Le*o VJ., št, 175.
PsStitlna pEaJena v gotovini.
V Ljubljani* v nadeli® ©o agsuifta tB22, P^se;^ $f„ 1 OSna
NAPREJ
glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
^■■—— n i m ——Bacii lin MmuMMmammmm n 11«a mmamaammm
Misel k proletarskemu dn<
da ^ mec* nami z mirno vestjo trdil, ,e danes veselo presenečenje, roditi
^0 r . "'yi**W° v voviv/ \Ji	1	UUt	11
zavjd Rmvek? Pes brez gospodarja je kam	vreden. Gre, če se mu ljubi,
T>rkoii po cesti, gloda kost po svoji
tri čet hU^ se sv°bodno s sebi enakimi, greni + nje^ovega življenja mu ne zakonik .na topoglavost advokatskih za-Pih yJVn dresurna znorelost uniformira-Se, (ja ■ teljev. In predvsem: ne zaveda čut>es. Mi pa smo ljudje in težko ob-bitj IjuHDraviC0- k' določa, da ne smemo ne y<i^we' ®?riti se nam je za malenkost-cestj. nost', ki jih priznavajo psu na
T i -
in orgr;, -en !e k>°j. ki ga vodita poedinec ta, <ja Racija v sedanjosti. Razlika je neznatn °Sif^e °dp°r poedincev kvečjemu ne dobR "'one uspehe, dočim žanje traj-•jasnim cire Sani° organizacija z nekim ie ta oro- -01, Predpostavljeno seveda, da ’!ik° Do^niz.aciia enotna in močna, ne to-nredvSeS	sv°iih članov, marveč
Vednost'T17>0 vis°ki stopnji njihove za-Srtl’isln - •av5'den pa si v socialističnem D!°stramCe Ve^’ da imaš v okviru našega I^acijj c^° vrsto pravic v svoji orga-ezDrč U1 ^ izpolnjuješ na drugi strani q -ino svoje dolžnosti.
^°stujeSfn'Zaci'ia’ po-svojih članih za-nazUr, j ern ziihtevam, bo pokazala tudi Se t>o Sv°i.red. In nasprotno trdimo, da Vredna rK,an'zacija, ki je naznotrai malo ^Pkumi, ..d* ob nastopu pred javnostjo ^ 'tirala s svojo gnilobo.
šnih usnH^’ vs?delavski zlet je eden tak-^terern	nast°POv v javnosti, pri
Ddrejajn i^ese30 naše organizacije, ki ga •Svoieim ’ k ? ogromen plus v prospeh ^asnieho .očemu delu ali pa nesmrtno z'i>'ki iPVlI1'ie'. ^e sovoriino o buržoa-^^eala le’ kakor med sabo zmenjena r*at j7r ^ naši prireditvi, ampak proleta-Sv°i° snrth končanih manifestacijah tfez^p iT °- Ge se izkažemo železne in 'rnoi-ie^<?k da ie v nas rešitev: če Zarn-t est1rali slabost in kaos. nam ta pot do njega.
v tai..1 smo mirni Č> smo bili sposobni
v ta]JJ' s!?o mirni. Če prinr^1,^.*°skopičnem času do potanko-V.edii skim ■ Vse Potrebno za doslej najeta in - na.stop slovenskega proleta-šno nso-p Se Jc na^a lllasa s tako eno-Cebsltih iCo °dzvala prvemu pozivu da bj Se s°drugov, potem se nam ni bati, 2adnjem ^‘ščcno delo naših organizacij v zal0. oi PoHetju ob tej priliki slabo izka-Su IiaučiTeniS^i Proletarec se jc v tem ča-ur‘teditev ne sme takih slavnostnih 'k°t na , Po buržoaznem kopitu jemati ravnotak ' temveč da mora tudi žniimi 5eiost in 0 resno manifestirati svojo dozo-az>ia s Vse.?toveške težnje kakor buržo-strasll0 vSv°j'mi prireditvami .manifestira easovno zaostalost svojih načel.
Prihajamo skupaj, da pokažemo drug drugemu, kako se med seboj poznamo kot bratje v trpljenju. Ista bol nas jc združila, z istim upanjem sc bijemo za naše odrešenje. Če je bila med nami kdaj kaka neprijazna misel, pozabljena naj bo od tega dne. Saj. če pogledamo naokrog, nam ne ho težko videti, da je vse nič v primeri s tistim velikim ciljem, za katerim stremimo. in da je vse slovensko proletarsko gibanje le dvakraten nič, če ne izpolnjuje svojega namena v primeri z gibanjem svetovnega proletariata. Pred tako mislilo mora izginiti vsaka osebnost. To medsebojno spoznavanje ie vendar nekaka druga programatična točka našega delavskega zleta in je bilo povdarieno že v prvem proglasu zletne pisarne. To spoznavanje je tisto, kar nam manjka in zavoljo katerega bi bito treba, da se večkrat tako sestanemo, vsaj pa vsako leto enkrat. In drugo leto se bo tudi v resnici
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
zopet zgodilo. Takrat bomo še vse drugače pokazali, kako smo močni, ker bo za nami zopet celo leto ozdravljajočega dela in ker bodo imeli tedaj možnost, da se pripravijo za zlet tudi desettisoči tistih so-drugov. ki jim letos zavoljo prekratkega časa in gmotnih skrbi ni bilo navzlic najbolj goreči želji mogoče, da pomnožijo armado delavskih manifestov s svojo prisotnostjo.
Če hočemo torej nakratko ponoviti, s katerih vidikov prosmatramo mi dneve 5. in 6. avgusta 1922. bomo rekli: Namenjeni so v prvi vrsti javnemu potrdilu, da so naše organizacije izpolnile svojo vzgojno dolžnost v boju za tiste pravice, ki jih smejo uživati danes psi na cesti, ljudje pa ne: drugič pa so ti dnevi namenjeni medsebojnemu spoznavanju vseh nas. ki se v teh organizacijah zvesto borimo za marksistično misel.
Kdor se udeleži naših zgodovinskih trenutkov s podobnim resnim namenom kakor mi. no pa zavoljo parade in zabave, pozdravljen kot izklesan kamen v stavbi rdečega nauka!
POZDRAVLJENI!
Mnogo časa je minulo, predno so zinogl i jugoslovanski proletarci organizirati skupno manifestacijo.
Oživimo spomin. Pred mnogimi leti so se zbudili prvi »antikristi«, kakor pripovedujejo sivi starčki, To so bili preprosti — delavci, ki so oznanjali — enakost, bratstvo in svobodo, ki so ločili izkori-ščancc od izkoriščevalcev. Takrat je še živel naš veliki učitelj Marx, kateri je iz utopije ustvaril znanstveni in praktični socializem.^ Naš prvi apostol socializma je bil ranjki Železnikar, katerega ie buržua-ziia preganjala, obsodila in zaprla. Rekli so mu »antikrist« in verni naš narod se je križal kadar je slišal Železnikarjevo ime. Toda — tempora mu-tantur — časi se spreminjajo. Kmalu jc postalo več Železnikarjev. celo toliko, da jih niti zapirati niso imeli kam. Buržoazija je uvidela, da zdrave ideje ne more s silo pobiti in jc socialistično gibanje ignorirala. Črv se ni zmenil za težko nogo kapitalista in cerkvene inkvizicije, ampak jc glodal in glodal.
Minula so leta in antikristov je bilo mnogo, toliko jih je bilo. da so se ustrašili 'gibanja tisti, kateri so se mu smejali.
Sami smo bili preslabi, posebno, ker mehka 'duša slovenskega kmeta ni imela prilike slišati resnice, ampak je slepo dirjala za farizejskimi frazami »božjih namestnikov«. Opirati se je morala slovenska četa borcev za uresničenje proletarskih idej drugam. Tuji narodi so nas učili.
Nastalo je mesarsko klanje v mesnici svetovne vojne. Zaspalo je naše gibanje. Moralo je. ker so bili bajoneti številnejši, kot na sulice proletarske falange.
Toda črv je grizel in pregrizel vrv. V propad so padle krone, narodi, so sc
dvignili. Nož jih je naučil socializma, v krvi so se napili zdrave ideje in vstali so.
Slovenci so tudi drveli v pustni ples narodnega osvobojenja. Otroci sc vesele maškerade in tudi mi smo se ie. Pijani smo bili veselja. Takrat je bilo naše gibanje močno.	e
Toda veselili se nismo dolgo. Zvijača je ukanila resnico. Reakcija je zajahala, kapitalizem se jc smejal, slovenski proletarec pa je stokal pod tem jarmom, sam. popolnoma sam.
Še nujše je nastalo. Zdrave ideje so pomazali. Sovražnik socializma se je ugnezdil med nas same in kmalu jc učenec hotel več vedeti kot učitelj. Nezavedni so drveli črez drn in strn, dokler jih nista Zaloška cesta in »Obznana« ustavila. Malo je ostalo zavednežev, malo je bilo zdravih borcev. Lečili smo iih in jih moramo še danes. Toda danes to bolno telo že hodi brez palice.
Dne 6. avgusta t. 1. prihiti proletariat cele države, da pokaže kako sc razvija, kako postaia močan. Velik dan je ta v zgodovini jugoslovanskega delavstva. V nedeljo bosta v bratskem objemu Slovenec — Srb — Hrvat. In ta objem ne bo hinavski. Mi ne poznamo na Radičev, ne Pribičevioev. Mi ne poznamo avtonoma-šev. niti centralistov. Mi poznamo samo trpine in s temi se bomo združili, da izboljšamo naše življenje.
