na prsi. Že pri zibeli ste materi govorili o njunej prihodnjej ženitvi, in pogled na to prihodnjo zakonsko srečo, s kterim ste si lajšali lastne nadloge, pač mnogokrat ste sklepali s solzami; enej je hodilo v spomin, da jej prihajajo težave od tod, ker ni dosegla zakona, drugej, ker je imela to srečo, pa pri enej zato, ker je previsoko hrepenela, pri drugej, ker ni marala za višavo svojega stanu. Toda tolažila ju je misel, da njuna otroka bota kedaj bolj srečna skupaj vživala radost ljubezni in srečo enacega rodii, daleč ločena od neusmiljenih krivih razumkov, ki so navadni evropskim stanovom.
V	resnici, nič se ne d& primčrjati temu, kako sta bila že otroka eden na druzega navezana. Kedar je Pavel silil v jok, pokazali so mu Virginijo, gledaje jo se je smehljal in pomiril. Ako
je bilo Virginiji kaj, naznanjalo je to Pavletovo kričanje; pa lju-beznjivo deklice je brž skrilo bolest, ker ni hotelo, da bi si Pavel Bilo delal. Nikdar nisem simo prišel, da ne bi bil videl razodetih, ker tako je navada v tem kraji; držala sta se za roki ali pa za podpazduho, komaj ko sta jela hoditi, in bila sta kakor dvojčka, kakoršna malajo iz zvezdnega okrožja na nebu. Cel6 noč ju ni razločila, dokajkrat sta spavala v enej zibki, glavica pri glavici, ročici v ročicah.
Ko sta znala govoriti, bili ste prvi imeni, kteri sta si dajala : brat in sestra. Otroštvo, ki pozna bolj nježno ljubkovanje, ne najde slajših imen mimo teh. Njuno odgojevanje je samo pospeševalo njuno prijateljstvo, ki ju je obračalo na nasprotne potrebe. Kmalo je umela Virginija vse, kar gre k gospodinjstvu, snažnost, pripravo dobre jedi; zato jej je dohajala bratova pohvala in ljubav. Ravno tako ni Pavel nikdar miroval, okopaval je vrt z Domingom, ali s sekirico v roki hodil ž njim v gozd, in na tem poti, če se mu je kje pokazala lepa cvetlica, dobro sadje ali kako ptičje gnjezdo, bodi si še tako visoko na drevesu, splezal je po nje, a« je imel kaj sestrici prinesti.
Kedar si enega kje zagledal, gotovo drugo ni bilo daleč. Ne-cega dne grem od vrha te gore doli, pa zagledam Virginijo na kraji vrta, ki teče proti koči s kikljico čez glavo, ki si jo je od zad pripognila, da bi se branila dežju. Od daleč sem mislil, da je sama, ko pa hitim proti njej pomagat, zapazim, da jo Pavel pelje za roko, stisnjen pod isto streho in oba sta se smejala brambi take strehe, ki sta si jo iznašla sama. Te lepi glavici 'pod gubasto Buknjico ste me opomnili na otroka boginje Lede, o kterih pravijo, da sta bila obd v enej školjki zaprta.
V	eno mer sta si prizadevala, da eden drugemu kaj prijetnega storita in si pomagata. Sicer pa sta bila nevedna kakor kre-61i*) ter nista znala ni orati ni pisati. Nista se pečala za to, kar se je nekdaj godilo ali pa daleč od nju; njuna radovednost ni se-
fala dalje ko do tega hriba. Menila sta, da konec sveti je n» raji tega otoka, in aomišljevala sta si, da kjer nju ni, ni nič pri' jetnega. Nasprotna lastna in njunih mater ljubezen je vnemala vse djanje njunih duš. Nepotrebne znanosti jima niso nikdar solz budile pa tudi žalostni nravni poduki nju niso dolgočasili. Nista vedela, da se ne sm6 krasti, ker sta vse skupaj imela; nezmernosti nista poznala dobivaje le pičlih jedi; laž jima je bila neznana, ker si nista imela nič prikrivati. Nikoli ju ni pretresnila povest, da Bog shranja strašnih kazni nehvaležnim otrokom; pri njima je otroška ljubezen izvirala iz materinske ljubeznjivosti. Verskega nauka sta se učila le toliko, kar njima je moglo ljubezen do njegf buditi, in dasi tudi nista mogla v cerkvi dolgih molitev opravlja*1; vendar sta povsod, koder sta hodila, domd, na polji in v gozdu,
*) Kreoli se imenujejo v drugih delih sveti rojeni otroci onih sta-rižev, ki so se iz Evrope tj e preselili.
povzdigovala nedolžne roke proti nebu, in src6, polno ljubezni do starišev.
Tako so njima tekla otroška leta, kakor rumena zora, ki naznanja še lepši dan. Že sta z materama delila vse skrbi za do-movje, Virginija je vstajala, ko je prvič petelin zapel ter naznanil zgodnji zor, hodila po vode k bližnjemu studencu in pripravljala z& iuterk. Kmalu potem, ko jesolnceže rumenilo skalovje tega okrožja, bodila je Marjeta s sinčkom k Turovej gospej, da so vsi skupaj molili in na to imeli prvo južino; pogosto so jedli pred durmi, sede na trati pod košato bananijo, ktera jim je ponujala dobrega sadja in njeno široko, dolgo in svetlo perje jim je bilo namesto prta. Pri zdravej in dovoljnej hrani sta naglo rasla mlada človeka in nježna odreja jima je po licih razgrinjala čistoto in mirovitost mladih duš. Virginija je bila že v dvanajstem letu skorej dorasla. Dolgi rumeni lasj6 so jej senčili glavo; modre oči in rdeče ustni so prenježni blišč širili po bistrem obrazu, in vse je soglasno segalo v smehljej, kedar je govorila; kedar je pa molčala, kazala je njena naravna proti nebu obrnjena rast globoko čutje in neko otožnost na obrazu.
Pri Pavlu se je že v mladenškej dobi razvijal moški značaj. Bil je više postave mimo Virginije, bolj rujavelega obraza, zakrivljenega nosa, in črne oči bi ga bile ošabnega delale, ako bi velike obrvi kot ometalo ne bile pričale največe pohlevnosti. Da ravno ni bil nikoli pri miru, vendar je brž, ko je zagledal sestro, obstal in sedel k njej; tako sta včasih sedela, pa nobeden ni besedice zinil. Tako gledaje jih molčeče v njunej priprostej nošnji, z lepimi bosimi nogami, mislil si, da vidiš starinske marmeljske podobe, n. pr. Niobine otročiče.
Ali videvši, kako se spogledujeta, kako se vrsti smehljej za smehljejem, menil si, da sta otroka iz nebes, taka srečna duhova, kterima je ljubezen lastnost, in kterima ni treba občutkom misli in prijateljstvu besedi dajati.
Turovko je pa vendar skrbelo, ko je videla, da njena hči tako zala prihaja. Djala mi je včasih: ,,kedar umrjem, kaj bo iz moje Virginije?'-	’
Imela je na Francoskem teto, imenitno, bogato, staro in na vides bogoljubno; le ta jej je bila trdosrčno odrekla vso podporo, ko je vzela Tura, tako da se je zarekla, pri njej ne bode, naj zabrede v tem večo eadrego, nikoli prosila pomoči. Ali kot mati se ni več bala, če bi tudi prišel odrekovaven odgovor. Naznanila jej je nepričakovano smrt svojega moža, porod svoje hčere, in kako je v stiski, daleč od doma, brez vse podpore, pa z otrokom. Ali odgovora ni bilo. Dasi tako ponosna, ni se bala poniževanja in grajanja sorodnice, ki jej ni hotela odpustiti, da je vzela moža iz nizkega stanu, dasiravno poštenega. Vendar jej je Turovka pisala o več prilikah, da bi v njej vsaj do Virginije vzbudila vsmiljenje. Ali preteklo je mnogo let, pa le ni bilo črkice spomina nazaj.
Na zadnje, 1738. 1. tri leta po tem, ko je na otok prišel poglavar Burdone, izvd Turovka, da ima le t& za-njo pismo od njene tete. Hiti torej v Port- Lui, ne boječa se zavoljo ubožnega oblačila, materinsko veselje j<j je bilo več kot človeško češčenje.
Gospod Bordonfj jej res izroči pismo njene tete. Le ta je pisala svojej sestrični, da si je zaslužila osodo, ker je vzela klateža, prost&ka, strasti pa da se strinjajo s kaznijo, da prezgodnja moževa smrt jej je šiba božja, da je bilo prav, ker je odšla na otoke, boljše kakor da bi bila onečastila svoj rod na Francoskem, sicer pa da je tudi v dobrem kraji, kjer vsakedo, če ni lenuh, najde srečo. Potem, ko jo je tako oštela, hvalisala je sama sebe, češ, da se je^ ognila vseh dokajkrat neslanih zakonskih nasledkov, zato ni nikoli marala za možitev. Resnica pa je, da prenapeta kakor je bila, ni hotela moža razun iz visocega stanii, ali daravno je bila silno bogata, in daravno je dvornikom vse jedno, le bogastvo ne, vendar ni bilo nikogar, ki bi se bil gnal za nelepo in tolikanj tr-doserčno deklino.
Na koncu svojega pisma je še pristavila, da jo je, po dolgem preudarjanji, gorko priporočila poglavarju Bordeneju. Res jo je priporočila; ali, kakor je dan danes sploh navada, da se je zavetnika bolj bati kakor očitnega sovražnika, opravičevaje svojo trdoserčnost proti sestrični, skorej da jo je pri poglavarji tako rekoč obžalovaje obrekovala.
Za Turovko se je vsak pravičen človek potegoval in jo spoštoval, Bordone pa jo je, daravno prej vnet za njo, jako mrzlo sprejel. Na njeno pripovedovanje o svojem in hčerinem stanu -je odgovarjal s suhimi besedami: „Bodem videl — bomo videli, — s časom — nesrečnih je mnogo — zakaj jeziti tako teto — vi ste n&pak".
Bolnega srca in polna čmrnosti se je Turovka vrnila domu.
V	hišo stopivša sede, vrže tetino pismo na mizo in reče tovaršici: „na, to imam za enajstletno potrpljenje !“ Ker pa ni nihče.drug znal brati, prijela je spet za list in ga brala v pričo vseh. Komaj je prebrala, kar na glas reče Marjeta:	„Kaj nam mar za tvojo
žlahto ?
Ali nas je mar Bog zapustil? On sam je naš oče. Ali nismo do danes srečno živeli? Kaj se boš vjedala? Pač nimaš nič srčnosti". — Videvši Turovko jokati se, skoči jej krog vratu in jo ob« jame: „Ljuba moja, ljuba moja!" Toda lastne solze so jej zadu^ šile glas. Priča tega je Virginija sama solze pretakala ter zdaj materine zdaj Marjetine roke pritiskala na usta in prsi. Pavlu pa je gorela jeza v oč6h, mahal je s pestmi in z nogami teptal, ne ved6, koga bi zgrabil. Na ta'krik pritečeta Domingo in Marica, in čulo se ni druzega v hiši kot žalostno klicanje: „Oh, gospa! — dobra gospA — moja mati, nikar se ne jokajte." Dokazi tako milega sočutja so Turovki razvedrili bolno srce. Pavla in Virginijo je prijela za roki in djala: ,,Otroka moja, vidva sta moja žalost pa tudi vse moje veselje. O draga moja otroka, nesreča mi je prišla
z daljnega kraja, krog mene je sreča." Pavel in Virginija je nista umela, pa smehljata se, ko jo vidita mirno in jameta jo božati. Tako so bili spet vsi srečni kakor poprej, in to ni bilo druzega kot viharen piš v lepem vremenu.
Blagodušnost teh otr6k je rasla dan za dnevom. Neko nedeljo na vse zgodaj, ko ste bili materi odšli k prvej maši v pam-pelmuško cerkev, pride ubežna zam6rkinja pod bananijevo drevje, ki je raslo pri kočah. Bila je suha ko smert in ni imela druzega na sebi, kot cunjo iz debelega hodniškega platna po bedrih. Pokleknila je pred Virginijo, ki je ravno kosilo kuhala, ter rekla: „Gospodičina, usmilite se preuboge ubežne sužinje, mesec dni že begam po teh hribih, na pol mrtva od lakote, velikrat v strahu pred lovci in njih psi. Ubežala sem svojemu gospodu, bogatemu posestniku na Črn oj Reki; hudo me je zgnjavil kakor vidite." Ob enem pokaže truplo, polno globokih ran, ktere je vsekal trnjev bič. Pristavi še: Hotela sem se vtopiti, pa ker vem, da ste vi tukaj, mislila sem:	„V tem kraji so še tudi dobri beli ljudje in
ni mi še treba umreti." Virginija odgovori vsa ginjena: „Počijte si, nesrečna stvar; nate, jejte" — in jej d d zajterka, ki ga je pripravljala za domače. Sužnja je na hip vse pojedla. Ko jo Virginija vidi sito, reče: „Uboga sirota! jaz bi pač rada šla za vas milosti prosit k vašemu gospodarju: alco vas zagleda, mora ga v srce stresniti." ,,Ali greste res z mano? reče zamorka; angelj nebeški, z vami grem, kamor hočete". Virginija pokliče bratca in ga prosi, naj gre ž njima. Sužnja ju je vodila jpo stezah sredi gozdov, prek visokih hribov, koder sta komaj plezala, in čez široke reke, ktere sta morala bresti. Konečno, okoli poldneva, so dospeli tik griča na bregu ob črncj reki. Tu zagledajo trdno sezidano hišo, široko polje in obilno število robov pri vsakovrstnih opravilih. Gospodar se je sprehajal med njimi, s pipo v ustih in s palico v roki. Bil je mož velik, suh, rumenkaste kože, udrtih oči in zra-ščenih črnih obrvi. Virginija, vsa v strahu, stopa proti naselniku, drž6 Pavla za roko, in prosi ga za Božjo voljo, da naj odpusti svojej sužnji, ki je čakala zadej. V začetku se ni dosti menil za besede teh revno oblečenih otrok; ko je pa spregledal čedno Vir-ginijino postavo, lepo belkasto glavico pod plavim prtom in ko je poslušal mili njen glas, ki se jej je tresel ravno tako kakor ves život, ko je prosila za milost, tedaj potegne pipo iz ust in s proti nebu vzdignjeno palico v neznanskem glasu priseže, da prizanese sužnji, toda ne v Božjem, ampak v njenem imenu. Brž migne Virginija sužnji, naj pride k gospodarju; po tem zbeži in Pavel za njo.
Vrnila sta se skupaj po robu na hrib, s kterega so pred prišli, in dospevša do vrha, sedeta pod drevo, trudna, lačna in žejna. Kar je solnce vzšlo, hodila sta tešča nad pet milj daleč. Pavel reče Virginiji: „Sestra, poldne je že preč, ti si lačna in žejna, tu ne najdeva ničesa za južino: vrniva se in pojdiva onega zamorkinega gospodarja prosit kaj jesti". — „O ne, ljubi moj, od-
govori Virginija, preveč se ga bojim. Pomisli, kaj so včasih mati rekli: kruh hudobnih ljudi kot kamen tišči". — ,,Ali kaj pa počneva? veli Pavel; po tem drevji ne raste druzega kot nepridno sadje, še celo ne najdeš ni ene tamarine ali citrone, da bi si usta zmočila." — „Bog se naju bo usmilil, pravi Virginija, saj se glas malih ptičev vsliši, ki ga prosijo živeža." Komaj je izgovorila te besede, kar zaslišita šumenje nekega studenca, ki je vrel po bliž-njej skali Stečeta tje, in ko si vgasita žejo s studenčnico, čisto ko kristal, jameta jesti nekaj krese, ki je rasla ob kraji. Ko se ozirata okoli, ali ne bi v tej samoti našla kaj boljšega živeža, zapazi Virginija med gozdnim drevjem mlado palmo. Prav dobra je zelenjad, ki se nahaja v sredi perja na vršičku tega drevesa; pa daravno mu deblo ni bilo debelejše ko bedro, bilo je nad šestdeset čevljev visoko.
Prav za prav so	v deblu sami šopki	ličja, ali	vendar	je belina tega drevesa tako	trda, da odskakuje	najboljša	sekira,	Pavel
E a še noža ni imel. Pride mu na misel, da zakuri tik palme. Pa il je v drugej zadregi, ker ni imel kresila; pa saj menim, da na celem tem tako kamnitem otoku ne najdeš ne enega kresilnega kamna. Potreba uči marsikaj, in najubožniši 1 j u d j 6 so pogosto iznašli najkoristniše reči. Pavel sklene ogenj vpihati po zam6rskej šegi. Z ostrim kamnom izvrta ljuknjico v klado prav suhega drevesa, trdno držeč jo z nogami; potem obdela s klinjo taistega kamna polence iz druzega štora enako suhega pa drugačnega lesa; na to porine tako obdelano polence kladi v ljuknjico pod nogama, ter jo jame z rokami urno vrteti, kot bi čokolado z r6gljico hotel vpčniti, in v malo trenotkih se prikaže dim in plamen. Nabere suhe trave in druzega	dračja, in zakuri tik palme;	kmalo	potem
se podere ta z velikim	treskom. S pomočjo	ognja je	še ložo	izrušil
zelenjad, zagrajeno v dolgem, dervčnem in todečem palmovem perji. Nekaj sta z Virginijo pojedla sirove zelenjadi, drugo sta spekla na žrjavici, ki je bila ravno tako dobra. S to južino Bta bila zadovoljna in polna radosti v spominu dobrega dela, ki Bta je opravila zjutra. Ali to radost jima je kalil nepokoj, v kterega sta to se veda pripravila materi, tako tlolgo bivajoča zdoma. Vir-ginija je to dokajkrat v misel jemala. Pavel pa jej je zagotavljal, ker se je čutil pokrepčanega, da bota kmalo pomirila materi domi-
Po jedi sta bila spet v velicej zadregi, ker nista imela nikogar, ki jima bi bil pot domu pokazal. Pavel, ki ni z lepa obupal, reče Virginiji: „Naša hiša je proti jugu, iti morava kakor zjutraj po tej gori, ki jo vidiš tam le s tremi roglji. Pojdiva, hodiva, sestra." Bila je gora Trozizek,*) ker so njen trije vrhunci prsjm podobni. Podasta se torej na severnej strani doli po hribu ob Črnem potoku in čez dobro uro dospeta do širokega potoka, ki jim* zapira pot. Ta prostorni oddelek otoka je ves z gozdi zaraščen in
*) Trozizek, po francosko Trois-Mamelles; Slovenci so svojemu velikanu dali imč Triglav.
tako malo znan, še dan danes, da je mnogo potokov in hribov tod še brez imena. Potok, kterega sta imela pred sabo, teče po kamitnej strugi in se p6ni. Voda tako bobni, da je Virginijo bilo groza, ni si upala va-njo stopiti, da bi bredla; torej jo Pavel vzame na ramo ter tako obložen brede po gladkem kamnji čez potok, ne boječ se vodnega hruma. „Ne boj se, velf, vpričo tebe sem močan. Ako te ne bi bil uslišal naselnik Crne reke zastran sužnje, jaz bi se bil sprijel ž njim. — »Kaj še, reče Virginija, s takim hudim velikanom. V kaj bi te bila kmalu pripravila! Moj Bog, kako težavno je, kaj dobrega storiti! le hudo je lahko“. — Ko je Pavel bil že na sunem, hotel je še dalje nesti sestro „in dobro še mu je zdelo, češ, tako jo prinese vrh gore Trozizka, še kake pol milje daleč. Ali kmalo začne pešati in mora jo postaviti na tla in ž njo počivati. Virginija mu reče potem: „Bratec, dan se ponižuje; ti imaš še nekaj moči, jaz nič; pusti mene tukaj in pojdi sam domu, da materi pomiriš.” „0, kaj še, reče Pavel, tu te ne pustim. Če naju noč prehiti v tem gozdu, zakurim in palmo poderem, ti boš jedla njeno zeleniad in jaz bom iz perja naredil strešico, da boš pod njo spala.” Ko si Virginija malo počije, nabere s starega drevesa, ki je slonelo čez potok, dolgega jelenovega jezičja, perja, "ki
J’e viselo z vrha. Iz njega si naredi coklje, in si ovije noge, ki so tile krvave od kamenja" po potih, ker v naglici, da bi prej ko ristila, bila je pozabila sc obuti. To perje jo je hladilo; ulomi bombusovo palico in se spet napoti, opiraje se z eno roko na palico, z eno pa na brata.
Tako sta polahkoma hodila čez gozd; toda visoko drevje in pregosto perje njima je zakrivalo goro, vrh ktere sta bila namenjena, tudi soince je že zahajalo. V malo trenotkih sta izgubila stezo, po kterej sta do zdaj hodila; tega nista zapazila koj, kar čutita, da sta v labirintu med drevjem, zapleteno goščavo in kamenjem, od koder se ne d& naprej. Virginija sede, Pavel pa sopiha sčrn ter tje, da bi našel kako pot iz te zmešnjave; ali zastonj se je trudil. Splezal je vrh visocega drevesa, da bi vsaj zagledal goro Trozizek, pa druzega ni videl krog sebe, ko gozdno vrhovje, nekod še rumeno od zadnjih žarkov zahajajočega solnca. Po nižavah pa je hribje že s senco odevalo gozd; veter je potihnil, kakor je rado po solčnem zahodu, in velika tihota je nastala po teh samijah, druzega ni bilo čuti kot vreščanje jelenov, ki po teh odljudnih krajih iščejo ležišč. Havel je upil kar je mogel, upajoč, da ga bo slišal kak lovec: „Balite, balite, pomagajte Virginiji!" Toda njegovemu glasu je odmeval gozd sam in iz daljave večkrat ponavljal: „Virginiji! Virginiji!"
Pavel spleza z drevesa, truda poln in žalosten; iskal je naj-potrebnišega za prenočevanje v tem kraji; ali kaj, ko ni bilo ne studenca, ne palmovega drevesa, še celo ne pripravnega suhega lesa, da bi ogenj podnetil. Pri tej izkušnji je čutil vso svojo slabost in nezmožnost ter se začel jokati. Virginija mu pravi: „Nikar se ne jokaj, ljubi moj Pavle! če hočeš, da tudi mene britkost ne
omami. Saj sem jaz kriva vseh tvojih težav in tega, kar trpite sedaj najini materi. Nič bi se ne smelo storiti,tudi dobrota ne, dokler ne poprašamo starišev. O, kako sem bila neprevidna !“ In tudi ona jame jokati se. Vendar pa veli Pavlu: ,.Prosiva Boga, bratec, in usmilil se naju bode.“ Komaj sta odmolila, že zaslišita nekega psa lajati. Pavel pravi: To je pes kacega lovca, ki se spravlja nad jelene." Kmalo za tem čujeta močneje lajanje. „Zdi se mi, reče Virginija, da je to Fidelček, naš pes. D&, poznam ga po glasu. Kaj da sva morda že tako blizo doma, v bregu našega hriba ?l< In res, brž potem jima je bil	Fidelček pred nogami;	lajal,	cvilil
in mahal je z repom	ter se ni	mogel dosta namuzati.	Nista	se še
dovolj oddehnila zarad nepričakovane radosti, kar zagledata Dominga, ki je sopel proti njima. O prihodu tega dobrega zam6rca, ki se je solzil od veselja, začneta tudi onadva jokati se in ne moreta mu brsedice reči. Domingo, oddahnivši se, pravi:	„Moja mlada
zapovednika, v kolikih skrbčh ste vajini materi! Kako ste se Čudili, ker vaju niste več našli, vrnivši se od maše, kamor sem ju bil spremil. Marica, ki je delala na trebčži v kotu, ni nam nič vedela povedati, kam sta odšla. Jaz sem hodil in hodil po zemljišči na okrog, sam ne vedč, kod bi vaju iskal. Nazadnje vzamem nekaj vajine stare obleke, dam jo Fidelčeku povohati, in brž, kakor da bi me bila	razumela	uboga žival, začne sledi za	vama
iskati. Peljal me je,	zmirom z	repom mahaje, tje do	Crne	reke.
Tam sem izvedel od nekega naselnika, da sta mu vidva nazaj pripeljala ubežno zam6rko in da vama je za njo milost obljubil. Ali kaka milost! pokazal ini je nesrečnico, z verigo na nogi, privezano za štor, in krog vratu je imela železen obroč s tremi žeblji. vOd ondi me je Fidelček peljal, vodno z repom mahaje, na hrib Črne reke, gori je postal in lajal kar je mogel. To je bilo poleg studenca, kjer sem videl podrto palmo in zraven še nekaj tlečega ognja na kurišči; nazadnje me pripelje le-sem. Tu smo na bregu hriba Trozizka, ter imamo še štiri dobre ure do doma. Balita, jejta in pokrepčajta se." Na to jimapodd mlincev, sadja in debelo bučo pijače, zmešane iz vode, vina, ožete citrone, sladkorja in muškatov, kar ste mu materi dali na pot za krepčanje in poživljanje. Virginija je izdihovala misleča na ubogo zamorko in na skrb materino. Večkrat je djala:	„0, kako težko je dobro storiti!" Med
tem, ko sta Virginija in Pavle jedla, naredil je Domingo ogenj, poiskavši med kamenjem krivega lesa, ki se mu pravi okrogli les, in ki gori še ves zelen in daje velik plamen. Iz tega je naredil bakljo ter jo prižgal, ker bila je že noč. Toda ko je bilo treba dalje iti, pokaže se mu še precej veča zapreka: Pavle in Virginija nista mogla več hoditi, noge so jima bile otekle in vse rdeče. Domingo ni vedel, ali bi šel kam dalje njima pomoči iskat, ali bi na mestu ž njima prenočil. Djal jima je:	„Kje so časi, ko sem
vaju oba na krat nosil na rokah? Ali zdaj sta vidva velika, jaz pa sem star." Ko se v tej zadregi ni vedel kam obrniti, prikaže se truma hostnih zamorcev kakih dvajset stopinj preč. Njih glavar
se približa k Pavlu in Virginiji rekoč: „Dobra bela otroka, ne bojta se; videli smo vaju zjutraj iti z zamorko iz Orne reke; šla sta jej za milost prosit k hudemu gospodarju. Iz hvaležnosti vaju bomo mi na ramah domu nesli." Ma to d£ znamenje, in štirje najmočnejši zamorci naglo spletč nosilnico iz protja in trtja, posadfe na-njo Pavla in Virginijo, zadenejo na rame in se napotijo, Domingo pa s bakljo sveti pred njimi ; vsa truma vesela vriska in otrokoma srečo želi, kdor more bolj na glas mimo druzega. Ginjena reče Virginija Pavlu: „Q dragi moj, Bog nikoli nebene dobrote ne pušča brez povračila".
Okoli polnoči so prišli na znožje domačega hribja, vrh kte-rega je več ognjev gorelo. Komaj so se spustili v breg, zaslišijo na ghis klicati: ,.Ali sta vidva, otroka?" Vsi odgovarjajo: „Midva, miliva!“ In kmalo zagledajo pred sabo materi in Marico, ki je s trskami pred njima svetila. „Nesrečna otroka, pravi Turovka, od kod sta prišla? V kolik strah sta naju spravila!" — „Vračavase, pravi Virginija, od Črne reke, kjer sva prosila milosti za ubogo ubežno zamorko, kterej sem davi dala naš zajterk, ker je od lakote mrla, in glej, le-ti hostni zamorci so naju prinesli nazaj." Turovka objame svojo hčer, pa ni besede ne more spregovoriti, in Virginija, od materinih solz mokra po licih, pravi: „Poplačali ste mi vse, kar sem hudega prestala!" Marjeta, vsa vesela, stiska Pavla v naročje govoreča: „Tudi ti, moj sin, storil si dobro delo."
Ko so prišli k kočicama, dali so zamorcem obilno jesti in piti, le-ti so se potem vrnili v svoje gozde, želeči jim vsakoršno srečo in zdravje.
Vsaki dan je bil družinama dan sreče in miru. Ni ju mučila ni zavidnost ni slavohlepnost. Ni bilo nikakoršne želje po neči-murnej zvunanjej veljavi, ktero daje zvijača in jemlje obrekovanje. Zadostovalo jim je biti sami svojim pričam in sodnikom. Njih lepo obnašanje, še celo njih ime je bilo neznano po tem otoku, koder so ljudje, kakor po vseh evropskih naselbinah, le radovedni za hudobne govorice. Šamo kedar je kdo, gredč po pampelmuškej cesti, vprašal kakega poljanca:	„Kdu stanuje tu gori v teh kočicah V"
odgovoril je ta: ,,E)obri ljudjč", da-si jih ni poznal. Tako vijolice, skrite pod trnjevim grmovjem, razširjajo lepe dišave, dasi jih nikdo ne vidi.
V	njihovem razveseljevanji ni bilo opravljanja, ktero, ker na videz prav sodi, srce neogibno s sovraštvom napolnuje in v hinavščino zakopava; kajti nemogoče je, da ne bi sovražil ljudi, o kterih meniš, da so hudobni, in s hudobnimi ne moreš živeti, ako jim s6vraža ne skrivaš pod hinavsko dobroželjnost. Tako nas obiranje sili, da smo krivični proti drugim, ali pa sami do sebe. Pa »e da bi bili posamno sodili ljudi, v veselje jim je bilo le, ako se je sploh dalo kaj dobrega storiti, bodi si komur koli, in daravno *>iso imeli premoženja za to, imeli so vedno dobro voljo, ktera jih je navdajala z neko blagodušnotjo, zmerom k temu pripravljeno. Kaj pak da so živeli na samoti, odureli (obdivjali) pa nikakor
niso, še bolj človekoljubni so prihajali. Čem manj jih je v pogovoru mikala pohujšljiva dogodivščina človeškega življenja, s tem večim veseljem in z večo radostjo jih je napolnovala narava. Sterm6 so se čudili premogoČnosti svete previdnosti, ki je z njihovimi rokami sredi golega kamenja razgrnila toliko obilnosti, milosti, čistega, priprostega pa zmirora novega veselja.
V	dvanajstem letu je bil Pavel močneji in razumniši kot Ev-ropci v petnajstem, on je lepše vravnaval vse, kar je zamorec Domingo samo obdelal. Z njim je hodil v bližnji gozd po mladih citron, pomaranč in tamarind, ki imajo tako lepo zeleno okroglo vršičje, po datlov, kterih sadje ima sladak sok, ki lepo diši kot
Eomarančevo cvetje, in tako že veliko drevje je nasajal krog tre-čžev. Todi je tudi sejal sadne peške, ki že v drugem letu cvet6 ali sad rod6, n. pr. agatisa, s ktere okoli in okoli, kakor kristali na svetilniku, vis6 podolgovate češulje belega cvetja; ali perzijski bezeg, ki cvetne šopke, sivkaste kot lan, na ravnost kvišku dviguje ; papigovo drevo, njegovo brezvejnato deblo je kot z zelenimi melonami nasajen steber, in nosi venček širocega perja, ki je figovemu podobno.
Razen tega je posajal jedra in peške badamijevega, mangi-jevega, avokatovega, gojavega, jakaškega in jamrožkega drevja. Večidel so mu ta drevesa že dajala sence in sadja. Njegova delavna roka je po naj pustejših krajih tega zakotja razsejala plodo-vitost. Raznovrstne aloe, indijske fige z rumenim in rdečkastim cvetjem, in bodeča ognjena trnjevka so se razprostirale skalam po vrhu, kot bi hotele dolgo ovijavno zelenje dosegati, ktero se je v višnjevem in rdečem cvetji, sem ter tje zapletalo po gorskem robovji.
vI'e rastline je tako razpostavil, da si v enem trenotku vse pregledal. V sredi dolinice je nasadil zelišč, ki ne zrasto visoka, potem grmovja, naprej majhnega drevja, nazadnje velicega, ki je zagi-ajalo celo okrožje. Tako ti je bila vsa ta ograja kakor amfiteater z zelenjem, sadjem in cvetjem, ako si jo ogledoval od srede, vmes sočivje, trata, rajž in strn. Toda Pavel, dasiravno je po lastnem načrtu razpostavijal te rastlike, vendar ni zanemarjal na-ravinega povelja. Pod njenim zavetjem je na višine deval tacegft rastlinstva, kakoršnemu veter seme prenaša, ob vodi pa tacega, k| mu zrnje plava. Tako je bilo vse na pravem mestu, in vsak kraj je s svojim zeljem imel naravno lepoto. Voda se steče z vrh* teh skal, nareja v dolini tu studence, tam se bolj na široko raz-miče; v njej si pod gladkim zrcAlom v sredi zelenega drevj« gledal skalovje in sinji nebeški obok.
Vkljub velikej nerednosti tega zemljišča si večidel vse ravno tako lahko dosegel kakor pregledal. Res je, da smo ga vsi podpirali z besedo in djanjem, da se je dovršilo. Nadelal je bil p°* okoli in okoli jame, in s tega pota se je več druzih stikalo v središči. Popravil je najnevljudniši prostor in, kar se je najlepše dalo, napeljal zložno sprehajališče čez grudasta tla ter razstavil divjakov
med cepljeno drevje. Iz brezštevilnega kamenjičja, ki se vali po bregu, ki sedaj pokriva te poti kakor večidel zemljo tega otoka, zložil je tu in tam piramide (visoke kopice), razpoke zadelal s prstjč in va-njo vtaknil rožnih korenin, pavovega repa in druzega grmičja, ki raste po kamenji. V kratkem so bile take otožne in grčaste kopice obraščene z zelenjem, ali pokrite z bliščobo naj-lepših cvetlic. Klanci, prepreženi s košatim starim drevjem ob strančh, bili so hladni kot podzemeljske jame, tje ni našla poti vročina, in hodili so se va-nje hladit čez dan. Ena steza je peljala v gozdič hostnega drevja, v sredi pa je stalo žlahtno drevo, varno pred viharjem, s sadjem obloženo. Tu je bila njiva z žitom, tam ograda sadnega drevja. Skozi eno vrzel se je videlo k hišicama, skozi drugo na nedosegljive gorske vrhove. Pod gostim z ovija-čino zaraščenim tatamakovim grmovjem še o poldne nisi razločil nobene reči; na vrhu te bližnje veliko skale, ki se spenja nad breg, vidi se ves ta kraj, z morjem v daljavi, od gori smo včasih videli kako ladijo prihajati iz Evrope ali pa vračati se tje. Na tej skali se je na večer shajala ta družina in v miru vživala zdravi zrak, cvetja vonjavo, šumenje studencev in zadnjo menjavo med lučjo in senco.
Nič pa ni bilo mičnišega mimo imen, s kterimi smo kršče-vali imenitniša mesta tega labirinta. Tej skali, o kterej sva ravnokar govorila, s ktere so me celo od daleč videli iti, reklo se je „naznanovalka prijateljstva". Pavel in Virginija sta igraje se gori posadila trst, in kedar sta me videla iti, na-nj obesila bel robec, da sta naznanila moj prihod; tako kakor na sosednej gori razpnč bandero, kedar na morji zagledajo ladijo. Prišlo mi je na misel, da vdolbem napis v trstovo deblo. Veliko veselje sem imel, kedar sem potovaje videl kako podobo ali spominek starega časa, še večo radost pa, ako sem bral dobro zložen napis. Zdelo se mi je po tem, kot bi pod razvalinami preteklih stoletij iz kamna govoril človešk glas popotniku sredi samote, rekoč, da ni sam, da so drugi ljudjč v ravno tem kraji čutili, mislili in trpeli kakor on. Če je ta napis od starodavnega naroda, kterega ni več na zemlji, povzdiga nam dušo v neskončnost in jej daje občutkov o njenej neumrljivosti, ker jej kaže,, da je misel preživela celo razsuto kraljestvo.