Sodrugi. v nedeljo si podamo roke. Svetu bomo pokazali, da živimo. Poparjeni bodo. ko bodo videli marširati proletarsko vojsko. Plapolali bodo rdeči prapori in proletarska pesem bo odmevala, da bo svet slišal; kako smo se zdramili.
Zato pozdravljeni!
Svobodni k ..Svobodi*!
Čudni nazori so razširjeni med našimi sodrugi v kulturnem delavskem gibali ju. N. pr.: Tajnik neke krajevne politične organizacije mi je rekel: »Na »Kres« se načeloma ne naročim, ker delujem izključno le na političnem polju.« Tajnik neke strokovne centrale mi je pa povedal še lepše: »Sodrug, vaše povesti v »Kresu« so lepe, a verujte mi, da nimam časa, da bi jih bral. Pa to itak ni za nas moške; to naj čitajo ženske, da se zjočejo.«
Res je, ženske bi se morale zjokati, pa ne nad mojimi povestmi, pač pa nad takšnimi socialisti, kakor sta tista dva tajnika! Kako bi mogla moja mama, ki ne zna ne čitati, ne pisati, napisati roman, komponirati simfonijo, kako bi mogel jaz, ki ne znam niti ene ravne črte potegniti, narisati, naslikati tiste nadebudne tajnike? Daleka in strma je pot, ki vodi do tistega vrhunca, katerega mora doseči vsakdo, ki hoče uspešno politično delovati, kajti politika je takorekoč široka reka, je morje, kjer se stekajo vse reke, vsi notoki družabnega življenja. Kdor hoče biti dober politik, mora natanko poznati vse te reke, rečice, potočke. Poznati mora vse potrebe družbe, v kateri živi. Politika je takorekoč krona kulture. Kdor ni hodil v kulturno šolo, ne more biti steber te krone; kvečjemu balast je, ki na kroni sedi in jo pritiska k tlom. »Delavstvo je treba zbuditi«, mi je dejal eden od tistih dveh tajnikov!
Kaj to pomeni »zbuditi«? Ali morda razume dotičnik pod besedo »zbuditi«: spustiti tiste ogromne sile, ki so skrite v. širokih masah proletariata v svet, da divjajo, da zlezejo čez bregove in poderejo tudi tiste majhne zgradbe, ki nam jih je dosedanja kultura dala? Ne zbuditi ~* preobraziti je treba te mase, preobraziti jih v socialistične. Preobraziti je treba te sile. da bodo tekle v ozki turbini, druga poleg druge, da bodo tvorile čudeže, liki turbinam in kanalom, ki bodo v dogled-nem času onemogočili sušo, raztopili severni in iužni ool. oplodili Saharo in dr. — Ne zbuditi jih — one so zbujene, so žive — ampak pokazati jim pot! In to je v prvi vrsti naloga delavske kulturne šole. m mssm *r"fir gBagMBgjggMHESgSSgBBBBggggBSBSSai
Groba materija je živa, je sila — toda j® Ma^tk^naml-irostorov — res je
brezoblična je, ali pa jo oblikuje vladajoči ie- ManiKa nam 1	■	 5	*	nre
svetovni nazor — t. j. kapitalistični. Te
sile bo koristno porabil edino le socializem. In naša prva šola v to svrho je kulturna socialistična organizacija. Le tak sodrug bo postal dober socialist, ki bo to šolo dovršil z dobrim uspehom, ki bo svoj nazor v svetu in življenju uravnal po smernicah, ki jih je v tej šoli dobil. Potem bo tudi politično delovanje drugače izgledalo — potem bo politično delovanje res krona kulture ne pa smrad in gniloba.
Tako kulturno organizacijo imamo pri nas v SDJZ »Svoboda«, ki pa žal životari, mesto da bi živela. Životari pa ta organizacija zato, ker so mnogi naših »voditeljev« in »prvakov« krvavo potrebni naukov, ki bi jih tam dobili, predvsem pa socialistične morale, ki je duša socialistične kulture. Mnogi se norčujejo, češ, povej nam, ali ni črka a enako socialistična kakor buržujska. Res je — toda motivi, ki me ženejo, da to črko a porabim tako ali tako, so različni, in v tei razliki je bistvo. Tiste, ki so tako duhoviti, bi vprašal tako-le:	»Ali	priznavate, da je
razlika med moralo katoliško in socialistično? Ali vidite razliko med človekom, ki vidi cilj svojemu življenju v oblakih in človekom, Id vidi cilj in zmise-l svojemu življenju na zemlji? Ali priznavate, da je razlika med svetovnim nazorom (in svetovni nazor je tudi kultura), ki pravi: po-^ edinec je vse, družba pa le toliko vredna, kolikor koristi poedincu, in svetovnim nazorom: Družba je vse. poedinec pa velja 'le toliko, kolikor koristi družbi. .lasno je, da se tukaj moramo ločiti, kajti kultura, ki podpira uboj, tatvino in goljufijo^ ni in nc more biti naša kultura! Naša kultura je kultura neomejene pravičnosti!
To kulturo gradi naša »Svoboda«. Mnogostransko je njeno delo in naporno. Pa gre naprej, kajti zemlja se vrti in solnce stoji, četudi je dejal papež, da zemlja stoji in se solnce vrti! »Svoboda« gre naprej — a šla bi bolj naprej, prišla bi bila do cilja, če bi vzgajala v prvi vrsti našo deco. Ustanoviti bi morala mladinske odseke, ki bi naj bili protiutež šoli in mnogovrstnim kapitalističnim mladinskim
organizacijam,
kapitalistične nemorale. Manjka'nam prostorov — res ie ; zato pa lahko delamo danes	^
davanji. Za predavanja dobimo, ce čemo, vedno prostore.
Druga važna stran je P^^mora-propaganda z vidika socialis le. Ta protialkoholna propagan«la’zdržn0st ra biti propaganda za P°Poln° fflarsikaj med delavstvom, bo delavstvu odkrila, o čemer se mu seda]	teIn
A delavstvo je treba pripeliau K
In predavat,se
uspeha«* temelj?5' ki se
»dvajset let borijo v stranki, ki v -	_a
ko je treba delati.« Ravno pn t	^
ne. A delavstvo je ucua_ *^-"frpha do predavanjem.	.	.
onemoglosti. Ne pa ziniti: za to ne zanima, ne bos imej Kdor tako govori, je že porusu ŽQ In to delajo mnogi naši sodrug, ^ ka.
lahko
na
gandi moremo pokazati prav	sta-
razliko med našim in kapitihstic	ko-
liščem, kajti povedati moramo, o*
rimo Droti alkoholizmu zato.	mo-
duje družbi ne pa poedmeu. se moramo precizirati naše stališče _m ^ ^liči-
a. ti UttJU o ---------.1.
ramo: »In če bi alkohol v 11133 i* vsak nah poedincu koristil, bi se mo jja poedinec tej koristi odreči z <>" meiU družbo (v ostalem: nič ne m jrU2bi')> resnično koristiti, kar škoduje	ta
kajti krasti ni dovoljeno, dasi mojemi* meni osebno koristiti; to skoauj eti-sosedu, tangira moralo, ki je P xj0vešKa ke, dogovora sklenjenega mea
za
Amerikauska pomoč.
Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast!
Ivan Cankar.
Naša delavska družina je. bila strašno revna. Zato tudi precej nerodna in si niti takrat ni znala pomagati, ko bi bila lahko. Revščina je mati nevednosti, hčerke, ki sama nikdar ne umrje, če je duševna pridnost ne ubije, pač pa ima to čudovito lastnost, da rodi svojo lastno mater!
Tako sta gospodovali nad našim delavstvom obe čudni sorodnici:	revščina
in nevednost. Revščina je skrbela za to, da ni bilo kam položiti trudno glavo, nevednost pa je tej glavi branila odpočiti se pri vsemateri naravi...
Tako ni bilo mogoče upati na rešitev iz tega začaranega kolobarja: mati, hči — hči, mati. Neumrjoča, večna je tista liči, ki je zmožna roditi svojo mater!
Pomagati bi mogel edinole stric iz Amerike. Na tako čudežno pomoč pa ni bilo mogoče misliti, amerikanski milijonarski strici le prekmalu pozabijo na svo-'0 delavsko družino v stari domovini.
Vendar se je našel tak stric. Ni imel zlatih milijonov, zato je imel pa milijon
zlatih idealov, s katerimi jc znal prepri- j čati tisoče amerikanskih trpinov, da so si začeli od ust utrgavati in zbirati za dom delavske družine v stari domovini. In zbrali so In poslali so z naročilom, naj si družina postavi tak dom, da bo mogla v njem ne le počivati, temveč tudi delati, duševno delati tako dolgo, da prežene za vselej mater in hčer. revščino in nevednost.
Krasen načrt si je zamislil idealist in tudi izvršil ga je, kakor si ga je zamislil. Z njegovo pomočjo si je kupila družina krasen dom, dobro urejen in kakor zanalašč ustvarjen za preganjanje nevednosti. Vsi so upali, da je družina rešena, vsi — so pozabili, da nič ne pomaga šiloma pregnati revščino, ker jo bo nevednost zopet rodila, in da nič ne pomaga zatirati nevednost z napori posameznega idealista, ker jo ubije edinole duševna pridnost vse družine.
Zgodilo se je tisto, kar sc je moralo zgoditi, čeprav je bilo nepričakovano. Delavska družina, za katero je bil doin nabavljen, se ni še nikdar odpočila v njem, niti ni iz njega dobila nikakega zdravila proti nevednosti. Nasprotno, nekatere izmed delavcev so gospodarji tega doma zatirali v zvezi z drugimi trinogi delavstva prav tako, kakor je to y.
sklenjenega
družbo.«
Vsa predavanja morajo bu*- kaPi' tem, da parirajo silam vladajo a jji-talističnega nazora. Predavatelj bs0vr3' ti odkritosrčen, mora, četudi s ži pri delavstvu, bičati naz^ » pjge vati iz širokih mas. Verujte, K I 0 i\ svetovni nazor živi svoje mtev Mp Ijenje v masah ravno tako kjr.r(je. i-talistih, ki imajo slučajno nul J ^ mora ta nazor, ruvati koren	tajc0
nino, pa če to še tako boli. sDj5n3. mogla obstojati v bodočnosti	)>rdeČ-
cialistična družba, ne pa dru kapitalističnih barlekinov.	'fudi	‘
Telovadne odseke imamo. Qre za ne gre v prvi vrsti za te*° dba mora socialistično vzgojo! felovad
1.,...^ drllži0
kapitalističnem redu že v nava <s0 s pa, ki so obupali nad tem ^%agaja$; začeli zato graditi drugega,	spra.
kar se je dalo, z namenom, g0 jjili Z jo v prepir in sovraštvo l a ?a dcia spodarji doma, ki je bil z£raJ sko družino...	ke tak^A.-
Kako je prišel dom v . laVSka djj, spodarjem? Zakaj jim ga je d* preJ» žina izročila? Da ne bo razia* _
 ............ —	—	.	a	zgle®
*»•
Recimo, da bi bila ta “Yranka -- flC stična stranka in da bi ta	odporni«■
denar za svoj dom zaupa, pa da pooblastilo k vgin, lijaku, češ, ti gospodari st ^gtenjak boš gospodaril pošteno.^ ^ ^ z goJF^j
malo prerad veruje, sam s	.g	jzp
darskimi posli ne bavi,	»ki	® pU
strankinih pristašev zbral tisi	jfl	m
gospodarstvo najbolj rav&ftf0 skupno z njimi dom, kakor je	^
ceno. Bal se ni ničesar, sai	*
lo v žepu, da bo odločeval	b,ia
Toda med tistimi pnjg1,! gosPf°a
&
prebrisana glava, ki ni ^‘j-^vse .	da
riti, temveč je poznala tum	p
velikega sveta. Ta glava sIJJ se bo dalo pri teni idealntfj io prav lepo zaslužiti brez nosti,
zifi organizaciji in disciplini, Srezpogojne-
nr^rir^^;ayanju P°ed.inca organizaciji. čirJ? ri k.1 ^a * P°dobi v malem) bodoče
sel- tS.tj?ni2*,e* Poleff tega mora ta od-: odsekov prevzeli Iia!o-° mladinskih
im Jf. cf° kopico drugih pododsekov 'šk-p r\' dramaticnc, knjižniške, tambura-seHh ’ sportnc itd- v vseh teh od-2maLm°r^.° Vldeti rdečo nit: borba za
»SrafoT' nC m°raIe nad v,adaj°č0
■na	st0J1j° ti sestre: politsc-
«a orp-ni; vn?. in gospodarska socialistič-'boda +, lzaci]a- ^ato hi se morala »Svoje lastna gospodarsko postaviti na svo-»c- ,ne noge, kajti, kako naj bo cir*or
»Svob l^f’ Kajtl* kaKo naj bo sice zaciiamv t eli.vsem drugim organizira Pasi ia Primer nam dajejo v tem ki V7rir* ^e, delavske telovadne ednote, Pribli^n sam.° IZ dohodkov centrale Prideš v uradniških moči. Tudi pri nas to je v 6 ?asi/ ko bomo tako daleč, kajti korale £San5e .vzg°je in socialistične 5>i ^ -podružnice pa morajo uvideti, da kov * i0.ustvariti vire stalnih dohod-se moraio z dohodki gospoda Po„,n® Pa prirejati veselice, ki imajo titii sli,x .co vei‘kansko moralno in v ve-%ub& 3ev tildi neposredno materialno
L^ba^hdajmo ^ se, da je socialistična niše na rez. m°čne kulturne organizacije zacije u?esku’ da so socialistične organi-ztianja * s? niso Povzpele do tega spo-■niu, ki’ P*sane neoporekljivo živoiare--•^^jstovetno smrti.	A.	C.
AyLesk°šek:
so ŽIlainenjw zavednosti.
3e	ceb'ske razredne organizaci-
S stroW . avslti z^t 1922 sporazumno ganizacijaSjli* kuiturnimi in Političnimi or-M*
ai, Za tako prireditev ni od vče-K° Je nast 1 e zaživela takoj od začetka, ^ti tim ala P0 preobratu potreba, zdru-^Ro. avsko vrste v socialistično fa-
- Celjski sodrugi so stali z buržoazijo vedno v najhujših bojih v kulturnem, gospodarskem, političnem boju, sredi narodne razcepljenosti.
Buržoazija je razumela delavstvo razdvojiti na dva tabora sebi v prid in sicer v nacionalni in verski tabor. Oba ta činitelja pa sta izrabila nezavednost delavstva, sicer bi brez delavstva in nezavednega kmeta buržoazija ne imela obstanka.
Da bi se bužoaziji (kapitalizmu) vse izvršilo po njeni volji, so se prirejali tudi razni sokolski zleti: orlovski zleti, in ker je bilo v Celju tudi mnogo Nemcev, še nemški »Gauturnertag«. Vse to seveda z velikanskim pompom. Saj so nam še v spominu take prireditve. Leta 1910. jo je imel Sokol na Majdičevein travniku. Tam je bilo videti, kako so delavci in deloma uradniki telovadili, godbeniki (tudi delavci) igrali, liberalna gospoda je Da samo gledala, če so njeni hlapci dovolj trenirani. Bogataši so jahali konje, proletariat je pa korakal peš in delal stafažo. Nič drugače ni bilo leta 1905.. ko so prišli v Celje »Deutsche Turner«. Tudi takrat je bilo vse polno delavcev, ki so bili zagrizeni radi pompa, a ne radi zavednosti.
Menj pomembni pri pripreditvah take vrste so bili »Orli«, ker za tiste, ki so še ostali klerikalizmu zvesti radi duševne abnormalnosti, je bilo dosti takih, da že telesno niso bili sposobni za kake parade. Klerikalci so si pomagali na drug način: Če ni bil kdo iz navednih razlogov sposoben za »orlovskega junaka«, so ga uvrstili med romarje v Lurd ali v Rim in Jeruzalem. Kdor pa ni imel denarja, da bi napravil dolg zlet z upanjem, da si v »Lurdu« kupi zdravje, ta je pa šel peš na Marijo Pomagaj, ali pa v Petrovče.
Takšnih zletov so klerikalci napravili vsako leto mnogo, zlasti v časih, »kadar so bile kakšne volitve.
Povsod so nastopili prvovrstni govorniki (duhovniki), ki so te romarje izrabljali kot svoje politično orožje; izže-mali so iz njih tudi denar za cerkvene stavbe itd.
Takšno pogubonosno delo so gospodje okrog rimske internacionale vo-
dili več stoletij. Ni čudno potem, da se delavski razred ni mogel otresti klerikalnih in nacionalnih grabelj, v katerih se ie nahajal kakor mali ptič v krempljih velikega roparskega ptiča, ki se od malih hrani. Od tod prihaja tudi znamenje »Orla« m »Sokola«, ki si ju že buržoazija slovanskih narodov osvojila, da bi v tem znamenju proletariat nadkraljevala.
To se ji tudi posrečilo, ampak samo do svetovne vojne. V svetovni vojni so se pa oblaki razkrili v momentu, ko je proletariat stal ramo ob rami v strelskih jarkih in prelival kri za nenasitneže. S tem se je stresla mlačnost posameznikov in skupnosti, prišlo je osvobojenje. ko so se verige raztrgale.
Rešili so sc mali narodi verig, skovanih po drugih večjih narodih, vjeli so se pa v domače verige, katere se skušajo prikrivati z narodnim ponosom, torej z nacionalizmom. V takšen napačni nacionalizem skušajo buržuji še vedno zavajati delavce, dasiravno jih na drugi strani izkoriščajo politično, a še bolj gospodarsko s tem. da jim ne pljujejo dela po njegovi vrednosti. Poleg tega kujejo zakone, kakor zakon »o zaščiti države«, po katerih lahko postopajo kapitalisti proti delavcem kakor, roparski ptič z malimi ptiči.