Na malo jamboro Pavlovega in Virginijinega banderca pa sem vpisal Horacijeve besede:
Fratres Helenae, lucida sidera,
Ventorumque regat pater,
Obstrictis aliis, praeter lapyga.
„Helenina brata, svetli zvezdi ko vidva, in oče vetrov naj vaju vodi, zapiraj e druge, razen zefira."
V	kožo tatamakovega drevesa, pod čegar senco je Pavel
•včasih sedel in gledal nepokojno morje v daljavi, vrezal sem to-le Virgilijevo vrstico:
Fortunatus et ille deos qui novit agrestes!
„Blagor njemu, ki pozni, (samo) poljske bogove!"
Nad hišina vrata pri Turovej gospej sem tam, kjer so se večkrat shajali, zapisal:
At secura quies, et neseia fallere vita.
„Tukaj je mirna vest donni, in življenje, ki ne pozna sleparije".
Toda Virginiji ni bila všeč moja latinščina; rekla je, da je to, kar sem vdolbel pod njeno banderce, predolgo in preučeno. Djala je:	„Raje bi bila imela: zmerom majanji, pa stanovitna".
—	Jaz sem jej rekel, da to bi se še bolj vjemalo s čednostjo. Na mojo opombo je zarudela.)
Tako je ta srečna družba z občutljivo dušo objemala vse, kar jo je obdajalo. Dajali so najlepša imena reččm, na videz popolnoma nepomenljivim. Kolo pomarančevega, bananijevega in jamrožkega drevja, nasajenega krog tratice, kjer sta Pavel in Virginija včasih skakala, imelo je ime „ediuost.“ Pod starim drevesom, kjer ste si Turovka in Marjeta velikrat pravili svoje nesreče, reklo seje pri ,,suhih solzah".
Ime Britanije in Normandije ste dajali majhnim prostorčkom, po kterih ste imeli žito, jagode in grah. I)omingo in Marica sta je posnemala v tem in sta hotela tudi svoja rojstna kraja v Afriki v spominu imeti; torej sta dvema prostoroma dala ime „Angola" in „ostri vrh", na enem je raslo bičje, iz kte-rega sta spletala jerbase, na drugem pa je bilo posajeno lcalaba-sovo drevo. Tako so si s pridelki rojstne dežele napravljali sladko domišljijo, kot bi živeli v domovini in si s tem mirili bridke spo-
e tega sedaj tako pustega kraja, ki me spominja na grške planjave, po kterih so le razvaline in stresajoča imena.
Pa izmed vsega, kar je bilo po vsej okolici, ni bilo nič mil-šega kot mesto, po imenu „Virginijin pokoj". Pod skalo, kterej je bilo ime „oznano valita p rij atclj stva“, je podzemeljska peč ali jama, iz nje izvira studenec in se nabira v majhno lužico sredi prelepe tratice. Ko je bil Pavel rojen, daroval sem Marjeti k6kosov oreh iz Indije, kterega mi je bil nekdo dal. Le-ta oreh je posadila pri onem studencu, da bi drevo, ki požene iz njega, kedaj spominjalo na rojstvo njenega sina. Iz enacega namena je tudi Turovka, ko je Virginija prišla na svet, po njenero izgledu vsadila ravno tako 'drevo. Drevesi, ki ste poganjali 'iz teh dveh orehov, bili ste vsa pismoshramba teh družin. Eno je bilo drevo Pavlovo, eno pa Virginijino. Kakor mlada lastnika ste dre-
mine na tuiem kraji. Uli! videl
. , E
sem v tisoč prijetnih imenih oži v-
vesi naglo rasli, v enakej razmeri pa ne enako visoki, v dvaj-najstih letih ste bili viši mimo kočic. Že so se stikale njune veje in mladi kčkosovi orehi so v šopkih viseli nad vrelcem. Kazen teh dveh dreves je bilo pri iami vse tako puščeno, kakor je bila narava ozališala.
Krog vlažne, rujave votline se je zelenkasto in črnkasto svetilo široko perje babjega lasovja in skolopandrovi šopi so se zavijali vmes kakor dolgi trakovi škrlatno rdečkaste in zelene barve, ktere je neprenehoma zibal. Blizo okrog so rasle svedraste grive, njih cvetje je podobno rumenemu iaku, in španski poper, ki ima kot kri rdeče stročje lepše kot koralde. Najlepše vonjave so puhtele iz balzamovega zelja, ki ima srčasto perje, in iz bazilik, ki dišč kakor nagelj, in rasto v okolici. Doli z brega se je razprostiralo ličje, kakor mahajoča krila, ter po skalnatih stenah razgrinjalo zelene preproge. Vodne ptice so spavale tod, ker jih je vabil mir tega kraja. O solčnem zahodu si videl letati morskega krokarja in morskega škrjanca, in visoko v zraku črno btlrjovko in belega tropnega ptiča, ki sta, kot dnevna zvezda, popustila sa-mijo indijskega morja. Rada jo zahajala Virginija k temu studencu, kjer je bilo toliko veličastne in divje naravne lepote. V časih je tje hodila prat za domače, v senco kčkosovih orehov. Kakega ane je tje kozč sabo peljala na pašo. Iz kozjega mleka je delala sir, in rada gledala, kedar so te živali obirale babje lasovje po skalovini in včasih na kamnitnem roglji kvišku stale kakor na stolu. Vedoč, kako rada je Virginija na tem mestu, nanašal je Pavel iz gozda vsakovrstnih ptičjih gnjezd. Starke so hodile za mladimi in se vselile tu v novem domovji. Virginija jim je večkrat dajala zobati žita, turšice in prosd. Brž ko se je pokazala, vzleteli so iz grmovja kdsje žvižgavci, bengalčki, ki tako milo poj6, in kardinalčki z ognjenim perjem; papige, zelene ko smaragd, bližale so se z latanijevega drevja, in jerebice iz trave, vse je letelo k njej kakor kokoši. Pavel in Virginija sta bila neizrečeno vesela njihovega igranja, zobanja in kljuvanja.
Ljubeznjiva otroka, tako sta preživela prve dni v nedolžnosti in dobrodelstvu! Kolikokrat ste vaju materi objemali na tem kraji, Boga hvalč za tolažbo, ktero sta jima delala na starost, in da ste vaju videli z dobrimi znamenji prihajati v življenje! Koli-krat sem v senci te skale ž njima vžival vašo pičlo jed,' ki ni nikoli nobenej živali jemala življenja! Mleko v bučah, jajca, rajžev mlinec na hananijevem perji, krompir v canji, mangovo sadje, pomaranče, granatje, rajske smokve, datli, in ananas bile so vam zdrave jedi najlepše barve in najboljšega soka.
Pogovor jim je bil ravno tako miren in nedolžen kakor ta živež. Pavel je pri jedi velikrat govoril o delu istega ali prihodnjega dn6. Zmirom je bil v mislih pri onem, kar je koristilo družbi. Tu so bile poti pokvarjene, tam slabe klopi, drugej premalo sence, kje naprej bi Virginiji bolj dopadlo.
Kedar jo dež Sel, bili so celi dan v hiši, vsi skupaj, gospo darstvo in družinstvo, pletli so pogrinjala iz slame in jerbase iz bambusa. Po stenah je bilo v najlepšem redu razobešeno orodje, grablje, sekire, matike, in zraven poljskega orodja pridelki, ki se dobivajo ž njim: rajž v vrečah, žita in rajske smokve. Virginija se je od matere in Marjete naučila slaščice in krepčavne pijače napravljati, iz sladkorjevega soka, citron in citronat.
V	mraku so večerjali pri brlečej svetilnici; potem je Tu-rovka ali Marjeta pravila kako prigodbo, o popotnikih, ki so v Evropi po noči v gozdu zašli med roparje, ali kako se je razbila kaka ladija, ktero je vihar telebil na skalovje kakega pustega otoka. Take povesti so otrokoma vnemale občutljivo dušo. Prosila sta Boga, naj jima bi dodelil milost, da bi kdaj mogla gostoljubno
S ostreči enakim nesrečnežem. Potem so šli spat, polni nestrpnosti, a bi se drugi dan spet sešli. Včasih so pospali, ko je dež ropotal in lil na streho, včasi pa je vihar bučal in jim donašul šumenje morskih valov, ki so v daljavi butali na pobrežje. Hvalili so Boga za lastno zavetje, ktero so tem bolj cenili, ker so čutili nevarnost v daljavi.
Včasih je Turova gospa brala kako mično dogodbo iz svetega pisma starega ali novega zakona. Malo so se pečali za to, kako se razlaga ta ali oni oddelek, ker vse njihovo bogoslovje jo bilo v občutkih in njihova nravnost v djanji, prvo je lastno naravi, drugo evangeliju. Tudi niso ločili dni nekaj za veselje nekaj za žalost. Vsak dan jim je bil posvečen; kar jih je obdajalo, bilo jim je svetišče božje, v kterem so brez nehanja poveličevali neskončno, vsegamogočno in sveto previdnost, ki je polna ljubezni do vseh stvari. Ker so čutili toliko zaupanje do najvišega bitja, napolnovalo jih je to s tolažbo zarad preteklega, s srčnostjo zbog sedanjega in z upanjem glede prihodnjega časa. Tako ste te ženi, kterima je nesreča pokazala pot nazaj do narave, razvijali sann sebi in svojima otrokoma tako čutenje, ki nas brani nesreče.
Toda v najbolj mirnem srcu se kedaj razpnd temni oblaki; kedar je tedaj kdo izmed njih bil otožen, zedinili so se vsi drugit da so ga spet vdobrovoljili, in sicer bolj z milini sočutjem kot z besedovanjem. Pri tem se je vsak po svoje obnašal; Marjeta jo bila živa in vesela, Turovka polna rahle bogoljubnosti, Virginija ljubeznjiva in nježna, Pavel ponosen in srčen; celo Domingo in Marica sta hodila na pomoč. Ako sta videla druge žalostne, bila sta sama žalostna, in jokala sta se, kedar sta druge videla v joku-Tako se tudi Šibke rastlike zapletajo ena v drngo, da se skupaj viharju stavijo v bran.
Kedar je bilo lepo vreme, hodili so ob nedeljah k maši v pampelmuško cerkev, tam-le vidite zvonik na ravnini. Tje šo pi'1' najali tudi bogati naselniki v nosilnicah, in so si prizadevali seznaniti s tema samskima družinama in radi bi ju bili povabili * gostje. Pa spoštljivo ste se vselej izgovorili, prepričani, da bo-gatinci le zato iščejo družbe nepremožnih ljudi, da bi se jim vkla-
njali, to pa je le tedaj mogoče, ako se prilizuje! njihovim boljšim ali slabšim lastnostim. Pa tudi st bolj revnimi seljaki ste se skrbno ogibali vsakoršne ožje zaveze, ker taki so pogostoma zavidljivi, obrekljivi in malopridni. Zato so s kraja nekteri mislili, da ste boječi, drugi da ste ošabni; pa njihova obnaša posebno proti revežem je bila tako prijazna in postrežljiva, da »o ju le ti ljubili in bogati ljudje spoštovali.
Po masi ste navadno kako milosrčno delo opravili. Tu ju je kaka žalostna osoba prosila dobrega sveta in tolažbe, ali ju je kak otrok spravil k svojej bolnej materi v soseski. Zmirom ste imeli sabo domačih zdravil za navadne bolezni, in ravnali ste pri tem z ono milosrčnostjo , ki daje toliko ceno tudi majhnej pomoči. Posebno dobro ste tudi umeli otožnost in dušno žalost odvračati, ki je v samoti tolikanj škodljiva slabemu telesu. Turova gospa je tako presrčno govorila o zaupanji na Boga, da ga je bolnik čutil pri sebi, njo poslušaje. Virginija se je dokajkrat vrnila s solznim očesom domu, pa tudi veselega srca, ker je imela priliko, kaj do brega storiti. Ona je naprej pripravljala potrebnih zdravil za bol nike in dajala jim je z neizrekljivim veseljem. Po takih milosrčnih opravilih so včasi podaljšale pot skozi dolino tik Dolgega hriba in prišle k meni v vas, kjer smo potem južinali blizo malega potoka, ki tam mimo teče. Za take prilike sem imel nekaj bari^elj starine, da nam je ta sladka in zdrava kapljica evropska poviševala veselje indijske pojedine. Drugo pot smo si dali besedo, da se snidemo na morskem pobrežji, kjer se va nje izliva več potokov, da bi jim djal reke, ni vredno, ker so premajhni. Sabo smo po navadi imeli jedi iz rastlinstva, k temu smo nalovili marsičesa, kise v preobilnosti v morji nahaja, n. pr. kobotov, osmonog, rdečih repov, velicih in majhnih rakov, morskih ježev, ostrig in koljek vsake vrste. V najgrozovitišem zakotji smo velikrat imeli najmir-»iše veselje.
Včasi smo gledali, sede na kamnu v senci baržunovega drevesa, kako se je velikansko valovje privalilo z morske višave in &>e s strašnim polomom razbuhnilo nam pred nogami. Pavel, ki je znal plavati ko ribn, hodil je včasih valovom naproti na pečino; kedar so prihajali, bežni je urno pred njimi, in tulč so peneči vrtinci pljuskali za njim po produ do kraja. Virginija je na ves plas upila, kedar je videla to in djala je, da jej strah delajo take igrače.
Po jedi na tem zbirališči smo včasih peli, mladenič in devica sta malo plesala. Virginija je znala lepo pesem o sreči kmečkega Življenja in o nesreči mornarjevej, kterega lakomnost goni po tako Nevarnem in divjem življi, ne da bi obdelaval zemljo, ki v miru daje toliko dobrih reči. Včasih sta po zamorskej šegi pantomimo Igrala s Pavlom. Pantomima (govorjenje z obnašanjem ali kazanjem) je prvi človeški govor, znan vsem narodom. Tako naravna in raz-l°čna je, da se je beli otroci brž nauč6, ako vidijo zamorce va uiti 8e v tem. Tako je Virginija z veliko priprostostjo predstav-
ljala poglavitno reči iz onih dogodeb, ktere so jej mati brali in ktere so jej tako globoko v srce segale. Na Domingovo znamenje ,,tam-tam“ je Virginija stopila na trato, nese vrč na glavi; boje se je pomikala k vodi bližnjega studenca, da bi vode dobila. Domingo in Marica sta bila madijanska pastirja in je nista pustila blizo, ampak sta jo hotela odgnati. Pavel jej priteče na pomoč, otepe pastirja, napolni Virginiji vrč z vodo, zadene joj na glavo in jo pri tej priči ovenča s cvetlicami rdečega svedre«, kar se je kaj lepo podajalo belemu obrazu. Na to sem se tudi jaz zamešal v njih igre in kot Rahel Pavlu za ženo dal hčer Seforo.
Drugo pot je predstavljala nesrečno Ruto, ki je kot vdova in ubožna vrnila sc v svoj kraj, kjer je po dolgej nonazočnosti bila tujka. Domingo in Marica sta žela, Virginija je za njima klasje pobirala. Pavel jo kot oč&k z resnim obrazom ogovori, ona mu odgovarja in se trese pri njegovem izpraševanji. Kmalo ginjen se je usmili ter gostoljubno sprejme nedolžno ženo in d& prosto zavetje nesrečnici; napolni jej pred prt z vsakovrstnim živežem ter jo pripelje k nam, ki smo bili mestni starašine, rekoč, da jo vzame za ženo, akoravna je ubožna. Turovej goapej je pri tem hodilo na misel, kako je sama ločena od svojih, da je vdova, kako jo je Marjeta prijazno sprejela, navdajala jo je nada, da bota kedaj ta otroka srečno združena v zakonu, in ni si mogla kaj, da ne bi bila zjokala se, in nas vse je ta dvojni spomin hudega in dobrega pripravil v solze britkosti in veselja.
To predstavljanje pa je bilo tudi izpeljevano s tako resničnostjo, da si se mislil v Siriji ali Palestini, na pokrajinah svete dežele. Imeli smo tudi k temu potrebnega lispa, svečavo in godbo. Djanje se je navadno godilo na križempotu necega gozda, kjer so obraščene poti krog nas bile kot lope. V sredi njih smo bili celi dan varovani vročine; ko je pa solnce zahajalo, segali so žarki njegovi, lomeči se ob drevesnih deblih, kakor dolgo goreče snopje mecl gozdno senco in delali silno veličastno prikazen. Kedar je celo solnčno kolo prišlo do najnižega prostora kake odprtije, vse je v luči migljalo. Perje po clrevji se je v tem blišči svetilo kakor to-pas in smaragd; z mahom obraščena rujava debla so bila kot bronasti stebri, in ptiči, že skriti v pokoji pod listjevo senco, da bi tam prenočili, jeli so, vdrugič videči rumeno zarjo, vsi brž pozdravljati dnevno zvezdo s tisoč in tisoč glasovi.
Mnogokrat nas je noč zalezla pri teh selskih slovesnostih; toda v čistem zraku in v toplem podnebji smo lahko pod milina Bogom spali v gozdu pod ažupovim drevesom, Baj se ni bilo bati ni bližnjili ni daljnih roparjev. Drugo jutro smo se vrnili vsak na svoj dom in našli vse v redu kakor pustili. Takrat je na te® otoku brez kupčije bilo toliko dobrega zaupanja in priprostosti, d"1 se pri mnogo nišah vrata niso zaklepala, in da je ključavnica bilft reč, kterej se je mnogo kreolov radovedno čudilo.
Bilo je pa nekaj dni, v letu za Pavla in Virginijo posebno slovesnih m veselih: taka sta bila godova njunih mater. Virginija
ni opustila prej ta dan speči potic iz pšenične moke, te je razposlala revnim belim družinam, na otoku rojenim, ktere niso nikdar jedle evropskega kruha, ampak, ker niso mogli sužnjih imeti, živili so se z manjokom*) sredi gozdov, in da bi lože prenašali revščino, niso imeli niti trpoglavosti, ki je navadna divjakom, niti srčnosti , ki izhaja iz omike. Te potice so bile sicer edini dar, kar je bilo Virginiji mogoče iz domačega imetja storiti; pa združevala je s tem dobrosrčnost, ki je veliko ceno delala njenemu početju. Pred vsemi jih je Pavel sam nosil k ljudem po okolici, in iz hvaležnosti so drugi dan prišli v vas in do večera ostali pri Turovki in Marjeti. To ti je prišla nektera mati z dvema ali s tremi ubo-zimi, rujavimi in suhimi hčerami, ki so bile tako boječe, da si niso upale kvišku pogledati. Pa Virginija jih je kmalo spreobrnila; dala jim je sladke pijače in še kaj posebnega pridela ali storila, daje bila boljša in veselje tem veče; nekaj take sladkarije je pripravila Marjeta, nekaj pa njena mati; Pavel sam je nabral sadja po drevji. Virginija je tudi rekla Pavlu, naj z žnjimi pleše; ni jih pustila, dokler jih ni videla zadovoljnih in veselih. Hotela je, da bi se tudi drugi pri njih veselili, rekoč:	„Srečen je le tisti, ki
tudi drugim srečo množi." Pri odhodu jim je še dala, kar je videla, da jim je posebno dopadlo; pa vedela je zakriti ta namen, dala jim je le, kakor da bi bilo kaj novega in posebnega. Ako jo zapazila, da ima ktera raztrgano obleko, poiskala je z materinim dovoljenjem kaj izmed svoje in Pavel je moral skrivaj nesti pred hišina vrata revnih ljudi. Tako je dobrote delala po izgledu ljubega Boga, ki dobroto kaže, roko dajavko pa zakriva.
Vi drugi Evropci, ki se Vam od mladih nog duh polni s toliko krivimi mislimi nasprotnimi sreči, vi ne morete umeti, da je narava v stanu toliko razveseljevanja in radovanja napravljati. Vam je duša zamotana v majhno okrožje človeškega znanja in kmalo izmolze vse umetno veselje; narava in srce pa sta ne-vsahljiv vir. Pavel in Virginija nista imela ni ure, ni pratike, ni časom^rnih knjig, ni zgodovine niti modroslovja. Cas njenega življenja se je ravnal po naravi. Dnevne ure sta poznala po dreves-nej senci, letne čase po cvetji in sadji in leta sta z žetvami štela. Te mile podobe so jima delale neizmerno veselje in kratek čas. „Cas je, da gremo jest, veli Virginija, senca bananijevega drevja se je skrčila do kraja"; ali pa:	„Noč	prihaja, tamarinde skrivajo
cvetje." — »Kdaj prideš k nam v vas?" vprašale so prijateljice iz soseske. Virginija je odgovorila: „Kedar bo sladkor zrel". — i)Tem slajša in prijetniša nam boš", pravijo mlade tovaršice. Kedar ju je kdo vprašal, koliko sta stara, djala je:	„Moj brat je toliko
star, kakor včliki k6kosov oreh pri studencu in jaz sem z manjšim enakih let. Mangovo drevje je dvanajstkrat sad rodilo in pomaranče so štiri in dvajsetkrat cvele od tistihmal, kar sem na
*) Manjok je divja korenina, iz ktere tudi moko dolnjo in pripravljajo r&zne jed/.
svetu." Njuno življenje je bilo nekako v zvezi z drevjem, kakor pri favnih in driadah, gozdnih božanstvih poganskih narodov. Nista poznala druge zgodovine kot življenje svojih mater, drugega časo-mdrja ko vrt, niti druzega bogoslovja kot dobrodelnost do vseh ljudi in vdanost v Božjo voljo.
Kaj bi jima bilo pa tudi pomagalo, po naše bogatima in učenima biti? Saj je ubožnost in nevednost samo poviševala njuno srečo. Ni ga bilo dneva, da ne bi bila drug drugemu kaj pomagala, ali se v čem podučila; da, podučevala sta se, in če je bila sem ter tje kaka zmotica vmes, preprostemu in čistemu srcu se ni bilo nevarnosti bati zarad tega. Tako sta odraščala ta naravina otroka. Nobena skrb jima ni grbančila čela, nikdar nezmernost kvarila krvi in nikakoršna strast strupila srca: ljubezen, nedolžnost in usmiljenost je vsaki dan razvijala lepoto njunih duš v nepopis-ljivej prijetnosti, po licu, pri noši in hoji. Rila sta v jutru življenja in temu primerno vsa brhka; kakor nekdaj prva človeka v raji, ko sta, stopivša iz božje roke, videla se in našla ter se pozdravila kot brat in sestra: Virginija mila, pametna in zaupna kot Eva, Pavel, drug Adam, čvrste moške postave pa otroške priprostosti.
Dokajkrat sta bila sama na delu in tu jej je (to mi je pravil tisočkrat) govoril:	„Kedar sem truden, oziram se na te in to mi
daje moč. Kedar te zagledam gori z višave v dolinici, zdiš se mi kakor roža med sadnim drevjem. Kedar greš proti hišici k materi, menim, da še jerebica, kedar hiti k mladičem, nima spretniše in bolj lahke hoje Če se tudi zamakneš za drevje, ni mi treba te iskati; neka reč, kterej ne vem imena, kaže te mojim očem, da zmerom vidim, kje si. Tvoje oči so jasne kakor nebo, in ptiči bengalički nimajo lepšega glasu mimo tvojega. Kako sem vesel, da sva skupaj. Ali se spominjaš, kako sva bredla čez potok po polzkem kamenji pod hribom Trozizkom? Ko sva prišla do kraja, res sem bil zelo truden, toda v tvojej družbi se mi je zdelo, da imam peroti ko ptič. Povej mi, kaj me tako veze nate? morebiti tvoja pamet? Ali najni materi ste Se bolj pametni, ko midva oba skupaj. — Mar tvoje ljubkovanje? Tudi tega imam več pri njima kot od tebe. Meuim, da to je vse zavoljo tvojega dobrega srca. Nikoli ne pozabim, da si bosa šla na Črno reko milosti prosit za ubogo ubežno sužnjo. Na, ljuba moja, vzemi ta venček citronovega cvetja, ki sem ga za-te nabral v gozdu in položi ga zvečer poleg svoje posteljice. Jej ta med, ki sem ga za-te dobil z visoke skale. Toda pri meni ostani, da se počijem“.
Virginija mu Jeodgovarjala: „Ljubi moj bratec, solnčni žarki zjutraj, ki me obsijajo znad te skale, ne delajo mi toliko veselja ko tvoja nazoČnost. Resnično ljubim svojo in tvojo mater, pa Še raji ju imam, kedar te kličete: „moj sin!“ Kar tebi storite p«; jetnega, to mi je ljubše mimo onega, kar meni storite. Vprašal si me, zakaj me imaš rad; ali vse se ima rado, kar skupaj odrašča-Glej naše ptičke, zrejene v enem gnjezdu ljubijo se kakor midva. Poslušaj, kako se kličejo in Bi odgovarjajo z drevesa na drevo.
Ravno tako, kedar ti napeve na piščalko vbiraš gori na hribu in mi odmevajo v dolino, jaz pesmi tukaj za tabo prepevam. Rada te imam posebno od tistihmal, kar si se zavoljo mene hotel boje vati z gospodarjem one zamorke. Med tem sem si pogostoma mislila: „0 moj bratec ima dobro srce, brez njega bi bila od straha umrla. “ Vsaki dan molim za svojo in za tvojo mater, za te in za našo ubogo družino; pa kedar izgovarjam tvoje ime, menim, da se mi srce bolj povzdiga. Kako presrčno prosim Boga, da bi te varoval vsega hudega! Zakaj tako visoko plezaš in tako daleč hodiš iskat mi sadja in cvetlic? Ali ni dosta tega na vrtu? Glej, kako si truden, ves poten si.“ In z malim belim robcem mu je obrisala čelo in lice.
Nekaj časa pa je Virginijo nekaj težilo in ni vedela kaj. Njene lepe modre oči so temnele, lice je rujavelo in trpnost se jej je plazila po celem životu. Na Čelu ni bilo prejšnje vedr6sti, ni smeha na ustnih. Bila je nagloma vesela ali žalostna, pa nihče ni vedel zakaj; za nedolžne igrače Di marala, tudi delo jej ni bilo prijetno in celo svoje ljube družbe se je ogibala. Po naj bolj sa motnih krajih je tavala sem ter tje, povsod pokoja iskaje, aii nikjer ga ni našla. Včasih, ko je Pavla zagledala, tekla mu je na proti in ga s čim podražila; toda brž potem, ko bi trenil, jo je nekaj zadržalo, rdečica jej je lica pokrila in ni ga več upala pogledati. Pavel jej je rekel: „Glej, kako skale obrašča zelenje ; najini ptički	poj6, kedar te vidijo, vse je veselo	krog tebe,	ti sama
si žalostna.'1	In hotel jo je	pobožati, da bi jo	razveselil,	ali pri-
pognila se je in zbežala k materi. Prijaznost Pavlova jo je delala nemirno, on pa si ni mogel razložiti nove in nenavadne njene trme.
Nesreča ne hodi sama. Poleti včasih huda uitna razsaja po tropičnih deželah, in nekega poletja je to zadelo tudi ta otok. Bilo je proti koncu grudna, ko je solnce v znamenji divjega kozla tri tedne navpično žgalo Francoski otok. Južnozahodni veter ni več pihal, ki te tu hladi skorej celo leto. Prah se je v dolgih vr tincin dvigal po cestah in plaval po zraku. Zemlja je pokala po vseh krajin, zelenjava je bila ožgana, vroč sopun je prihajal iz hribov in potoki so bili večidel suhi. Nobenega oblaka ni bilo od morske strani. Samo rdečkast sopuh se je nad površjem vlačil po dnevi, in kedar je solnce zahajalo, bil jo kakor plamen o požaru. Cel6 jjoč ni mogla nič razhladiti sparjenega zraka. Krvavi mesec je po ožganem nebu plaval, silno velik. Črede eo klavrne lazile po gorah, in kvišku zijaje koprnele po hladnem zraku: žalostno mukanje je odmevalo po dolinah. Celo Kaber, ki jih je pasel, padal	je na zemljo,	da bi se ghladil;	ali povsod	so bila
obžgana tla,	in po dušivnem	zraku so brenčali	mrčesi, ki	so iskali
človeške in živalske krvi, da bi se je napili.
V nekej noči o tem času je Virginija čutila, da je njeno trpljenje veliko hujše kot poprej. Vstala je, sedela, spet legla, toda ni mogla zaspati ni najti pokoja. Napotila so je in o luninem svetu šla k studencu. Da-si je bila velika suša, vendar je še voda, čista
kakor srebro, kapala po belej kamnitnej plošči. Zmivala se je s hladno studenčnico. V začetku jo je hladilo in oživljalo ude, tisoč prijetnih spominov se jej je povračalo v dušo. Hodilo jej je na misel, kako ste njena mati in Marjeta veseli Pavla v mladosti kopali ravno tam; pozneje je Pavel njej samej prepustil to kopališče, globokejo jame izkopal in s peskom posul in krog nasadil lepo dišečih rastlin. V vodi je videla samo sebe in dvoje palmovih dreves, ki ste veje čeznjo stegovali. To jo je nekako vstrašilo, steče spet k materi in jej toži svoje bolečine. Obema so se solze vtrinjale.
Turovka jo je tolažila:	,,Ljubi moj otrok, obračaj se k
Bogu, ki daje zdravje in bolezen, on nas danes izkuša, da nam jutri dd plačilo. Vedi, da smo na zemlji, in da se morame vaditi v čednosti. “
Med tem se je hlapovje, ktero je vedna vročina puhala iz morja, zbiralo in pokrivalo otok kakor velika omrčla. Gorski vrhovi so bili va-nje zaviti in kakor orjaške kače dolgi bliski so včasih švigali z njihovih oblačnih rogljev. Strašno je grmelo in bobnenje odmevalo po gozdih, ravninah in dolinah, in velikanski nalivi so se jeli vsipati od neba, kakor da bi se bil oblak pretrgal. Z gorskega bregovja so neurniki drli, ta dolinica se jo spremenila v morje in višina, na kterej ste stali kočici, bila je otok, in konec te jame je bil kakor jez, čez kterega je hrumeča votla valila zemljo, drevje in skalovje, vse v čobodri.
Vsi so trepetaje k Bogu molili v koči Turove gospe, kterej je streha pokala od strašnega .viharja. Daravno so bile duri zaprte in okna močno zadelana, vendar si vsako reč v izbi natanko razločil, tako hudo in grozno se je bliskalo skozi stenske razkole. Neplašni Pavel je z Domingom tekel domu, da je koči steno podprl in zraven kol zabil v zemljo, potem se je vrnil k Tu-rovej gospej zato, da jih je potolažil rekoč, da bo kmalo lepo vreme. In res, proti večeru je dež ponehal, navadni živi veter od južno-izhodne strani je jel pihati, oblaki so se razlekli proti severno zahodnej strani in pred zahodom so je solnce prikazalo na nebu. —
Najprej je Virginija hotela videti kraj, kamor je tako rada , zahajala. Neupljivo se jej Pavel približa in jej podd roko, da bi jo spremil. Ona ga smehljaje prime in šla sta iz hiše. Zrak je bil zopet hladen in čist. Bela megla se je dvigala po hribih, sem ter tje je ležala pena od neurnikov, ki so se krog in krog spet razgubili. Vrt je bil ves razpraskan, drevje polomljeno, po travnikih so ležale peščene kopice in Virginijino kopališče je bilo zasuto. K6kosova oreha pa sta še stala in bila zelena. Kazdjani pa so bili krog in krog senčnati prostori, sedališča po trati in ptičev ni bilo več, le nekteri bengalčki so na skalovji z žalostnim glasom objokovali smrt svojih mladičev.
Videvši te razvaline reče Virginija Pavlu: „Nanesel si le-sem ptičev, vihar jih je pokončal; vredil si vrt, vse na njem je polomljeno. Vse na svetu mine, nebesa samo so nespreminljiva.1 ‘
Pavel odgovori: „Škoda, da ti nimam ničesa dati iz nebes! pa saj tudi na zemlji nimam ničesa." Virginijazarudi in mu pravi: „Imaš podobo svetega Pavla." Komaj je izgovorila, že teče Pavel domu poiskat je v materinej hiši. To je bila drobno malana podoba svetega Pavla pusčavnika. Marjeta jo je močno v čislu imela, v mladosti jo je na prsih nosila, poznej pa jo Pavlu obesila krog vratu, ko je bil še otrok. Njena osoda je tudi bila nekoliko podobna osodi enega blazega svetnika, kterega podobo je nosila m pogo stoma premišljevala, ko je bila zapuščena od vsega sveta; zato je tudi svojemu sinu izbrala njegovo ime, da bi za varha imel svet, nika, ki je živel daleč od ijudf, ki so prej njegove dobrote vži-vali, potem pa ga odpahnili. Virginija, prijemši podobico iz Pavlove roke, reče:	„Bratec, ne pride mi iz rok, dokler bom živela,
in nikoli ne bom pozabila, da si mi dal edino reč, ki si jo na zemlji imel.“
Pri teh prijaznih besedah in ker mu je nenadoma spet pokazala prejšnjo zaupnost in ljubeznjivost, hotel jo je Pavel objeti, ali kakor ptica se mu je na lahko izmuznila ter samega pustila, ki je spet ostrmel zavoljo nenavadne njene obnaše.
Neki dan reče Marjeta Turovki: ,,Zakaj ne omožive otr6k? ljubita se strastno, da-si moj sin se se ne zaveda tega. Zastonj bove čuvali medve, kedar se narava oglasi; skrb morave imeti/' Turovka odgovori:	„Premlada. sta in prerevna. Kolika žalost za
naju, ako bi Virginija povila otrok, kterih bi se morebiti ne bila v stanu rediti! Tvoj zamorec, Domingo je zelo opešal, Marica je slabotna; jaz sama, ljuba moja! sem v petnajstih letih jako oslabela. V tako vročih deželah se človek naglo stara, in se hitreje v britkosti. Pavel je naše edino upanje. Počakajmo, da mu moči zrasto in da nas bo mogel živiti z delom. Sedaj, sai veš, nimamo ravno druzega, kot česar potrebujemo za proti. Ko bi pa hotel Pavel iti en čas v Indijo, pridobil bi toliko s kupčijo, da bi kupil nekaj sužnjih: kedar se vrne, naj vzame Virginijo: ker jaz mislim, da nihče ne bi tako osrečil moje hčere kakor tvoj Pavel. O tem se pomenive s sosedom."
Res ste me ženi vprašali in bil sem ž njima enakih misli. Djal njima sem: „Indijsko morje je lepo; o vgodnem letnem času se vozi do Indije k večemu šest tednov in ravno toliko nazaj. Lahko kaj blaga naberemo za Pavla v mojej soseski, ker več ljudi poznam, ki ga imajo prav radi. Oe druzega ne, dosti je hod-niškega bombaža, iz kterega pri nas ničesa ne aarejamo, ker nimamo strojev, da bi ga izpeljevali, ebenovega lesa, kterega je tod toliko, da je za drva, in kake smole, ki se zastonj pocej a v naših gozdih; vse se precej dobro prodaja pri Indijanih, nam pa je brez vsega prida."
Namenil sem se poglavarja Burdoneja prositi za dovoljenje v to morsko potovanje, pred vsem pa sem hotel s Pavlom o tem govoriti. Ali kako sem strmel, ko mi je mladenič pametno, kakor ne bi bilo pričakovati pri njegovih letih, odgovoril: „čemu zahte-
vate, da bi zapustil domače, in hodil iskat Bog vedi kake sreče? Ali je na svetu boljša kupčija mimo poljedelstva, ki se nam pet-deseterno in stoterno povračuje? Ako hočemo kupčevati, ali ne moremo tega, česar nam ostaja, na prodaj nositi oa tukaj v mesto, da ne bi mi bilo treba v Indijo hoditi ? Materi mi pravite, da je Do miDgo star in opešal; ali jaz sem mlad in moč mi raste vsaki dan. Naj se jim kaj zgodi, ko mene ne bo domd, posebno Virginiji, ki je že bolehna. O nak , z doma pa že ne pojdem, tega ne nakanim“.