Socializem hoče napraviti tej zaslepljenosti konec potom svojih res delavskih stanovskih, kulturnih, gospodarskih In političnih organizacij. Začetek tega dela za samoosvojtev proletariata je pa bil težak. Zlasti pri nas v Sloveniji, kjer je bil v širših plasteh naroda klerikalizem tako globoko vcepljen, skoraj bi rekel ukoreninjen do kosti. Ni čuda, da so kmalu po preobratu mnogi socializem popolnoma napačno tolmačili ter zašli v razdirajoče valove, eni iz egoizma, drugi (nevedneži) iz komodnosti, ker so bili va^ jeni verovati v papeža v Rimu in njego-. ve namestnike. Nekateri so spregledali, da je klerikalizem pogubonosen, toda upijanili so se zmage ruske revolucije in začeli v njo verovati, a le verovati, delali niso za končni cilj socializma nič, poznali niso, kaj je večina in kaj je manjšina. Kmalu so se tudi te vere naveličali ter zašli zopet nazaj v mlačnost. Takšnih pojavov je bilo vse polno po večjih indu-
frftl na	rekla,	da	tak	dom ne sme
*akŠni ^ ružnem temelju, ker ne vemo, v SJ° zadružniki znotraj, kako misli-lnorcbiti bi prešli v tabor nabrat jovin odnesli še dom s seboj. Ta-2at0 Sp • med delavstvom veliki spori, dom ie n.lars‘komu zdelo pametno, da ^a2ločpi- • ‘ na temelju delniške družbe. *ru?i v« KCvta’ da odločuje pri pravi za-%i clm-jK- 1 z enim glasom, pri delni-U' Vsat iPa se merijo glasovi po kapita-*redstavi- s v.reden toliko, kolikor ^dno denarja. Nekaterim se je ^anj npu zakaj bi pri delničarju bilo ^ bespriarn<?’ u*de k nasprotnikom — ^Pod-.-^ mso imeli, »ker niso razumeli J,i§ka Uriiv|Va*‘ Ustanovljena je bila del-
H i. ,
dom t \e-, žeIlla prebrisana glava, naj saj se clM.f i ,’, ^ePrav ni dovolj denarja, Jtiali h J" *ahko tudi s tujim denarjem — n n* zanič! Pri delniški družbi f°Vic0 ?SiP. arj’. če imamo le dobro podajo S1C v r°kah, drugo polovico 0 nasprotniki, pa bodo vendar tQ ie rvh, i’ kakor borno mi hoteli. Tudi naš h0nl^, 1^°. čemu strah, ko ima pa P°loviCfx enec poštenjak tisto dobro • Sana Jam v r°kah? Pa tudi ima pre-nikov vvf okrog sebe dokaj nasprot-'VraŽnijja .f’ri;sim tudi dva smrtna so-’ SaJ bosta ta dva sama dovolj
pazila, da bo vsaka goljufija onemogočena! Po vrhu veljata oba tudi za gospodarska strokovnjaka. Nič strahu! Vse v redu...
Ko je bil pa dom kupljen in je začel poslovati, se je kmalu izkazalo, da vlada v njem po svoje eden izmed »smrtnih sovražnikov« prebrisane glave. Vlada »pametno, dobro, gospodarsko«, toda »slučajno« je vse to gospodarstvo naperjeno proti stranki, za katero je bil dom kupljen. Pritožbe so se množile kar naprej, končno so uvideli tudi manj bistri pristaši, da nekaj ni v reduv in zahtevali, naj se zapreke odstranijo. Sele zdaj so nekdanji »smrtni sovražniki« pokazali, da se pri žepu njih sovraštvo neha: »dobro polovico« delnic so imeli v rokah sami, poštenjaku — strankinemu pooblaščencu so ,pa prepustili »slabo polovico«. Pa dogovor? — Kaj dogovor? Delnice pokaži, če imaš res več ko polovico! Ali ne poznaš zakonov ?
Kaj? Z meščanskimi zakoni me misliš ogoljufati? Torej res nimaš nič proletarske morale?
Kaj morala! Kaj pa imaš od morale? Zakone moramo spoštovati, kakršni so — proletarskih še ni. Sicer pa — kdo pravi, da te mislim ogoljufati? Ali ne gospodarim dobro? Ali nisem socialist? Boljši nego vsa stranka! Sicer pa — ti imaš
vpliv, poskrbi, da stranka ne bo kozlov, streljala, posebno da me ne bo napadala, pa bomo zopet prijatelji. Še inserate bom dajal strankinemu tisku, kakor jih dajem zdaj drugim...
Tako se je zgodilo! Nevednost pa, ki je zopet enkrat na novo rodila svojo mater revščino, je postala po porodu tako bohotna, kakor še nikdar. Za mnogo članov tiste delavske družine je postala prebrisana glava bog, ki vse prav stori, karkoli stori. »Saj je res, saj so dober gospod! Dobro, da jih imamo! Kdo bi gospodaril, če bi jih ne imeli? Je že res, da je bil dom pravzaprav kupljen za nas, pa — zakoni so izkazali, da je naša polovica manjša nego gospodova. Le pridni bodimo, saj so rekli, da bodo z nami, če bo^ mo pridni! Še inserat nam bodo dali!«
Tolikšna je bila nevednost!
Pa ne pri vseh. Bili so, ki so obupali nad tem domom in ki niso hoteli plesati, kakor hoče »dobra« polovica. Zapustili so dom in revščino: »Ni res, da smo revni! Mi delamo in naredili si bomo tudi svoj dom, kajti prav nič si ne damo pri delu nagajati! V viharju in povodnji prihaja pomlad. Zelo mnogo je črne, umazane naplavine, strahopetci se boje. cia bo zadušila vse življenje. Mi pa nič. Mi vemo s Cankarjem, da bo vzklila iz te črne naplavine bujna rast! Naprej!«
sirijskih krajih Slovenije in ostale 'Jugoslavije.
Proletariat celjskega okrožja je ostal od vseh fantastičnih misli neokužen, ohranil je svojo razredno zavednost, zato tudi proslavlja v tem znamenju I. vsedelavski zlet.
Kaj hočemo?
Naša železničarska organizacija je bila pred leti zelo močna. Imeli smo okoli 70 odstokov železničarjev organiziranih.
Prišli so pa dnevi naše nesreče, pojavile so se temne prikazni in so nam razdejale našo organizacijo, na katero smo bili tako zelo ponosni in za katero so mnogi izmed nas veliko žrtvovali.
Še danes se vprašujemo, kako je bilo to mogoče, kje je vzrok te silne kata-stroife?
Na ta vprašanja moramo odgovoriti in točno moramo odgovoriti, ker moramo že sedaj, ko se je pričela naša. organizacija zopet ozdravljati, takoj spočetka skrbeti za to. da se izognemo napak, ki so bile prei napravljene. Nič bi nam ne koristilo zopet zbirati člane, jih organizirati, če bi se pa ne znali izogniti vsaj onih napak. ki jih poznamo in radi katerih se jc organizacija razbila.
Kaj je bdlo napačnega?
V prvih dneh po prevratu so bili železničarji prav za nrav edina organiza-rana sila v državi. Srbska armada je bila potrebna reorganizacije, v Sloveniji in na Hrvatskem pa armade sploh ni bilo. Država ni imela na razpolago niti upravnega in niti policijskega aparata.
Razumljivo je bilo tedaj, da je imela biuržuazija velik strah pred železničarji, ki so imeli vsekakor veliko moč v svojih rokah.
V strahu pred železničarji je pričel kapitalizem sistematično delati na to. da moč železničarske organizacije kolikor mogoče zmanjša.
Po eni strani je dajal železničarjem precej dobro plačo, (1. 191S—1919) da jih kolikor mogoče pomiri, da ne bi zahtevali kakih večjih in trajnih svobodščin. po drugi strani je pa pošiljal v železničarske vrste svoje agente z nalogo, razcepiti železničarsko organizacijo v več skupin, ki bi se med seboj bojevale.
Kapitalizmu se je ta načrt žalibog še predobro posrečil.
S precejšnjim povišanjem plač je postal dober del železničarjev za organizacijske posle popolnoma nebrižen. Tudi nekatere sodruge iz vodstva organizacije je ta miloščina tako zmešala, da niso delali nič drugega, kakor hodili okrog železničarjev in se tolkli po prsih češ. — mi smo vam priborili tak sijajen položaj!
Mesto, da bi ti sodrugi gledali v bodočnost, so pa uživali sadove nezaslužene slave.
Mesto pozitivnega dela — puhla samohvala in fraze!
K temu poglavju je treba tudi povedati, da vzgoja strokovne organizacije, ki gre le za materialnim zboljšanjem, brez moralnih vrednot ni za nič. Žalibog je naš železničar skoro na vseh shodih, časopisju in povsod čital in slišal le razprave o današnjem kruhu. Nič ali pa prav malo govora je bilo o duševni sužnjosti in osvoboditvi iz nje, o človečanstvu in o pravičnejšemu svetu — skratka o socialistični družbi.
Mesto socialistične vzgoje <— malenkostno kruhoborstvo!
Vsi smo že takrat čutili, da v naši organizacij ni nekaj v redu. a mnogi
mesto, da sami iščejo napak in jih po tem pomagajo odstraniti — so rajši komodno poslušali plačane demagoge, ki so prišli oznanjati nov evangelij po naročilu kapitalizma.
Isti kapitalizem, ki je skoro brez pritiska povišal plače zato, da železničarje uspava, je poslal mednje svoje agente, ki so širili radikalne fraze — da je to še vse premalo, druge je zopet poslal, da širijo med železničarji »narodnost« in jih na ta način cepijo.
Odločno trdimo, da bi vsega tega ne bilo, če bi se takrat ko se je plača zvišala, pričela organizatorična borba za kako drugo železničarjem potrebno svobod-ščino.