Ta odgovor me je zelo v zadrego spravil; ker Turovka je želela, da bi se otroka ločila za nekaj časa, da bi med tem bolj odrasla, pa o tem še nič nisem smel v misel vzeti Pavlu.
Med tem je po nekaj ladiji s Francoskega na Turovko pismo
frišlo od njene tete. Omečil jo je bil strah pred smrtjo, brez terega niso nikdar ginjena drvena srca. Dolgo je bila hudo in nevarno bolna, in zavoljo slabotne starosti ni bilo več upati po polnega zdravja. Povabila je sestrično, naj se vrne na Francosko, ali vsaj, ako bi njej ne pripuščalo zdravje tako daleč voziti se po morji, naj pošlje Virginijo, ktero hoče omikati, dobiti jej službo na kraljevem dvoru in po smrti jej izročiti celo premoženje. Pristavila je, da njena ponovljena prijaznost se naslanja na izpolnitev njenega povelja.
Ko je Turovka prebrala pistno, bili so vsi poparjeni. Domingo in Marica sta jela jokati se; Pavel je strmeč okamnel in skorej ga je jeza grabila; Virginija je v mater oči upirala in ni upala besedice spregovoriti. Nato se Marjeta oglasi: „Ali nas mo rete zdaj zapustiti? — „Ne. ljuba prijateljica, ne, ljuba otroka, odgovori Turovka; živela sem z vami in z vami hočem umreti. Le v našem prijateljstvu sem našla srečo. Da mi je zdravje prišlo, krive so nekdanje britkosti. Srce mi je ranila nobčutijivost moje sorodovine in izguba ljubega moža. Ali med tem sem več tolažbe in sreče vživala z vami, v teh revnih kočah , kot so mi jo kdaj obetala mojega rodu bogastva v domačej deželi."
Med temi besedami so vsem solze veselja igrale v očdh. Pavel objame Turovko rekoč:	„Tudi jaz vas nikoli ne zapustim,
v Indijo ne bom hodil, vsi bomo delali za vas, ljuba mati; ničesa vam ne bo manjkalo z nami.“ V celej družbi pa je najmanj ve selja razodevala Virginija, tem več pa čutila. Celi dan potem je bila srčno vesela, in da se jej je povrnila prejšnja jasnost, obu dilo je splošnjo zadovoljnost.
Drugo jutro, ko je solnce vzhajalo, zbrali so se, da po starej navadi molijo jutranjo molitev pred zajuterkom. Zdaj jim naznani Domingo, da jezdi nek gospod proti koči in da za njim stopata dva sužnja. Bil je poglavar Burdone. Stopil je v hišo, kjer
1‘e vsa družba bila pri mizi. Virginija je ravno na mizo nosila, Lakor je navada v tem kraji, kavo, na vodi kuhan raiž , gorak krompir in sirove smokve. Namesto skled so imeli bučje polovice in namesto prta banijevo perje. Poglavar se je najprej začudil
revščini te koče, potem se je obrnil k Turovki in se izgovarjal, da splošnja opravila mu pogosto bi’anijo pečati se za posamezne osebe, da ima pa zdaj ona posebno pravico do njega:	„Gospa,
tako je dalje govoril, v Parizu imate imenitno in bogato teto, ki vam je namenila svoje premoženje in vas pričakuje k sebi." Tu-rovka mu odgovori, da jej slabo zdravje ne pripušča tako daljne vožnje po morji. „Pa vsaj svojej tako mladej in ljubeznjivej hčerki, pravi poglavar, ne smete, ako nočete delati krivice, jemati tolike dedšine. Ne bom vam skrival, da teta je gosposko naprosila, da vsakakor pride k njej. Dano mi je povelje, da ako bi bilo treba, izpeljem to s svojo oblastjo; ker jo pa obračam le v dobroto te naselbine, torej pričakujem, da bote prostovoljno darovali nekaj let, v kterih je sreča vaše hčere in blagostanje celega vašega živ ljenja. Čemu zahajajo ljudjč na otoke? Ali ne, da bi tu našli srečo? Ali pa ni veliko prijetniše srečo najti v domovini?"
Izgovorivši te besede je na mizo položil veliko mošnjo pia-strev *), ktero je eden izmed dveh zamorcev prinesel ž njim. „Nate, tako je djal, to vam je teta poslala, v ta namen, da se vaša hči lahko odpravi na pot." Na zadnje je s prijaznimi besedami grajal Turovko, zakaj se ni na-nj obračala v revščini, vendar jo jo hvalil zarad blage srčnosti. Pavel se urno oglasi in reče poglavarju:	„Gospod, moja mati so bili pri vas, ali neprijazno ste
jo sprejeli.'4 — „Kaj imate se enega otroka? popraša glavar Turovko. Le-ta mu odgovori: „Nak, gospod, to je sin moje prijateljice; toda on in Virginija sta naju obeh in enako draga." — „Mladenič, reče poglavar Pavlu, kedar boš več izkusil na svetu, spoznal bodeš nesrečo velicih gospodov; videl boš, kako jih za nos vodijo ljudje, in kako lahko se primeri, da dobi zvit hudobnež, kar bi imel dobiti skrit pošten človek."
Turovka povabi gospoda Burdoncja, da sede zraven nje k mizi. Zajterkovah je ž njimi kavo natnešano z rajžem, kakor je kreolom navada. Čudil se je redu in snažnosti v koči, edinosti med ljubima družinicama in gorečnosti starih služabnikov. „Hišino orodje, tako je rekel, imate samo leseno, vidim pa obraze jasne in srca zlata." Pavla je veselila poglavarjeva prijaznost in reče mn:	„Jaz bi bil pač rad vaš prijatelj , ker vi ste pošten mož."
Gospodu Burdoneju je dopadla ta srčna zaupnost med otočani, prijazno je podal Pavlu roko in ga zagotovil, da se sme zanašati na njegovo prijateljstvo.
' Po zajterku je na samem govoril s Turovko in jej rekel, da bo kmalo imela priliko hčer poslati v Evropo, na iadiji, ki se že odpravlja na pot; on, da jo bo priporočil znanej gospej, ki bo tudi tje potovala, in da naj kratko in malo ne zamudi neizmerne sreče, ki jo doseže v malo letih. Pri odhodu je še djal:
*) Piaster je zahoduim in južnim deželam navaden denar različne veljave.
,,Teta vaša utegne komaj le kaki dve leti živeti, to so mi sporočili njeni prijatelji. Prevdarite dobro. Sreča ne išče vsaki dan. Posvetujte se, vsi, ki so zdrave pameti, bojo moje misli.“
Ona mu je odgovorila , da ničesa na svetu bolj ne želi kot sreče svojej hčeri in da jej bo popolnoma na voljo dala, če hoče iti v Evropo.
Turovki je bilo všeč, ker je našla priliko, da se za nekaj časa ločita Pavel in Virginija, da bi s tem kedaj našla tem večo srečo. Torej je na samem govorila hčeri tako-le: „Ljubi moj otrok, naša služabnika sta stara, Pavel pa Se mlad; Marjeta se stara, jaz že slabim: ako umrjem, kaj počneta, brez premoženja, v sredi te pušče? Ostala bi sama in nikogar no imela, ki bi vama kaj prida pomagal, morala bi, da bi se preživila, brez nehanja delati po zemlji kakor najemnika. Ta misel me z žalostjo napol-nuje.“ Virginija pravi:	„Bog nas je vstvaril za delo, vi ste me
učili delati in Njega vsaki dan moliti. Do zdaj nas ni zapustil, tudi za naprej nas ne bo. Previdnost njegova posebno nad ne 'srečnimi vedno čuje. To ste mi tolikrat pravili, ljuba mati! Ne vem, kako bi se namenila vas zapustiti.“ — Ginjena reče Turovka: ,,J»z nimam druzega namena, kot da bi tebe osrečila in te kedaj dala Pavlu za ženo, ki ni tvoj brat. Pomisli torej, da tvoja sreča je njegova sreča."
Mlada deklica, ako ima koga rada, meni, da nihče ua svetu tega ne vidi, zagrinja oči kakor srce; ali kedar prijateljska roka odtegne to zagrinjalo, potem se kakor iz predala vsipljejo skrivne teže ljubeznji, in sladki izlivi zaupanja tek('» iz skrivnega zakotja, v kterem so bili zaprti. Virginiji je v srce segala na novo razodeta dobrotljivost materina in povedala je, da le Bogu je znano njeno vojskovanje; da pa previdnost Njegovo spet vidi ravno v tem, ker jej dobra mati v tem modre svete daje, in ker si je tudi v tem svesta materine pomoči, vse to jo se bolj potrjuje, da ostane pri njej, brez nepokoja zarad sedanjega, in brez skrbi zarad prihodnjega časa.
Turovka je videla, da je s svojim zaupanjem dosegla ravno nasproten vspeh mimo tega, kar je hotela, toraj reče :
„Ljubi otrok, ne bom te morala; preudari sama; toda zakrivaj svoje nagnjenost. Dokler si dekle, mora ti serce v lastnih prsih ostati.“
Proti večeru, ko ate bili z Virginijo sami doma, stopi v hišo velik mož v višnjevej suknji. To je bil duhoven in misijonar na otoku, Turovkin in Virgimjin spovednik. Poslal ga je poglavai’. „Hvaljen Bog!“ pozdravi noter stopivši,' no, otroci, zdaj ste bogati. Zdaj bote lahko poslušali glas dobrega srca in dobro delali revežem. Jaz vem, kaj vam je gospod Burdone povedal in kaj ste mu odgovorili. Ljuba mati, vaše zdravje nas mora, tu ostati, ali ti Virginija, ti nimaš izgovora. Slušati moraš božjo voljo in tetino, če je bila tudi krivična. Res težko stane, ali Bog zapoveduje; on se je daroval za nas, tudi mi se moramo po njegovem izgledu
darovati za srečo svoje družine. Tvoje potovanje na Francosko bo srečno; ali ne greš rada, Virginija?"
Virginija pobesi oči in trepetaje reče: „Ako Bog zapoveduje, ne bom se ustavljala. Volja njegova naj se zgodi!" in se joka.
Misijonar odide in gre pravit poglavarju, kaj je opravil. Med tem počlje Turovka Dominga pome, da bi se posvetovala z mano zastran Virginijinega odhoda. Moja misel ni bila, da bi jo pustila na pot. Moje poglavitno načelo je to, da imamo više ceniti na ravne koristi mimo onih, ki nam jih sreča daje in da nam ni dru-got treba iskati tega. kar nahajamo sami v sebi. To opravilo obračam na vse brez izjemka. Ali kaj je pomagal moj svet zastran zmernosti zoper slepivno misel na veliko bogastvo in moja priprosta pamet zoper bistri razum, ki mnogokrat svet moti? Za zdaj je bilo pri Turovki že določeno in le iz prijaznosti me je prašala za svet. Celo Marjeta, ki se je iz konca zelo ustavljala odhodu, vkljub koristi, ktera se je Pavlu obetala z Virginijiniin bogastvom, sedaj se ni več upirala. Pavel še ni vedel, kaj so sklenili, čudno pa se mu je zdelo, da je Turovka le skrivaj govorila s hčerjo in to ga je zakopalo v globoko žalost. Rekel je:	„Nekaj snujejo zoper
mene, ker se skrivajo pred mano."
Med tem je počil glas po vsem otoku, da se je sreča vselila med to skalovje, in videl si zahajati simo kupce vsake vrste. V tej revni koči so razlagali najdražje tkanine iz Indije: najlepši lulrhant iz Gudelura, robce iz Paliakata in Mazulipatana, gladke, pisane in veziljeno mušljine, da si videl skoz nje kakor skozi okno, pavolnato tkanino iz Surate, belo, da se je bliščalo, indijke naprsnike vsake barve in najtanjše, ki so imeli baršmasto podstavo in zelene trakove vmes. Ponujali so najzaljše kitajske svile, prerazljanih lainbasov, ko atlas belega, zelenega in živo rdečega damasta, rožnih tafet, debelih atlasov, pekina belega ko sukno, belega in rumenega nankina in po vrhu zamorskih prtov iz Ma-dagaskara.
Turovka je puBtila, da si je Virginija nakupila vsega, kar jej je bilo všeč; le na to je gledala, da je niso kupci goljufali pri ceni in pri blagu. Virginija je izbirala vse, kar je menila, da dopada materi, Marjeti in Pavlu. „To-le, govorila je vmes, bode dobro pri hiši, ono-le bota rabila Domingo in Marica." Tako se je mošnja izpraznila, predno je sama sebi kaj kupila, in morali so jej nekaj nazaj dati, kar je bila že drugim razdelila.
Pavel se je silno žalostil videvši vse te reči, ktere je prinašala sreča, ker naznanovale so mu, da odide Virginija, in prišel je nekaj dni poznej k meni. Z otožnim obrazom mi je djal:	„Moja
sestra pojde z doma in se že pripravlja na pot. Prosim vas, pojdite z mano. Skušajte, da obveljd vaša beseda pri njenej in moiej materi, da ostane Virginija domd." Uslišal sem njegovo milo prošnjo, akoravno prepričan, da vse moje besedovanje je zastonj.
Virginija je bila že jako zala, ko je nosila krilo, iz modrega bengalskega platna in rdečo pečo na glavi; pa še vse drugač jo
bilo, ko sem jo videl po gosposko oblečeno. Imela je oblačilo iz belega mušljina, podšito z rdečim tafetom. Z ozkim račdercem bila je videti veča in tanjša, in rameni v kiti spleteni lasje so se kaj lepo podajali deviškej glavi. Modre oči so bile polne otožnosti; boja polno srce je obrazu dajalo bolj živo barvo in njenemu govoru nepremagljiv glas. Celo krasni lišp, ki ga je na videz nosila zoper svojo voljo, poviševal je njeno pobitost. Nihče je ni videl niti slišal, da ne bil ginjen.
Pavel pa je prihajal čedalje bolj klavern. Enkrat mu pravi Marjeta, ko sta bila sama:	„Ljubi moj, ne goji več praznega
upanja, ker to bi ti delalo še britkejo izgubo. Čas je, da ti razodenem skrivnost mojega in tvojega življenja. Virginija je po svojej materi bogate in imenitne rodovine, ti pa si nezakonski otrok revne kmečke hčere. Moja napaka ti jo vzela sorodnost z očetom, moje kesanje zvezo z materino žlahto. Druzega nimaš na svetu kot mene samo", in pri teh besedah so jo solze oblile.
Pavel objame mater in reče: „0, ljuba moja mati" ker nimam nikogar na svetu razen vas, bodem vas tem srčniše ljubil. Pa kako skrivnost s temi razodeli, zdaj vem, zakaj se me že dva mesca ogiblje Virginija in zakaj se ravnd na pot . . . Gotovo me nima več rada!"
Med tem se je dan nagnil in vsi so se sešli k večerji; pa vsaki je imel kako težo na srcu, malo so jedli in nič govorili. Virginija je prva vstala in šla sedet le-sem, kjer midva zdaj sediva-Kmalo je šel Pavel za njo iu sedel zraven nje. Dolgo sta molčala. Bila je prekrasna jasna noč, kakoršnih je veliko le v tropniČ-nih deželah, da bi je najslavniši mojster ne mogel vpodčbiti. Visoko po nebu je plavala luna, lahko ograjena s tankimi oblaki, ktere je čedalje bolj razrinila s svetlimi žarki. Po tem je ljubo svetila po otoških gorah, ki so se bliščale kakor zelenkasto srebro. Vetra ni bilo. Le včasih se je kaka ptica na lahko oglasila v dolini, ali milo zapela na g. ri; sedele so po svojih gnjezdih in se veselile prelepe jasne in mirne noči. Vse je bilo živo, celo kebri so žvrčali po trati. Zvezde so migljale po jasnem nebu in se gledale v morji, ki se jc ljubo zibalo ž njimi. Nestalno se je Virginija ozirala po daljnem temnem obzorji; razločevalo se je od pobrežja, ker so tu ribči kurili. V pristavi ob kraji je vgledala luč in senco; bila je svetilnica na ladiji, na kterej se je imela v Evropo peljati, in ki je bila že pripravljena jadra razpeti in sidro vzdigniti, brž ko vgoden veter nastane. Pri tem pogledu jo jc žalost obšla in obrnila je glavo v drugo stran, da ne bi je Pavel videl jokati se.
Turovka, Marjeta in jaz smo sedeli nekaj stopinj za njima pod bananijevini drevjem, in v močnej tihoti smo dobro slišali; kaj sta se pogovarjal, česar ne bom nikdar pozabil.
Pavel je djal: „Virginija, govori se, da pojdeš v druge kraj®; v treh dneh. Ali se ne bojiš nevarnosti na morji — na morji; pred kterim si imela vedno tolik strah?" — Virginija odgovori:
„DoIžnost mi je, da slušam teto.'- — »Zapuščaš nas zavoljo neke tete v daljavi, ktere nisi nikdar videla!“ pravi Pavel. — „Oj, pravi Virginija, rada bi tukaj ostala celo življenje; ali mati ne pustč. Tudi moj spovednik so mi djali, da je božja volja, naj grem, da je življenje izkušnja. — O , to je pač težka izkušnja!“ „Kaj! pravi Pavel, toliko vzrokov te je moralo na pot, nobenega pa ni, da bi te zadržaval! O, pa je še eden, ki mi ga nisi v misel vzela: bogastvo ima veliko moč, ki natezuje. Kmalo boš v novej deželi našla koga druzega, da mu boš dajala ime brat, ki ga meni ne daješ več. Izbirala si boš brata med ljudmi, ki so te vredni po rodu in bogastvu, česar ti jaz nimam dati. Toda kje hočeš biti bolj srečna, kam hočeš iti? Ktera dežela ti bode bolj draga ko ta, v kterej si rojena? Kje te bodo ljudj6 bolj ljubili ko tvoja sedanja družba? Kako boš živela brez ljubkovanja svoje matere, kterega si tolikanj vajena? In kaj počn6 mati, že postarni, ko te ne bojo več videli pri sebi, za mizo, v hiši in na poti, koder so se opirale na te? Kaj poreki moja mati, ki te imajo ravno tako radi kot lastna. Kaj njima bom govoril, kedar ju bom videl v joku, ker tebe ne bo? Neusmiljeno! o sebi ne bom govoril; pa vendar, kaj počnem jaz, ko to zjutraj ne bo med nami, ko se zvečer ne združimo, ko vgledam palmi, posajeni v spomin najnega rojstva, ki ste tako dolgo bili priči najinega prijateljstva? Oh, ker te pričakuje novo osoda, ker iščeš druge dežele namesto rojstne, druzih dobrot mimo teh, ki jih donaša moje delo, dovoli mi, da te spremljam na ladiji, ktera te odnese. Miril te bom o viharji, kterega te je bilo že na suhem tako strah. In na Francoskem, kjer boš našla bogastvo in imenitnost, bodem tvoj sužnji. Vesel bom tvoje sreče v palačah, kjer te bom videl češčeno in slavljeno. Pri tem bom dosti bogat in ponosen, da bodem „z naj-večimi žrtvami tebi služil in pri tebi umrl.”
Ihtenje mu je zadušilo besedo in kmalo smo čuli Virginijo, ki mu je, pogostoma izdihovaje, odgovarjala:
„Zavoljo tebe grem z doma . . . zavoljo tebe, ki sem to vsaki dan videla vpreženega k težkemu delu, da bi preživil revno družino. Prilika mi ponuja bogastva in le zato segam po njem, da bi ti tisočkrat povrnila dobrote, ki si jih nam skazoval. Kje pa je sreča, ki bi bila vredna tvojega prijateljstva? Čemu si govoril o svojem stanu? Ako bi mi bilo mogoče brata voliti, oh, ali meniš, da bi si izvolila koga drugega ko tebe? O Pavel, Pavel, koliko dražji si mi kot kakoršen koli brat in kako težko me stane ločenje! Ko bi mi pač bilo mogoče, da bi se ločila od lastnega trupla do onega časa, ko naju nebesa združijo na vse veke. Sedaj ostanem ali grem, živim ali umrjem; naredi z mano, kar hočeš. Vedela sem se ustavljati tvojej prijaznosti, ali tvoje žalosti ne morem prenašati."
Pri teh besedah jo Pavel prime za roko in na ves glas zavpije: j,Jaz pojdem s tabo, nič me ne bo zadrževalo." Vsi smo stekli k Letopis 1872 in 1873.	16
njima in Turovka ga je nagovorila: „Moj sin, ako nas ti zapustiš, kaj bode z nami?“
Pavel je spet spregovoril in glas se mu je tresel, ko je djal: „Moj sin . . . moj sin . . . jaz vaš sin, ki hočete ločiti brata od sestre! Oba sva vam na prsih slonela, oba naju ste pestovali in naju učili ljubiti se, to sva si pravila tisočkrat: zdaj jo pošiljate preč od mene! Pošiljate jo v Evropo, v neusmiljeni ftraj, ki vam ni privoščil zavetja, pošiljate jo k trdnosrčnej teti, ki je vas zapodila! Porečete mi, da nimam več pravice do nje, ker ni moja sestra. Ali ona mi je vse, bogastvo, družba, čast in sreča. Jaz ne poznam druzega kot njo. Oba sva odrasla pod eno streho, v enej zibelji, biti hočeva tudi v enem grobu. Ako gre ona z doma, jaz grem ž njo. Poglavar mi bo branil. Ali mi moro braniti v morje skočiti? Plaval bom za njo, dajo dojdem. Morje mi ne bo bolj sovražno ko zemlja. Ako ne morem tu ž njo živeti, vsaj umreti hočem pri njej, daleč	od vas. Neusmiljena	mati!	da bi vam je
morje, kteremu jo	izročujete, ne hotelo več	nazaj	dati! Valovje
naj vam prinese moje truplo, in ako z njenim vred priplava na peščeni prod, naj vam bo izguba ob6h otrok vzrok večnih bolečin. —
Take nespametne besede je govoril v brezupu, torej sem ga jaz prijel in ga stisnil med svoje rokč. Oči so se mu bliskale, pot mu je v debelili kapljicah tekel po obrazu, noge so se mu tresle in čutil sem, da mu v razgretih prsih srce dvakrat močneje bije.
Prestrašena spregovori Virginija:	„Ljubi	moj,	vse radosti
najnih otroških let, tvoje in moje trpljenje, in vse, kar more za vselej združiti dva nesrečna, kličem na pričo, da naj ostanem ali odidem, živela bom za te; če tudi odidem, vrnem se kedaj, da bom tvoja. Vsi vi,	ki	ste tukaj, morate biti	pričo,	vi, ki ste me
zredili, ki vam je	v	rokah moje življenje,	in ki	gledate moje
solzo. Nebo, morje, ki me ponese, zrak, ki ga dišem in ga nikdar nisem oskrunila z lažjo, vse čuje mojo prisego."
Kakor solnce razstopl in z vrha planine odvali ledeno skrl, tako se je skuhala jeza mladenčeva pri besedah ljubeznjivega dekleta. Nagnila se mu je ponosna glava in potok solzi se mu je vlil po licin. Mati, jokaje se ž njim vred, držala ga je objemaje, pa ni mogla besedice spregovoriti. Turovka mi je, vsa osupnjena, djala: „Tega ne morem več prenašati, srce mi Če poči. Nesrečno potovanje naj zaostane. Sosed, odpravite se kam z mojim sinom! že osem dni ni nihče izmed nas spal."
Rekel sem Pavlu: „Dragi moj, sestra ostane doma. Jutri bova
o	tem govorila s poglavarjem; daj, naj grede') spat domači, ti hodi z mano, spal boš pri mem. Pozno je že, polnoči preč, južni križ je na desnem obzorji."
Molče je šel z mano, in po nepokojnej noči je vstal na vse zgodaj ter se vrnil domu.
Pa kaj bi vam še dalje pravil povest te prigodbe? Le ena prijazna stran jo v človeškem življenji, ravno tako, kakor na
zemlji, na kterej živimo; en dan samo imamo naglo spremembo in dneva ne more imeti eni del, ako se eden v senco ne zamakne. —
„Oče, tako mu velim, prosim vas, pripovedujte mi do kraja, kar ste mi tako mikavno in ganljivo jeli praviti. Izgledje o Breči nam dopadajo, izgledje o nesreči podučujejo. Povejte, kako je bilo z ubogim Pavlom?"
Prvo, kar je videl Pavel, vrnivši se domii, bila je zamorka Marica, ki je vrh skale šla razgledovat na morje. Komaj jo je vgledal, že jo je od daleč vprašal: ,,Kje je Virginija?" Marica se je proti njemu obrnila in jela jokati se. Prestrašen se Pavel obrne in niti proti morju. Tam je izvedel, da je Virginija zjutraj šla na ladijo , da je ladija brž odrinila in ni se več videla. Vrnil se je domii in čez zemljišče gredč ni z nikomur govoril.
Daravno se vidi, kakor bi to skalnato okrožje za nama bilo navpično, vendar zelene ravni, ki del6 višavo, imajo toliko plati, da čez-nje po ozkih stezah dospeš gori do onega strmega in nedosegljivega skalnatega roglja, ki mu pravijo Palec. Na znožji tega roglja je ravninica, z drevjem obraščena, pa tako visoka in strma, da je podobna v zraku visečemu gozdiču, ki ga obdajajo strašna brezdna. Oblaki, ktere vedno nateza Palčev vrhunec, napaja več potokov, ki globoko doli za hrbtom tega hriba hrumč v dolino, pa hruma ne slišiš na onej višavi. Z one ravninice se vidi daleč po otoku, hribe z njihovimi vrhunci, n. pr. Piter-Bot in Trozizek, in z gozdi zaraščene doline, potem morje, in otok Burbon, ki stoji kakih 40 milj daleč proti zahodu.
Z one višave je Pavel še vgledal ladijo, na kterej se je Virginija peljala. Videl jo je kakih 10 milj daleč, kakor črno piko sredi morja. Stal je gori pozno čez dan in zmerom za ladijo gledal; menil je, da jo še vidi, ko se je že skrila; ko jo je popolnoma izgubil v morskej megli, potem je sedel na odljudni kraj, kjer nenehoma veter brije in v eno mčr ziblje palmovo in tata-makovo vrhovje. To votlo bučanje doni, kakor bi orgije pele od daleč, in polni srce z veliko otožnostjo. Tam gori sem našel Pavla, ko sem ga od zjutraj iskal; z glavo je bil na skalo naslonjen in oči so mu bile v zemljo uprte. Težko sem ga spravil z višine k domačim. Spremil sem ga domu in brž ko je Turovko vgledal, britko se je pritožil, zakaj gaje okanila. Ta nama je povedala, da je zjutraj , ker je ob treh jel pihati vgoden veter in je ladija že bila pripravljena na odhod, prišel poglavar z misijonarjem in z več druzimi ljudmf, ki so vkljub njenemu in Marjetinemu ustavljanju in jokanju Virginijo na pol mrtvo deli v nosilnico in jo odpeljali, vsi na glas vp ijoči, da je to nam vsem v srečo. — Pavel je d j al na to: ,,Ko bi bil vsaj slov6 vzel od nie, zdaj bi bil miren. Kekel bi jej bil: Virginija, ako sem te keaaj razžalil, ko sva skupaj živela, prosim, odpusti mi zdaj, ko me zapuščaš za vselej. Djal bi jej bil:	Ker te ne bom več videl, bodi zdrava,
ljuba Virginija, z Bogom! Zadovoljna in srečna živi daleč od
mene!“ In ker je svojo mater in Turovko videl jokati se, njima je rekel:	„Zdaj si poiščite koga druzega, ne mene, da vama bo
solze brisal!" Potem se je izgubil iz koče in taval po trebčži sčm ter tje. Prehodil je vse kraje, kjer je Virginija rada bivala. Govoril je z njenimi kozami in njih mladimi, ki so meketaje tekle za njim: „l£aj bi rade? Z mano vred ne boste več videle nje, ki vam je iz roke jesti dajala.'' Sel je k Virginijinemu studencu in ko je videl ptiče krog letati, klical jim je: ,,Ubogi ptički, več ne boste letali k deklici, ki vam je zrnja prinašala!" Fidelček je vohal po tleh in z repom mahaje sem ter tje letal, izdihnil je in djal sem mu: „0, nikoli več je ne najdeš." Nazadnje je sedel na kamen, kjer je pred ta večer ž njo govoril; pogledal je morje, kjer je videl izginiti Indijo, ki jo je odnesla, in premilo se je zjokal.
Mi pa smo mu bili vedno za petami, boječi se, da ne bi se mu kaj hudega pripetilo, ker jo tako vrelo po njem. Z vročimi solzami ste ga Marjeta in Turovka prosili, naj s svojim obupom vsaj ne povišuje njune žalosti. Nazadnje ga je Turovka pomirila dajoča mu najpripravniših imen, ki so inu spet upanje vzbudila. Imenovala ga je svojega sina, dragega sina, zeta, ki mu je namenila svojo hčer. Pregovorila ga je, da je šel v hišo in nekaj jedel. Sedel je z nami za mizo na prostor, kjer je sedela tovaržica njegove mladosti. Tn kakor da bi bila še domd, ponudil jej je onih reči, ktere je najrajsa jedla; ali ko so je izdramil iz globoke zamišljenosti iz spoznal zmoto, začel jc milo jokati se. Naslednje dni je vse v roke jemal, kar jej je bilo posebno drago, zadnje cvetlice, ktere je imela v rokah, kokosovo torilo, iz kte-rega je pila, in te reči z neko častjo shranjal, kakor da bi bile najdražji zakladi njegove tovaršice na svetu. Saj ambra nima lepše vonjave mimo reči, ki so zapuščina ljubljenih naših. Na zadnje je sprevidel, da njegovo žalovanje materama dela britkosti, in da domače potrebe zahtevajo neutrudnega dola, torej je jel z Do mingom popravljati na vrtu.
Le-ta mladenič, ki se prej ni pečal za nikakoršno vednost kakor kreol, jel me je zdaj prositi, naj ga učim pisati in brati, da bi bil v stanu Virginiji pisma dopisavati. Potem seje hotel zem-ljepisja učiti, da bi kaj vedel o deželi, kamor je odšla, in zgodovine, da bi spoznaval šege ljudi, med kterimi bo živela. Tudi
v	poljedelstvu se je bolj izuril, in lo prijateljstvo z Virginijo ga je napeljavalo, da jenajgrše prostore spremenil v lepo zemljišče. Gotovo največ ved in umetnij izvira iz tega čutja in enaka izguba in trpljenje sta rodila modrost, ki se ve pri vsem tolažiti. Tako je narava postavila ljubezen za vez vseh bitij, naredila jo za nagib vse človeške družbe in za porodnico vso vednosti in radosti.
Zemljepisje Pavlu ni bilo kaj posebno všeč, ki mu kaže večidel le politične meje in razdelitve, pa ne popisuje naravnih običajev vsakega kraja. Ni mu posebno dopadala zgodovina, posebno ne novega časa. Nahajal je v njej spložnje in -ponavljajoč«?
se zlo, kteremu ni vedel vzroka, vojske brez vzroka in pravega namena, zvijače, narode brez značaja in vladarje brez človekoljubja. Raji je prebiral romanc , ki se posebno pečajo s človeškimi čuti in koristimi, in je večkrat nahajal v Tijih okolnosti, Id so bile njegovim enake. Nobena knjiga pa mu ni bila bolj všeč, ko „T e-
1	e mak" *) ker je v 11 joj natanjko popisano kmečko življenje in naravne strasti človeškega srca. Kar je iz teh bukev njega posebno zadevalo, bral je tudi svojej materi in Turovki: ko so ga včasih zmogli ganljivi spomini, zadušilo mu je glas in solze so ga po licih oblile. Menil jo, da v Virginiji je združeno oboje: Anti-opina vrednost in modrost in Evharizina nesreča in Ijubeznjivost. Jezil pa se je nad romani, kteri so zdaj v navadi, ki so polni zapeljivih šeg in ravnil, in ko je izvedel, da so v njih večidel resnične podobe iz življenja v evropejskih deželah, ni se ravno zastonj bal, da bi so Virginija tu ne dala zapeljati in ga pozabila.
Več ko poldrugo leto je prešlo, da Turovka ni dobila nobenega sporočila ni od tete ni od hčere; samo po drugej strani je bila izvedela, da je srečno	prišla	na Francosko. Na zadnje je	po
ladiji, ki je bila na poti v	Indijo,	prejela culo	in pismo,	ktero je
Virginija pisala z lastno roko. Daravno je njena ljubeznjiva in blaga hči previdno vravnala pismo, vendar so je videlo iz njega, da ni prav srečna. V tem pismu se je tako lepo odlikoval njen stan in značaj, da sem si je skorej od besede do besede zapomnil:
„Predraga in preljuba moja mati!
VeČ pisem že sem vam pisala z lastno roko, pa ker ni nikoli odgovora, torej se po pravici bojim, da niste nobenega prejeli. Boljše upanje imam o tem, ker sem še bolj varno skrbela, da bi
vi	prejeli moje in jaz vaše novice.
Kar smo se ločili, prelila sem mnogo solz, jaz, ki sem prej objokovala le družili nesreče! Moja stara teta se je o mojem prihodu zelo čudila, izpraševaje me, kaj vse znam, pa sem jej povedala, da ne znam brati niti pisati. Vprašala me je, česa sem se učila, kar sem na svetu; ko sem jej odgovorila, da vsega, kar je treba pri hišinih opravilih in pa vašo voljo izpolnovati, rekla mi je, da sem zrejena dekla.	Že drugi dan me	je dala v	velik	samostan blizo Pariza, kjer	imam	vsakovrstnih učiteljev:	uč6	me
mej drugim zgodovine, zemljepisja, slovnice, računstva in jezdarstva ;
*) T e 1 e m a k jc bil sin Odisejev. Odisej je znan iz starodavno Trojanske vojske, ki je trajala deset lot, in po končanej vojski se je moral še deset let klatiti po morji, predno je prišel domu k ženi in k sinu Telemaku , ki je med tem očeta marsikod iskal. Francoski škof Fenol on (1<>51	1715) jo silno lepo popisal, kaj je vse doživel Tele-
tnak, očeta i skaj c. Le tej knjigi je naslov Telemak, in tako sloveča je, da je prestavljena skorej na vse evropejske jezike iu da je za s v c t i in pismom za Tomaža Kempčana ^nasledovanjem Kristusovim'1 največkrat tiskana.
ali tako malo razuma imam za vse te reči, da so me gospodje se malo naučili. Čutim, da sem uboga stvar, ki ima malo uma, kar mi večkrat poved6. Ljubezen moje tete pa vendar ne peša. Za vsaki letni čas mi kupi novega oblačila. Dve ženski mi strežete, oblečeni kakor velike gospč. Naredili so me za grofico, in svoj priimek ,,Tur“ sem morala pustiti, da-si mi je ravno tako drag kakor vam, ker ste mi toliko pravili, toliko težav so imeli ranjki oče, predno so vas dobili. Ta priimek je namestila z vašim nekdanjim imenom, ki ste je imeli še kot dekle, in ki mi je zavoljo tega tudi še drago. Ko sem sebe videla v takej bliščobi, prosila sem jo, naj bi vam kaj poslala. Kako bi vam sporočila njen odgovor! Ali ker ste mi naročili, naj vam vselej resnico naznanim, nate ga: rekla mi je, da kaj malega se ne izplača, kaj velicega pa bi vas, ki v revščini živite, spravilo v zadrego. S prvega sem hotela pisati vam po kom drugem, ker še nisem sama znala. Pa ker v začetku nikogar nisem imela, da bi mu bila mogla zaupati, torej sem se noč in dan pridno učila brati in pisati:	Bog je dal,
da sem se kmalo naučila. Prva pisma sem izročila ženskama, ki so mi za strežnici, da bi je dali na pošto; pa brž ko ne so prišla teti v roke. Danes pa sem se obrnila do neke prijateljice o samostanu: odpišite mi tudi pod njenim napisom. Teta mi je prepovedala vsakoršno dopisovanje, bodi si kamor koli, djala je, da bi to vtegnilo izpodbijati velike namene, kakoršne ima z mano. K zadelanemu oknu v samostanu, kamor hodijo zvunanji ljudje pogovarjat se z nami, ne sme drug k meni razun nje in necega starega gospoda izmed njenih prijateljev, kteremu, kakor mi leta pravi-jako dopadam. Da pa resnico povem, on meni prav nič ne do, pada, ko bi se tudi kaj pečala za koga.
Živim tudi med ijliščobnim bogastvom, ali jaz sama nimam ni enega beliča. Pravijo, da bi bilo nevarno, ko bi imela denar v rokah, čez mojo obleko celo gospodujete strežnici in se že prepirate zavoljo nje, dokler jo še nosim. V sredi bogastva sem bolj revna, kot sem bila pri vas, ker nikomur nimam nič dati. Ko sem videla, da izmed vseh vednosti, kar se jih tu učim, mi nobena ne pomaga, da bi komu kaj dobrega storila, prijela sem spet za pletenko, in dobro se mi zdi, da ste me vi plesti učili. Pošiljam vam torej več parov nogovic za vas in Marjeto, pokrivalo za Dominga in rdeč robec za Marico. Tudi sem v culico zavezala pešek in kosti od sadnih dreves, kar sem si nahranila po jedi, in tudi druzega raznovrstnega drevesnega semena, ki sem ga v prostih urah nabirala v samostanskem vrtu. Na polji sem dobila semena od vijolic, rumenih zlatic, purpelic, plavic in grin-tovcev. Po travnikih tukaj lepše cvetlice cveto ko pri nas, pa nihče se ne pečd, za-nje. Menim, da vi in Marjeta bote bolj veseli tega semena v vreči, kot mošnje pijastrov, ki so bili krivi, da smo so ločili in da sem jaz prelila toliko solz. Kako bom srečna, ako kedaj zrast6 jablane poleg bananij in bukve med kokosovimi orehi.
Potem bote mislili, da sto v Normandiji, ki vama je tolikanj draga.
Posebno sto mi naročili, da naj vam sporočam o svojej radosti in o svojem trpljenji. Kar sem ločena od vas, radosti nimam nobene; zastran mojega trpljenja se tolažim s tem, da bivam v kraji, kamor ste me po božjej volji poslali. Najhujše je pa, kar izskušam tukaj, da mi nihče vas v misel ne jemlje in da tudi jaz ne morem z nikomur govoriti o tem. Moji strežnici ali bolj prav tetini strežnici, ker na njo veliko bolj gled{y'o ko na-me, vselej, kedar hočem govoriti kaj tacega, zavrnejo:	„<Jospodičina,
pomislite, da ste Francozinja, in da morete pozabiti divjaško deželo, kjer ste bili popred!" Jaz pa bom prej pozabila sama sebe, kot kraj, kjer sem rojena in kjer vi živite! Tukaj, kjer sem zdaj, tukaj je za-me divjaška dežela; ker tukaj sem sama in nikogar nimam, ki bi se vdeležil ljubezni, ktei’o bom do smrti čutila za vas,
predraga in preljuba moja mati.
Virginija Tur.
Priporočam vam Dominga in Marico, ki sta me tako lju-beznjivo gojila v otročjih letih. Tudi Fidelčka pobožajte v mojem imenu, ki me je bil v gozdu našel." —
Pavel se je zelo čudil, da Virginija ni imela ni ene besedice zanj, ki vendar še psa ni pozabila pri hiši; toda vedel ni, da če jc ženskino pismo s tem bolj dolgo, vendar najljubša misel stoji vselej najbolj proti koncu.
Na vse zadnje je Virginija v svojem listu Pavlu posebno priporočila dvojo semen: vijolice in grintovce. Natanko mu je popisala te cvetlice in na kakošnem kraji naj je sadi. „Vijolica, tako mu je pisala, poganja majhno, temno modro cvetje, rada se skriva v gnnovji, pa prelepa vonjava jo kmalo odkrije." Nasvetovala mu je, naj tega semena nasejc krog studenca, pod kokosovo drevo. O drugej cvetlici mu je pisala: „Grintovec ima lepo, bledo modro cvetje; bunČica je črnkasta in so bele pike vmes. Človek bi mislil, da žaluje, zato jej tudi pravijo vdovica. Raste
E o pustih in vetrovnih krajih." Prosila ga je, naj vseje teh cvetlic rog kamna, ne kterem sta zadnji večer skupaj sedela, in da naj se ta prostor imenuje „kamen slovesa".
Vsa semena so bila zavezana v priprostej culi iz cunj; ali Pavlu je bila jako draga, ker ste bili na njej črki P in V vdelani, spleteni iz las, kterc je po njih lepoti brž spoznal, da bo Virginijini.
Pismo te občutljivo iu poštene deklice je do solu ganilo vso družino. Mati njena jej jc odgovorila, v imenu vseh, da naj ostane ali se vrne, kakor sama hoče; toliko je gotovo, da so ž njo izgubili vsi največi del svojo sreče, kar je odšla, in da posebno ona sama je najbolj brez tolažbe.
Pavel jej je napisal precej dolgo pismo in zagotovil, da bo
vrt vredil tako, kakor je nje vredno, da bo evropskih cvetlic na sejal med afrikanske v podobi, kakor je ona na vrečico naredila črki. Poslal jej je zrelih k6kosovih orehov od studenca. Nobenega druzega pridelka, kakor je djal, noče pošiljati z otoka, zato, da bi tem prej hrepenela zopet videti domače sadje in da bi sklenila vrniti se, in prosil jo je, da naj s tem izpolni vročo željo vsej družini in posebno njemu, ker je veselje, kar je ona odšla, izginilo izmed njih.
Z največo skrbjo je Pavel sejal evropska semena, posebno vijolice in grintovce, ker so se tc cvetlice nekako vjemale z značajem in stanom Virginijinim, ki mu jih je tolikanj priporočevala; pa bodi si, da se je seme na dolgem potu po morji pokazilo, bodi si, da jim afrikansko podnebje ni bilo vgodno na otoku, poganjale po le po malem in še te si niso mogle opomoči.
Toda zavidnost, ki večidel hodi pred človeško srečo, posebno na francoskih naselbinah, raznašala je po otoku novice, ktere so Pavla marsikdaj vznemirovale. Mornarji, ki so prinesli Virginijino pismo, pravili bo za gotovo, da se ravno moži; imenovali so dvorskega gospoda, ki jo bo vzel; nekteri so celo trdili, da je reč dovršena m da so sami bile priče. V začetku se Pavel ni menil za te govorice, ker mornarji pogosto, kjer ostajajo z ladijami, nalašč trosijo laži. Ali ko ga je več otočanov milovalo zavoljo tega, kterim se je na videz smilil, v srcu pa so bili veseli njegove škode, začel je nekoliko verjeti. Saj je videl v nekterih romanih, ktere je prebiral, da je ljudem pogosto lahka igrača, ako niso mož beseda, in ker je vedel, da take knjige le prevečkrat govori resnico o evropskih šegah, torej se je bal, da ne bi se Turovkina hči izpridila in pozabila svoje stare obljube. Omika ga je že delala nesrečnega. Še bolj so mu pa rasle skrbi, ko je v šestih mesecih prišlo več ladij iz Evrope na ta otok, pa nobena ni prinesla nikakoršnega sporočila od Virginije.
Nesrečni ta mladenič, ki mu je toliko viharjev bučalo v srcu, hodil je pogosto k meni v vas, da bi mu jaz, ki sem toliko izkusil po svetu, opravičil ali pa ovrgel nepokoj.
Kakor sem že omenil, prebivam poldrugo miljo daleč od tukaj, ob majhnem potoku, ki teče poleg dolzega hriba. Tam životarim sam, neoženjen, nimam otrok niti sužnjih.
Ako nimaš redke sreče, da bi našel družico, ki bi bila prav za-te stvarjena, potem je naisrečniši stan, če ostaneš sam. Vsakdo, ki je mnogo trpel pri družin, zamiče se v samoto. Res spomina vredno je, da pri vseh narodih, ki bo v nesrečo zabredli po lastnem mnenji, po svojih šegah ali vladarskih načelih, nahajamo precejšnje število ljudi, ki so najraji v samoti živeli in brez zakona. Tako pri Egipčanih, o^ njihovem razpadu, zadnji čas pri Grkih i tako tudi sedaj pri Indijanih, Kitajcih, novih Grkih, Lahih in večidel pri ljudstvih v izhodnej in južnej Evropi. Samota zopet daje človeku srečo, ker ga odteguje družbinej nesreči. V sredi naših družeb, razcepljenih v toliko krivih misli, nahaja se duša v vednem
zibanji; zaletava se vanjo tisoč in tisoč viharnih misli, ena je drugej sovražna, in s takimi si hočejo udje zvitega in hudobnega društva drugi druzega podvreči. V samoti pa se iznebi teh vnanjih zmotnjav, ki so jo vznemirjale, zavč se spet lastnega pro stega bitja, narave in stvarnika. Ravno tako je z blatno vodo deroče reke, ki polja razdira; loči se od dirndaja in se ob kraji razlije v kako jamico, vrže blato na dno in se popolnoma sčisti, da se v njej kaže reka sama, zemeljsko zelenje in nebeške luči. Tako ponavlja samota telesno in dušno harmonijo. Med puščavniki nahajamo take ljudi, ki so najvišo starost dosegli, n. pr. braminje pri Indijanih. Jaz celo menim, da je sploh potrebna za srečo na svetu, nemogoče se mi zdi vživati bodi si kakoršno koli stalno veselje, ali vtrditi djanju pravo stališče, ako si ne ogradimo no tranje samote, iz ktere malokdaj uide naše mišljenje, in kamor nikdar ne zaide tuje. Nočem trditi, da bi Človek moral vselej sam živeti: zavoljo svojih potreb je v zvezi z vso človeško družbo, naj jej torej tudi on posvečuje svoja dela. Pa kakor je Bog vsakemu izmed nas dal ude, ki so popolnoma primerni življem zemlje, na kterej živimo, noge so primerne tlčm, pljuča zraku, oči svet lobi, tako da ne moreme nobene teh reči rabiti namesto druge: obdržal je daritelj življenja sam za se najplemenitniši ud — srce.
Prebivam torej sam, daleč od ljudi, kterim sem hotel koristiti, ki so me pa preganjali zavoljo tega. Prehodivši velik del Evrope in nektere dežele po Ameriki in Afriki, naselil sem se na ta otok, ki ima malo ljudstva, in kjer me je obdržalo milo podnebje in samotni kraji. Kočica, ki sem jo sam postavil v gozdu poleg necega drevesa, majhno polje, ktero obdelujem z lastnimi rokami, potok, ki teče mimo vrat, vse to je dosti za moje potrebe in radosti. S tem veseljem združujem nekaj dobrih knjig, ki me učč, kako bi boljši prihajal. Ž njimi povišuje svet mojo srečo, daravno sem ga zapustil; v njih se mi kažejo podobe strasti, ki tako nesrečno delajo človeštvo na zemlji, in kedar njegovo osodo primerjam svojej, učč me prav ceniti lastno srečo. Kakor mornar, ki se je iz vtopljene ladije rešil na skalo, premišljam iz samote viharje, ki bučč okoli po svetu. Veči mi prihaja mir v zavetji o hrumu daljnega hudega vremena. Odkar jaz nisem več ljudem na potuj' niti oni meni, odšle jih ne sovražim, marveč obžalujem. Ako dobim kakega nesrečneža, rad mu pomagam s svetom, kakor
Sopotnik ob reki stega roko po vtopljencu. Pa večidel je le ne olžnost pazila na moj glas. Za drugimi ljudmi zastonj vpije narava, vsak si jo slika tako, kakor dopada njegovim strastim. Celo življenje hodi za to senco, ki ga zapeljuje in potem toži nebo zavoljo zmotnjave, ktero si je sam napravil. V obilnem številu tistih nesrečnih, ktere sem hotel pripeljati na pravo pot, ni bilo nobe nega, da ne bi bil zmešan od lastne zmote. V začetku so me radi poslušali, ker so upali, da jim pomorem do slave ali do bogastva; ali ko so videli, da je hočem učiti, kako naj se tega ogibljejo, imeli so mene za ubožca, da ne letam za njihovo piškovo srečo;
smejali so se mojemu samotnemu življenju, trdili, da oni samo koristijo ljudem in napenjali so se, da bi me spravili v svojo druhdf. Ali da bi se tudi z vsem svetom seznanil, popolnoma se nikomur ne izrodim. Pogosto imam sam sabo dosti opraviti, kedar je treba poduka. V sedanjem pokoji pregledujem zdražbe prejšnjega življenja, ktere sem tolikanj cenil: priporočila, srečo, čast, meli-kužnost in misli, ki se pretepljejo po vsej zemlji. Mnogo ljudi, ki sem je togotne videl pričkati se za prazne reči, in kijih davno ni več, primerjam valovju svojega potok h , ki pene buba ob kamenje v strugi in izgine, da ga ni več. Kar so mene tiče, mirno se prepuščam časovemu tiru, naj me drvi proti morju prihodnjosti, ki nima več meje, in harmonija v naravi me povzdiga k stvarniku, od kterega na drugem svetu upam srečnišo osodo.
Daravno od moje puščave, ker stoji v sredi gozda, ne videš toliko reči kakor b te višave, na kterej sediva, vendar ima marsikaj zanimivega, posebno za človeka, kteri kakor jaz, raji pogleduje v svoje notranje, ko drugam. Potok, ki teče mimo koče, vije se na ravnost skozi gozd, tako da napravlja dolg vodotok, kterega zarašča vsakovrstno drevje: tatamakov, ebenov les, in nekake jablane, olive in cimetovci, kakor jim pravijo tukaj; palme vzdigujejo sem ter tje gola debla, nektera nad sto čevljev visoka, na vrnu s košatim pernatim vencem, in delajo, kakor da bi vrh gozda stal še drug gozd. Lijane raznovrstnega listja se spregajo z drevesa na drevo in delajo tu senčnate Mpe , tam dolga zelena zagrinjala. Večidel silno lop duh se razširja s tega drevja, in celo oblačil se tako čvrsto prime, da človeka, ki je šel skoz ta gozd, dišiš več ur potem. Kedar je v cvetji, menil bi, da je na pol s snegom pokrit. Proti koncu polletja prileti mnogo ptičjih trum raznega plemena, prižene je nek nerazumljiv nagib iz daljnih prck-morskih dežel, da zobljejo seme po rastlinah tega otoka, in kako lepo je, videti njih pisano perje ined gozdnim zelenjem v solnčnej bliščobi. Med	drugimi so razna	plemena papig	in	modrih golobov,
ki je tu holandijske imenujejo.	Opice so doma	v	tem gozdu in sc
igrajo po vojak v senci, odlikujejo se s sivo in zelenkasto kožo in popolnoma	črnim obrazom;	nektere se za rep	obešajo na veje
in se zibljejo	v zraku; druge	skačejo z veje	na	vejo in nosijo
mlade seboj. Nikdar ni puškin pok plašil teh prostih naravinih otrok. Tukaj se razlega le veselo kričanje, žvrgolenje ia žvižganje kakih ptičev z južnih avstralskih otokov, ki tiho odmeva po gozdih-Potok se peni po kamnitem koritu in šumi med drevjem, v čiste) vodi gleda častitljiva truma svojo zelenjavo in senco in igrače svojih prebivalcev; tisoč stopinj naprej se vali čez več skalnatih stopnic, celi slap je en sam curek, svitel ko kristal, in spodej s° razpršuje v kipečo peno. Stoteren zmešan hrum se razlega iz te razdražene vode, in ker ga veter raznaša po gozdu, čuješ ga zdaj bliže, zdaj dalje, zdaj ti je čisto na ušesih in doni kot zvonenje velike cerkve. Zrak, ker se nenehoma ponavlja z vodnim gibanjem,
vzdržuje ob potoku, vkljub poletnej vročini, vedno zelenje in hlad, kakor ga malokdaj nahajaš na tem otoku, cel6 po hribih.
Nekoliko naprej od tam je skala tako daleč od slapa, da ti vodin hrum ne bije na ušesa, vendar dosta blizo, da ga vidiš, vživaš hlad in šumenje. Včasih, kedar je bila huda vročina, hodili smo jčst v senco te skale, Turovka, Marjeta, Virginija, Pavel in jaz. Kakor je Virginija pri vseh svojih celo najmanjših opravilih vedno gledala na to, da bi tudi drugim koristila: tako m nikoli pod milim nebom pojedla sadii, da ne bi bila peške v zemljo posadila. Djala je: „Požen6 drevesa, ki bojo dajala sadja popotniku, ali vsaj kakemu ptiču". Necega dnč je pod to skalo jedla pa-pdjevo sadje in seme vsejala. Kmalo potem je zraslo tam več papitj, vmes ena ženskega plemena, to je taka, ki sad rodi. Ko je Virginija šla od tukaj, segala jej je komaj do kolena, pa ker naglo raste, bila je v dveh letih že dvajset čevljev visoka in na vršičku imela več šopkov zrelega sadja. Po naključji je enkrat Pavel prišel v ta kraj in so siluo razveselil, videvši toliko drevo, ki je pognalo iz peške, ktero je njegova tovaršica vpričo njega posadila; ali obšla ga je britka žalost, ker mu je drevo, tako visoko, pričalo, kako dolgo je ni nazaj. Reči, ktere imamo v često krog sebe, ne kažejo, kako naglo odhaja čas življenja, neobčutljive se starajo z nami; take pa, ktere nanagloma spet zagledamo, ko jih nismo videli več let, pričajo o silnej histrosti, v kterej se suče kolo naših dni. Pri pogledu tega velicega in s sadjem obloženega drevesa je Pavel strmel in milo se mu je delalo pri srcu kakor popotniku, kteri po davnem času zopet pride v rojstni kraj, pa ne najde več svojih vrstnikov, ampak njihove otroke, ktere je bil pustil v zibeli, pa so zdaj veliki ter sami očetje in matere. Koj je je hotel posekati, ker preveč britko mu je delalo dolgost časa, kar ga je preteklo od Virginijinega odhoda; brž pa je spet pomislil, da je spominek njene dobrodušnosti, objel je deblo in je nagovarjal s presrčnimi in premilimi besedami. O drevo, tvoj z&rod šc poganja po naših gozdih, tudi jaz sem te bolj vnet, in z večo častjo gledul ko rimske slavoloke. Da bi narava, ki dan za dnevom
E odira spominke časti lakomnih vladarjev, množda znamenja do-rodelnosti mlade revne deklice!
Pod tem drevesom som gotovo dobil Pavla, kedar koli jo prišel v moj kraj. Enkrat ga najdem čisto pobitega, in jela sva se pogovarjati, hočem vam povedati kaj, ako vam niso predolgo časni dolgi ovinki, po kterih vas vodim; pa prizanašajte mojej starosti in spominu zadnjega prijateljstva. Pravil vam bom tako, kakor sva se pogovarjala, da bote lože sodili, kako zdrave pameti je bil mladenič; lanko bote ločili govornika, njega po vprašanji, mene pa po odgovorih. Rekel mi je:
„Zelo sem v skrbeh. Dve leti je in dva meseca, kar je odšlo Turovkino dekle; pa poldeveti mesec že teče, da nam ni ničesa sporočila. Ona je bogata, jaz reven, pozabila me je. Skorej da poiščem ladijo, pojdem na Francosko, dobim kraljevo službo, na-
berem bogastva, in stara teta mi bo dala Virginijo za ženo, kedar bom velik gospod."
Starček.
„Ljubi moj prijatelj, ali mi nisi sam djal, da nisi od rodii
Pavel.
„Mati so mi tako rekli, jaz še ne vem, kaj je to: od rodii?" Tudi še nisem nikoli zapazil, da sem zato kaj manj od druzega, ali da je kdo drug več ko jaz."
Starček.
„Ravno, ker nisi od rodu, to bi ti na Francoskem zapiralo pot do visocih služeb. Dk, saj še celo ne moreš povzdignjen biti v noben viši stan."
Pavel.
„Pravili ste mi večkrat, da Francoska je tudi zato sloveča, ker tam najnižji človek dospe do vsega; več m6ž ste mi po imenu povedali, ki so se z nizkega povzdignili na visoko, potem slo veli in čast delali domovini. Ali bi mi radi srčnost jemali?"
Starček.
„Ljubi moj, nikoli ti je ne bom jemal. Govoril sem resnico o preteklih časih, ali zdaj se je dokaj sprevrglo; vse je podkupljivo na Francoskem, dandanes je vse dedšina majhnega števila družin ali pa delež vstavom. Kralj je solnce, velikaši in stanovi pa ga obdajajo kot oblaki; skorej nemogoče je, da bi eden nje; govih žarkov tebe zadel. Nekdaj, o manj zmešanej vladi, lahko si videl take prikazni. Takrat se je povsod dvigal bister um in z*1 sluga, kakor po novo obdelanej zemlji, iz ktere sad poganja z neomahljivo močj6. Ali malo je velikifi kraljev, ki bi poznali ij^1 in si jih vedeli voliti. Naj več se jih ravni po nagibih , ktere ji® daj6 velikaši in stanovi."
Pavel.
„Morebiti pa da bom našel kterega teh velikašev, ki se bo potegoval za-me".
Starček.
„Ce češ, da se velikaši poganjajo za te, moraš streči njihove) slavohlepnosti in njihovemu razveseljevanju. Ti ne bi nič opravil; ker nisi od rodu, in ker si pošten."
Pavel.
. „Ali obnašal se bom tako pogumno, vselej mož beseda, tako
natančen v svojih dolžnostih, tako goreč in stanoviten v prijateljstvu, da bom vreden, da me kteri za sina vzame,	kakor	sem	bral
to v starih prigodbali, ki ste mi je posodili."
Starček.
,,0 ljubi moj, pri Grkih in Rimljanih, tudi še, ko so že pešali, tam so prvaki v časti imeli krepost; ali mi imamo brez Števila slavnih m6ž izmed vsake vrste ljudi, pa	ni	enega	bi	ti ne
vedel povedati, da bi ga bila kaka imenitna	hiša vzela	za	sina.
Krepost bi brez naših kraljev na Francoskem ostala zmerom kmetica. Kakor sem ti pravil, včasih so jo v čast povzdignili, kedar so jo ravno videli; ali dandanes daj6 poslavitve, ki bi se njej spodobile, le bogatincem."
Pavel.
,,če ne najdem velikaša, prizadeval si bom dopasti kakej družbi. Navzel se bom njenega duhd in njenih misli in se s tem prikupil."
Starček.
„Tedaj boš delal kakor drugi ljudje, prodal boš dobro vest, da bi našel srečo?"
Pavel.
„Tega pa nel Zmerom se bom držal resnice."
Starček.
„S tem se ne boš prikupil, ampak sovražili te bojo. Saj se take družbe kaj malo pečajo za to, da bi našle resnico. Vse eno jim je, ako le morejo gospodariti."
Pavel.
„0 kako sem nesrečen! Vse me odriva. Obsojen sem k težkemu delu nizkega stanu, daleč od Virginije!“
Na to je globoko izdihnil.
Starček.
„Bog ti bodi varh, in človeštvo družba, v ktero se vpiši. Stanovitno ostani obema zvest. Družine, stanovi, narodje in vladarji, vsi imajo svoje krive misli in strasti, kterim mora pogosto služiti hudobnost! Bog in Človeštvo sploh pa nam zapoveduje krepost.
,,Zakaj bi se-pa tudi rad povišal nad druge ljudi? To ni Jiaravna želja, ako bi jo vsakdo imel, bil bi na vojski s svojim bližnjim. Zadovoljen bodi s stanom, v kterega te je Bog postavit 1,1 spolnuj v njem svoje dolžnosti; vesel bodi svojega stanu, y
kterem lahko dobro vest ohranjaš, ki te ne zavezuje kakor velikaše, da bi svojo srečo moral staviti v mnenje manjšin, ali pa kakor se nizkim' godi, da bi se moral vklanjati velikašem zarad lastnega živeža. Bivaš v deželi in v okolnostih, da ti za vsakdanji kruh ni treba goljufati, prilizovati se, niti s krivim hrbtom vklanjati se, kakor morajo večidel vsi, kteri po Evropi sreče iščejo; tvoj stan ti ne prepoveduje nikakoršne kreposti; brez škode smeš biti dober, resničen, odkrit, pameten , potrpežljiv , zmčren , čist, prizanašljiv, pobožen, pa nobenega norca ne bo, da bi se muzal tvoj e j modrosti, ki se, se ve da, še le razvija. Bog ti je dal prostost, zdravje, dobro vest in prijateljev, kralji, pri kterih bi rad iskal milosti, niso tako srečni/'
Pavel.
„Ok, manjka mi Virginije 1 Brez nje nimam ničesa, ž njo bi imel vse. Ona je moj rod, moja slava in bogastvo. Ker pa stara teta hoče dati jej moža slovečega imena, in ker si človek z učenjem in knjigami dobiva učenosti in slave, torej hočem učiti se. Nabiral se bom učenosti in z omiko koristil domovini, nikomur ne bom delal škode, pa tudi vklanjati se mi ne bo treba nikomur; »lovel bom in ta slava bo moja lastna."
Starček.
„Ljubi moj, bistre glave so še veliko redkeje ko plemeniten rod in bogastvo, in brez dvombe so največe blago, ker jih nihče ne more vkrasti in ker si povsod zadobč občno veljavo. Pa so tudi drage; v vsakem oziru se moiujo zatajevati in truditi ter posebno natanko čutiti zalezovanje svojih vrstnikov, ki je delajo nesrečne. Visok uradnik na Francoskem nikakor ne zavida slave vojaštvu, niti vojaštvo slave mornarju, ali vendar ti ves svet zapira pot, ker vsakdo meni, da ima bistro glavo. Praviš, da boS koristil človeštvu: ali kdor na svojem zemljišči en snop več žita pridela, bolj mu koristi ko pisatelj kake knjige.“
Pavel.
„Oh, ona, ki je to posadila papAjevo drevo, dala j e prebivalce® teh gozdov koristniši in milši dar, ko če bi jim bila zapustila cel° knjigarno.“ In pri teh besedah je spet objel drevo in je poljubu-
Starček.
„Najboljša knjiga je sveto evangelje, ki nas uči enakost; prijateljstva, človekoljubja in edinosti. Ali v marsikterem stoletj’ )e tudi ona morala potuho dajati dokaj nagnjusnim delom in mora še dan danes. Po tem takem kdo bi si domišljeval, da korist1 ljudem s knjigo? Pomisli, kakošno osodo so večidel imeli modrijani, ki so učili modrost. Hom^r, ki jo je vpletal v tako lep6 »peve, moral je na starost beračiti. Sokrat, ki je tako ljubeznjiv°
učil Atence z besedo in djanjem, moral je po njihovej razsodbi strup piti in umreti. Njegov izvrstni učenec Platon je bil v sužnost prodan na povelje tistega vladarja, ki mu je bil prej zavetnik. In pred temi so Pitagora, ki ni učil samo človekoljubja, marveč tudi milosrčnost do živali, živega sežgali Krotoničanje. Kaj bi govoril? največ teh slavnih imen je dospelo k nam oskrunjenih z norčavimi zabavljicami, s kakoršnimi so popisana; tako povračilo dopada nehvaležnosti človeškej; da se je izmed te množice ne-kterih slava ohranila čista in neomadežana, izhaja od tod, da ao le-ti daleč živeli ločeni od svojih vrstnikov; saj tudi po grških in laskih deželah le take podobe (statve) izkopavajo nepoškodovane, ki so se odtegnile besnosti ljutin rok, ker so bile v zemlji skrite.
Iz tega vidiš, da mora on, kdor hoče doseči viharno slavo učenosti, imeti veliko krepost in biti pripravljen darovati lastno življenje. Pa kaj meniš, da ta slava miče na Francoskem bogate ljudi? Pri njih le taki učenj&ki kaj veljajo, ki so imenitnega stanii, v visokej službi, ali ki zahajajo na kraljevi dvor. Sedanji čas je mrzel za vse razen bogastva in razuzdanosti; učenost in krepost pa ste brez časti in slave, ker vse v državi je zidano na denarjih. Nekdaj ste imeli gotovo vredno plačilo, bodi si v duhovskej bodi si v svetnej službi, dan današnji pa ste samo pomočnici pri spi-sovanji knjig. Toda le ta na svetu malo cenjeni posel je vendar zmerom vreden svojega nebeškega izvora. Saj posebno knjige imajo lepo nalogo, da na dan spravljajo skrito krepost, tolažijo nesrečne, bistrijo narode in resnico pravijo tudi kraljem. To je gotovo najblažji poklic, s kterim nebesa časte umrjočega človeka
 	 ,	v	0	v	rokah, ako pomisli, da nje-
govo delo bode od stoletja do stoletja in od rodu do rodu v bran stalo zoper zmoto in trinoštvo, in da iz temnega skrivališča, v kterem je živel, bode izhajala slava, ki bo temnila slavo mnogim kraljem, ker njihovi spominki se pogrezajo v pozabljivost, če so je tudi s tem bolj povzdigovali in slavili prilizovalci.‘‘
„Oh, jaz bi želel take slave le za Virginijo, da bi jo rad imel ves svet. Pa vi, ki ste tolikanj izvedeni in premeteni, povejte mi, ali se bova kedaj vzela ? Jaz bi rad bil učen, da bi vsaj veael prihodnje reči.“
„Kdo bi rad živel, ljubi moj, ako bi vedel prihodnje reči? Koliko nepotrebnega nepokoja nam prizadeva že ena nezgoda, ako je vemo prej! Zavest gotove prihodnje nesreče bi ostrupila vse poprejšnje dni. Celo tega, kar nam je bliže, ne smemo preveč preiskavati; Bog, ki nam je dal razum, da naprej vemo. česar
tolažil zarad krivice in zaniče-
Pavel.
Starček.
nam je treba, dal nam je tudi tacili potreb, ki radovednosti oči zavezujejo."
Pavel.
„Pravite, da za denar se v Evropi dobe visoke službe in čast. Pojdem torej v Bengalijo, da obogatim, jn potem v Pariz, da dobim Virginijo. Na ladijo moram/'
Starček.
„Kako, kaj češ zapustiti njeno in svojo mater?'1
Pavel.
„Saj ite mi svetovali, da naj grem v Indijo."
Starček.
„Takrat je bila Virginija še domd. Ali zdaj si ti edina pomoč svojej in njenej materi."
Pavel.
»Virginija njima bo pomagala po bogatej žlahti."
Starček.
„Bogati le onim dobrote skazujejo, ki jim čast delajo po svetu. Bogata teta ima ljudi v rodu, ki so bolj milovanja vredni ko Turovka, ker morajo, da kaj dob6 od nje, darovati svobodo in v samostanu živeti."
Pavel.
„Čudna dežela je Evropa! O, da bi skorej prišla Virginija nazaj! Čemu jej je treba bogate tete? Kako srečna je bila v naših' kočicah, kako lepo se jej je podajala rdeča peča na glavi in cvetlice v lasčh! Virginija! vrni se k nam, popusti palače in velikost. Vrni se pod to skalo, v senco teh gozdov in pod najina kokosova drevesa. Oh, morebiti si ravno zdaj nesrečna!" In jel se je jokati, potem mi je djal: „Oče, ne skrivajte mi ničesa: ako mi ne morete povedati, ali bom dobil Virginijo, razodeniti mi vsaj, če me ima še rada, v sredi velicih gospodov, ki so kraljevi pri' jatelji in ki njo hodijo gledat."
Starček.
„0, ljubi moj, dobro vem, da te ima rada; veči reči mi potrjuje to, naj bolj pa, ker je poštena." Na to me je objel od veselja.
Pavel.
„Ali pa verjamete vi, da so evropske žene res tako hinavske
in zvite, kakor so popisane v glediščinih igrah in v knjigah, ki ste mi jih posodili ?“
Starček.
„Žene so povsod hinavske, koder je možj6 zatirajo. Sirovost nareja hudo voljnost/'
Pavel.
„Kako morejo zatirati žene, kakošno je to triuoštvo ?“
Starček.
„Ker je možč zoper lastno voljo: mlado dekle dad6 starcu, ženo mehkega srca mrzlemu možu.“
Pavel.
„Zakaj se ne jemlji taki, ki se vjemajo, mladenič naj vzame deklico, in taki, ki se ljubijo.“
Starček.
„Mladi ljudj6 na Francoskem večidel nimajo premoženja, da bi se ženili, £e le na starost si kaj pridobč. V mladosti rogovilijo in starost je tepe. To je plačilo večne pravice, ki gospodari svet. Prejšnja hudobija se poznejšej nastavlja pod tehtnico. Tako živ6 Evropci večidel v dvojnej nerodnosti in le-td se tem bolj množi, ker je le malo premožnih gospodarjev. Država pa je ko vrt, v kterem ne more rasti majhno drevje, ker veliko preveč sence dela; razloček pa je ta, da je vrt Se lep, če ima nekoliko velicih dre-včs, ali v državi mora biti blagostanje vsem podložnikom enako, ne samo nekterim bogatincem.“
Pavel.
„0emu je pa treba bogastva za ženitev ?“
Starček.
„Zato da živ6 v preobilnosti brez dela.“
Pavel.
„Zakaj pa ne delajo? Saj tudi jaz delam!“
Starček.
„Težko delo v Evropi ni v časti. Celo poljedelstvo je zel6 zaničevano, pravijo mu kmečko delo. Umetnika vse bolj čast6 mimo kmeta.'1
Pavel.
„K.oga! umetnost, ki človeštvo živi, kmetijstvo je zaničevano v Evropi? To mi ne gre v glavo."
Letopis 1872 in 1873.	17
Starček.
„0 mogoče je, človek, ki je odrastel po naravi, ne razumeva malopridnosti meščanskih ljudi. Red si lahko umišljuješ, nerodnosti pa ne.“
Pavel.
„Pa bogati ljudjč so vendar srečni. Nikjer jim ni zapreke; kogar imajo radi, delajo mu veselja, kolikor hočejo."
Starček.
„ Večidel so drvčni za vsako veselje, ker jim ne prizadeva nikakoršnega truda. Ali nisi izskušal, da, ako hočeš z veseljem počivati, moraš se prej utruditi, ako hočeš z veseljem jesti, moraš biti lačen, z veseljem piti, mriraš biti žejen; tako tudi, če hočeš ljubiti in ljubljen biti, moraš se zatajevati in mnogo žrtvovati. Bogastvo jemlje bogatincem vsa ta veselja, ker nimajo za-nje skrbi. Temu prištevaj dolgi čas po tolilcej sitosti, ošabnost, s ktero je navdaja bogastvo in ktero žali najmanjša potreba, in da jih celo največe veselice ne mičejo več. Vonjava tisoč rož je vnemlje le za tronotek, ali bolečina, ako je zbode en trn, traja še dolgo potem , ko je ne čutijo več. Majhno zelo v sredi razveseljevanja je bogatincem trn med rožami. Nasproti pa je revežem veselje med trpljenjem, roža med trnjem: tem bolj so je veseli. Vsako reč povzdiga nasprotna stran. V naravi je vse enake teže. Dobro pomisli, kaj bi ti raji: ničesa upati pa vsega se bati, ali pa, ničesa se bati pa vse upati. Prvi je stan bogatincem, drugi revežem. Toda oboje je enaka prenapetost in teža ljud&m; prava sreča je v sredi in v kreposti."