Ker je pa vodstvo dopustilo, da so mu mnogi zaspali, ki so mislili, da je že vse doseženo, ie bilo demagogom tudi lahko dokazati, da je treba še več — namreč to, kar sploh ni izvedljivo.
To so torej glavni vzroki železničarske polomije in naša naloga bo. da se jih v bodočnosti skrbno izogibamo.
Naša organizacija pridobiva vsak dan novih tal. Tudi oni naši sodrugi, ki so tem raznim demagogom nasedli, danes vedo in če ne vedo, pa vsaj slutijo, da se jih je treba ogibati. Drug za drugim prihajajo, sicer počasi, zato pa stalno k nam, da si v skupnem delu zboljšamo svoj položaj. Sicer skušajo nasprotniki, če že ne morejo železničarjev pridobiti, pa vsaj otežkočavati upostavitev naše organizacije. Zmišljujejo si razne trike o »enotni fronti«, obenem pa stavljajo svoje pogoje, da je treba odstraniti še tega ali onega voditelja, potem so pa takoj pripravljeni sodelovati.
Preje so zahtevali glavo Kopača, češ on je vsega kriv. Mi smo odgovarjali, da je kriv cel odbor, kajti Kopač jc bil le tajnik in če bi bil odbor dober, bi poskrbel, da bi šlo boljše, kajti tajnik sam ne sme ničesar odločevati. Odbor, ki je bil od članstva izvoljen, je bil pa seveda zopet tak, kakršno je bilo članstvo.
Tako pridemo slednjič do tega. da smo vsi skupaj te krivde deležni, ker se za svoje zadeve nismo brigali in ker nismo razmišljevali s svojo glavo.
Sedaj ko Kopača ni več v organizaciji, pa prihajajo z zahtevo naj odstranimo Krekiča. Oni ne povedo, kaj je zakrivil. tudi tega ne povedo, da Krekič dela to, kar centralni odbor sklene in ta centralni odbor, ki ie voljen od članstva na kongresu, bo na kongresu polagal račune in če računi ne bodo pošteni bo kongres in nihče drugi, ta centralni odbor odstavil in si bo izvolil boljšega.
Nimamo povoda misliti, da sedanji centralni odbor ni dober — če še zaenkrat ne more izvojevati tega. kar bi rad ie to radi tega. ker si šele kuje orožje, s katerim sc bo bojeval. To orožje ie na organizacija.
Kdor hoče pospešiti naše delo naj pomaga pridobivati in kar je glavno izobraževati člane, kajti kakor ne more strojevodja voziti lokomotive preje, da ima dovoli pare v kotlu, tako ima tudi organizacija le toliko moči, kolikor j0 ji člani dajo.
Da končno odgovorimo na vprašanje, kaj hočemo?
Ali hočemo dobro, razredno, s socialističnim duhom prepojeno železničarsko organizacijo, ki bo skrbela za naš današnji kruh in za jutrajšnjo osvoboditev.
Kdor hoče isto, naj gere z nami. V organizaciji bo imel iste pravice ko drugi člani in seveda tudi iste dolžnosti. Ni treba nobenih pogajanj in nobenih pogojev. Naš Savez ima svoja pravila, ki veljajo
za vse člane in vsak član ima v 01 zaciii samo en glas. S tem je enakop < nost zajamčena vsem.	.
Kdor hoče na kaj druzega.^ kdor hoa
v kalnem ribariti, in s teni se nadaU'-škodovati železničarjem, naj se pa pnp
vi za boj.	,	„	hn
Ker se bojujemo za pošteno stvar, 9« tudi naš boj pošten, a prizanašali ne bo .
Žrtev je dovoli — železničarji so pili kelih nesreče do dna.
Poštenjaki pomagajte!
Železničar,
DELAVNO LJUDSTVO! SODRUGI!
Naročajte dnevnik »N a p r e j«, J|i stane samo 10 Din mesečno ali vsaj nik »Ljudski glas« za 2.40 Din me sečno. — Poostrite najboljše orožje rednega boja — naš tisk!	^
Če pridobi vsak še enega liarooni ^ bomo še enkrat tako močni — za * bo pa tudi oslabela moč nam sovra-ga tiska!	_
Izreži, izpolni, daj v ovitek, pr. znamko za 10 par in odpošlji tiskovina na naslov:	Ljubljana,	P°
predal 168.
Naročam dnevnik »Naprej »Ljudski glas«' od
na ime:	.
poklic-kraj: . pošta :
j« tednik
Priložite poštno položnico, da P naročnino.
iošlK,TJ
.V
dne ....	1922.
• v.........................
lastnoročni podpis.
* Česar ne želiš, prečrtaj
§€yl!yrnS	sta,
»Kres«, družinski list,	»elo	Pe'
ne mesečno samo 16 K. Prin^4 ei po-stro vsebino, tako da ga ne bi g^rii^ grešati noben zaveden delave • llpraV' naročajte se nanj! (Urednistv j/|J ništvo jc v Ljubljani, Zidovska •■ vrat»e »Rdeči pilot«, mesečnik v e sa-rnladine za duhovno revolucijo soCia’J' mo 2 Din. Poleg »Kresa« je edY£tere s.e stična literarna revija, okoli ‘zacion?1' zbirajo najboljši mladini. JČ , venikov lZ' ni prispevek omenjamo čer.K ^djjaJ#1'' vleček romana »Greh patra j^ver' m dramo iz svetovne vojne » je uah«. (Uredništvo in upravn Ljubljani, Frančiškanska m- U.
"Politične --- v0„*
+ Proti vojni. Internem a ^ pro
žrtev v Parizu jc organizna. < - voJ1' šlega meseca velike žrtev, v vseh državah, kjer ^ mam1, organizacije. Kakor se	‘vsakih >
stacijc izpadle dobro m b	sQ ta	‘j
dentov. Jugoslovanski mval be(jn«ru .
prespali. Ti bedni med naj	^ or*	p
po nazorih nekaterih mV1.	- sodd°
zacij mislijo, da niso poklicai
'*°v"a ,,• evn‘k« sta namreč priobčila nje-
la, obplsrria- Policija je več mest zapleni-
,jStar; !1eni Da prepovedala izhajanje lista
si So >1:)eoS. dnevnik« za en dan. Časopi-
ciji D 5> *l,d‘ Prinesli poročilo o interpeia-
ylada ^AnSieliča. Id vprašuje, zakai ni
Da h,-;- a upravičene zahteve kraljevi-un,ia.
i‘evoinr-^ Macedoniji snujejo federativno Vedla f)°narno organizacijo, ki naj bi do-Se vrš« ne°dvisnosti Macedonije, kjer -e redni pokolji med Srbi in Bolgari.
Vze]„ Madžarska bo že ta mesec prc-kate‘rpmadžarski del južne železnice, za kov v?a Inora idačati 33 milijonov fran-
Pn de,u proti militarističnemu nasilsTvu ] rapualistčne družbe. Naše inval. organi- j ache so pjeveč prežete absolutistično- j Penalističnega duha, zato jim gotovo ! e more ugajati mednarodna zveza voi-1 * 'nvulidov v edinstveno internaciona-• lo bodo invalidi enkrat sprevideli.
•	\	»Stobodna Tribuna« z dne 27. juli-
i> j Prinaša pod naslovom »Državni lenaant« precej zanimivo zgodbico. G. j upi ,za Markovič, minister pravde je pri : Vina pi“oznoMi v skupščini zagrozil g. *au. Rističu (novinarju »Epohe«), da ga o dejansko napadel. Ristič je na mini-29 Srožnjo objavil v »Epohi« z dne na' l	prepis	svoje prošnje
vi- >a pokcije v Beogradu, v kateri pra-tniip ist®r pravde g. Laza Markovič da m S, SVOjo ^zJavo v skupščini zagrozil, čunal t° napadel in z menoj telesno obra-nncioč k naPad ie že poizkusil narodni naši a^ g' V°j‘sIav Janjič. Ker smo v javnPa avi,,že prišli tako daleč, da čuvaj Poulr-a leda’ minister pravde, grozi s siti napad°m, si dovoljujem zapro-se d; dovoljenje nošenja orožja in sicer orožik; ^.e se mi ne da pravica nositi kres v °j» sem prisiljen nositi sarno-n0 .i iQ Poprej, kakor se mi izda tozadev-še ni vO‘jcnje. Izjavljam, ker me do danes liji m: . de napadel, da bom po javni grož-brez nistra v slučaju morebitnega napada, ubij JS:ikc£a nadaljnjega obotavljanja p°licii tra Pravde g. Markoviča.« Šef ni ugodif prošnjo vzel v protokol, niti je
ske 2a |don°i>olska uprava društva Srb-°snovn] Žne danke v Novem Sadu je Polska Vel'ko tvornico vžigalic. Mono-nice sletflava lmenovr*la v odbor tvoi aPetitoin ^CC-'tlai °dRe P°slance z razviti!
. Jovan;
:a- l'i g
^°raici ter ščitili narodne koristi (?!) kraije .^Dlffrad že zopet razburja afera Kraki,; ^ Jurija. »Politika« in »Stari beo-
Poziv dr. Nansena v prid ruskim duševnim delavcem ni ostal brez uspeha. Zanje so že prispeli darovi iz Anglije. Danske, Belgije. Španske in celo iz Jugoslavije. Medicinska fakulteta v Parizu in Posterjev zavod sta celo pričela zbirati redne mesečne prispevke. S tem se bo beda ruskih učenjakov znatno omilila.