Pavel.
„Kaj pa je krepost?"
Starček.
„Ljubi moj, tebi je ni treba razlagati, ki živiš domače z delom svojih rok. Krepost je trud, ki si nalagamo, da bi drugim dobro delali, s tem namenom, d"a bi tudi Bogu dopadali."
Pavel.
„0, Virginija je krepostna! Zavoljo kreposti je hotela biti bogata, da bi dobro delala. Krepost jo je odpeljala s tega otoka; krepost jo bo simo nazaj pripeljala."
Misel, da se bode kmalo vrnila, vžgala je mladenču domiš' ljijo, in izginil mu je ves nepokoj. Mislil si je, da zato ni pisala; ker jo namenjena sama priti, češ, saj ni daleč iz Evrope, da J° veter vgoden. Našteval je ladije, ki so prijadrale prej ko v treh mesecih nad tisoč in pet sto milj daleč. Ladija z Virginijo bi lahko
priveslala v dveh mesecih. Tesarji so dan danes umetni in mornarji ročni. Govoril je, kako slovesno jo bode sprejel, da jej bode pripravil novo stanovanje, vsaki dan učinil kaj novega in nepričakovanega, kedar bo njegova žena. Njegova žena! — — to ga je veselilo. Djal mi je: „Oče, potem boste delali le, kar vas Do veselilo. Virginija bo premožna in imeli bomo dosta zamorcev, ki bojo delali za nas. Zmerom boste pri nas, ne boste imeli nobene druge skrbi, ko da se razveseljute in si kratek čas delate/' In ves radosten je šel domu, da bi tudi domačim pokazal svoje veselje. —
Kmalo so prišle naj hujše skrbi za velikimi upi. Prenapete strasti vselej vržejo dušo v nasprotno stran. Za tem dnevom je Pavel večkrat k meni prišel, ves pobit in žalosten. Rekel je: „Virginija še ni pisala. Ako bi se bila odpravila na pot, gotovo bi bila prej sporočila. Oh, bojim se, da bi ne bilo res, kar se je govorilo! Teta jo je omožila s kacim velikim gospodom. Ljubezen do bogastva jo je oslepila, kakor toliko druzih. V teh knjigah, ki tako resnično pišejo o ženah, rabi se krepost le za gradivo romanom. Ako bi bila Virginija krepostna, ne bi bila zapustila lastne matere in mene. Jaz celo življenje mislim na-njo , ona pa me je pozabila. Jaz sem žalosten, ona se razveseljuje. Oh, ta misel me spravlja v obup, delo mi je zoperno, vsaka družba mi je dolgočasna. Bog daj, da bi se vojska vnela v Indiji, tje pojdem smrti iskat." —
„Ljubi moj, tako sem mu odgovoril, srčnost, ki nas naganja k smrti, ta srčnost nas navdaja le za trenotek. Pogostoma jo budi nečimurnost, da bi nas svet hvalil. Veliko bolj redek in vse bolj potreben je pogum, da bi vsaki dan brez prič in brez hvale prenašali britkosti življenja; pravi se mu potrpežljivost. Le-ta se ne opira niti na druzih misli, niti na nagon naših strasti, marveč na voljo božjo. Potrpežljivost je krepostna srčnost."
„Oh, pravi, mar jaz nimam kreposti? Ali me mar vsaka reč pripravi v nemir in obup?" — Jaz sem mu nadaljeval: »Krepost je zmerom enaka, stanovitna, nespremenljiva, ni dedšina človekova. Med toliko strastimi, ki nas nadlegajo, pamet temni in se kali; toda imamo svetilnikov, da jej na njih prižigamo luč: to so vede.
„Vede, ljubi moj, so nebeško zavetje. Žarki so one modrosti, ki vlada svet in ki je učila človeka, da njo samo opazuje na zemlji, navdihnjen z nebeško umetnostjo. Kakor solnčni svetijo, razveseljujejo in razgrevajo, tudi njeni žarki, ki so luč iz nebes. Kakor ogenj delajo vso naravo nam služno. Po njih združujemo krog sebe reči, kraje, ljudi in čase. One nas opominjajo pravil človeškega življenja, one mirijo strasti, one ustavljajo pregrehe, one bude kreposti po izgledih blagih ljudi, ktere poveličujejo in nam kažejo njih vedno častitljive podobe. Vede so nebeške hčere, ki prihajajo na zemljo lajšat trpljenje človeškemu rodu. Veliki pisatelji, ktere navdihujejo, živeli so vselej v najtežjih časih, ko je vinil*
dala divjost in spridenost. Vede so potolažile mnogo mož, ki so bili neskončno bolj nesrečni ko ti, ljubi moj: Ksenofonta, kije bil pregnan iz domovine potem, ko je bil deset tisoč Grkov va-njo nazaj pripeljal; iSoipiona Afrikanca, kterega je bilo osovražilo obrekovanje iiimljanov; Lukulja, ki so ga opletali z zvijačami; Ka-tinata, kteremu je bil dvor nehvaležen. Premeteni Grki so vsaj iz med Modric, ki so varhinje vedaiu, izročevali del človeškega razuma, da so ga vodile: mi jim moramo torej prepuščati strasti, da je vladajo m brzdajo z jarmom in vajeti. One naj nam, gled6 dušnih zmožnosti, opravljajo enako službo, kakor boginje Hore pri solncu, ki vozarijo z njegovimi konji in po pravem kolovozu drdrajo.
„Le beri, ljubi moj. Modrijani, ki so pisali pred nami, so popotniki, kteri so pred nami hodili pot nesreče, migajo nam z roko in nas vabijo, naj jim bomo tovarši, kedar nas je vse zapustilo. Dobra knjiga je dober prijatelj."
„0k, vzdihne Pavel, ne bilo bi mi tfeba brati znati, ako bi bila Virginija tukaj. Tudi ona se ni več učila ko jaz; ali kedar me je gledala in prijatelja imenovala, ni mi bilo mogoče žalostnemu biti.“ —
„To je gotovo, odgovorim jaz, saj ni prijetnišega prijatelja mimo poštene, ljubeznjive deklice. Žeuatvo ima večidel neko neprisiljeno kratkočasnost, ki razjasnuje moževo čmrnost. Zenska ljubeznjivost razganja temne prikazni, v ktere se zamišljujemo; na njenem obrazu bereš pohlevnost in zaupnost. Kterega veselja ne povišuje njeno veselje V Kterega čela ne razgrbanči njen smehljaj ? Čegava jeza se ne pomiri pri njenih solzah? Virginija se vrne bolj izkušena ko si ti. Čudila se bo, da ni vrt popolnoma predelan in v redu, saj ona vedno premišlja, kako bi bil lepši, ko jo, daleč od matere in od tebe, s silnoatimi nadlega stara teta in drugi".
Misel, da se Virginija kmalo vrne, obnovila je Pavlu srčnost in ga spremljala pri vsakdanjih opravilih; vesel je bil med trpljenjem, ker je pri delu imel namen, kakoršen je bil všeč nje-govej strasti!
Neko jutro na vse zgodaj (bilo jo 24. grudna 1744 1.) zagleda Favel, vstavši, belo bandero, razpeto na gori Opazovalki-Bandero je bilo znamenje, da se je ladija prikazala na morji. Pavel hiti v mesto, da bi izvedel, če ni morebiti kakega pisma od Virginije. Pavel čaka, dokler se ne vrne krmar, kteri je, kakoi' po navadi, naproti veslal, da bi videl, ktera ladija se bliža. Le-ta moždk se vrne še le zvečer in naznani poglavarju, da prihaja ladija po imenu Šent-G6ran, ki ima moč za 700 kadi, vodi jo kapitan Avbin; pove, da je še kake štiri milje daleč in da, ako bo veter vgoden, prijadra drugi dan popoldne v mesto Port-Lui, druzega pa da ni ničesa treba. Krmar oddd poglavarju pisma, kar jih je ladija s Francoskega prinesla. Vmes je bilo enonaTurovko od Virginije. Pavel naglo zgrabi pismo in dene v žep, pa teče domu. Že od daleč, ko so ga komaj videli domači, čakajoči ga
na višavi po imenu „skala slovesa*', vzdigaval je pismo na kviško, govoriti ni mogel. In brž se vsi zber6 k Turovki, da bi izvedeli, kaj piše. Virginija je sporočila materi, da je veliko hudega prestala pri starej teti, ker jo je hotela omožiti zoper njeno voljo, da jo je potem ob dedovino dela in jo odposlala o takem času, da mora v viharnih dnevih voziti se po morji na Francoski otok; zastonj si je prizadevala teto omečiti, zastonj pravila, kaj je dolžna materi in prijateljstvu svoje mladosti. Teta je ravnala ž njo kakor z norim dekletom, kteremu so romani glavo zmešali. Pristavila je, da nestrpno pričakuje trenotka, v kterem zopet objame drage domače, in da bi se jej bilo že isti dan izpolnilo to vroče hrepenenje, ako bi jej bil kapit.in dovolil prepeljati se s krmarjem; pa ža-branil jej je, nekaj, ker je se daleč do kraja, posebno pa, ker je morje zelo nepokojno, dasiravno ni viharja. — Komaj je bilo pismo prebrano, bili so vsi prevzeti od veselja, vpili so: „Virgi-nija je prišla!" Vsi so se objeli in Turovka je rekla Pavlu: „Moj sin, pojdi povedat našemu sosedu, da je Virginija prišla." Domingo urno prižgi bakljo iz okroglega lesa, in odpravita se s Pavlom k mojej koči.
Bilo je menda ob desetih zvečer, ravno sem bil luč vgasnil in v posteljo legel, kar zagledam skozi stebrovje svoje koče, da nekdo sveti po gozdu. Potem zaslišim Pavla, ki me je klical. Vstanem in se oblečem in že se mo Pavel oklene krog vratu, ves spehan, in pravi: „Urno, urno, Virginija je prišla! Brž k ladjo-staji, jutro zgodaj pride do kraja!" Š potoma smo se odpravili. Ko smo šli po dolgem hribu in bili že na poti, ki pelje iz Pampel-musa k ladjostnji, zaslišim	nekoga za	nami iti. Bil je	zamorec,	ki
je silno naglo hodil. Ko nas je došel,	prašam, od	kod	je prišel	in
kam se mu tako silno mudi. Odgovoril je: ,,Prišel sem z onega kraja na otoku, kjer pravijo na Zlatem prahu, in grem poglavarju povedat, da francoska ladija stoji pri otoku Ambra. S kanonami strelja in kliče na pomoč,	ker morje prihaja zelo	nevarno." Izgo-
vorivsi to je brez pomude	urno dalje	korakal.
Rekel sem Pavlu: „Pojdimo na Zlati prah, Virginiji naproti; saj ni dalje od tukaj ko tri milje." Zavili smo torej proti severnej strani otoka. Bila je silna vročina. Mesec je bil že vzšel, videli so se krog njega trije veliki črni obroči. Grozna tema je bila po nebu. Nenehoma se je silno bliskalo in o tej svetlobi si videl dolge, temne in nizke kopice oblakov, ki so se neznano urno drvili od morja in se kopičili nad otokom, da-si ni bilo niti najmanjše sapice po zemlji. Gredoč smo menili, da grmi, pa ko smo bolj poslušali, spoznali smo da kanone pokajo in odmevajo. Med tem streljanjem in pod tako viharnim nebom me je groza obhajala. Vedel sem, da v sili strel grmi iz ladije, ki se pogublja. Kake pol ure poznej ni bilo ničesa več slišati, pa ta molk mi je bil še strašneji kot grozni hrum pred njim.
Tako smo dirjali naprej, pa nobeden ni besedice spregovoril, nihče si ni upal svojega nepokoja drugim razodevati. Okoli pol-
noži smo vsi potni prišli do morskega pobrežja, na Zlati prah. S silnim hrumom je tu valovje buhalo ob kraj ter raztresalo na skalovje in na peščeno obmorje svetlo belo peno, da so skorej iskre odskakovale iz kamenja. Daravno je bila gosta tema, vendar smo v tej nočnej bliščavi razločevali ribške čolniče, ki so je bile precej daleč po pesku razvlekli.
Nekoliko naprej smo na kraji gozda videli ogenj, krog ktc-rega je bilo več ljudi zbranih. Sedli smo tje, da pričakujemo dneva. Ko smo sedeli pri ognji, pravil nam je eden onih možakov, da je popoldne videl ladijo na morji, ktero je slapovjc rinilo proti otoku, v mraku pa da se mu je izgubila izpred oči; dve uri po solnčnem zahodu je slišal streljanje, pokali so na pomoč klicaje; ali morje je bilo tako nevarno, da ni bilo z nobenim čolnom mogoče naproti veslati; kmalo za tem se mu je zdelo, da vidi čuvajske svetilnice na ladiji prižgane in sc je bal, da je prišla prc-blizo kraja in da ne more naprej med suho zemljo in med otokom Ambra; zašla je simo mislc, da Ambra jo Merni kot, mimo kte-rega jadrajo ladijc, ki so namenjene v rort-Lui; če je tako (pa tega ni dobro vedel), bila bi ladija v najhujšej nevarnosti. Drug mož je pravil, da se je večkrat sam vozil po pretoku med Ambro in med velicim otokom, in da ga je pregledaval; djal je, da je morsko dno sidru popolnoma vgodno in da, če je ladija tam, je čisto na varnem, kakor v najboljšem ladjišči. „Del bi va-njo vse svoje premoženje in tako spal kakor na suhem'* djal je ribič. Tretji se je oglasil, da sc nilcakoršna ladija ne more izgubiti v sotesko, koder komaj majhni čolni veslajo. Trdil je, da je videl, ko je sidro razpela pred Ambro, in da če zjutraj pravi veter vstane, bode lahko dosegla morsko širjavo ali pa prišla v ladjišče. Drugi možaki so še drugač govorili. Med tem, ko so se pričkali med sabo po šegi lenih kreolov, bila sva s Pavlom zmerom tiha. Ostali smo tu, da je zor napočil; pa bilo je pretemno, da bi se bilo kaj razločilo na morji, ki je bilo razen tega še z meglo pokrito; drugega nismo videli v daljavi, ko temno senco, djali so, da je otok Ambra četrt milje daleč od kraja. Druzega nisi videl v temnici, ko breg, kjer smo sedeli in nekaj' viših hribov na otoku, ki so se od časa do časa prikazovali izmed oblakov, vrtečih se krog njih.
Okoli sedmih zjutraj smo začuli bobnanje v gozdu; jezdil jc poglavar Burdone in ž njim je bila mu truma vojakov s puškami in mnogo prebivalcev in zamorcev. Postavil je vojake kraj morja in rekel vsem kmalu vstreliti. Komaj je počil vojaški strel, že smo na morji zapazili blisk in lcoj za njim čuli kanonin grom. Mislili smo, da ladija ne stoji daleč od nas in tekli smo vsi na ono stran, od koder je bilo znamenje dano. Kmalo smo zagledali skozi meglo okrov in stežnje velike ladije. Tako blizo smo bili, da smo vkljub morskemu hrumu slišali kapitanovo žvižganje, ki jejzapovedoval pri verdovanji, in mornarsko kričanje, trikrat so povzdigili glas: „Bog živi kralja!" Tako namreč kličejo Francozi v najhujših nevarnostih in v največem veselji, kakor da
bi v nevarnosti na pomoč klicali svojega kralja, ali mu pokazati hoteli, da so pripravljeni za nj umreti.
Od trenotka, kar je Šent-Geran opazil, da smo pripravljeni mu na pomoč priti, streljal je s topom na vsake tri minute. Poglavar Burdone je na več krajih ob morji rekel močno zakuriti, ter je k vsem prebivalcem v obližji poslal po hrane, po desk, vrvi in praznih sodov. Kmalo je pridrla velika gnječa ljudi z Zlatega praha, s Flačkega okraja in z Remparške reke, ž njimi so zamorci prinesli hrane in vrvja. Eden najstarših m6ž iz okolice stopi k poglavarju in mu pravi:	„ Gospod, celo noč je nekako
zagatno šumelo po hribji. V gozdu se trese listje po drevji, da-si ni vetra. Morske ptice begajo na suho: gotovo vse to kaže, da se bliža silen vihar.” — „Prijatelji, odgovori poglavar, dobro, mi smo pripravljeni, pa gotovo ladija tudi.“
In res, vse je kazalo, da se kmalu povzdigne ork&n. Oblaki, ki smo je gledali nad sabo, bili so v sredi strašno temni, na robih pa rujavi ko baker. Po zraku je vse gomzelo tropiških ptičev, fregat in mnogo družili morskih ptic, ki so kričale, in daravno je bilo temno podnebje, vendar so od vseh strani letale in na otoku zavetja iskale.
Okoli devetih dopoldne se od morske strani hipoma požene prestrašen vriš, kakor da bi se neurniki med gromom vsuli po bregu. Vse je zakričalo:	„Orkdn, orkan!" in ko bi trenil, silen
vihar razčesne jneglo, ki je zakrivala Ambro in vodot6k. Razločno se je pokazal Šent-Geran, paluba je bila natlačena ljudi, rahnice in prčklje so bile na vstrešje potegnjene, bandero je razpeto vihralo, bil je sprodej s štirimi, in da bi bila več^ gotovost, tudi zadej z enim mačkom zatrjen; stal je med otokom Ambro in med kopno zemljo v sredi ostrega skalovja, ki obdaja Francoski otok, zadevši na kraj, čez kterega še ni nikoli nobena ladija prišla. Prvi konec je bil obrnjen proti slapom, ki so se iz širjega morja proti njemu valili, in kolikorki'ilt so buhnili va nj po vodotoku, zavzdignil se jo sprednji del tako zelo, da se je gpebžn visoko v zraku videl, zadnji konec se je poveznil pod vodo, kakor bi se bil vtopil in se je skrival očesu. Ko sta ga tako prpti suhemu pahala veter in morje, bilo mu je enako nemogoče z mesta ganiti se ondot, koder je prišel, qli pa, mačke vzdignivši, priti do kraja, kamor mu jo branila plitva voda in ostro skalovje. Vsaki val, ki se je prikobalil na obmorje, buhnil je tuleč v zatpke in mul petdeset stopinj daleč vrgel kamenja na suho; potem ko se je nazaj valil, pometel je velilf prostor na pobrežji in odbrusknil kremčnovje s strašnim vreščanjem. Morje je naraščalo od trenotka ro trenotka, ker ga je veter naganjal, in cela soteska med suho demljo in med otokom Ambro je bila velikanska kopa bele pene, zazpraskana s temnim kakor hrjbje visokim vglovjem. Ta pena sc je v zatokih kopičila nad šest čevljev visoko, in veter, ki jo je grabil s površja, zaganjal j<> je nad pol milje d^leč čez strmo 'pobrežje na otok.’ Ko je brc« števila te|) kosmatulj navpik zaga-
njalo se goram do podnožja, zdelo se ti je, da sneg pada iz morja. Obnebje je imelo vsa znamenja dolzega hudega vremena, morje in nebo sta bila kakor zamešana. Brez nehanja so se oblaki trgali, silne prikazni; nekaj jih je naglo švigalo nad nami ko ptice, drugi pa so nepremakljivi stali kakor velike skale. Nikjer ni bilo nobene jasne lise na nebu; samo neka rumenkasta, brljava svetloba je obsevala vse reči na zemlji, na morji in pod obnebjem.
Pri vedno zibajočej se ladiji se je zgodilo, česar smo se bali. Spredej so se vrvi potrgale, in ker je bila le še z eno samo zatrjena, vrglo jo je več sežnjev daleč od kraja na skalovje. Vsi kmalu smo od strahu zavpili. Pavel je hotel v morje skočiti, pa zgrabil sem ga za roko. Djal sem mu: „Ljubi moj, ali se češ vtopiti?" — ,,Moram jo rešiti ali pa umreti!“ tako je vpil. Ker mu je obupnost vso pamet vzela, zavezala sva mu z Domingom vrv krog pasa in jo trdno držala na koncu, da bi ga pogube otela. Spustil se je proti Šent-G6ranu, zdaj plaval, potem plezal čez skalovje. Kak trenotek je upal, da ga doseže; ker sem ter tje je morje, brez reda zibaje se, skorej na suhem pustilo ladijo, tako da bi bil lahko peš tje prišel; ali brž se je z novo divjostjo vrnilo in razbito ladijo pokrilo z velikanskimi vodenimi oboki, ki so prednji konec vzdignili, ubozega Pavla pa s krvavimi nogami, opraskanimi prsi in na pol mrtvega nazaj pahnili proti obrežju. Komaj pa seje zavedel, brž si je z obnovljeno silo prizadeval ladijo doseči, ktero je valovje med tem raztolklo.
Mornarji so vsi trumama poskakali v morje, obupavsi nad rešitvijo; lovili so se za stežnje, deske, kurnike, mize in sodce. Na to se je pokazala stvar večnega usmiljenja vredna: mlada deklica je stala na mostovži na zadnjem koncu Šent-Gčrana, in ste-gala roke proti onemu, ki se je tolikanj napenjal, da bi jo rešil. Bila je Virginija, po neprestrašenosti je v plavajočem spoznala svojega ljubljenca. Z bolečino in obupom nas je navdajal pogled ljubeznjive deklice, ki je bila v takej strašnej nevarnosti. Vir-
finija pa nam je z roko mahala, kakor da nam bi za zmerom licala: „Z Bogom!“ Vsi mornarji so bili že v morje poskakali, en sam je še bil na palubi; skorej popolnoma slečen je bil zastaven kakor Heroslav. Spoštljivo se je obrnil proti Virginiji, videli smo ga pred-njo, ko jo je hotel slačiti. Pa z mirno resnobo ga je odvrnila in mu hrbet obrnila. V tem trenotku se je od vseh strani razlegal klic: „Reši jo, reši jo! Ne pusti je!*‘ Pa hipoma se je med otokom Ambro in med suho zemljo privalil slap strašne visokost na ravnost proti ladiji, žugajoč jej s črnimi stranmi in s penečim vrhom. Pri tem groznem pogledu je mornar sam skočil v morje, Virginija pa, videvša gotovo smrt, položi eno roko na oblačilo, eno pa na srce, čisto oko upri proti nebesom ter stoji kakor krilatec, ki vzleti v rajske višave.
O strašni dan! Oh, vse je valovje požrlo. Slap je nekaj gledalcev, ki so iz usmiljenja bliže stali, in mornarja, ki je hotel Virginijo rešiti, puhnil daleč na suho. Le ta mož, ki je ravno
odšel gotovej smrti, pokleknil je na zemljo rekoč:	„0 moj Bog!
rešil si mi življenje, pa iz srca rad bi je bil daroval za ono častitljivo dekle."
Z Domingom sva nesrečnega Pavla iz morja potegnila, bil je v omedlevici, iz ust in ušes mu je kri tekla. Poglavar ga je izročil zdravnikom; midva pa sva iskala po morskem obrežji, če je morje kam vrglo Virginijino truplo; pa ker se je veter naglo spremenil, bala sva se žalostna, da še ne bomo mogli slovesnega pogreba napraviti nesrečnemu dekletu. Vsi smo se razšli s tega kraja, globoko presunjeni in z do krvavega ranjenim srcem zavoljo edine izgube, da-si je veliko ljudi bilo končanih, ko se je ladija razbila; mnogo jih je bilo, ki so skorej dvomili nad sveto previdnostjo, ob smrti tako blage deklice; ker tako strašno in nezasluženo trpljenje celo modrijanom izpodbija up, če ni dosta utrjen. —
Med tem so Pavla, ki se je počasi zavedal, spravili v bližnjo hišo, dokler ni bilo mogoče nesti ga domii. Midva z Domingom pa sva se napotila tje, da bi Virginijino mater in njeno prijateljico pripravila za žalostni prigodek. Ko sva prišla k dolini reke La-tanije, poved6 nama zamorci, da morje tam vštric v zatoku izme-tava mnogovrstne podrtije nesrečne ladije. Šla sva doli in kar sva skorej najpred zagledala, bilo je Virginijino truplo; na pol je bila s peskom zasuta in tako zravnana, kakor smo jo videli vto-piti se; obličje je bilo malo spremenjeno, oči zatisnjene; čelo pa je bilo še jasno, le smrtna bledost se je mešala po licu z rožami sramožljivosti. Ena roka je držala oblačilo, ena pa je bila stisnjena na srce, trdno sklenjena in drvena. Komaj sem izkopal iz nje svetinjico, pa kako sem se čudil videč, da je Pavlova podobica,
o	kterej mu je obljubila, da je ne oddd, dokler bo živa. To zadnje znamenjene stanovitnosti in ljubezni nesrečne deklice me je posililo v britko jokanje. Domingo se je na prsi udarjal in silno tulil, ker ga je žalost morila. Nesla sva truplo v ribško hišo in je v varstvo izročila revnim malabai’skim ženam, ki so jo umile.
Ko so one to žalostno opravilo imele, šla sva midva proti naselbini. Tam sva Turovko in Marjeto našla v molitvi, čakajoči sporočila od ladije. Zagledavši me zaupije Turovka: „Kje je moja hči, moja preljuba hči, moj otrok?" Ker sem molčal in se jokal, ni več dvomila o nesreči, napade jo stiska in huda bolečina, da jame stokati in vzdihovati, Marjeta pa je vpila: ,,Kje je moj sin? Sina ne vidim!" in zgrudila se je na tla ter omedlela. Planili smo k njej in ko se je spet zavedla, zagotovil sem jej, da Pavel živi in da poglavar skrbi zanj. Ko je bila popolnoma zavedna, stregla je svojej prijateljici, ki je pogostoma dolgo medlela. Silno veliko je Turovka po noči trpela, in iz tega silnega dolzega trpljenja sem sprevidil, da ni ničesa materinej bolečini enacega. Ko se je spet zavedala, gledala je trpko in temno proti nebu. Zastonj sva jej z Marjeto roke stiskala, zastonj klicala jo z najslajšimi imeni,
nič ni marala za najino staro prijateljstvo, le zamolkli izdihijeji so se vzdigalc iz tiskanih prsi.
Drugo jutro so Pavla v nosilnici domu prinesli; zavedal se je popolnoma, govoriti pa še ni mogel. Njegovo združenje z materjo in Turovko, česar sem se prvo bal, imelo je boljši vspeh, ko vse moje prejšnje prizadevanje. Žarek tolažbe se jc obema materama zasvetil na obrazu. Sedli ste k njemu, objemali ga in poljubovali, in solze so ju jelo polivati, ktere je prej preobilna bolečina zadrževala. Kinalo so se tudi Pavlu utrnile Ko se je trem nesrečnim tako vlajšalo srce, premoglo jih jc po krčevitih bolečinah dolgo spanje ter jc zazibalo v brezčuten, smrtnemu spanju podoben pokoj.
Poglavar Burdonc mi je skrivaj sporočil, daje na njegovo povelje Virginijino truplo prineseno v mesto in da jo bojo od tam nesli k Pampelmušliej cerkvi. Brž sem se odpravil v Port-Lui, tam sem našel obilno zbranih ljudi iz vseh krajev, ki so bili prišli k pogrebu. Bilo je, kakor da bi bila na otoku umrla naj-dražja oseba. Vse ladije v pristavi so imele rahnice prekrižane, bandera razobešana in v dolgem prenehovanji so pokali topovi-Grenadiri s puškami po strani so bili spredej v procesiji; tamborji z dolgimi pajčelanastimi prevezani so žalostno bobnali, in na obrazih teh vojščakov, ki so tolikrat drzno in z nespremenjeno barvo gledali smrti v oči, bral si otožnost. Osem najimenitniših mladih deklet v	belih oblačilih in s palmovimi	vejami v	rokah je
nosilo s	cvetlicami ovenčano	truplo blage	tovaršice.	Za njima
je šla vrsta otrok, ki so žalostne pesmi peli, in za otroci prvi gospodje na otoku, poglavar s spremstvom, in preobilna množica ljudi. —
Tako je gosposka vredila, da bi se Virginiji zadnja čast skazala. Ko so pa pogrebci prišli tik hriba, r.a kterem ste stali in se od daleč kazali kočici, kterima jc bila toliko časa v srečo in v kterih jc po njenej smrti žalost in obup, zmešala se jccelopvo' cesija; le	izdihljeji in stoki so	se čuli na ravni. Cele vrste mladih
deklet so	pritekale iz bližnjih	hiš, da bi	se z robci,	z rožnimi
venci in cvetlicami dotikale truge; častile so jo kakor svetnico. Matere so prosile Boga za enakih hčer, mladenči za tako zvestih tovaršic, reveži za enako usmiljenih prijateljic in sužnji tako dobrih gospodinj. Ko so prišli na pokopališče, nastavile so sc zamorke iz Madagaskara in Kafre iz Mozambikve na okrog, p° šegi zamorskih dežel z jerbasi polnimi sadja, in na bližnje drevje so razobesile razne tkanine. Indijanke z Bengalskega in iz Mala-bara so imele sabo kletke polne ptičev, ktere so vpričo njenega trupla izpustile na prostost. Tako so ljudje vseh stanov žalovali po tej ljubeznjivej deklici, in tolika je moč kreposti, da je spo-znavalce tako raznih ver privabila k njenemu grobu.
Morali so straže postaviti na grob in šiloma odpeljali nekaj deklet ubozih prebivalcev, ki so obupovajc hotele va-nj skočiti, rekoč, da jim ni nobene tolažbe več na svetu in da J1ID
druzega ne kaže ko umreti z njo, ki jim je bila edina dobrotnica.
Pokopana jc bila poleg Pampelmuške cerkve, na večernej strani, med bambusovim drevjem; tam je rada sedela, ko je k maši hodila z materjo in z Marjeto, pri nekem drevesu, ki mu je djala, da je njen brat.
Po tej žalostnej slovesnosti je prišel poglavar in ž njim nekaj spremstva na naselbino. Ponudil je Turovki vsakoršne pomoči, ki je v njegovej moči ter v malo besedah nevoljen omenil trdosrčne tete. Potem je stopil k Pavlu in govoril ž njim vse, kar je menil, da ga bo tolažilo. Djal je:	„Bog mi je priča, da sem le srečo
želel tebi in tvojim. Zdaj moraš iti na Francosko, tam ti bom službo dobil in med tem skrbel za tvojo mater, kakor da bi bila moja lastna." Nato mu je	roko podal,	pa	Pavel je	svojo	izmaknil
in glavo obrnil, da bi ga	ne videl.
Jaz sem ostal pri svojih nesrečnih prijateljicah, da bi njima in Pavlu po zmožnosti pomagal. V treh tednih je Pavel spet hodil, pa tem viša jc bila njegova tuga, čim bolj so sc množile telesne moči. Za vse je bil neobčutljiv, oči so bile temno, in na nobeno vprašanje ni odgovoril. Turovka, za smrt bolna, mu je djala:	„L]ubi
moj sin, kedar tebe vidim, menim, da vidim Virginijo." Tresel se je, kedar jc slišal to ime in s poti je šel, če ga je s tem bolj prosila mati, naj ostane pri njenej prijateljici. Pobegnil je na vrt, sedel pod Virginiiino kokosovo drevo	in	gledal v	studenec. Poglavarjev zdravnik, jako	skrben za-nj in	za ženi,	nam	je rekel,
da mu preide otožnost, ako ga brez ugovora pustimo delati, kar hoče, in da je to edino sredstvo, ktero premaga trdoglavo molčečnost.
Sklenil sem ravnati po tem nasvetu. Ko se je Pavel bolj močnega čutil, odhajal jc dalje od doma. Jaz sem mu bil zmerom za petami; tedaj 3cm šel za njim in naročil Domingu, naj vzame kaj hrane in pride za nama. Cim dalje sva korakala po hribu, tem veselejši in močneii se mi je zdel mladenič. Krenil je proti Pampelmusu in do cerkve prisedši zavil med bambusovo drevje, tje, kjer je videl novo gor ”	'	' pokleknil, obrnil se proti
sem po njegovej obnaši, da mu spet pamet prihaja, ker zaupanje do Najvišega jo kazalo, da se njegova duša zaveda prave namembe. Po tem izgledu sva tudi midva z Domingom pokleknila in ž njim vred molila. Po tem je vstal in se odpravil proti se-vernoj strani otoka, nič pečaje se za naju. Ker sem vedel, da ne vč, kje je Virginija pokopana, da celo še vedel ni, če so jo dobili, poprašam ga, zakaj je molil pri bambusovem drevesu. Odgovoril je: „Tam sva bila ž njo velikrat skupaj!“
Šli smo do tik gozda, kjer nas je noč vjela. Tukaj sem jaz jedel in to ga je privabilo, da je tudi on nekaj vžil; potem smo iegli spat na travo pod neko drevo. Drugi dan sem mislil, da se povrne v Pampelmus. Res se je dolgo oziral proti cerkvi na bam-
nebu in dolgo molil. To
dobro znamenje in sodil
busovo drevje in se zasuknil, kakor bi hotel tje iti ; ali naglo se je obrnil in jo zavil proti severju v gozd. Vganil sera, kam na-m6rja, pa zastonj sem ga pregovarjal, naj nikar ne bodi. Okoli poldneva smo prišli na Zlati prah; brž se ie ^spravil doli na ob morje, vštric skalovja, na kterem se je razbil Šent-Greran. Gledaje na otok Ambro in na morski pretok, ki je bil gladek kakor zrcAlo, klical je:	„Virginija! o predraga moja Virginija!" in zgrudil se
je nezaveden na zemljo. Z Domingom sva ga nesla v bližnji gozd in ga komaj spet zdramila Komaj se je prebrihtal, že je spet hotel tje vrniti se, pa prosila sva ga, naj ne ponavlja sebi in nama bolečin s tako groznimi spomini in drugam se je zasukal. Tako je v enem tednu obhodil vse kraje, koder se je kedaj veselil s tovaršico svojih mladih dni. Prehodil je pot, po kterej sta nekdaj šla na Črno reko milosti prosit za sužnjo; obiskal je potem dolinico in potok pod Trozizkom, kjer je Virginija sedela, ko ni mogla naprej, in šel gledat onega mesta v gozdu, kjer sta bila zašla. Vsi oni kraji, ki so ga spominjali na skrbi, igrače, južine in na dobrotljivost mladostne tovaršice, potem potok pod dolgim hribom, moja koča, slap tam blizo, pap&jevo drevo, ktero je ona posadila, tratice, po kterih sta skakala, razpotja v gozdu, kjer sta veselo prepevala, vse ga je na novo pripravljalo v jok, in ta isti jek, ki je nekdaj obema skupaj odgovarjal na veselo kričanje, odmeval je zdaj žalostnemu klicu: „ Virginij a", o predraga moja Virginija 1“
Pri tem nerodnem in pohajaškem življenji so se mu oči udirale, lica rujavela in zdravje je čedalje bolj pešalo. Prepričan, da v veselih spominih človek dvakrat hujše čuti svojo nesrečo in da strasti naraščajo v samoti, premišljal sem, kako bi nesrečnega prijatelja spravil iz onih krajev, ki so mu budili spomin za britko izgubo, in ga pripeljal v kako okolico na otoku, kjer bi našel več kratkega časa. Peljal sem ga tedaj na obljudene višave Viljemovega okraja, kjer še prej ni nikoli bil. Kmetijstvo in kupčija je razširjena ondot, zato je precej živo v onem kraji. Veliko veliko tesarjev dela tam, eni obsekavajo hlode, eni žagajo deske; po v^likej cesti prihajajo in odhajajo vozovi, mnogo čred vol6v in konj se pase po zelenih pašnikih, in krog in krog jo vse polno hiš po deželi. Ker je precej visoko, raste tam marsikaj, kar se sicer le v Evropi nahaja. Sem ter tje vidiš žito po njivah, na gostoma rast6 jagode po gozdnih golaznih in rožna robida za poti. Hladan zrak krepi život in kaj dobro dč Evropcem. Z one višine, ki stoji na sredi otoka in ki je krog in krog z gozdi zaraščena, ne vidiš ni morja ni mesta Port-Lui, niti Pampelmuške cerkve ali kacih druzih reči, ktere bi bile Pavlu budile misli na Virginijo. Celo gore, ki se na onej strani, kjer stoji Port-Lui, razcepljajo na več reber, delajo proti Viljemovim ravnim eno samo doigo in strmo ert, nad ktero več skalnatih piramid kipi v oblake. —
Na te ravni sem peljal Pavla. Nikoli mu nisem dal miru, hodila sva o lepem vremenu in v dežji, nalašč sem taval ž njim po gozdu in po polji, da bi se mu telo vtrudilo in duh razvedril in da bi mu misli nekoliko spremenil neznan kraj, kjer sva bila, ali pot, ki sva ga izgrešila. Toda trpeča duša nahaja povsod sledi svoje bolesti. Nobena reč ga ni mogla zamotiti, ni noč, ni dan, niti samota, ali hrup ljudskega gibanja, celo čas ne, ki izbrisuje vsakoršue spomine. Bil ti je kakor magnetna igla, ki se ti d& premikati, dokler jo držiš, kedar pa jo izpustiš, brž obstane ter se obrne proti tečaju, ki jo nateza. Ko sva bila na Viljemovih poljanah zašla, poprašam ga, kam bi se obrnila; pokaže mi proti severju rekoč: „Tam-le so naši hribi, vrniva se tje.“ —
Videl sem, da vse nič ne izdd, s čimur sem ga hotel vdobro-voljiti, sklenem torej zelo izdreti s korenino, in zberem v ta namen vse svoje moči. Odgovorim um: „Da, tam so naši hribi, kjer je živela Virginija, in tukaj-le je podobica, ktero si jej nekdaj dal in jo je še umiraje nosila na srcu, ki je za-te bilo do zadnjega trenotka." Pri tej priči mu dam podobico, ktero je bil njej izročil pri studencu pod k6kosovim drevesom. Pri tem pogledu so žalostno nasmehlja, urno jo prime s slabotnima rokama ter jo poljubi. Prsi se mu stiskajo, oči pa, skorej krvave, ne morejo v jok. —
„Ljubi moj, tako sem govoril dalje, poslušaj mene, tvojega in Virginijinega prijatelja, ki sem ti že hotel okrepiti um za prihodnje nesrečo, ko si še živel v veselili nadah. Kaj tako britko obžaluješ? Ali svojo, ali Virginijino nesrečo?“
„Tvoja nesreča je res velika. Izgubil si ljubeznjivo deklico, ki bi bila gotovo najboljša zakonska tovaršica. Darovala tvojej svojo srečo, raji te je imela ko vse bogastvo in te izbrala za vredno plačilo.