Sovjetska vlada je opozorila zaveznike, da ne bo gledala ravnodušno na rešitev vprašanja Carigrada. Zavezniki se morajo ozirati na njene želje in zahteve.
+ Komisija za skupno sodelovanje vseh internacionalnih duševnih delavcev je izvolila za svojega predsednika francoskega filozofa Bergsona. za podpredsednika pa Murraya iz Anglije. Sloviti nemški prof. Einstein je opravičil svojo odsotnost, češ da se pripravlja na svoje študijsko .potovanje na Japonsko.
+Evrcpa stoji pred bankerotom, ker žc davno ni več med narodi tiste mednarodne solidarnosti, ki je pred svetovno vojno vsaj životarila. Ko je Francija stavila ultimat Nemčiji za vojno odškodnino, je tudi Anglija pritisnila na Francijo. Belgijo, Grško. Portugalsko in Jugoslavijo. Od vseh teh zahteva povračilo dolgov. Tudi Amerika zahteva plačilo dolgov od zaveznikov. Ta kritični položaj ima rešiti londonska konferenca 7. t. m.
d- Železničarsko stavko v Ameriki bodo mogli končati po skupščini v Nev/ Yorku. kjer bodo dejansko sprejeli predloge Hardinga, za katere so se že izrekle železničarske organizacije.
S
1 naklonjeno občinstvo vabimo, da poseli v obilnem številu predstavo, katere cisti dobiček je namenjen v prid vojnim žrtvam. Po predstavi prijateljski sestanek v gostilni g. Pleničarja, kjer bo igral inva-i lidski Šramel.
V Osijeku so zaprli čevljarja Grad-vola. ki je uganjal s sedemletnimi dcldi-canli razne perverzitete. Čevljarja so že zanrii, zdravniška preiskava pa ie dognala, da se nekaterih deklic ni dejansko poslužil.
Knjigarna Alpes v Milanu izdaja ži-votopise znamenitih laških duševnih delavcev. V pripravi so životopisi Michelangela. Kolumba, Fassa, Alfierija. Gordi-nija, Napoleona in drugih.
V Briiggu so končali proces proti princu Stolbergu in baronu Gagernu, ki sta za časa svetovne vojne ustrelila belgijskega grofa D’ Acoza in ga potem še napol živega pokopala v nekem gozdiču. Sodišče je obsodilo oba plemenitaša na smrt. Seveda ju ne bodo obesili, ker sploh nista bila navzoča pri obravnavi. Oba se potikata v inozemstvu.
slabš- ? atll> kar pomeni precejšnje po-anje gospodarskega stanja. kono-Č ^ Italsji so preložili socialistični 's es na konec tega meseca.
Čila r *z Italije že zopet prihajajo poro-Kaij v aasil'u fašistov. ki so že zopet oož-delavskih domov. Posebno so se kj-iv;0Val1. fašisti v Milanu. Očividno so Ujjl^ . e“ izgredov delavci sami, ker ni v Zem Tanadčnega navdušenja za sociali strašf01 -em ko so fašisti prežeti z vso z nacionalizmom. r°ča A a*‘slavski »Slov. Dnevnik« počeši? i S- Dopotovali trije atentatorji v riti - Ya5ko republiko z namenom umo-irhnpf0 deŠkih državnikov, med njim tudi » t)re0sednika dr. Beneša. List točna a' d‘l 'c ta njegova vest absolutno
, Nemčija je odgovorila na fran- j
Cosk 11‘ona je odgovorila na ira 1 °dškn ,n(d°- da bo poskušala plačati voji vie0 pnin°J5. t. m., da odklanja pr sluC.aj rancije do represalij v nasprotne
vojno prani
Današnji »Naprej« stane 1 Din.
Posebni vlak iz Ljubljane v Celje gre danes v nedeljo točno ob 7. zjutraj.
Kovinarji, ki se udeleže vsedelavske-ga izleta v Celje imajo zbirališče na dan izleta t. j. 6. t. m. ob 6. zjutraj pred Bavarskim dvorom (Dunajska cesta). Vozne listke, če je mogoče, naj si vsak izletnik prej preskrbi.
Dom delavske družine, o katerem govori današnji podlistek, je resničen dom, ne izmišljen. Marsikdo, ki pozna zgodovino delavskega gibanja zadnjih dveh let, pozna tudi njegovo lice in ve, da je res urejen »kakor zanalašč za preganjanje nevednosti« in ve tudi, kako zdaj to nevednost »preganja«. Več bodo pa zvedel; vsi naši proletarci v kratkem, ko se bo temu domu pridružil morebiti še eden, popolnoma enakovreden bratec.
Ni mogoče pisati o vsem tako obširno, da bi bilo popolnoma jasno. _ Pa tudi treba ni, če pišemo vsak dan! Ce bi so-drugi vedeli vse tisto, kar smo že pisali, bi bil »Naprej« lahko še mnogo krajši, oziroma bi imel prostora tudi za take stvari, ki jih moramo zdaj izpuščati. — Zato se bomo morali navaditi spravljati vse številke ali pa hoditi vsak k svoji organizaciji, da tani pogledamo v tiste številke, na katere se sklicujejo naši pisatelji v poznejših člankih. Le tako bo mogoče odpraviti večno premlevanje stare vsebine. Dokler pa ne bomo glede Abc na jasnem, ne moremo iti dalje...
Kopalni vlaki v Ježico. Počenši z 2. avgustom t. 1. vozi kopalni vlak iz Ljubljane drž. kol. ob 13.43 min. ter se vrača iz Ježice ob 18.03 min.
Vprizoritev drame »Veleja« v Litiji. Splošna organizacija vojnih invalidov vdov in sirot za Slovenijo vprizori v nedeljo, dne 6. avgusta ob pol 8. zvečer v dvorani Sokolskega doma v Litiji »Vele-jo« dramo v 3 dejanjih. Igralci so po večini invalidi, sodelujejo pa tudi člani ljubljanske dramatične šole. Vse invaidom
LfubBJana.
Zadruga pekov v Ljubljani naznanja cenj. odjemalcem, da so člani zadruge vsled vedno rastočih cen moki primorani od ponedeljska 7. t. m. prodajati beli kruh po 26 K, ter črni ozir. rženi po 22 K j za 1 kg.
V časopisih je naznanil primarij dr. Stoje, da ne ordinira do konca avgusta, primarij dr. Drganc pa, da ne ordinira do 1. septembra. Ob tej priliki smo dobili od več strani pisma z vprašanjem: kdo da naj zdravi v bolnici bolnike, ker sta oba kirurga na oddihu? To vprašanje prepuščamo v rešitev Zdrastvenemu odseku, ki je gotovo že moral nekaj v tem oziru ukreniti. Če še ni, upamo, da bo v najkrajšem času.
Celje,
»Prav dobro«, smo dobili včasih v. šoli, če smo imeli šolsko nalogo v redu. Gosp. Žimnic si tega v svoji nalogi »V spominsko knjigo« pa ni zaslužil kljub temu, da je za to nalogo porabil precej časa in se potrudil. Prišel je tako daleč, da je zmešal pečenko z godlo, kljub temu, da sam to godlo dobro pozna, ker je živel v njej. Premislite! Edino zveličavna vera je demokratska in kar je proti, zasluži pogubljenje. Prav! Oprostite g. Simnič, če vam zalučamo v obraz, da lažete s Kukovcem in Žerjavom vred. Že samo ime vas je prijeio za ušesa. Demokrat se pravi v grščini vlada ljudstva, vi ste pa monarhisti in vse to, kar je proti imenu. Našemili ste se s pavovim perjem. Očitate, da ljudstvo razdvajamo. Saj moramo, da odvrnemo slepce iz blata, v katerem se valja z vami vred. Odgovorno delo je ljudstvo voditi po poštenem potu. Vi pa delate nasprotno, za to je upravičen priimek — hudodelci. Kdor laže je hudodelec, kdor pa krade je pa še večji hudodelec. Tako je, g. Žimnic. Resnica boli. zato je vaša naloga ničvredna, pa kljub temu, da ste jo dva dni delali.
MarBbor.
Delavska olimpiada L 1923. v Mariboru! Prejeli smo vest, da se je v Mariboru baje osnoval pripravljalni odbor za vsedelavsko ohmpiado, ki bi se naj prihodnje leto vršila v tem zelo primernem kraju. Dopisnik poživlja delavstvo, naj bi vsak teden delo majhno vsotico na stran, da se bo moglo te prireditve udeležiti. Letos je ogromno število najboljših sodrugov moralo na svojo žalost izostati
n
v vsedelavskega zleta v Celju, ker so pač proletarci, ki ne morejo izdati tam borih sto kronic, kjer izdaja buržoazija stotiso-čake. Dopisnik priporoča zelo praktično rnisei, naj bi pravilno akcijo započele nase organizacije, tako da bi vsak sodrug, ki bi se hotel olitnpiade udeležiti, v določenem času oddal svoj prispevek v skupno blagajno, kar naj bi se seveda zapisalo. Taka akcija s strani organizacij bi imela še to dobro, da bi lahko o pravem času olimpijski odbor poskrbel za dovolj-no število prenočišč in za hrano. Načrti za to olimpiado so zelo veliki, tako da bo prva svoje vrste v Jugoslaviji.