Ako kdo ve, ali ne bi bil ravno zavoljo te ljubljene stvari, od ktere si pričakoval zgolj sreče, imel neizrečeno veliko tuge in skrbi? Teta jej je dedšino vzela, bila je revna, in ti bi bil ž njo vred imel same skrbi, ktere bi si bila delila. Njena odreja jo je delala bolj nježno, in akoravno jej je nesreča dajala srčnost, vendar bi jo bil vsaki dan videl, kako omaguje poa težo, s ktero bi tvoj trud lajšala. Ako bi vama bil Bog dal otrok, bile bi se na novo množile skrbi in težave, kako bi čedalje bolj poštami stariši živili odraščene otroke."
„Porečeš mi, da bi vaju bil poglavar podpiral. Ali pa veš, da bi bil vselej našel gospoda, kakoršen je BurdontS, na naselbini, kterej se tolikrat spreminja gosposka? Ali ne bi lahko prišel nesramnež na njegovo mesto, kteremu bi se tvoja žena zarad borne podpore morala prilizovati in tebe žaliti; ako bi se pa pošteno vedla, ostaneta reveža. Še dobro, ako ne bi je zavoljo lepote in kreposti preganjali oni, od kterih sta pričakovala pomoči."
„Nato mi porečeš: Potem bi bil vsaj imel srečo, brez bogastva braniti jo, ker svesta lastne slabosti bi se bila na-me opirala, tolažil bi jo z lastno skrbjo, razveseljeval s svojo žalostjo, in v nasprotnih nadlogah bi bila tem veča ljubezen. — Res je, krepost in ljubezen vživate tako britko veselje; ali ni je več, ostalo pa ti
t'e, kar ti je za njo najljubšega, njena in lastna mati, kteri silne lolečine v grob vlečejo. Pomagaj njima, kakor je Virginija pomagala, v tem išči sreče. Dobrodelnost je sreča kreposti, ljubi moj; ničesa ni na zemlji bolj gotovega in večega. Namerjati na veselje, pokoj, vžitek, obilnost in slavo ni dano človeku, ubogemu romarju na svetu. Glej, kako nas ena sama stopinja do bogastva drvi od prepada v prepad. Re3, ti si se ustavljal, ali kdo bi bil mislil, da Virginijina pot ne bi bila njej in tebi v srečo? Vabila je bogata, stara teta, svetoval poglavar, vsa naselbina je bila vesela, častitljiv duhoven je nagovarjal; rekel bi, da so vsi krivi njene nesreče, in da nas oni, ki nas vodijo po previdnosti in z umom, pogubljajo: ali človek obrača, Bog obrne. Alije med vsemi ljudmi tukaj na teh ravninah, ali med množico onih, ki po Indiji sreče iščejo, ali celo med tistimi, ✓ki v lastnej domovini mirno v Evropi zadovoljni opravljajo svoja dela, ali je le eden med njimi, da ne bi mogel izgubiti, kar mu je najdražje: čast, premoženje, ženo, otroke, prijatelje? Pav veiiko ljudi mora v spominu tvoje izgube misliti tudi na, lastno nespamet, ti pa, ako prašaš sam sebe, nimaš si ničesa očitati; ostal si zvest svojemu namenu, v naj-lepšej mladosti si bil pameten in moder, da nisi krenil na stranska pota. Tvoje želje so bile pravične in čiste, odkritosrčne in nesebične, imel si sveto pravico do Virginije, ki je ne pretehta bogastvo. Izgubil si jo, pa tega ni kriva tvoja nespamet, niti tvoja pohlepnost ali napačna modrost, marveč vzel jo le Bog, Bog, od kterega imaš vse; on vse vidi, kaj ti je najboljše, in čegar modrost ti ne pripušča kesanja in obupa, ki hodita le za nesrečo, ktere smo si sami krivi.“
„Glej, lahko se tolažiš v svojej nesreči: „Nisem je zaslužil/' Ali je pa Virginijin konec in njen sedanji stan, kar objokuješ, nesreča? Zadela jo je osoda, ki je gotova imenitnim stanovom, lepoti in celo velikim kraljestvom. Človeško življenje z vsemi osnovami ni druzega ko kratko potovanje, konec mu je smrt. Že pri rojstvu jej je bila namenjena smrt. Srečna, da je prej umrla ko njena in tvoja mati in ti, s tem se je ognila bolečine, da jej ne bo treba večkrat umirati pred lastnim 'koncem. — Smrt je vsem ljudčm dobrota, ljubi moj; noč je za onim trudapolnim dnevom, kteremu pravimo življenje. O smrtnem spanji raji vselej zbeže bolezni, bolečine, tuge in strah, ki nenehoma trpinčijo nesrečne in umrljive ljudi. Prevdarjaj in spoznal bodeš, da ljudje, ki so najbolj srečni na videz, morali so drago kupiti dozdevno srečo; svetno čast so plačali z zoprnostjo pri hiši, bogastvo z izgubljenim zdravjem, redko srečo prave ljubeznji z vednim žrtvovanjem, in vendar proti koncu življenja, darovanega za tujo srečo,
gledajo krog sebe le hinavske prijatelje in nehvaležne sorodnike. Virginija pa je bila srečna do zadnjega trenotka. Med nami je bila srečna po taravnej blagosti, drugot po lastnej kreposti. Bila je srečna celo v strašnem trenotku, ko smo jo videli vtoniti; bodisi, da je pogledovala na množico ljudstva, ki ie plakalo zavoljo nje, ali pa na te, ki si jo tako nevstrašen hotel rešiti, videla je, kako ljuba je bila vsem. Vtrjena je bila za prihodnjost s spominom nedolžnega življenja in takrat je prejela plačilo, lctero nebo pošilja kreposti, namreč srčnost, ktera ne pozna nikakoršne nevarnosti. Vesela je gledala smrti naproti."
»Ljubi moj, božji dar je, da more krepost prenašati britkosti življenja, da se pokaže, kako je le ona v Btanu korist imeti iz tega in tako priti do sreče in slave. Komur Bog nameni veliko slavo, njega postavi na visok oder in ga pošlje na boj s smrtjo; tak junak nam je v izgled in še prihodnji zarod ae jokaje spominja njegove nesreče. To je večni spominek kreposti na zemlji, na kterej vse mine in kjer celo imena mogočnih kraljev v pozabljivosti vgašajo.“
„Toda Virginija živi. Moj sin, glej, kako se vse spreminja na zemlji, vendar pa nobena reč popolnoma ne preide. Nobena človeška umetnost ne more ni enega drobca učiniti; če tedaj deli telesa samo spreminjajo, pa ne jemljejo konca, ali more poginiti duša, ki ima pamet, čutje, ljubezen, krepost in pobožnost? O, ako je bila Virginija srečna med nami, kako še vse bolj srečna za zdaj! Bog je, moj sin, to nam pričuje cela vesoljnost in treba mi ni dokazovati. Le hudobnost človeška bi rada tajila večno pravico, ker se je boji. Ti pa ga čutiš v srcu, ako se oziraš na njegova dela. Ali meniš, da ne bo poplačal Virginije? Ali misliš, da ta ista vsemogočnost, ki je bila to blago dušo obdala s tako lepim telesom, ne bi bila mogla potegniti je iz valovia? On, ki je človeško srečo vravnal po neznanih ti postavah, ali ne more Virginiji srečo deliti po zakonih, ki so ti enako neznani? Ako bi bili zmožni misliti, dokler nas še ni bilo na svetu, ali bi bili v stanu količkaj vedeti, kako vam bo sedaj tu na zemlji? In zdaj, ko smo v tem temnem in begočem življenji, kako moramo pre-videti, kaj nas čaka unstran grobnih vrat, skozi ktera moremo iti ? Mora li Bog samo po malej zemlji razodevati svojo mogočnost in dobroto, kjer je človeški rod? in ali ni mogel drugej ohranjati človeškega življenja ko med smrtnimi mejami? V morji ni nobene kapljice, da ne bi bila polna živih stvaric, ki so z nami v zvezi: ali mar ni prostora za nas po neštevilnih zvezdah, ki se sučejo nad nami? Kaj, da bi ne bilo drugej ko tukaj pri nas najviše modrosti in božje dobrote! Ali je mar prazen prostor in večen nič po brezštevilnih gorečih svetovih in po brezkončnih svetlih planjavah, ki je obdajajo, in kterih nikdar ne zakrivajo viharji niti noči! Aka bi se mi, ki ničesa nimamo sami od sebe, smeli predrzniti mejnike staviti oblasti, od ktere smo vse prejeli, potem bi morali verovati,
da smo tu na meji njenega kraljestva, kjer se življenje bojuje s smrtjo in nedolžnost s trinoštvom."
„Brez dvombe je nek kraj, kjer krepost vživa plačilo! Virginija je zdaj srečna. O da bi ti iz angeljskih prebivališč mogla kaj sporočiti, klicala bi ti, kakor nekdaj pri slovesu:	„0 Pavel,
življenje je le izkušnja. Dopolnjeno je. liaji sem umrla ko ranila sramožljivost. Nebesa so določila, da sem dokončala zemeljsko pot. Na veke sem se odtegnila revščini, obrekovanju, viharju in pogledu tujega trpljenja. Se doseže me nobena nadloga več in nikakoršno hudo, ki straši ljudi na zemlji, čemu me objokuješ? ►Svetla sem in nespremenljiva kakor luč, ti pa praviš, da sem v temnici življenja! O Pavel, preljubi moj prijatelj! spominjaj se dni, ko sva od zgodnjega jutra do večera vživala miloto nebeško, ko se je solnce dvigalo nad skalovje in s svojimi žarki gozde razsvetljevalo. Vživala sva silno radost, ne vede njenega vzroka. Želela sva, vsa otroška in nedolžna, biti popolnoma oko, da bi prav vživala krasno bliščobo rumene zorje, popolnoma uho o ptičjem prepevanji, popolnoma duh, da bi bolj srkala cvetne vonjave in popolnoma srce, da bi spoznala vse te dobrote. Zdaj pa, pri viru krasote, od ktere prihaja vse, kar je prijetnega na zemlji, na ravnost gleda, vživa, sluša in prijemlje moja duša vse, kar je dosegala prej le s slabimi udi. Oh, kteri jezik bi bil v stanu popisati obmorje večne zarje, kjer bom na veko stanovala! Vse, kar je neskončna mogočnost in nebeška dobrota mogla stvariti nesreč-nej stvari v tolažbo, vse Boglasje, kar ga prijateljstvo neštevilnih z mano enako srečnih bitij more napravljati v splošnjem neizmernem veselji, vse vživamo brez premembe. Bodi stanoviten v izkušnji, ki ti je dana, da dosežeš Virginijino srečo v ljubezni, kte-rej ne bo več konca, in v stvatovščini, kjer nikdar ne vgasnejo luči. Tukaj ti bom vzela skrbi in izbrisala solze. O ljubi prijatelj, dragi moj ženin, k Neskončnemu dvigaj svojo dušo in lahko boš prenašal trpljenje majhnega trenotka!"
Lastna ganjenost mi je zaprla besede. Pavel pa me je srp6
Sledal in kričal: „Ni je več, ni je več!“ in spet se je zgrudil na a pri teh bridkih besedah. Zavedši se reče:	„Ker je smrt do-
brota in Virginija zdaj srečna, hočem tudi jaz umx-eti in se ž njo združiti." lako mu je moja tolažba le obup množila. Bil sem kakor kdo, ki hoče reči rešiti svojega prijatelja, kedar se v reki vtaplja pa noče plavati. Bolečina ga je omamila. Oh, nezgode mladih dni vtrjajo človeka za poznejše življenje, toda Pavel jih ni izkušal.
Peljal sem ga donni. Njegovej materi in Turovki jevbilo še hujše ko prej. Posebno Marjeta je bila vsa vsa pobita. Živahna srca, kterih se majhno trpljenje le na lahko do tiče, nikakor ne morejo vbraniti se velikim bolečinam.
Djala mi je: „Ljubi moj sosed, sinoč se mi je o Virginiji sanjalo; bila je v belem oblačilu med grmičjem silno krasnega vrta. Govorila je: „Vživam srečo zavidanja vredno." Potem se je
smolil jaje približala Pavlu in ga seboj odpeljala. Ko sem si prizadevala 1'ntla zadrževati, čutim, da so sama z neizrekljivo radostjo ž nji id vred povzdigujem znad zemljo; ko sem hotela posloviti se od svo|e prijateljice, naglo zapazim , da gre tudi ona za nami z Marico in z Domingom. )'a kar se mi posebno čudno zdi, je, da jo Tuiova gospa Mnoč imela enake sanje.*- — Odgovoril sem jej:	„	Prijateljica,	jaz mcuim, da se nič ne godi na sveta
brez božjega pripuščanja. Sanje so pogosto resnične."
Na to mi joTurovka povedala svoje sanje, čisto enake, k»cro je imela po noči. Nikoli nisem opa/.il pri teh ženah, da bi bili nagnjeni k kakej praznej \eri, torej so me tem bolj osupnilo njuno enake sanje, pa tudi nisem dvomil, da bi se ne izpolnilo. Mi-cl, da nam se včasih resnica v sanjah razodevljc, nahajamo pri vseh narodih na zemlji. Najsi;, vniši mozjd nekdanjegi časa so verovali to, med drugimi Aleksander Vt liki, Cezar, Seipioni, Katona oba, Brut, ki so biti vs bistreg.i uma. Sveto pismo starega in novega zakona nam našteva mnogo izglcdov, da so go sanjo vresničile. Kar se mene tiče, iimm o tem lastne i/.kušnjc, prepričal sem so več ko enkrat, da nam sanje pošilja nekak duh, ki sc peča za nas. Ne dado se niti izpodbiti niti dokazati take reči, kterih no dosega človeška pamet, to jc nemogoče. Človeška duša pa je podoba božjega duha. in a ko je človek v stanu po lihih in skrivnih potili svoje naindre naznanjati do kraja svetA, ali ne more najviše bitje, ki vlada vesoljnost, imeii enakih nomoeknv v enaki namen? Prijatelj tolaži prijatelja s pismom, ki mora prehoditi mnogo kraljestev in potovati med sovražnimi narodi, da enemu človeku prinese radosti in upa. Zakaj bi torej naj viši varh nedolžnosti po skrivnej poti ne pošiljal pomoči krepostnej duši, ktera je vso svojo zaupnost njemu izročila? Ali mar potrebuje vidnih znamenj, da so izpuhtijo njegova volja, on, ki nenehoma na skrivnem dela v svojem stvar.-tvu?
Zakaj bi dvomili o sanjah? Ali jc življenje, polno tolikanj nečimrn nih in praznih nakldpov, kaj druzega ko sanja?
Toda naj bo kakor hoče, sanje mojih nesrečnih prijateljic so sc ktnalo vresi.ičile. Pavel je umrl dva meseca po smrti svojo dr* go \’irginije, o kterej je vedno govoril. Marjeta sc jc osem dni poznej s sveta ločila ■/. ono radostjo, kako r£ no le krepost daje. S presrčnimi besedami je slov6 jema a od Turovko rekoč:	,,Upam,
da se veseli in na veke združive." Djala jc: „Smrt je nnjvcča in najbolj zaželena dobrota. Ako jo življenje kazen , žcle'i mu moramo Konca, ako je p<>sku5nja, prositi, da bi bila kratka."
Gosposka je skrbela za Dominga in Marico, ker nis'n bila več v stanu delati. I’a tudi nista dolgo živela po smrti svojih za-povednic. Ubogi Fidclček jc konec vzel skorej ravno takrat, kojc umrl njegov gospodar.
Turovko, ki je bila pri vseh teli izgubah neverjetne dušno kreposti, vzel sem jaz k sebi. Do zadnjega trenotka jc tolažila Pavla in Marjeto, kakor da bi lo nesrečo družili ljudi imela pro-
našati. Ko jih ni bilo več, govorila je o njih vsaki dan, kakor o ljubih prijateljih v sosesk'. Toda živela je le Se mesce dni po tem. Pa ne da bi bila teti očitala nesrečo, ktere je bila kriva, marveč prosila je Boga, da bi jej odpustil ter jo rešil iz strašne dušne zmede, ker jela se jej je pamet mešati lcmalo potem, ko je zapodila Virgini jo ; tako smo izvedeli.
To hudobno ženo je knialo došla kazen zavoljo njene trdosrčnosti. Izvedel sem od več ladij, ki so zaporedoma prihajale, da jo napada dušna inornost, ktera jej je enako grenila življenje in smrt. Pogosto je sama sebe dolžila, da je kriva prezgodnje Vir-ginijene in smrti njene matere. Potem spet je bila vesela, da je iz hiše sunila dvoje nesrečnih stvari, ki ste jej nečast delali z malopridno nagnjenostjo. Kedar je v Parizu videla množico revežev, jezila s« je rekoč: „Zakaj jih ne pošljejo v naselbine, da bi tam konec vzeli?“ Blodila je, da so si človekoljubje, krepost in vero, ki imajo resnično veljavo pri vseh narodih, izmislili njihovi vladarji. Potem je spet narobe trobila in se prepuščala vražnej bo-ječuosti, k te ra jo je s strahom in grozo polnita. Nadlegala je duhovnike, da bi za-njo Boga prosili in ga spravili z njo z darovi njenega bogastva, kakor da bi nebeškemu Očetu dopadale d ritve, pritrgovane ubogim ljuddm. Velikrat je v dom SIji|i vid la goreča polja in ognjene gore, po kterih so se plazile grde pošasti in jo klicale po imenu. Pri tein je poklekovala pred svoje prijatelje in jih prašala za svet ter si nalagal' muko in pokoro. Pravična nebesa pošiljajo neznan strah pred Bogom trdovratnim dušam.
Tako je preživela več let, danes brezverna, jutri vražna, ter enako boječa se življenja in smrti. Ta ista ro<', k torej je žrtvovala svoje naravne čute, pospeševala je konec njenega obžalovanja vrednega življenja. Z veliko jezo je morala videli na starost, da bojo po smrti imeli njeno premoženje taki sorodniki, ktere jo sovražila. Zato jim je hotela še kolikor mogoče razvleči; drugim pa je prav prišla njena dušna mornost, dali so jo zapreti, češ, da se jej pamet meša, in premoženje so izročili skrbnim rokam. Tako jej je bogastvo k vrhu dognalo nesrečo, pa kakor je njo slepilo, tako je srca kvarilo tudi t stim, ki so hrepeneli po njem. Nazadnje je umrla in sicer, da je bila mera njene nesreče tem veča, v p<<l-nej zavednosti, da je spoznala, kako jo ropajo in zaničujejo tisti, kteri so jo v življenji vodili s svojim namenjeni.
Pod tistem rožnim grmom kakor Virginija počiva, je tudi njen prijatelj Pavel, zraven obe ljubeznjivi materi in zvesta služabnika. Kamnicen spominek ne stoji na nobenem grobu, nika-koršen napis ms poveličuje njihovih kreposti, toda neizbrisljiv spomin jim živi v srcih vseh ouih, kteri so dobro delali. Njihovi duhovi ne potrebujejo bliščobe, ktere so se og bali v življenji; ako pa jim je še kaj mar za to, kar sc na zemlji g"di, gotovo radi zahajajo v borne koče, kjer prebiva delavna krepost, tolažijo z osodo svojo nezadovoljno siromaštvo ter budč v mladih srcih »tanovitno ljubezen do naravo in do dola tor mrzerijo do bogastva.
Ljudski glas, ki molči pri spominkih, postavljenih kraljem v slavo, krstil je nekaj mest tega otoka z imeni, ki bojo na veke oživljala spomin na Virgitiijino nesrečo. V sredi skalovja pri otoku Ambri se neka soieska imenuje Sent-Gšran, ker tako ime je imela ladij a, na kterej je prišla iz Evrope in ktera se je tara razbila. Tri milje daleč od tukaj vidite najzadn ji z vodo pokriti krajec zemlje, mimo njega ni mogla ladija na večer pred viharjem in zato ni prišla v zavetje: tam se pravi na Hudem predgorji. Tu pred nama na koncu doline je Grobje, tam smo našli Virginijo s peskom zasuto, kakor da je morje hotelo njeno truplo prinesti domačim ter častiti njeno sramožljivost na taistem bregu, kterega je ona slavila s svojo nedolžnostjo.
Mlada človeka! ki sta so tako srčno ljubila! Nesrečni materi! Predraga družba! Za vami žalujejo ti gozdi, ki so vam senco delali, ti studenci, ki so vas napajali, in griči, po kterih ste se počivali. Nihče za vami si ni upal zapuščenega zemljišča obdelo-va'i, nihče bornih kočic popravljati. Vaše koze so obdivjale, sadno drevje po vrtu je polomljeno, razleteli so se vaši ptiči m le skopci še kriče sukaje sc nad skalnato dolino. Jaz pa sem, kar vas več ne vgledam, kakor prijatelj, ki nima nobenega prijatelja več, kakor "če, ki je izgubil svoje otroke, in kakor romar tavam po zemlji, na kterej sem sam zaostal. —
8 solznimi očmi se je dobri starček poslovil pri teh besedah, in meni so se več ko enkrat solze vtrinjale med to žalostuo povestjo.
Poroka.
Pove it.
(Po Henriku Steffensu poslovenil A. Podgorjanaki.)
Otok Zelandija se dotika proti severozahodu z ozko, pusto in peščeno potezo prijaznega, rodovitnega in s cvetočimi vasicami obsojanega polirat ka, ki dida sam za-se poseben okraj. Onstran edinega mestica moli en d l poluotoka v divji kategat ter kaže zelo samotno, divjo pokrajino. Sipni pesek je spodrinil vse rastlinje. Lahni peščini griči, igrače nevihtam, od mrzlega morja brez zu-pivke po di želi vršečim, spreminjajo hipoma svoje mesto; nastanejo, se razpršč ter na drugem kraju zopet nakopičijo. Potujoč po tej okolici vstal sem tu celo uro, ki mi je zapustila nepozabljivo podobo divjega razdetja in ni bila brez nevarnosti. Ko sem sam jahal čez pusto, peščeno pokrajino, vzdigne se iz morja od severa sem nevihta z bliskom in gromom. Valovi se vzdigujejo,
18*
oblaki so nemirno pndd, nebo se temni in grozi, pesek so jamo v zuiiraj večih gručah izmikali izpod nog mojega konja, vzdigujejo se v \rtincih in napolnujo zrak. Tot sc ne more razločiti, konj se globoko pogrezuje v rahlem pesku; nebo, zemlja in morjo se burkajo in vse reči obdaja prasni in peščeni oblak. M sledu življenja ali rasti; nevihta vrši v zraku, valovi bližnjega morja pljuskajo na obrežje, grom bobni v daljavi in blisk komaj prešvigue nekako motno, mračno, rudečkasto skozi prašni oblak. Nevarnost je očividua; hipoma se vlije močna ploha, umiri pesek ter mi pomore, popolnoma premočenemu, najti pot v bližnje mestice. Bila je giozovita zmes vseli elementov. Kak r je potica piirodc stok iz globokih pr s, tako predočuje ta zmes podobo divje razkrojenega srcu: vse upanje razpršeno, vsa radost pogreznena, razvaline preteklosti, pokrivajoče Jjuto bednost in bolest, zasuto pod pušobo burk jočili se strasti, glas vesti grizoč in gromu enak, v daljavi razjedajoči o^enj temotno plapolajoč v kalni duši, dokler se no odpr6 uavno vsahnivši s lzni vin z mogočnim tokom, in otožuost poakoplje razkrušeno dušo v svojih valovih.
*
*	*
V tej žalostni okolici stala je nekdaj vas Rcrvik, blizo četrt milje oddaljena od obrežja. Svizec ic vasico zasipal, prebivalci večidel brodarji in ribiči so se naselili tik ob bregu, Ic trdna, na holmcu sezidana cerkev stoji še na saraini, okoli obdana od žalostne, gibočo pustinje. In tu se godi ta prečudna povest.
V prvi polovici preteklega stoletja sedel je v samotni izbi stari, častitljivi duhovnik tega kraja, v topljen v pobožno premišljevanje. Bilo je proti polnoči. Hiša je stala konec va*i in pnprosti običaji stanovalcev poznali so medsebojno nezaupnost tako malo, da niso mislili na ključavnice in zapahe ter so vsa vrata osiala odprta. — Močna svetilnici gori motno, sveto tihoto moli le morsko šumenje in bleda luna sc odsvita v morskem zrcalu. Duhovnik sliši vrata odpirati, čujc trde, moške korake na stopnicah ter žo pričakuje poziva, nm.rajoccmu teči v dušno tolažbo. Dva ptuja moža, v belo plašče ogrnjena stopita v sobo. Eden se mu vl|iiduo bliža rekoč: „Uospod, koj iditc z nama, opraviti morate poroko; ženin in nevesta že čakata v oddaljeni ceikvi,“ — ,,'1'a znesek*', reče na dalje kazaje starcu polno u.ošnjo zlatov, „Yam bodi za trud in strah radi tako nepričakovanega poziva". Starec strmeč in prestrašen gleda neznano prikazen, ki se mu zdi nekaj strašnega,
i	onavadnega. Btujec ponovi svoj poziv pritiaknjc in zapovedovavno. Ko se starec okrepi, jame vljudno ptujcema razlagati, da mu stan ne pripušča, izvršiti tako resnobno d jan je brez poznanja oseb in brez tistih običajev, ki jih velevajo zakoni. Tu drugi grozeč stopi pred-nj. „Gospod volite: sledite nama ter vzemite ponujam znesek, ali pa ostanite tu, toda potem Vam krogla raznese glavo." ltckši mu nastavi samokres pred čelo ter pričakujo odgovora. Stari du*
hovnik obledi, sc vzdigne strahoma in molčd, hitro se obleče in potem reče:	„Jaz sem pripravljen". Ptujca sla sicer dansko go-
vorila, a tako, da se je lahko poznnlo, da sta inostranca. Čudna moža gresta molčd v nočni tihoti čez vas; duhovnik za njima, Bi'a je popolnoma temna noč jesenska, kajti luna se jo bila žo skrila. — Ko pridejo konec vasi, vidi od straha in strmenja omoteni ftarec oddaljeno cerkev čarno razsvetljeno. Njegova spremljevavca še zmirom molčd stopata, zavita v bela plašča, hitro <*ez pusto, peščeno planoto med tem, ko duhovnik Irudapolno in obotavno sledi. Ko dospejo do cerkve, mu zavežeta oči. Škri pajo se odpro prodikovalcu dobro znana stranska vrata in njega šiloma suneta moža v pošto gnječo ljudstva. Okoli sebe čuje po vsi cerkvi šepetanje, v obli/.ji pogovore v popolnoma neznanem jeziku. Kakor se mu je dozdevalo, bil jo ruski. In ko z obvezanimi očmi od vseh strani stiskan, ne vikaj bi počil in v veliki zmešnjavi tu stoji, ga prime neka roka in šiloma vleče sko i gnječo. Naposled, kakor se mu je zdelo, se ljudstvo odmakne; oči se mu odvežejo, zdaj spozni enejia nočnih obiskovalcev in sc znajde pred oltarjem. Velika vrsta gorečih voščenih sveč na krasnih srebrnih svečnikih zaljsa oltar; cerkcv jc z mnopohrojnimi svetilnicami tako krasno razsvetljena, da so so razločile najbolj oddaljene reči; in če mu jo bilo malo popred, ko je bil z zavezanimi očmi v m-golenje poste množice pahnjen, mrmranje strašno, mu zdaj neznanska tišina med veliko množico z grozo napolnirc plaho dušo. Dasiravno so bili stranski koti in stoli natlačeni z ljudstvom, vendar jo bilo po sredi popolnoma prazno in duhovnik zapazi doli novo odprto rakev. Ploša, ki jo je krila, stoji na stol vprta. Starec ne vidi druzega kot moške, le v bolj oddaljenem stolu se mu zdi, da sedi ženska. Tišina vlada rekoliko trenutkov, nobeden se ne gane. Tako prc-činjnje zapeljano dušo pred vsakim strašnim početjem tiho, zamolklo snovanje.
Naposled se vzdigne nek mož, kterega razločuje krasna obleka od drugih in razodeva njegov visoki stan. Brzo stopa po cerkvi, množica ga srpo gledo in njegovi koraki odmevajo po cerkvi. Mož je bil srednje rasti, širocih pleč, lepo zraščene postave; njegova hoja j s bila prešerna, obraz rujavkast, lasje svitlo črni, obličje resno, ustnice zaprte, kakor bi bile polne srda; smelo zakrivljen nos je poviševal njegovo zapovedovavno bitje, temne, dolge, šopaste obrvi obsenčile so mu majhne črne oči, v kterih jc žaril divji plam. Oblečen je v zeleno, s suhim zlatom oportano opravo, na kterej se lesketa žarna zvezda. Nevesta, memo njega klečeča je krasna, izborna nakinčana. Lazurna obleka, bogato s srebrom pretkana, obdaja tenko devo in se grbanči na nježnih udih. Šapelj lesketajoč se v dragih kamenih krasi zlatožolte lasi. Naj večja milina in lepota se lahko spozna na obličji, dasiravno že spremenjenem. Bleda lica so kakor zamrla, ni pičice rudečicc ni na njih, ustnice blede, kakor mrtve, oči kot vgasnene in onemoglo roke visd popolnoma doli ob zgrudenem telesu. Tako kleči
kot mrtev kip in zdelo 6e je, da je strašna groza tako zavest kot življenje prešinila v dobrodejnem snu.
Zdaj še le zapazi duhovnik grdo starko, v spačeno pisanej obleki, s krvavo rudeČim turbanom na glavi, kako zlobno, pošastno zre čez klečečo nevesto. 7,a ženiha so je bil vstopil silno velik mož temnega pogleda, ter je nepremakljivo, srpo in resno pred-se zrl. —
Duhovnik, st rali a omoten, stoji nekaj časa tiho, kar ga divji pogled ženihov opomni na poroko. Kar ga na novo v dvom pripravi, je negotovost, ali bosta zaročenca razumela njegov jezik. Vender se osrči ter vpraša ženiha za imeni: „Neander, Feodora" odgovori ta s hripavim glasom.
Sivi starec jame poročni obred brati, glas se mu trese in mora, večkrat zmotivši se, besede ponavljati, ali zaročenca njegovo raztresenosti nista zapazila, s čemur je bil, čeravno ne popolnoma, preverjen v svojem dozdevku, da je obema jez k neznan. Ko tedaj popraša: „Neander, ali hočeš tu zraven sebe klečečo nevesto Feo-doro za svojo pravo soprugo?" dvomi, če bo žcr.ih, jezika nezmožen, odgovoril; toda v njegovo veliko začudenje reče glasno, skoro kričd „Da“ v strašno zvenečem, po vsej cerkvi bernečera glasu. Globoki vzdihi privr6 povsod iz množice in spremljajo ta strašni „Du“ in tih utrip, kot oddaljeni blisk šine v smrtno bled nevestin obraz. Potem se obrne glasneje govoreč, kakor bi jo hotel vzbuditi iz smrtnega spanja k nevesti, rekoč: ,,Ako hočeš, Feodora, zraven sebe klečečega Neandra za svojega pravega sopruga", odgovori z razločnim ,,da“. Tu sc zdrami mrtvecu podobna nevesta; globoka, spreleteča groza prešine obledela lica, blede ustnice se ires6 brzo pojemajoči ogenj se žari iz oči, prsi se vzdiguj6, posiljen solzni tok ugasi očesni plam in ,,da“ sc razlega, kakor ječanje kake umirajoče in najde v nehotečih glasovih bolesti, ki se vzdi-guj6 iz tlebrnih prsi številne množice, g'obok odmev. Nevesta omahne ostudni starki v naročje. Nekoliko trenutkov preide v strašnem molku. Duhovnik vidi^kot poprej nevesto v globoki omotici klečati in dovrši poroko. Ženili se vzdigne ter pelje omahujočo soprugo na prešnjc mesto; starka i visoki mož sledita. Spremljevalca duhovnikova sc zopet prikažeta, zavežeta mu oči, peljeta ga ne brez muke skozi gnječo, in ko sta ga pahnila čez vrata, zapahneta od znotraj ter ga prepustita samemu sebi.
Tako stoji sam in negotov, če ni bil prestrašili dogodek, s svojimi groznimi, da nerazložljivimi • koliščinami, le sen, ki na je vznemirjal. Ko pa odtrga Irak izpred oči, ko vidi razsvetljeno cerkev in sliši me mranje množice, prepriča se o resnici te prečudne dogodbe. Da bi, kolikor mogoče konec zvedel, skrije se v cerkvenem kotu na nasprotni strani, in ko tu nasluša, čuje, kako nastaja šepetanje zmir močneje, tako, kakor da sc vnema prepir; zdelo se mu je spoznati hripavi j;las ženihov, velevajoč tilmto. Potem dolg molk. Zasliši sc strel in koj na to stok ženskega glasu. Zopet molk; potem rovanjo i p6kljanjo, skoro četrt ure. Sveče se
279
\ ; ..
xipfasn6, šepetanje zopet nastane in vsa množica dere iz cerkve ter biti hmpeče proti morju.
Zdaj se vzdigne duhovnik in hiti v vas. Tu zbudi sosede in prijatelje in jim strahoma pripoveduje, kar se mu je čudnega in skoro neverjetnega zgodilo. Ali vse mirno, tiho, po stari navadi se jetem priprostim ljudem zdelo, in nekaj druzega jih je s strahom navdajalo. Menili so namreč, da je kak nesrečen pripeti je j pripravil domišljijo ljubljenega učenika v nered, in le z veliko muko, in ker so hoteli ravnati po njegovih dozdevnih fantazijah, pregovori nektere, z železnimi koli in lopatami se oskrbeti in iti k cerkvi ž njim.
Med tem mino noč, solnce že pripluje, in ko gre duhovnik s spremljevalci po holmcu proti cerkvi, zapazijo vojno ludijo z razpetimi jadri, ki se je odmikala od obrežja in jadrala proti se-verjo. Tako nepričakovan prizor v tej samini vzbudi pri spremljevalcih že dvom, še rajši pa starcu verjemč, ko najdejo stranska vrata šiloma odpahnjena. Polni radovednosti stopijo v cerkev. Duhoven jim zdaj pokaže rakev, ktero je po noči videl odprto. Lahko se spozna, da je bil kamen odvaljen in na novo nazaj položen; s koli ga odvzcbgno in v grobu najdejo novo, bogato okinčano trugo. S skoro mladostno nestrpljivostjo stopi starec težavno v rakev, drugi za njim; pokrov odvzemč in starec najde svojo bojazen strašno vresničeno. V trugi leži nevesta usmrtena. Prekrasni šapelj jej manjka. Krogla je prsi predrla blizo srca. Spremenjene črte globoke bolesti so zginile raz njeno obličje, nebeški mir jo poveličal lepo podobo in kot kak angelj leži tukaj. Sivi starec se zgrudi glasno plakajc zraven truge in moli za dušo usmrtene in tiho strmenje i groza spreletuje spremljevalce.
*
*	*
Duhovnik se čuti zavezanega ta dogodek zelandskemu bi-skupu, kot svojemu nar večjemu uradu, sporočiti ncmtidno in natančno. in dokler ho iz Kidanja odgovor dobil, so mu morali prijatli priseči, da bodo molčali. Pakov zopet zapro in nobeden si ne upa kaj govoriti. K malo potem pride imeniten gospod iz glavnega mesta, izprašuje natanjčno o vsem, veli si grob pokazati, hv.di do zdaj vladajoče molčanje in resno veleva, da naj bo dogodek večna skrivnost, vsaccmu, kdor bi si o tem upal govoriti, žugajo z nar večjo kaznijo.
Po smrti duhovnikovi se je našel pismen sostavek, to dogodbo prepovedujoč, ki je bil prid jan cerkveni knjigi. Nckteri menijo, da stoji v skrivni zvezi s hitrimi in silovitimi prestolnimi premem-bami po smm Pet rti I. in cesarice Katarine. Globoko vganjko tega grozovitega djanja rešiti je težko, če ne nemogoče.
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo od začetka 1872. do konca
1873. leta.
Sestavil dr. E. II. Costa, predsednik Matice slovenske.
(5tev. 1-147 glej v „I>tnpisu“	za 18G9.	od 2C8.-281. strani,
fct.	148.—2-13. v	„Len>pisu“ za	18T0 od	804.-371. strani,	6t.
244-3-jI	v „Lctopisu“ zn	1871. od	343. 351. struui.)
I.	Časniki.
352. Besednik.^Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Vreduje Šiinen Janežič. V Celovcu. Izdateljica: Karolina Janežič. 4°. Četerti tečaj 1872. 192 str. Peti tečaj 1873 192 str.
Iztinja dvakrat na mesec.
353. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Vrcdnik in založnik: Jakob Alefiovec. 4°. Letnik IV. (1872). Letnik V. (1873).
24 St. na leto.
354. Deželni zakonik za vojvodstvo Kranjsko. 4n. V Ljubljani.
I.cto 1872. XXXVIII in 19^ str. — Leto 1873.
355. Državni zakonik, za kraljevino in dežele v državnem zboru zastopane.	Na Dunaji 4".	Leto 1872. XXXVII in 664	str.
—	Leto 1873.
356. Glas. V Gorici. 4°. Izdavatelja in urednika: Ant. Val. To m a n in Matija Kravanja; potem Anton Lakner reete Lužo v e c. I. tečaj 1872. 2G štev. — II. tečaj 1873. 52 štev.
Izhaja od 18. junija 18 <2 enkrat na teden.
357. Gospodarski list za poljedelstvo, gospodarstvo, svilor^je, Irtorejo itd. Izdavatelj c. k. kmetijsko društvo v Gonci. Vrednik prof. F. Povše. V Gorici. Tečaj IV. 1872. 192 strani. Tečaj V. 1873. 8" 192 str.
Izhaja dvakrat na meiec.
358. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Založniki: J. Blaznikovi dediči. Vrednik: Janez Murnik pozneje Alojzi Majer. 4". XXX. tečaj 1872. 422 str. XXXI. tečaj 1873.
Izhajajo vsako sredo.
359. Pravnik slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje. Leto 111. Izdavatelj in mvdnik dr. J. R. Razlag, odvžtmk.
V Ljubljani 1872. 8° 384 str.
Izhaja dvakrat v mcsecu.
360. Slarjan. Časnik slovsten i uznjemen za Slavjane kniževne i prosvetljene. Vreduje in na svStlo dava Matija Majar v Celovcč (Klagenfurt). 1873. 8" 4 in 160 str.
Izhaja desetkrat v letu, od začetka 1873. leta.
361. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik I. 1873. Fol. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren F. Pevec.
Izhaja od 14. oktobra 1873 trikrat na teden.
362. Slovenska Čehela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem. Stajarskem, Koroškem in Hri morskem. Ljubljana ]. tečaj 1873. 8'. Izdavatelj „0ebelarsko društvo**. Vrednik Vatroslav llolc.
Izhaja vsaki mesce.
363. Slovenski Gospodar, podučen list za slovensko ljudstvo. Založilo katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Vrednik dr. Jožef Ulaga. V Mariboru. 4°. VI. tečaj 1872. 274 str. VII. tečaj. 1873. 440 str.
Izhaja vsak četrtek.
364. Slovenski Narod. V Mariboru. Fol. V. tečaj 1872. Izdajatelj in urednik Martin Jelovšek, potem Ivan Semen. 150 številk.
Je izhajal trikrat na teden.
365. Slovenski Narod. V Ljubljani Fol. VI. leto 1873. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Izhaja vsak dan, izvzcinši ponedeljke in dneve po praznikih.
365.	Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler.
V Celovcu. 8". XXI. tečaj. Leto 1873.
Izhaja enkrat v mcsecu.
Priloženo: Razlaganje krščanskega katoliškega nauka, kterega je spisal po druidih spisih duhoven ljubljanske škofije, četrto poglavje: Od svetih zakramentov. Dragi zvezek: Od blagoslovil. V Celovcu 1872. 8*. 4 in 368 str. — V. poglavje: krščanska pravica. V Celovcu 1873.
366. Slovenski Tednik. Politični in gospodarski list za kmečko ljudstvo. Izhaja vsak potek. I. leto 1873. 4". Izdatelj in za vredništvo odgovoren Ivan .Semen (potem Matej Stergdr).
Izhaja od 4. julija 1873 enkrat na teden.
367. Slovenski uČitrlj. List za učitelje, odgojitelje in šolske prijatelje. Lastnik J. Lapajne. Maribor. I letnik 1873. 8".
Izhaja trikrat na mesec.
Je nehnl izhajati s koncem 1873. leta.
368. Soča. Organ (Glasilo) slovenskega političnega društva goriškega za hrambo narodnih pravic. V Gorici F> 1. Izdava tel j in odgovorni vrednik: Viktor Dolenec. II. tečaj 1872. 52 štev.
III tečaj 1873, 52 štev,
Izhaja enkrat na teden.
369. Učiteljski tovctrŠ. List za šolo in dom. Dvanajsti tečaj 1872. Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik. IV in 384 str.
—	Trinajsti tečaj 1873. Odgovorni vrednik: Matej Močnik.
Izhaja dvakrat v mesecu.
370. Vertnc. Časopis s podobami za slovensko mladost. Vredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici. V Ljubljani 8". II. tečaj 1872. 208 str. 196 str. IH. tečaj 1873. 208 str.
Izhaja enkrat v mesecu.
371. Vestnik. Znanstvena priloga Zori. I. tečaj 1873. Maribor. 8°. Izdajatelj in vrednik: Martin Jelovšek. 192 str.
Izhaja 15. dne vsaeeg* meseca.
372. Zgodnja Danica. Katolišk-corkven list. Vrednik Luka Jeran. Založili Jož'f Blaznikovi dediči. V Ljubljani 48. XXV. tečaj 1872. 421 str. XXVI. tečaj 1873. 416 str.
Izhaja vsak petek.
373. Zora. Časopis za zabavo, znanost in umetnost. I. tečaj 1872. Lastnik: Davorin Trstenjak. Urednik: Fr. Ra po c. Maribor. 4°. 4 in 328 str.
373. Zora. Časopis za zabavo in poduk. II. tečaj 1873. Izdatelj in odgovorni vrednik : Martin Jelovšek. 8°. Maribor. 381 str.
Izhaja dvakrat na mesec,
II.	Društvena dela.
Čebelarsko društvo za Kranjsko.
374. Vabilo na pristop k čebelarskemu družtvu za Kranisko in sosedne dežele, — Pravila društva, V Ljubljani 1813. 8°
6	strani.
m
Čitalnica narodna ▼ Ljubljani
(341 udov).	j-,,
376. Letopis ndrodne Čitalnice v Ljubljani o začetku leta 1872.
V Ljubljani 8°. 28 str.	_ Dodatek sir. 25-28: Prolog k prvi beiedi *i<ut>ki'bčsouo 1871/73 Humoristično berilo dr. Jan. Bloiwei»a.
376. Letopis n&rodne čitalnice v Ljubljani o začetku leta 1873-
V Ljubljani 8°. 34 str.
»tr. 25 — 34. Na Koprivniku, Dramatičen pri*or, /.lomila Lujua P e s j h ko v a.
377. Na Koprivniku. Dramatičen prizor. Predstavljan v slovesni besedi čitalnice ljubljanske Vodniku na spomin 4. dne svečana 1872. Zložila Lujiza Pesjakova. V Ljubljani 8#. 15 str.
Čitalnica narodna v Novem meslu.
373.	Imenik društvenikov narodne čitalnice v Novem mestu o začetku leta 1873. — Pravila čitalnice. 8°. 8 Btr.
Dramatično drtišlvo v Ljubljani.
(387 udov).
379. Letno poročilo dramatičnega društva t Ljubljani za peto društveno leto 1871. V Ljubljani. 8°. 22 str.
380. Letno porodilo ,,Dramatičnega društva** v Ljubljani za šesto društveno delo 1872. V Ljubljani 1873°. 8. 24 str,
381. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Peto leto.
V Ljubljani 1 < >m". 1871.
— Visoki C. Vesela igra v enem dejanji. Po M. A. Grand-jeanu poslovenil Jakob Alešovec. 39 str.
— Gorenjski slavček. Lirična opereta v dveh dejanjih od sl. deželnega odbora kranjskega po*eščena s prvim deželnim darilom. Sp:sala Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Forster. 41 i^tr.
— ] ‘nžigalčeva hči. Rosna igra v petih dejanjih. Češki spisal Jos. K. Tyl, poslovenil Jo~ip Stare. 94 str.
— Umetnost i narava Vesela igra v št rih dejanjih. Po A. Albini-ju poslovenil And rej čekov Jože. 157 str.
— Zapravljivec. Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu posl. J. Ogrinec. 130 str.
Društvo v pomoč bolnikom In za oskrbljcvanjc v Ljubljani.
(232 udov).
382. Letno sporočilo za še«to društveno leto 1871. 8°. Laibach. 14 str.
383. Letno poročilo bolnike podpirajočega in preskrbovalnega društva v Ljubljani o sedmem društvenem letu 1873. Laibacb; 8°. 16 str.
Glasbrnn Sintiča v Ljubljani.
384,	Glasbena Matica. Zvezek 1. Obseg: Ned ve d „Mili kraj1,
—	Ipavec „Danici ‘ — Forster „V tihi noči" — Gcrbic ,^M"jemu rodu". V Ljubljani. 4°. 9 str. '
885. Zdje. Pesem Viljem Urbas-ova, vglasbil za bariton ali alt s Bpremljevanjem na glasoviru Anton Ned ve d. Op. 8. V Ljubljani. I?sol. 7 str.
Katoliška dražba zn Kranjsko.
386. Letno »poročilo katoliške družbo na Kranjskem zn čas od listopada 1870 do konca grudna 1871. V Ljubljani 8°. 93 str. Udje društvu str. 1—41. — Drugi občni zbor str. 43 — G3. — Tretji občni zbor str. G5 — 90. Znnrli udje str. 93.
387. KrSanska izreja slovenske mladine. Vedril no in podučno berilo za slovenski narod. Spisal Janez Ažman. Na svitlo dala in založila katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1873. 8°. 75 str.
Pristavek str. 65—74: Četrto letno poročilo katoliško dražbo za Kranjsko.
388. Govor prečastitega gosp. korar ja Petra Urlia pri slovesnosti, ki se je trejo nedeljo po Binknštil), to jo 9. rožnika 1872 obhajala pri sv. Pot u v Ljubljani v spomin, da jo bila pred
• 400 leti cerkev sv. Petra od Turkov pož/nna, pa zopet od gorečih kristjanov zidana. V Ljubljani. 8°. IG str.
389. Govor prečastitega gosji, kanonika P. Urha pri opravilu za sv. Očeta na Dobrovi 15. avg. ali veliki Šuniren 1872. 8°. 16 strani.
Katoliško-polltlčno društvo v Ljubljani.
(1 80 udov).
390. Imenik gospodov udov katoliško-političnega druStva v Ljubljani po alfabetičnem redu. (V Ljubljani 187i.) 8°. 3 str.
391. Imenik gospodov udov katoliškega političnega društva po alfabetičnem redu. (V Ljubljani 1874.) 8°. 3 str.
Katoliško rokodelsko društvo.
391. Sedanji stan katoliško rokodelske družbe. Po poročilu njenega ravnatelja dr. Leona Vončine v 18. letni skupščini. Ljubljana 1873. 8°. 6 str.
Katoliško tiskovno društvo v Mariboru.
392. Kako ravnati z bolenim vinom, da ozdravi in kako z novim ali moštom, da se bolezni ovarje? (Posneto iz poučnika
zagrebačkega gospodarskega lista in iz „slovensk. gospodarja") Izdalo katoliško-tiski.vno društvo v Mariboru meseca decembra 1871. Snopič 111, V Mariboru. 8°. IG str.
393.	KatoliSkn cerkva in njeni sovražniki. Spihal Fr. Kosar, korar Lavantinske stolne cerkve. Izdalo katoliško tiskovno društvo v Mariboru marca meseca 1872. Snopič IV. V Mariboru. 8°. 127 str.
39J. Afaln apologetika ali prijazni zagovori sv. katoliške vere. Napisal dr. Lavoslav Gregorec, profesor bogoslovja v Mariboru. Izdalo in založ.lo kat. tisk. društvo v Mariboru. 1873. 8°. 200 str.
('. k. kmetijski) družba v Gorirl.
395. Planšarstvo po dr. \Villiemovi nemški knjigi poslovenjeno. Izdala in založila c. kr. kmetijska družba Goriška a pi dporo c. kr. kmetijskega ministerstvu. (Ponatisnjeno iz Gosp. lista). V Gor.ci 1871. 8°. 43 str.
39G. Piavila c. kr. kmeiijskcera društva pokneženegrofije goriške in giadiške. V Uor.ci. 8°. 8 str. (1873).
('. k. kmetijska družba Kranjska.
397. Naznanila. Na svetlo dala c kr. kmetijska družba na Kranjskem. Letnik 1871. Zvezek 1. V Ljubljani 1873. 8°. 47, 59 in 3 table.
Obseg. Poročilo o občnem zboru 23. novembra 1870. — Do-kUde: pridelovanje lanu im Kianjukcin; zumljiščine razmere Kranjske; goveja plemena na Kranjskem. —
3 8. Poročilo gl.vnega odbora c. k kmetijske družbe Kranjske za i.bčni zbor 29. januarja 1873. V Ljubljani 8° 21 str.
399. Zboljšanje gospodarstva na planinah. Po nemškej knjigi Ad Ifa Tri en tl na prosto poslovenil Jožef Zelen, prvo-mestnik poddružnice kmetijske in župan .^enožeški Izdala in založila iz državne subvencije c. k. kmetijska družba Kranjska. 1872. V Ljubljani. 8°. Č3 str.
Murijna brntnvšrina v Ljubljani.
(1584 udov.)
400. Letno sporočilo društva Marij ne bratovščino v Ljubljani na koncu leta 1871. V Ljubljani. 8°. 15 str.
401. Litno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani na koncu leta 1872. V Ljubljani 8°. 16 str.
Mntira slovenska.
(‘2123 udov).
402. Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih iol izdtlal dr. Alojzij F o k o r n y. 1’osluvonii Franc Erjavec,
profesor na c. kr. vikši realki v Gorici. Drugo predelano in pomnoženo izdanje a 490 podobami. V Pragi 1872. 8°. 309 str.
403. Prirodopis rastlinstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih Sol izdelal dr. Alojzij Pokorny. Poslovenil Ivan Tušek, profesor na e. kr. gimnaziji v Ljubljani. Dru^o predelano in pomnoženo izdanje s 350 podobami. V Pragi 1872. 8°. 244 str.
404. Atlant III. snopič. Vrezal na kamen in tiskal F. Kocke ■ ■ > na Dunaji.
Afrika; merilo — ; Avstralija; merilo —; Rusija merilo 1,9(0.000.
405. Letopis matice slovenske za 1871. Uredil dr. E. II. Costa. S 27 p dobami. 1>>72. h°. XXVII, lOn, 351 str.
Kazalo. Životopisne čertice o ličnih udov Mitiče. Priobčuje Ant. Lčsar: 1. Matija Debeljak. — 2. Anton Kos. — Turški boj v XV. in XVI. veku. Spisal Janez P a ra p at. Raziskovanja na polji staroslovenske zgodovine in mytliologije. Spisal Davorin Trstenjak. Ciganje v Angleškej. Zdelal Lav. Gorenjec., O vplivu podnebja na človeški organizem. Spisal dr. M Samce. Iz ruske zgodovine. Študija Ferdinanda Kopa. Spektralna Analiza. Sestavil dr. Samec. Ada nanta. Poslovenil L. Gorenjec. Pisma o vedah. Spisal Andrejčekov Jože. Pesni. Zložil A. Pod-gorjanski. Moja Zvezdica. Spisala Lujiza Pesjakova. Mačeha in pastorka. Poslovenil Andrejčekov Jože. Pesni Lujizc Pesjakove, Bibliografija slovenska za 1871. leto. Sestavil dr. £. H. Costa.
Meščanski zavod za uincfttovnnje vojakov v l.jubljani.
406. Sklep ra tun a meščanskega zavoda za umestovanje vojakov v Ljubljani konec leta 1871. V Ljubljani. b°. 15 str.
407. Sklep računa meščanskega zavoda za umestovanje vojakov v Ljubljani konec leta 1872. 8°. 15 str.
Društvo sv. Moliorn v Olovrn.
408. Koledar družbe sv. M obora za navadno leto 1873. V Celovcu 1*72. 8°. 175 str.
Iz obsega: Ali bogastvo samo že da srečo? — Praga. Spisal J. VoSnjak. ~ Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. Spisal P. Kočevar.
409. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1874. V Celovcu. 1873. 8°. 205 str.
Iz obsega: Nova mera in vagin Spisal J. V e r h o v e c. — Deveterih	enega. Božična	pripovedka;	poslovenil L.	Gorenjec.
— Janez	Sobieski, kralj poljski (1074	ltJIHi) »pisal	J. Stoklasa.
— O zvezdah repaticah.	Spisal K-m. — Spomini	na Notranje v
Kranjsko,	Potopisno črte	iz I. 181J8.	Sestavil Jože	Lov i č u i k.
. . Slovenskim fantom. Spisal Fr. Z-k. —
410. Življenje, svetnikov in svetnic Božjih. Po najboljših virih spisal Matija Torkar, duhoven ljubljanske škofije. VII. snopič. V Celovcu 1872. 8°. str. 1 — 240. VIII. snopič. V Celovcu 1873. 8°. str. 241-400.
411. Kristusovo življevje in smert v premišljevanjih in^ molitvah. Polog Gašparja Er bard a za Slovence predelal Stefan Ko-ciančič. IV. snopič. V Celovcu 1873. 8°. ^81—636 str.
II.	del. 1. snopič. V Celovcu 1873. 8°. 144 str.
412. Umno kletarstvo. Slovenskim vinopjccm v poduk. Spisal dr. Josip Vošnjak. Z 12 podobami. 1873. 8°. Vlil in 168 str.
413. Slovenskih večernic XXVI. zvezek. Kupčija in obrtnija. Denar in blago. Slovenskemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar. V Celovcu 1872. 8®. .15 str.
413. Slovenskih večernic XXVII. zvezek. Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje. Za prosto slovensko ljudstvo po najnovejšili in boljših virih spisal France Govekar, viši učitelj. V' Celovcu 1872. 8°. 96 str.
414. Slovenske večernice zn poduk in kratek čas. XXVIII. zvezek.
V	Celovcu 1878°. 110 str
Življenj« fijti IX. Spisal J. E. Marinič. — V vdri tolažba. Spisal J. Dobrčan. — Clovtško oko in uh \ Spisal A. Umek. Mesec in suhice. — Običaji in navade na ltusketn. — Kosovo polj«. Spisal J. Navratil. — Pogled v nočine skrivnosti. Spisal Fr. Cim perma n.
415. Slovenskih večernic XXIX. zvezek. Izdajavec, zgodovinska povest. Spisal F. V. Slemeni k. V Celovcu. 1873. 8*. 152 strani.
4!6. Slovenskih večernic XXX. zvezek. Domače in tuje živali v podobah V. zvezek: Golazen. Slovenski mladini v poduk in kratek čas. Opisal Fr. Erjavec. V Celovcu. 1873. 8°. 136 strani.
Narodna šola v I.jnbljnni.
417. Pravila društva „Narodna šola“ v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu. V Ljubljani (1872) 8°. 3 str.
Okrajna posojilnica v Ljutomeru.
418. Pravila okrajne posojili.ice v Ljutomeru. Maribor 8°. 11 str.
Zavarovalna banka
419. Pravila prvo občno zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani. 1872. V Ljubljani. 8". 23 str.
420. Imenik delničarjev prve občne zavarovalne banko Slovenijo v Ljubljani. V začetku meseca maja 1873. leta. V Ljubljani. 8". 28 str.
421. Dodatek k imeniku delničarjev prve občne zavarovalno banke Slovenije v Ljubljani (2G. maja 187J). 8°. 2 str.
422. JzvednijSko pretresovaiije naprave ,,prve občne zavarovalne banko Sloveni je v Ljubljani “ — Posnetek iz „Luibacher Zeitung“ od 17. dne februarja 1872. Založba ustanovmkov.
V	Ljubljani. 8°. 8 str.
423. Slovenija 1873. Zapisnik prvega rednega občnega zbora dne 29. majnika 1873 in družbeno poročilo prve občne zavarovalne banke Slovenije. 4". V Ljubljani 12 str.
424. Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani. Ustanovljena 1. 1872. Glavnica 2,000.000 gld. a. v. O ldelek: Za* varovanje na življenji. Nauk za gospode zast pnike in nadzornike in tarifi premijam. V Ljubljani 1873. 8". 38 str. in 1 tabl.
425. Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani. Povožena z vis. razpisom ministerstva notranjih y.ad<-v dne 25. januarja 1872. št. 719. Temeljna glavnica 2,000.000 gld. Oddelek: Og>-nj. Nauk za bankine zastopnike. — Navod za oprav.luo rokovanje haokiuim zastopnikom. Zavarovanje proti Skoti po ognju. V Ljubljani. 8°. 15 str.
426. Tarifi prve občno zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani. Zavarovanje na življenje. V Ljubljani 1873. 8°. 15 str. in
2	tabl.
Vrndijn, društvo tehnikov v Gradci.
427. Vendijane.c, izSel 3. decembra v spomin triletnice obstanka druStva Vendije na tclin čkem učil sči v Gradci 1872. Na kamen risal Radivoj P o z n i k. 8°. 4 str.
III.	Zgodovina.
428. Odgovori na pitana druStva za jugoslovansko poviestnico i starine: od Jurja Hum ara, župnika; od Gasp ra Križnika, čevlara v Motniku; od Josipa 1’otepana Škerlje va, kmeta u Zemonu kod s.ovenske Bistrice.
Arkiv za poviestnicu jugoslavensku. Knjiga XI.
Urcdio Ivan K uk ulj e vi 6 Sakcin=ki. U Zagrebu.
1872.	8°. str. 234. 254. 2G1.
429. Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice z uverstitvjo kratkega geografičnega in zgodovinskega pregleda starih in sadanjih Slavjanov, kakor še tudi kratke omembe njihove osode in omike. Po domače spisal, na svetlo dal in založil Josip Godina Ver d oljski, c. k. finančni komisar prvega r»zreda, rojen v teržaški okolici. &e 7 lesorezi. V Trstu leta 1872. 8°. 4S4 str.
430. Valentin Stanič. Fcudlcton iz „Soče.“ Spisal Paulu s. V Gorioi 1874. Založil Viktor Dolenec. 8°. 61 str.
IV.	Geografija.
431. Kratek pregled vesoljnega svetel sploh, in posebno naše zemlje. Spisal in na svčtlo dal Jožef Godina-Verdčlski, prostemu ljudstvu v poduk. Z obrisom obedveh polovic zemljiške kroglje. Cena znese 25 soldov. V Trstu 1872. 8°. 48 str.
432. Potovanje v sveto deželo, v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, Carigrad in druge kraje. Obhodil in popisal L. Jeran.
—	To natis iz „Zgodnjc Danice" 1872. (V Ljubljani.) Gerber. 8°. 424 str.
433. Občni zemljepis. Spisal in založil Janez Jesenko, profesor v Trstu. V Ljubljani 1873. 8U. 467 str.
434. Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra I. 1869 po c. k. statistični centralni komisiji. Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg. 1874. 8°. 140 str.
435. Potovanje na Včliki Zvonik (Grossglockner). Spisal France Kadilnik. V Ljubljani (1872). 4°. 4 str.
436. Na Triglav. Spisal France Kadilnik. V Ljubljani (1873). 8°. 4 str.
Ponatisnjeno iz „Novic‘‘.
V.	Pravoznanska in državoznanska dela.
437. Odgovor, to je opravičenje poslanca Antona Černe-ta na nezaupnico, katero je podpisalo 51 mož, ki se imenujejo voblci. V Tomaju meseca aprila 1872. V Trstu. Anton Černe, izdatelj 1872. 8°. 16 str.
438. Deželni odbor poroča deželnemu zboru pokneženo grofijo Goriško in Gradiške o tem, kar je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 20. oktobra 1872. V Gorici. 4°. 30 in XL str-
439. Političen katekizem za Slovence. Izdal in založil odbor kato-liško-konstitucijonalncga društva v Celovcu. 1873. V Celovcu. 8°. 48 str. Spisal A. Einspieler. 1. in 2. natis.
440. Knjižica o volitvi v državni zbor. V Gradcu. Založil M. Hotsc hovar. 16m0. 11 str.
441. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani v drugi sesiji tretje volitvene dobe od 14. septembra do 14. oktobra 1871. (Po stenografičnih zapisih). Laibach. 4". 16, 61 in 616 str.
442. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani v prvi sesiji četrte volitvene dobe od 18. do 21. decembra 1871.
V	Ljubljani. 4°. 11, 30. in 10 str.
443. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani v dragi sesiji četrte volitvene dobe od 5. novembra do 7. decembra
1872.	V Ljubljani. 4°. XXXV, 168, 582 str.
444. Glavni register atenogrdfičnim zapisnikom kranjskega deželnega zbora od začetka leta 1861 do vštetega leta 1872. Sestavil deželni koncipist Josip Pfeifer. V Ljubljani. Založil deželni odbor. 1873. 4". 58 str.
445. Osnova političnega programa za državopravno stranko v Avstriji. V Celovcu (1872.) Fol. 2 str,
446. J. Pajka izbrani spisi. Prvi zvezek. Politični, narodno-gospodarstveni, naučni spisi. Vredil in izdal Janko Paj k.
V Mariboru 1872. 8”. VIII in 201 str.
Iz obsega: Irsko vprašanje. — Slovensko zadeve. — Program. — Štajerski Slovenci. — Pruska politika. — Slovenci in narodni jih program. — Tiskovna svoboda. — Govori v družbah. — Matica. — Založne. — Slovenski mladeži. ■— Mili o štedjenji. — Stihotvorstvo narodnih slov. peanij. — Presiren in Petrarka. — Kratka srbska gramatika. — O uspešnem učenji. — Mladika. — Mariborski imenik. — Cerkev Matere božje na Černej gori. — Zvon. — Slovani v Turčiji. — Stari rokopis kranjskega mesta. — Beseda o Simonu Jenku. —
447. Poročilo kranjskega deželnega odbora o svojem delovanju od 14. oktobra 1871 do konca meseca oktobra 1872. 1. V Ljubljani (1872). 4°. 55 str.
448. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora od 1. novembra 1872. do konca oktobra 1873. 1. (V Ljubljani 1873.) 4°. 107 str.
449. Priročna zbirka postav o ljudskih šolah za pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko. Na Dunaji 1872. 8°. 164 str.
V c. k. založbi šolskih bukev.
450. Politični listi. J. Volitve v državni zbor in slovenski shod v Celji. Izdaja slovenski centralni volilni odbor v Ljubljani. Založil dr. J. Vošnjak. 4°. 4 str.
451. Slovarček na pomoč narodnemu duhovništvu v slovenskem uredu. Spisal in založil R. B. (Rajč Božidar). V Mariboru.
1872.	I6m°. 38 str.
VI.	Jezikoslovje.
452.	Jezičnik	ali Metelko	v	slovenskem slovstvu. Spisal	J.	Marn.
X. leto.	V Ljubljani. Milic 1872. 8°. 98 str.
453.	Jezičnik	ali Metelko	v	slovenskem slovstvu. Spisal	J.	Marn.
IX. X. in XI. leto.	V	Ljubljani. Milic. 1873. 8®	145	str.
VII. Narodno gospodarstvo.
454. Izvirek premožnosti ali pravi pomoček za njo napravo in vstanovitev med ljudstvom. SpiBal in na svčtlo dal Josip Godina-Verd61ski, v Trstu leta 1873. 8°. 108 str.
455. Naprava svilodnega semena po celičnem načinu. (Spisal prof. H'ab erland t). V Gorici. Založilo c. kr. svilorejsko posku-ševališče. 4°. 3 str.
456. Zgodovina in lastnosti pravih gvanskih gnojev. Spisal J. G. Nesbit v Londonu. Ud društev za zemljevje in kemijo, dopisovajoči ud narodne in osrednje družbe za poljedelstvo na Francozkem itd. itd. S pisateljevem dovoljenjem'prestav-: ljeno iz Engležkega. V Londonu pri Rogersonu in Tuxfordu.
V Hamburgu 1862. (Tiskarnica avst. Lloyda v Trstu.) 8°. 47 str.
457. Vesoljnoznanstvo. Razgernitev korenine, v kateri se vse znanstvene vejice zedinijo, in dokaz, kako vejica vejico podpira-in razjasnjuje. Zapopadajoč:	1. Temeljite ugovore proti marsikter doslej o znanstvu veljavnih teorij (znanstvenih naukov) in 2. Znajdbo novih imenitnih resnic na mesto zavrženih, in sicer oboje narveč v naravoznanstvu, kakor n. pr. o teku zemlje krog solnca, o potresu, o vulkanih, o severni zarji, o tolči, o streli, o skrivnosti raznih moči (electricija, magnetizem) i. t. d. Spisal za bistroumne Slovence Jožef Kregan v Gorici 1873. Kamnotisk. 8°.
Prvi zvozek str. 1—16.
458. Nova mera in vaga na trgu. Razumljivo in z obzirom na resnične potrebe razložena. V Ljubljani. Založnik J. Gion-tini (1873.) 16°. 31 str.
459. Noua metrična mera. Slovenskemu ljudstvu v poduk. Velja 10 krajcarjev. V Celovcu 1872. 16m°. 23 str.
460. Tablice, iz kterih se zvej, kako se obsežek lesd v kubične mere prerajta. Sestavil Mavricij Scheyer, nadlogar. V Ljubljani 1872. Giontini. 12m°. 59 str.
461. Spomenica o načrtu ilirskih osrednjih (centralnih) železnic. 4°. 7 str. V Ljubljani.
Priložen jo zemljovid v merilu 1 : 864.000. — Doklada , ,Novicam“ 13. marca 1872. 1.
462. Sostava metrične mere. Risal Jože Burnik v Idriji. Izdal in založil F. Stegnar. Kamnotisk Egerjev v Ljubljani. Tabla v vel. Fol.
463. Statistično poročilo trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani
o	trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870. V Ljubljani 1872. vel. 8°. 404 str.
Obseg: Uvod. — Obdelovanje‘zemlje. — Živinoreja. — Iiuda-rija. — Promet. — Obrtniji. —
464. Mehanična teorija o toplotu Spisal dr. Simon Šubič. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga XIX.
V Zagrebu 1872. 8°. str. 12—61.
465. Niže mčrstvo. Po hrvaškem Vekoslava Kbroskenija, predelal Ivan Tušek. Z 106 v tekst natisnjenimi podobami. V.Ljubljani. Založil deželni odbor Kranjski. 1812. 8°. IV .in 76 str.
466. Ritet iz Žabjeka, kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastj6. Skuhal in osolil Jakob Alešovec. V Ljubljani 1873. 8°. 56 str.
467. Nektere opazke ruskega profesorja. (Ponatisnjeno iz „Soče“ leta 1872 in 1873.) Spisal J. Baiidonin de Courtenay. Cena 30 kr. (Polovica čistega deneska je odločena za ,Narodno §olo“.) Gorica 1873. 8°. 75 str.
468. Deset krajcarjev cesarja Jožefa. Podučna povest iz narodnega življenja. (Ponatisnjena iz „Vertca“.) V Ljubljani 1873. Giontini. 8°. 25 str.
469. Dijak v Luni. Satirična noveleta. Spisal H. G. V Zagrebu
1871. 8°. 103 str.