Socialist si. praviš. AH bi mogel dati zadovoljiv odgovor na tole vprašanje: »Koliko naročnikov si že pridobil »Na-preju«? In koliko članov socialistični stranki? Če si socialist, moraš biti aktiven član socialistične rdeče armade. Če nisi. tedai ves tvoj socializem ničesar ne izda.
Zakon o zaščiti delavstva,
(Najvažnejše naredbe.)
Zakon o zaščiti delavstva je bil objavljen v Službenih novinah in je stopil s tein v veljavo. S tem prenehajo vse dosedanje naredbe, odloki in drugi predpisi ki so se nanašali na delavsko zaščito.
Zakon o zaščiti deSavstva obsega vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim slična podjetja; izključena so samo poljedelska.
V vseh podjetjih, v katerih dela več kakor 15 delavcev, znaša največja delavna doba 8 ur dnevno. V manjših podjetjih 8, 9 tili 10 ur, po značaju in teži dela, kar se bo določilo s posebnim pravilnikom. V tem ali v onem podjetju se delavni čas lahko podaljša na 10 ur dnevno v obliki nadur. V rudnikih pa največ 9 ur. Nadure se morajo najmanj za 50% več plačati kakor normalni delavni čas. Otroci pod 16 letom ne smejo v nobenem slučaju delati več kakor 8 ur dnevno. Ob nedeljah ie vsako delo prepovedano, samo v podjetjih, v katerih je po njihovem značaju samemu delo nepretrgano, potem v kavarnah, gostilnah, hotelih, fotografskih ateljejih, pogrebnih zavodih itd. se lahko dela ceij dan. v pekarnah, mesnicah, prodajalnah živijenskiih potrebščin, tobakar-nah in prodajalnah časnikov, se pa sme delati dopoldne, če % delavcev kakega podjetja zahteva poljuben dan za odpo-čitek, ne pa nedeljo, more to minister socialne politike dovoliti. V ostalih podjetjih se sme ob nedeljah delati samo v zelo nujnih slučajih in je treba o tein obvestiti obrtno nadzormštvo.
Ženske brez razlike starosti in otroci Pod 18 let ne smejo ponoči delati v nobenem podjetju, o katerem razpravlja ta zakon. Od tega, se 1 ali ko odstopi za ženske in otroke od 16 do 18 let samo v zelo nujnih slučajih. Otroci pod 14 leti sploh ne smejo biti zaposleni niti kot nosilci. Izvzete od tega so strokovne šole.
2 meseca pred in 2 meseca po porodu ne smejo biti ženske zaposlene. Za tačas dobivajo podpore po zakonu o zavarovanju delavcev. Prostori v katerih sc dela morajo biti higijensko urejeni, o čemer ie izdalo obrtno nadzorništvo obširen pravilnik.
Delavci se smejo združevati v svrho zaščite gospodarskih interesov Delovni odnošaji med delavci in delodajalci se morejo uravnati individualno in kolektivno.
Kot razredno predstavništvo delavcev in nameščencev, se osnujejo (delavske
zbornice v Sarajevu. Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Splitu. Novem Sadu. Skoplju in Podgorici.
V svrho pravilnega uravnanja delavskih plač se osnujejo državne borze dela. pri katerih bo paritetni svet delavcev in delodajalcev.
V vseli podjetjih^ ki jih obsega la za kon smejo delavci in nameščenci voliti svoje zaupnike Naloga delavskih zaupnikov je:
a) da delajf) za zaščito gospodarskih socialnih in kulturnih interesov delavcev. ki so zaposleni v podjetjih;
b) da upiiva na obstoj dobrih odno-šajev med delavci in njihovimi delodajalci ;
c) da sodelujejo pri sprejemanju in ustvarjanju kolektivnih pogodb dela med delavci in delodajalci;
d) da se potegujejo zato, da se delavci in delodajalci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih pogodb o delu:
e) da posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki nastajajo iz delovnega odnošaja; posebno v mezdnih sporih, 'laki prepiri naj se rešujejo, če le moeroče. na miren način. Kjer bi to ne uspelo in bi zaradi tega pretila stavka, morajo zaupniki zahtevati posredovanje pristojnih državnih oblasti:
f) da posredujejo pri določanju akordnih tarifov. povprečnih minimalnih zaslužkov v kolikor ni uravnano s kolektivnimi pogodbami ob sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajalcev, kakor tudi da posredujejo pri razdelitvi akordnega dela;
g) da vstraiajO pri tem, da se strogo sprejmejo vse mere. ki so predpisane od zakonodavnih in upravniških oblasti za zaščito delavstva z ozirom na delavni čas. zdravic, življenje in socialno zavarovanje, kakor da tudi obveščajo in podpirajo nadzorne in pristojne oblasti v vseh vprašanjih. ki se tičejo sprejemanja obstoječe zakonodaje o zaščiti delavstva:
li) da so za red in disciplino v podjetjih ;
i) da podpirajo delavce tu delodajalce z nasveti pri vstopu delavcev v podjetje ali pri odpustu in da skrbijo, da se prepiri, ki bi ob taki priliki nastali, mirno poravnajo:
j) da po možnosti sodelujejo pri upravi raznih delavskih humanitarnih ustanov, raznovrstnih zadrug, raznih združitev za medsebojno pomoč itd. v smislu odloka Ministrstva Socialne Politike:
k) da predlagajo delodajalcem razna zboljšanju v organizaciji dela v podietjih.
Vsi delavci morajo imeti izkaznice. Za organizovane delavce veljajo izkazni-nice sindikalnih organizacij.	S
Poleg še več mami važnih naredb, predvideva zakon kazni za neizvrševanje njegovih predpisov.
Da bi se novi zakonski predpisi o delavski zaščiti čini bolj udomačili, bo Delavska, zbornica vse nove zakone iti Pravilnike nabavila v obliki knjig ter jih bo razrpošfljala krajevnim organizacijami. Razu« tega bo izdelala pregled vseh socialno političnih zakonov v Jugoslaviji in priredila v jeseni tečaj za te zakone.
Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.75 Din, 1 lira 3.82 Din, 100 avstrijskih kron pa 18 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.55 švicarskih frankov.
Sredstvo proti draginji.
V vseh večjih kulturnih državah kakor v Angliji, Nemčiji itd. imamo zelo razvite produktivne zadruge z velikan-
skim prometom in naročili. _ ^Lsoo-produktivnih zadrug je, dvignui « darstvo svojih dežel, v sp|^. uspešno se bojevati proti naraSč l ginji s tem, da s svojim so^®. . . jn in brez velikih dobičkov	nred,
prodajajo za gospodarstvo vazn
metUgodnost odjemalcev je ta, zares pričakovati izvrstno Postre££ 0<i solidnost v cenah. Zaraditega se začetka nekateri krogi razburjaj > pa kmalu poleže, ker občinstvo kmalu ve resnico. To dejstvo samo ob podkovana tla lažem.
Kakor v drugih kulturnih dr^ ’
bi morala tudi pri nas država take gozdarske zadruge podpirati. Zal neče.	_a_
Pri nas so navezane produktivne^ druge edinole na samopomoč P m dar, ali pa baš zato nekatere kuno težkočarn izvrstno delujejo.	_ _
Izmed teh je ena najboljših mladi ustanovljena »Produktivna ,,roV-kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev m cev v Ljubljani, Kolodvorska u naJv Ta zadruga je potegnila za seboj ^ jaI1es
boljše delavne moči teh strok m j pre, najbolj zmožno podjetje v Slove tJ • ^ ja
■ *
zmožno podjetje v »lov^jjv * dela, vzame vsaka te stroke spadaj del od najmanjših popravil do najv. •_ vsa* oz. najrazličnejših kotlarsluh de yod\ kovrstne, tudi bakrene pločevi • . p0 stvo obrata bo obrat izpopo vzorcu največjih tvrdk v m0 i7vrstne Ker so v obratu zaposlene moči z dolgoletnimi inozemski	-e je
njami, zato tudi lahko vsak Pr dobro in solidno delo.	. joVjis
Zadruga posreduje tudi za moči in ima vsled ugodnih vezi pjoce* nami redno v zalogi vsakovrs^ vinc po najnižjih konkurenčnih & sVo-Zadruga kleparjev stoji ^eclovef!j! jim obratom na prvem mestu tejjni*fl’ in bo v najkrajšem času tud	gat
enakovredna inozemskim }vr	te
to zadrugo najtopleje PnPfJ* v0je želimo, da bi kmalu uresničila tv#.
Gospodarska organi
in delavstvo.	^
Širom sveta in celo v	poka*'
gorskem kotu bivajočim slojem naše
zala vojna in povojna doba, aa pobito1 gospodarstvo, ki ga vodijo, »e ^elji*1, sloji na popolnoma napacn ^n£>sti »» Proizvajalci, ki uživajo vse «8 fl05 »n predpravice v državi, se Pen ;e izka' dan za dobičkom, ta politika w‘ oSljmen* zala za škodljivo na vsej črti. j^ko ve, da je pre var jen, ve da bi . te za-drugače, ali pomagati si ne z kaksj10 gate, ne ve, kje bi se lotUr„:e svoje J®" obliko naj bi mu dal, da yarW. ,0v. Za' pe pred predolgimi prsti spel'a .*:0 oblaS!| veda se tudi, da imamo neko ,rgavo, ki združuje v sebi moč, to je	re(ji in
ne ve, kako naj to državo Pr	jst. V
prisili, da bo služila njemu v	.j0bi&
odstranimo to gnilobo ui s	sa]coniu '
državo, moramo dopoveda i gaoioP da dosežemo to le z energi močjo. — Delavec konsume	,yio
sama pomagati. Treba je*,	or &
zbere v trdni organizaciji. * - ,Ki bi nizacija bi dosegla titansk	v drž
le diktirala gospodarsko s ^ je marveč tudi odstranila vse,	,
^vSeUi to***'.
industrijci, agrarci, trgovci
M mogočen m skoro neomejen vpliv na
gospodarska vprašanja. Njihovo iii ° n?Pram m^ijonski množici, enot-e organizacije, ki se ne dajo motiti niti +;xV-e. lmi> n*ti z narodnimi, niti s poli--cmmi nazori. Kadar gre za njihove ko-... j’ J.e“ai izginejo vsa nasprotstva, ki •i ločijo drugače v različne tabore, tedaj znajo samo eno korist, korist svojega rjx?a: J11 . konsumentje si morajo ustva-h 1 , 0 siin° organizacijo brez ozira na J| odnosi._ nolitično in versko prepriča-J .strniti se morajo zelo tesno in pri-avati morajo vsem enak program najniž-? ev„1n spoznati morajo, da se ne mešati gospodarske zadeve s poji lCnimi, nacionalnimi in verskimi. Seve-•^.ne. niislimo s to zadnjo zahtevo, naj ver0^10	vsa politična, narodnostna in
L^1nasprotstva v razvoju človeške tihln*^e. 'n	dolgo	trajalo, da se
C' Preko vseh drugih nasprotstev na.s izkoriščance gospodarska sila, m	^omo zadovoljni, če dosežemo
cene°Cno	organizacijo konsumentov nižje
društvo za Slovenijo (prvot-°kolir-0l\SlUTlno društvo za Ljubljano in IJstan	-^e Pričelo prvo orati ledino.
»^J^vljeno je bilo leta 1918 in otvorilo
] svojo prvo prodajalno na Glincah pri j Ljubljani. Tamošnje delavstvo je s teža-| vo zbralo par tisoč kron ter pričelo s trudapolnim delom. Zasramovali so nas, zmerjali in nam delali vse mogoče zapreke, in vendar smo šli naprej! Kmalu je sledila druga prodajalna v Vodmatu in potem v Šiški, pridružili so se nam Jeseničani in drugi, tako, da smo imeli žc pred vojno 10 prodajalen ter 2000 članov. Ko se je pričela vojna smo imeli precej trdno postojanko in tudi precej pijonirjev, ki so požrtvovalno in neutrudno širili zadružno misel. Vojna je v razvoju naše organizacije napravila nagel preokret. Izkoričani konsumentje so trumama drveli v našo organizacijo, tako, da smo morali omejiti sprejemanje novih članov. Mnogo novih prodajalen smo otvorili, tako, da jih imamo danes 42 in včlanjenih okrog 20.000 konsumentov: deležnega kapitala	K	2,000.000
imetja v hišah	»	16,000.000
imetja v blagu	»	50,000.000
Hranilnih vlog so naši člani vložili že nad 5 milijonov kron. Naša organizacija po seduje v teh razdrapanih razmerah precejšno gospodarsko silo. Vendar pa je la moč z ozirom na ono naših nasprotnikov šc vedno prešibka, da bi mogla uspešno
kljubovati velikemu in mogočnemu sovražniku.
Oklenili se moramo naše organizacije s še večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo, da ic usposobimo za zdravo in uspešno življenje.
Vmesno trgovino bo zadružništvo s časom popolnoma odpravilo. Kdaj to dosežemo, je odvisno od delavnega ljudstva. Žal da se to ljudstvo vse premalo briga za svojo bodočnost, da napake svojih organizacij le prerado zavrača na posameznike, namesto da bi jili odpravilo s svojim sodelovanjem. Kakor za vse življenje, tako velja posebno za trgovino načelo, da .ie vsak pošten, kdor goljufati ne more. Posamezni trgovci skrčvajo svoje račune, zadruge pa delajo javno in vsak član, ki se res zanima za svo;o zadrugo, ve, kako se v nji gospodari. Kadar bomo to dopovedali vsemu delavnemu ljudstvu, takrat bo konec prerekanja o grehih posameznikov, konec vseh goljufij in vsega sumničenja. Ko bomo za svojo zadrugo vsi delali, bomo vedeli, da delamo pošteno, ker ne moremo drug drugega goljufati.__________
Izdajatelj: Zvonimir Barnot (v imenu pokr. odo. SSJ).
Odgovorni urednik : Anton Podbevšok.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
naš tf.sk!
m®sečnoNAPREJ“ stane
Ted
„ stane ’£JUdSKI GLAS“' »V0& no .... teden^IMi)IE‘ izhaja 2 krat Naroča c’ stanQ mesečno
Ruška ®v ^arj’oorn ^ElAVE$a f .
^egnfkko®-4ezaSlovenijo.
ZAPISK,“ meaeg *11?4 -KRES« izhaja -?arof"° ln	letno
».»a?''”'-
Din 10--
T,-6!°8antnde: >pRAVLJICE‘, ^htkVn Friderik
™:r k ž°; br°Siri«EM IN VERA“’
2-40
2-50
25-—
40-—
12'50
3E
3E
v Trbovljah, r. z. z ©n z.
sporoča svojim elanom, da toči dobra	in	SJ&aSfflftierSka
izbrana Vina, kakor tudi vedno sveže piv© v sodčkih in steklenicah, vedno
po konkurenčnih cenah.
VL®£iE ©isrestuj® p® šisiife 4%%. Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971*17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa je znašal
K 1,820.617*51.
--------Clan	postane	iahko	vsakdo, ki plača K 50*— in vpisnino 50 vin. —
,.===^
3E
3E
3:
3E
3E
7'—
9-—
^•Engej« »dno vezana . .
NarSn°3tiL »tane . .. ,	5-
0Predf“ Štev.^68bljani’POŠI-
F&:,x?ro*i,a v L.iubljani, i^fenskn ulica 6/1. ^‘teljska tiskarna.)
kun« . ^ na^e časopise in " V izobrazbi in za-j^ ednosti je naša moč!
^27 ^37^37 ^ I i 1
Piša pUL ii\m M
Maribor, Raška cesia 5
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
Gostilna
: Maribor =
Rusko cesta St. 7
priporoča izborno kuhinjo in pijač©.
NSTAI5CM STRGFVODO/1
SPLOŠNO KL£PARSTVQA
"LL,
ZA/0Dx-P0CiNi^y6|	.»^POCINKANUe
RAZNIH	..	,	„
JZVRŠUJE VSAv Tt StROk^^RV^paD°j0^ dela NAICENJE. | PReWie&t/SAKODCLO TUDI iZ/£Ni SLOVCNJi!
JNSTAIAGIA VODOVODOM
VODOVODNA POPRAVILA
1—1 —BMBI
p	napofise	Kakovost*	pece
J-cSelavska pekama
^ubiiani, KoEeziJska ulica 4
V llllhls ,	,n	9* ode5^a
^ in okolici v onih prodajalna*;, ki se
označene s tozadevnimi napisi,
• WfWUVVtiVMr	v«1*«' tf sVllVilW*'jVv.jVI5VnfWyVjuNt1
v NarSboru, Tržaška cesta 38
Telefon 324. U$4aB^VlIeWa i« 1838- Telefon :!24. priporoča naiboljši
Ibaii in črni kruh, žemlle in rasne fSn@ pecivo.
BBBBBBBBBB^SiBB!Sata9BBBflHIB
ECensuan. društvo radarjev v Hrastniku
vpisana sadfuga z omejenim poroštvom
— ..—~ ,zzi sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°L	===
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 elanov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.201*82.	1	—	Društveni	delež	K	17.108*71,
Blagovni promet za 1. 1919/20 Je znašal K 2,983.093-48. Delež znaša K 100’—.
Član postane lahko vsak.
Nakupovalna zadruga
r. z. z o, z.
v Ljubljani, Dunajska cesta 83 („BALKAN“).
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, Uvoz! slanina, mesni izdelki. Izvoz!
Telefon 366. — Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. — Čekovni račun
št. 10,473.
w Edi na zaši!
ra
konsumenta
Ki
je zadruga
m I
trii?§ za Štefanijo
Postni predal št. 13. Telefon interurban 178.
/	Brzoj
Ima 41 prodajalen v vseh krajih Slovenije.
Pošt. ček. račun št. 10.532. Brzoj. nasl. „Kodes, Ljubljan'
Letini prosti®« nad W raiSSI@si©¥ kros«. Društvena cosaslva &© vredna nad 16 miliionov kron*
Prodaja se le članom. Pristopnina K 10’—. Član društva postane lahko vsak. Delež K 200’	•
Hranilni oddelek.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 5 °/o,
vloge proti polletni odpovedi...............	.	po 6 °/0,
večje stalne vloge...........................po dogovoiru*
====== Hranilni kapital 5 mllitonov krosi«
Vlagati se zamore osebno v centrali, ali po položnicah v vseh društvenih prodajalnah.
fedrug®? ima	i®	HO«©©©	ISanov.