470. Potočnice mladosti. (Prvenci) vije Boguš Gorsič 1872.
V	Zagrebu. 8°. 109 str.
„Doktoru Jakobu 1J. Razlagu, voditelju „SIovcnskoga Narodu'1 posvečuje B. G., 'osmošolec.1'
471. Brstje. Zbirka različnih pesmij. Zložila in založila L. Ha-d er la p i Iv. Hribar. Maribor 1872. 1G'"°. 118 str.
472. Lažnjivi K/jukec, kako se mu je na morji, na suhem in v vojski godilo. V Ljubljani. J. Giontini 1872. 8°. 72 str.
473. Pesni in povesti na poskusnjo zložil Janko Leban-Libi-janski, tretješolec gimnazijski. V Gorici 1871. 12m,,.30s(r.
474. Listki. Uredil in izdal Josip Jurčič, urednik ,,Slovenskega Naroda". I. zvezek. V Mariboru 1872. 8°. 121 str.
Obseg: Stenografija, sp. dr. Ilibič. — Životopisje, sp. R a j č Bož. — Prešern, sp. Fr. Levstik. — Novela, sp. Jurčič. — Macchiavclli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celo-st in. — Tržtvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. VoSnjak. — Čegava bode? sp. J. O g r in e c. — Narodni jezik in trgovina, ■p. L. H a d c r 1 a p.
— II. zvezek. Ivan Erazem Tatenbach. Izviren roman. Spisal Josip Jurčič. V Ljubljani 1873. 8°. 155 str.
III. zvezek. Novele. Spisal J. S kal e c. V Ljubljani 1873. 8°. 109 str.
Prvi poljub. — Na črni zemlji.
— IV. zvezek. V Ljubljani 1873. 8°. 140 str.
Lepi dnevi, sp. Paulu s. — PlaSč Ruski, spisal 6 o gol, poslovenil L. Gorenjec. — Opazke o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. Krek.
— V. zvezek. Meta Holdenis. Roman francozki, spisal Viktor Cherbouliez. Poslovenil Davorin Hostnik. V Ljubljani
1872. 8*. 287 str.
475. Različne Burkti. Zlata knjiga za veselo slovensko ljudstvo, spisal in založil GaŠpar H. Martclanec v Trstu 1872. 8°.
32	str.
476. Roza jelodoorska. Lepa, podučilna in kratkočasna pripovest za mlade in odrašene ljudi. Poslovenil Dragoslav Pij e lik. Drugi natis. V Ljubljani 1872. Ničraan. 12ra°. 156 str.
477. Pesmarica. V drugič in pomnoženo na svetlo dal dr. J. R. Ila zla g, odvetnik v Ljubljani. V Mariboru 1872. l6'"“. 239 str.
478. KriStofa Šmid-a sto malih pripovedek za mladost. Poslovenil Ivan Tomšič. (Z nekaterimi podobami.) V Ljubljani 1872. Giontini. 1G'"°. 144 str.
479. Dunajski soneti. Zložil in založil Jos. Stritar. „Sapo zaprli." Na Dnnaji 1872. 12m\ I. str. 1 — 16. II. str. 17—32;
III.	str. 33—48.
480. Preširnova pisma iz Elizije. Na svitlo dal in založil Job. Stritar. I. Na Dunaji 1872. 8°. 16 str.
IX.	Šolske knjige.
481. Drugo berilo za slovenske šole. (Z enim zemljevidom in z dodanimi pesmimi.) Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig.
1873.	8°. 284 str.
482. Prve vaje .v pisanji. Sostavil Fr. Gerkman. V Ljubljani. Giontini. 4°. 1. — 4. zvezek.
483. Cvetnik. Berilo za slovensko mladino. Vredil Anton Janežič, bivši c. k. profesor na viši realki. Prvi del. Tretji natis.
V	Celovcu 1873. Tiskarnica družbe sv. Mohora. 8°. 176 str.
484. Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske Šole ljubljanske škofije. Cena l8 soldov. V Ljubljani 1872. Gerber. 8". 9t> str.
485. AnatomiSne table za nagledki poduk v ljudskih in srednjih šolali. Vsled povoda e. kr. ministerstva za nauk in bogočastje sestavil in razjasnil dr. Janez Kun dr at, asistent pri patologično-anatomičnej stolici na Dunaji. V barvotisku iz delal in izdal artistični zavod Antona Hartingerja in sina, c. kr. dvornih hrouiolitografov. Pet tabel v velikem folio, ktere obsegajo 1. Kostjak, 2. mišice, 3. droblje, 4. žile in nerve, 5. čutila in možgane. Na Dunaji. V ces. kr. založbi šolskih bukev 1873. 8°. 65 str.
486. Geometrija ali merstvo. Za slovenske ljudske šole. Spisal Janez Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru. S 95 v les vrezanimi slikami. V Ljubljani 1872 Milic. 8°. 85 str.
487. Mali sadjerejec, to je: kratek nauk v sadjereji za učence na kmetih. (Petiga natisa.) V Ljubljani. Milic 1870. 8°. 16 str.
488. 'Tretja Ratunica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitea •''-•Fr. Močnik. Številjenje s števili do tisoč z vajami v tri-
stavkab. Številko v višjih številnih prostorih. Tretji po no-•••vem redu mere in uteži predelani natis. Na Dunaji. V c. k. •založbi šolskih bukev. 1873. 8°. 80 str.
489. Četrta Rnčunicn za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Franc Močnik. Številjenje z desetinskimi drobi, mnogočnimi
i- • števili in navadnimi drobi. Mere, uteže in denarji. Po novem redu mere in uteži predelani natis. Na Dunaji. V o. kr. zal6gi šolskih bukev. 1873. 8°. 84 str.
490. Nova avstrijska mera in vaga. Knjižica slovenskim šolom v porabo. Spisal dr. vitez Franc Močnik. Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih bukev 1874. 8°. 64 str.
491 i Prvo berilo in Slovnica za drugi razred slovenskih šol. (S pesemsko prilogo.) Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1873. 8". 194 str.
492. Prva nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V c. kr založbi šolskih bukev. 1872. 8°. 185 str.
493. Prva nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V c. k. založbi šolskih bukev. 1874. 8°. 188 str.
494. Slovenska slovnica za prvence. Spisal Andrej Praprotnik. (Tretji nespremenjeni natis.) V Ljubljani 1873. R. Milic. 8°. 93 str.
495. Spisje za slovensko mladino. Tretjega popravljenega natisa. Spisal Andrej Praprotnik. V Ljubljani 1873. Gerber.
. 8°. 188 str.
496. Svete pesmi za šolsko mladost. Nabral in izdal Andrej Praprotnik. Tretji natis. V Ljubljani. Milic 1871. 16'"". 142 str.
497. Telovadba v ljudskej šoli. Knjižica za našo šolsko mladino. Spisal Janez Zima, učitelj v Ljubljani. V Ljubljani 1872. R. Milic. 49 str.
(Priložene dve pesmi.)
498. Slovensko-nemŠki Abecednik. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih' bukev. 1872. 8°. 162 str.
499. Slovenski Abecednik za prvi razred ljudskih šol. Na Dunaji.
V c. k. založbi šolskih bukev. 1873. 8°. 91 str.
500. Kij ti?, za poštevanje, razčitevanje i metrično mero. Sestavil Andrej Žnidarčič, c. k. okrajni šolski nadzornik i vikar na Banjšicah pri Kanali. Lastnina pisateljeva. V Gorici 1873. 12m“. 2 str.
501. Pojasnilo „KljuSa.u Spisal A. Žnidarčič. V Gorici 1873. 12ra°. 4 str.
502. Mali računar za prvi razred ali oddelek ljudskih šol. Na-vod, kako naj učitelj pervošolce po pripovestih računiti uči.
-	Zložil in spisal Gregor So mm or, c. k. okrajni šolski
ogleda. V Celovci 1874. Tiska rnioa družbe sv. Mobora. 8*. X in 134 str.
.r>03. Popis majhnega telurija, priprava za pojasnjenje Zemljinega sukanja z luno okoli solnca ter drugih prikazni na teh nebnih truplih in kratek navod, kako je rabiti to učno sredstvo pri nauku. Sostavil Feliks Stegnar. Idrija 1872. 8°. 15 str. (in 1 tabla).
504. Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze. Za katoliške ljudske Sole. S 112 podobšinami in 1 zemljovidom. Po nemško spisal dr. J. Schuster, poslovenil Anton L6sar, duhoven ljubljanske škofije. V c. k. založbi šolskih bukev na Dunaji
i873.	8°. XVI in 232 str.
505. Tretja nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V	c. k. založbi šolskih bukev. 1872. 8°. 214 str.
X.	Šolska sporočila.
506. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Černomlji
1872. V Ljubljani 8°. 13 str.
507. Odlomek francoske-slovenske slovnice. Spisal C. G las er. Progamm des k. k. Gimnasiums zu C i II i am Schlusse de« Schnl* jahres 1872. Cilli 8°. str. 23—34.
508 Slovensko narodno pesništvo sp. profesor M. Žolgar.
Progrumm des k. k. Gimnasiums zu Cilli am Schlusse de* Schul-jahrcs 1873. Cilli 8°. str. 23-39.
509. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole c. k. rudnika v Idriji 1872. Laibach 8U. 25 str.
510. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole c. k. rudnika v Idriji 1873. Laibach 8°. 37 str.
str. 3—6. Šola idrijska. Spisal Iv. Juvan.
511. Letno sporočilo čveterorazredne šole v Kamniku 1873. V Ljubljani 8°. 11 str.
512. Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske šole Kranjske
1873. V Ljubljani 8°. 15 str.
str. 3 —G:	Učiteljska knjižnica Kranjskega šolskega okraja. Spisal
Fr. S p e n d a 1.
513. Letno sporočilo očitne štirirazredne ljudske šole Kranjske
1872.	V Ljubljani 1872. 8°. 12 str.
514.	Letnik	c.	kr.	realne gimnazije	v Kran j i za	šolsko leto 1872.
Izdalo	c.	kr.	ravnateljstvo. V Kranji 1872.	8°. 23 str.
Različnosti v slovenskem ljudskem jeziku. Spisal M. Žolgar str. 3—16.
515.	Letnik	c.	kr.	realno gimazije	v Kranji za	šolsko leto 1873.
Izdalo	c.	kr.	ravnateljstvo. V	Kranji 1873. 8°. 23 str.
516. Nadaljevalno izobraženje ljudskih učiteljev na Kranjskem.
-Pojasnilo „letnrga sporočila c. kr. izobražeVnlnice za učitelje v Ljubljani, na koncu eolskega leta 1872.‘‘ (Ponatis iz „U.č, Tov.“) Na svetlo dalo več udov slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Čisti dohodki namenjeni bo društvu „Šola.“ V Ljubljani 1872. 8°. 10 str.
517. Jahresbericht der k. k. B ldungsanstalten fiir Lehrer und Leli-rerinen zu Laibach. Veroffentlicht ara iSchlusse des Schul-j ah res 1873. Laibach 1873. 8°. (J0 tieiten.
Str. Gl — 90: Soleka sporočila.
518. Letno sporočilo perve mestne čveterorazredne l judske šole pri sv. Jakobu v Ljubljani. 1872. V Ljubljani 8’. 14 str.
519. Letno sporočilo 1. mestne čveterorazredne ljudske šole v L j ubij ani 1873. 8°. 20 str.
520	Letno sporočilo	TI.	mostne čveterorazredne	ljudske	šole	v
Ljubljani 1872.	V Ljubljani 8". 25. str.
Domača izreja in	njeni nasledki za prihodnost.	Spisal K.	Bel ar.
Str. 2 -11.
521.	Letno sporočilo	II.	mestne čveterorazredne	ljudske	šole	v
Ljubljani 1873. 8°. 23 str.
522. L‘tno sporočilo čveterorazredne dekliške ljudske šole v pri Uršulinkah v Ljubljani J8<'3. 8°. 33 str.
523. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Ljutomeru konec šolskega leta 1871/72. 8°. 24 str.
Zgodovinske črtice Ljutomera in njegove okolice. Spisal Lapajne.
524. Šolsko poročilo narodne šole v Ljutomeru o šolskem letu 1872—73. V Ljubljani. 8". 24 str..
Str. 3	12. Ljutomer in njegova okolica. Spisal J. Lapajne.
525. Obsežek Demostenovega govora Megalopoljskega. Spisal Janez P o 1 a n e c.
j,Programm des k. k. Real- und Obergiinnasimns zu Itudolfsvverth fiir das Schuljahr 1872 — 73“. Laibach 1873. 8°. p. 3—9.
526. Poslednje besede šolskega vodja do učencev IV. razreda.
• ■ Jahresbericht der vicrklassigen Volksschule zu Rudolfsvrcrth 1872. Laibach S°. 8 str.
527. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Novem mestu
1873.	Laibach 8°. 12 str.
528. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Postojni 1872. V Postojni. 8°. 10 str.
529. Letno sporočilo čveterorazredne šole v Postojni 1873. V Postojni. 8°. 10 str.
530. Letno sporočilo čveterorazredne deške šole v Škofjiloki
1872.	V Ljubljani 8°. 11 str.
Dobre šole in slovenski starši.
531. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Škofji-loki 1873. V Ljubljani. 8". 12 str.
Str. 3 — 4. „0 hoji v šolo“. Spisal L. Sadar.
532.	Tiazredba učenk v dekliški obertnijski' glavni Boli S. g. Ur-šulinaricah v Škofji Loki koncem druzega šolškejJU polletja 1872. 4°. 8 str.	<
633. Riiz>'p.dba učenk y dekliški	obertnijški	glavni	šoli	pri	č.	g.
Uršulinaricab v Škofji	Loki	koncem	druzega šolskega	pol*
letja 1872. 4°. 8 str.
XI.	Molitvene in podučne knjige.	-	^
534. DitŠna pciSa za kristjane, kteri žel6 v duhu in resnici Boga moliti. Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki.
Osmiganatisa. V Ljubljani 1872. Janez Iv le ra e n s. 8l,.4(9strI
535. Bodi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odrašene ljudi. vŠpisal duhoven celovške škofije. Tretji pomnoženi natis. V Ljubljani 1872. J. Giontini. IG"1". 286 str.
536. Dika božja ili navod, po kojem neka mladi krščanin Boga svaki dan diči i slavi. (Molitvenjak za mladež). Osmo izv danje. Po njemačkom molitvenjaku od Braunhubera. V Ljubljani 187^. Giontini 10°. 239 str.
537. Jezus v srcu. V podobah, kako se .Jezus serca polasti, ga čisti in sabo zedinia; z mašnimi in drugimi navadnimi molitvami. Zložil Jožef Buh, indianski misionar v Minesoti severne Amerike. Tretji natis. V Ljubljani 1874.	IG"”’.
538. Jedro katoliškega nauka ali ves keršanki nauk v 70 keršanv skih naukih. Spisal in založil Andrej Einspieler, V Celovcu
1873.	8°. 5G8 str.
539. Nar lepši dan, ali pobožno praznovanje perviga sveti ga Obhajila, kterimu so pridjane molitve pri sv. maši in druzih posebnih priložnostih. Četveiti popravljeni natis. Spisal Matevž Frelih, farman na Premu. V Ljubljani 1871. J. Giontini. 16mo. 276 str.
540. Bukvice polne molitev in lepih naukov za manji in večji mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobre. Poleg nemških bukev F. Egidija Ja j s a. Petega natisa. V Ljubljani 1870. J. Giontini. l(i°. 336 str.
541. Šmarnice Marije Device. VI. Letnik. Spisal in na svetlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1872 Ničman 8°. 304 str.
542. Serce Marije prečiste Device. Bra<am in sestram Marijniga presvetiga serca z ozirom na poddružnino te bratovšine pri sv. Petru v Ljubljani, spisal L. Jeran. Z eno podobo. V Ljubljani 1873. M. Gerber. 8°. 330 str.
543. Jezus, dobri pastir, to je, lepe molitvice pri sv. maši in drugih posebnih priložnostih s smetim križevim potom in pesmi. Osmi natis. V Ljubljani 1873. Ničman. 32,no. 188 str.
544. Jezus na križi moje ljubezen! Molitevne bukve, ki obsegajo mašne, spovedne, obhajilne in druge molitve. Sv. križev pot,
m
Litanije in pesmi. A. M. Peti natis. V Ljubljani 1873. Ničmato. 8°. 352 str.
546. Tomaža KempSana. Hoja za Kristom v čveterih knjigah * zbirko lepih molitev in pesmi. Na svitlo dali bogoslovci la* vantinskega semenišča. Maribor 1872. 8°. 474 str.
Pisatelj te knjigo je spiritual J. Bohinc. Drugi pomnoženi iztis izdal se je I. 1873.
546. Pravi Marijni služabniki; molitvene in podučne bukve zlasti v prid kerSanski mladosti. Spisal Jožef K er?on. Druzega natisa. V Ljubljani 1872. Ničman. 16mo. 408 str.
647. Ključ nebeških vrat. Jutranje, večerne in mašno molitve z več drugimi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili. Spisal J. R. Peti natis. V Ljubljani 1872. Gerber. 8°. 328 str.
548. Spovedna priprava za otroke. V Ljubljani. Založil K. Klun. 16mo. 8 str.
549. Kruh angeljski. Molitvene bukvice za otročiče. Spisal duhoven Celovške Škofije. Drugi natis. Z eno podobo. V Ljubljani 1868. J. Giontini. 16"”. 144 str.
550. KerŠanski posel ali bukvice za posle in njih gospodarje, pa koristne tudi drugim ljudem s podukom in vsimi potrebnimi molitvami. Spisal V. L. (Valentin Lah). V Ljubljani 1872. Giontini. 8°. 984 str.
551. Jezus Kristus devicam, svojim nevestam na serce govori, ali Ena in trideset najtehtnejših resnic v premišljevanje . . . . Spisal Anton L£ s ar. Drugi natis. V Ljubljani 1872. 8". 286 str.
552. Mali duhovni zaklad ali Molitve pri sveti maši in drugih priložnostih. (S pristavkom potrebnih molitvic za spoved in sveto obhajilo poleg latinskega). V Ljubljani 1873. J. Giontini. 16m\ 355 str.
553. Marija Devica, Gospd Jezusovega presvetega Serca, ali bra-tovšina v čast Marije Device, ki je imenovana GospA najsv. Jezusovega Serca. Vstanovljena v Cerkvi misionarjev najsv. Serca v Issoudun-u na Francoskem. Drugi natis 1873. Založila M. Dekleva. Ničman. 16""’. 51 str.
564.	Marija, dobra Mati pobožnih otrok. Iz nemškega. Peti natis.
V	Ljubjani 1870. J. Giontini. 16"'“. 224 str.
555. Marija, naSa pomočnica in šopek duhovnih cvetic, molitvic in pesmic posvečen milostivi Devici Mariji češčena na Brezjah na Gorenjskem. Nabral in zložil A. P. (Tretjega natisa). V Ljubljani 1874. Ničman 16’"“.
556. Jez sem pot, in resnica in življenje. Molitvenik in pesmarica za mladino srednjih šol, posebno gimnazijsko, pa tudi za druge izobražene vernike. Sostavil jih je gosp. Andrej Marušič, učitelj verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici 1873. Založil Ferd, W o k u 1 a t, Osmi natis. 16"". 240 str.
557. Serce ali /spoznanje in zboljšanje Človeškega uerca, kiero j« ali božji tempelj ali pa hudičev berlog. Za obuditev in vter-ditev keršanskega duba. Z navadnimi molitvami za vse oko-lišine in potrebe življenja. Spisal Fr. Metelko. Peti natis z 10 podobami. V Ljubljani 1873. Ničman. 8°.
558. Molitvene bukvice za pobožno mladost. Z navadnimi mašnimi molitvami, s križevim potom, litanijami i. t. d. Spisal J. P.
V Ljubljani 1872. 32m°. 252 str.
559. Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odrašane ljudi. Spisal po najbol jših molitvenih bukvah mnogih jezikov Lovrenc P i n-tar. Enajsti natis. V Ljubljani 1872. M. Gerber. 16’"'’. 186 str.
560. DruŽbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križovski družbi v Konjicah in tudi za drugo pobožne ženske. Spisal in založil Jožef Rozman. Sedmi natis. V Ljubljani 1873. M. Gerber. 8°. 530 str.
561. Jezus moje želje. Katoliške molitvene bukve z nauki in na* peljevanjem k pobožnemu življenju. Poleg nemškega od častitljivega gospoda Alojzija Schlora, doktorja sv. pisma. Enajsti natis. V Ljubljani 1873. J. Giontini. 8°. 546 str.
562. Jezus, moje želje. Katoliške molitvene bukve z nauki in napeljevanjem k pobožnemu življenju. Poleg nemškega od častitljivega gospoda Alojzija Šlora, doktorja sv. pisma. Deveti natis. V Ljubljani 1872. J. Giontini. 12""’. 443. str.
563. Steza v sveti raj, ali mašne bukvice z lepimi spovednimi, obhajilnimi molitvami i. t. d. Vredil J. P. Drugi natis. V Ljubljani 1874. Ničman. 32m°. 316 str.
564. Sveti Jožef, naš najboljši varh in pomočnik v sedanjih slabih časih. Poleg nemškega. (S podobo sv. Jožefa). V Ljubljani 1870. J. Giontini. 8« 91 str.
565. Svete nebesa, naša prava domovina. Molitve katoliškega kristjana v vseh okolišinah in potrebah življenja, četertega natisa.
V Ljubljani 1874. Ničman. 16°.
566. Tersatski Romar, ki obsega zgodovino in popis Božjega pota na Tersatu in razne molitve in pesmi za romarje. Spisal H. V. V Celovcu 1873. Tiskarnica družbe sv. Mohora. 8". 212 str.
567. Jezvs in Marija moja ljubezen ali nauki in molitve za slovensko mladost. Spisal Janez Volčič. Drugi natis. V Ljubljani 1873. Gerber. 8°. 222 str.
568. Misijonski spomin. Kratek zapopadek misijonskih pridig in nauki in molitve za bogoljubne keršanske duše. Spisal Janez Volčič. (Po 32. nemškem natisu.) Druzega natisa. V Ljubljani 1873. M. Gerber. 8°. 620 str.
569. Vertec nebeški ali molitevne bukvice za pobožne Slovence, Izpisal iz svojiga „Verta nebeškega" Janez Volčič. Tretjiga pomnoženiga natisa. V Ljubljani 1872. M. Gerber. 8°. 349 str,
570. Gospod, usliši mojo molitev! Molitvene bukve za pobožne Slovence. Izpisek iz potrjenih, bukev „Svetn ura“, ki jih je spisal Janez Volčič. V Ljubljani 1872. M. Gerber. 8°. 412 str.
671. Getzemnni in Gole/atu. Sola, pobožnosti, pokorščine in ljubezni do smni. Bukve premišljevanja in molitve k časti britkiga terpljenja in smcrti našima Gospoda Jezusa Kristusa . . . . . Po nemškim natisu poslovenil Janez Volčič. Petiga natisa.
V	Ljubljani 1873. Gerber. 8°. < 04 str.
572. Nctond za spnvedanje. Sestavil Andrej Zameji c, profesor pastirstva v ljub!j. bogoslovju. V Ljubljani 1873. Ivaimiotis Egerjev. Založila bogoslovska knjižnica 4°. 117 str.
573. VeJesovo, božja pot na Kranjskem. V Ljubljani. Milic (1872). 8°. 40 str.
XII.	Različna dela.
574. Kazalo založenih in komisijskih bitkev Janez Giontini-ja v Ljubljani na velikem trgu h. št. 237. Laibach 1872. 8°. 20str.
57o.	Knjiga za pisma razne vrste in vošila. Trst 1871.
(.Meni neznana knjiga.)
576. Poljna služba, raztreseni red, nova puška in slovensko nemški in nemško-slovenski slovarček. (8 4. podobami). Spisal in Založil Andrej Komel, c. k. nadporočnik pri 7. pešpolku baronu Maroičiču. Celovec 1872. 12'"“. IX in 153 str.
577. Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček (S 4. podobami). Spisal in založil Andrej Komel, c. k. stotnik pri 7. peš-polku bar.
Maroičiču. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. V Celovcu 1872. 16“'". 156 str.
578. Prepis sledeče molitve, ki se je našla v Jeruzalemu na grobu našega gospoda Jezusa Kristusa. Založil J. N. K opri ut z v Artičah; natisnili J. Fichtingerjevi nasledniki v Linču.
579. Vera in pamet ali razodenje božje v naravi. Spisal B. Mis-
1	inski. V Ljubljani. Narodna tiskarna. Založil M. Sterg&r
1874.	16'”". 32 str.
580. Mala pratika za navadno leto 1873, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Blaznik. 16'"°.
581. Mala pratika za navadno leto 1874 ki ima 365 dni. V’Ljubljani. Blaznik. 16""’.
582. Velika pratika za navadno leto 1873, ki ima 365 dni. Na svitlo dana po c. k. kmeti jski družbi. V Ljubljani. Blaznik. 16'"”. (Vrednik podučnib spisov: Dr. Jun. Hleivvcis.)
583. Velika pratika za navadno leto 1874, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Blaznik. I6m".
XIII.	Muzikali.j n.
584. Velika noč. Besede A. Praprotnikov e, napev Fr. S. Adamičev. Založil J. R. Milic v Ljubljani. 4°. 3 sir.
585. 4 Tantura ergo. Postavil L. Belar. Tisk in zalog Miličev v Ljubljani. 4°. 4 str.
586. 12 Cerkvenih pesem v napeve postavil Leopold Cvek. V zalogi J. Giontini-ja v Liubliani. Kamnotis Jož. Blaznika (1872). 4<>. 22 str.
587. Dve veliki slovenski maši. I. Oče večni v visokosti. Besede spisal A Praprotnik. II.- V ponižnosti klečimo. Besede spisal Fr. Cimperman. Za sopran, alt, tenor, bas in orgije zložil Anton Forster, vodja kora v stolni cerkvi. V Ljubljani. Tisk Egerjev 4°. 10 str.
588. Teoretično-prctktičim pevska šola. Zložil Anton Forster učitelj petja na c. k. srednjih šolah in vodja godbe v stolni cerkvi, Cena liO kr. V Ljubljani. Založil A. Forster 1874. 8°.'21 in
33	str. (Godbene priloge).
589. Slava Bogu na višavi! L)va napeva za sv. Božični čas. Zložil in založil Josip Levični k, narodni učenik v Železnikih. Tisk Egerjev v Ljubljani. 4". 4 str.
\
Kazalo«
I. Del.
VII. Poročilo o delovanji slov. Matice od l. septembra 1871. leta do 1. julija 1873. leta.
Stran
VII. občni zbor 15. februarja 1872. 1.................................... 1
XXIV. odborova skupščina 7. marca 1872. 1..................................II
XXV. „	„	9.	julija	„	 15
VIII. občni zbor 26. sept. 1872. 1...................................... 32
XXVII. odborova skupščina 31. oktob. 1872. 1............................... 43
XXVIII. „	17. julija. „	 51
Proračun in sklep računa..............................................61—63
Poročilo o Matični knjižnici..................................................64
Upravništvo in imenik.........................................................67
Životopis odličnih udov Matice slovenske:
Potočnik Blaže, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano..............................137
Dr. Matija Prelog, doktor zdravilstva v Mariboru.............................145
Janez Zalokar, župnik v pokoji...............................................148
Baron Anton Zois.............................................................151
Pojasnilo pogreškov.........................................159
II. Del.
Podučni iu zabavni del.
Doneski k zgodovini Kranjskih mest, spisal Janez Parapat ...	3
Gledališče v starih Atenah, spisal prof. M. Pleteršnik	....	13
Doneski k zgodovini samostana Velesovskega.	Nabral	Janez Parapat	18
Človek in država. Poslovenil A. J.............................................32
Vse prikazni v naravi so nasledek eno same priproste stvari z eno
samo bitstveno močjo (s privlačnostjo.)	Spisal L. L. .	71
O tednu in njegovih dnevnih imenih. Spisal	Franjo	Stifter .	.	88
III. Del.
Lepoznanslu spisi.
Taras Bulba. Poslovenil Lav. Gordnjec, Podgoričan............................120
Pavel in Virginija. Poslovenil Anton Umek Okiški.............................210
Poroka. Poslovenil A. Podgorjanski...........................................275
Bibliografija slovenska. Sestavil dr. E. H. Costa............................280
K sestavim: „Vse prikazni v naravi'1
Stran 71—88.
x'
Pad/
Pad.?
*	nt.>
—i---------#—
//// V —•----------------
/W.rf
W J/	f-?-	m	2
/ X
a
W
	V
	w /
r>	//V
Pad.//
Z
Pad.//
v
Pod. J
  ^
_____IA
X
m J
			\
				trt 2
			
Pad./J
/ . ///
N
/M./4
{&)
/>	
Z	/od. Z/S
'"N	l !
|/|V_ z'	\//rJ ‘ ut 2 m / ***r' | i
jr
/Of/.ti
Pad.//
/f
x
/a J	///	/
/'m/. /6‘
*M /
(		\	. 	
ut Z	1\	y ✓ 7'	i
Pod.///
r/
//
/&//?
Pad.?/
X o.		m /| ]S	
		/ \>r	\ xr
•» j’ / i J* [ \ . ,A \ y \	^4			/
/od. AS
Naznanila.
Matično knjige
V l.jllliljitlli: .Jhiioz Giontini;
Jurij Lercbar; Zescliko & Till; Otok, Klerr.
V Celovcu:	J. Leon; K. Uegel.
V Mariboru: K. Frliuec.
Hitijo im prodaj :
V' Trstu:	K.	K.	Schitnpt ;
V. Essman,
V (»urici : Karol
V C’elji : Karal Sobar.«
V I*t lij i: Vil. Blauke.
V 1’rii^i : G<egr & Dattel.
Družbinim knjigam pak j« ta-le eena:
1. Zgodovina »lovenskega o/iroda velja ....
2.	Vojvodstvo Kianjsko	„	...
3.	Vojvodstvo Koroška	................
4.	Slovnica (Vskega jezika z berilom spis Mam
6.	N&rodni koledar ia letopis	za 1807.	1. velja
6.	N&rodni koledar iu letopis	za 1868.	1. velja
7.	štirje letui časi veljajo........................
8.	Rudninoslovje po Fellockerji, velja	.	.	.
9.	N&rodni koledar, sporočilo in letopis za 18691. velja	r-
10.	Olikani Slovenec velja..........................*-
lt.	Slovenski &tajer I. snopih	velja ....
12.	Letopis za 1869 1................................
13.	Schoedler. Knjiga	prirode. I. snopič	Fizika
)4.	Nauk o telovadbi	I. del » 60 podobami, ve^ja
16.	Nauk o telovadbi II del s 164 pod. in	VT.obrazci	—
16.	Atlaul. 1. snopič.	Poluti, Evropa in	Avstrija	.	1
17.	V. Vodnik, pesni ..................................
18.	Jovan Vesel-Koseski. Razno dela z njegovo podobo	1
19.	Atlaut. 2. snopič, Azija, severua Amerika, južna
Amerika............................................................. 1
20.	Slovenski štajer. 111. snopič................................................—
21.	Schoedler. Knjiga prirode. 2. snopič Astrono-
mijo in Kflllijn...................................................<.>
22.	Letopis	za	1870.	1. z dr. Lovro Tomanovo podobo	1
23.	Letopis	za	1871.	I.	s 40 podobami ....	1
24.	Sclioedler. Knjiga prirode. 3. snopič. Minera-
logiji! in (>'i‘0KH07.i.j»...........................................—
25.	Atlaut. 3. snopič. Afrika, Avstralija, evropska
Rusija ............................................................. 1
26.	Živalstvo p> Pokorniji, Fr. Erjavec ....	1
27.	Rastlinstvo po Pokorniji, Iv. Tušek ....
28.	Letopis	za	1872.	in	1873. I. z 2 podobami .	.	1
29.	Slovanstvo	■/. dvomi	zemljo vidi..........................................1
gld. 60 kr. „	40
„	34
„ «0 „	40
f.O
40 „ 60 „	40
„ 60 „ 80 „ 80 40 „ 80 •, j .. «0 „ 60
»	5
„	40
20
50
70
6
86
50
Opombo, ('»stili družbeniki naj g. poverjenikom povernejo stroške, ki jih ti imajo s projeinanjem in razpošiljanjem družbinih
knjig.
I
K^JrA>t
Naznanilo.
Matični; knjigo imajo na prodaj:
V Ljubljani: Janez Giontii.i;
Jurij Lercher; Zuscliko & Til!; Otok. Klerr.
V Celovcu:	J.	Leou;	K.
I.Iegel.
V VlulittolU: K. Krliuoe.
, V Trtftll:	i'. H. Sohi.opl';
V. Essman.
V (»urici : Karol Solmi-.
| V €elji: Karol Sohar.
! V Pluji . Vil. Blanke.
V Frasi: Giegr & Pattei.
Družbiniin knjigam pak je t«-le eei.a:
A.	Zgodovina slovenskega u/troda velja ....	—	gia. co		ki
2.	Vojvodstvo Kraujsko „ ....	—	tt	40	»»
3.	Vojvoditvo Koroško ....	—	II	34	» i
4.	Slovnica češkega jezika z berilom, spis Marn	—	II	60	i»
6.	NArodni koledar in letopis za 1667. 1. velja	—	II	40	fi
ti.	N&rodni koledar in letopis za 1868. 1. velja' .	—	»1	10	t*
7,	Štirje letni časi veljajo		1	1*	—	ti
8.			>1	40	♦»
9.	Narodoi koledar, Bporo<’itoiu letopis za 18691. velja	—	)•	50	
10.	Olikani Slovenec velja			’l	40	•>
XI.	Slovenski Štajer X. snopič volja 		—	1»	60	»»
12.	Letopis za 1869 1		—	)»	80	n
18.	Schoedler. Knjiga prirode. 1. snopič Fiziku .	—	f*	80	,,
14.	Nauk o telovatbi I. del s 50 podobami, volja .	--	1»	40	n
16.	Nauk o telovadbi II del s 161 pod. in Vf. obrazci	*		80	
16.	Atlant. J. snopič. 1’oluti, Evropa in Avstriji .	1	'1	L*	
17.	V. Vodnik, posui 			)>	60	»i
18. 19.	Jovan Vnsel-Koaeslii. Kazne deta z njegovo podobo Atlant. 2. imopič. Azija, severna Amerika, južna	1	1»	60	ii
	Amerika		 .	1	II	5	n
20. 21.	Slovenski Štajer. IIt. snopič . 		 Schoedler. Knjiga prirode. 2, snopič Astrono-	'	M	40	n
	mija in Kemija		1	»1	Tf	•i
22.	1 ..eLopiB za 1810. 1. z dr. Lovro Tomanovo podobo	1	n	20	m
23. 24.	Lctopw za 1871. 1. s 40 podobami .... 9elio»;dlor. Knjiga prirode. 8. snopič. Jlilieru-	1	M	50	
26.	loKiju in (»eOKliuaijn	 Atlant. 3. snopič. Afrika, Avstralija, evropska	—	•1	70	i»
	i Rusija 		1	1»	5	i*
26.	Živalstvo po Pokoruiji, Fr. ICrjavtc ....	1			•i
27.	Rastlinstvo po Pokorniji, Iv. Tušek .... Letopisa 1872. in 1873. 1. z 2 podobami . .			It	86	i*
28.		1	n	60	*i
29.	Slovanstvo z dvomi zemljevidi		1	tt	—	i*
OponitiA. Častiti družbeniki naj g. ppvoijeuikom poveruejo stro&ke, ki jih ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem družbiuili k« jig.