r DUPLJE - Čeprav je v teh dneh zapadlo precej snega, so se organizatorji petega množičnega teka Po poteh kokrskega odreda potrudili, da so vse proge take kot morajo hiti. Nad 2000 udeležencev teka ho tako lahko teklo v skoraj idelanih smučinah. Dupljanci so za peti smučarski tek pripravili smučine na 25 km in na 15 km, za pionirje na 7 km ter za vojake in milico na 15 km dolgj smučini. Ohenem s temi teki pa bo (udi družinski tek. Prijave so presegle vsa pričakovanja tako, da bo peti množični tek Po poteh kokrskega odreda najmnožičnejša letošnja prireditev v smučarskih tekih na Gorenjskem. Start teka na 25 km in t rim teka na 15 km je v nedeljo oh 9.30, (-dhl Leto XXXIII. Številka 4 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIALISTI Kranj, petek, 18. 1. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa* ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Iskrene želje predsedniku Ljubljana — Najnovejše sporočilo zdravniškega konzilija pravi, da se splošno zdravstveno stanje predsednika republike in Zveze komunistov -Jugoslavije Josipa Broza-Tita še naprej izboljšuje. Tovariš Tito je minulo noč prebil mirno in je dobro spal. Temperatura, krvni pritisk in pulz so v stanju normale Stanje leve noge se postopno slabša. Predsednik Tito še naprej sprejema iz domovine in tujine brzojavke z iskrenimi željami za dobro zdravljenje in okrevanje. Poslali so jih najvišji predstavniki federacije, republik in pokrajin, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti ter združenj. Od tujih državnikov pa so našemu predsedniku med drugim zaželeli obilo zdravja predsednik italijanske republike Per-tini, tunizijski voditelj Habib Burgiba, libijski predsednik Ga-dafi, sirski voditelj Asad, predsednik Mehike Portillo, ameriški predsednik Carter, kitajski državni in partijski voditelj Guofeng, sovjetski voditelj Brežnjev, grški predsednik Cacos, pakistanski voditelj Ul Hak, predsednik ZRN Carstens, argentinski voditelj Videla, panamski voditelj Torri-jositd. -jk Trajna oddolžitev Edvardu Kardelju Občinska konferenca SZDL Kranj predlaga postavitev spominskega obeležja Edvardu Kardelju v kompleksu nove šole na Planini, ki bo prav tako nosila njegovo ime KRANJ — Leto bo kmalu minilo od žalostnega trenutka smrti revolucionarja, komunista, marksista in državnika Edvarda Kardelja. 70 let mineva letos od njegovega rojstva. Ko se je lani kranjska občinska skupščina na žalni seji skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij poslavljala od velikana revolucije, se je odločila, da bo nova celodnevna osnovna šola na Planini, ki jo gradijo Kranjčani s samoprispevkom, nosila Kardeljevo ime. Edvard Kardelj ni bil samo častni občan Kranja, temveč je kot ljubitelj narave pogosto zahajal v kranjsko občino in na Gorenjsko, večkrat pa se je srečeval z delovnimi ljudmi in občani ter razčiščeval vprašanja razvoja socialistične samouprav- ne demokracije. Tudi zaradi njegovih nasvetov in rešitev je kranjska občina rasla in se razvijala v trdno družbenopolitično skupnost. V okviru SZDL se je oblikoval predlog, da bi v kompleksu novega šolskega poslopja na Planini postavili tudi spominsko obeležje Edvardu Kardelju. S tem bi se kranjska občina na najprimernejši način vključila v počastitev 70. obletnice rojstva prerano umrlega revolucionarja in voditelja, ki se je spominjamo letos. Občinski skupščini bo občinska konferenca predlagala, da kranjsko združeno delo spelje akcijo za postavitev obeležja Edvardu Kardelju ob novi šoli na Planini. Za uresničitev akcije bo skrbel poseben odbor. •Jk Vzdrževalci cest dobro opravili delo Gorenjske ceste prevozne brez ovir Močno sneženje v začetku tega tedna je na Gorenjskem nasulo poprečno 30 cm snega, suhega in lahkega.- Prav zato tudi v prometu in sTcer ni bilo večjih težav, niso se trgale telefonske žice ali se lomila drevesa. Cestno vzdrževalna služba se je naloge lotila dobro organizirana, tako da so lahko uporabniki cest kar zadovoljni. Težave so nastajale le na nekaterih odsekih, kjer so delavcem Cestnega podjetja odpovedali stroji, na mestnih ulicah pa so se komunalci jezili nad parkiranimi avtomobili na cestah in parkiriščih, saj jih lastniki niso pravočasno umaknili in s tem omogočili pluženje. • Včeraj, v četrtek, je sicer velika večina pločnikov še vedno ostala neprehodna, če odštejemo ozke gazi, zato bc zapoznelo čišćenje zmrznjenega snega dodatna težava.. Neočiščeni pločniki pomenijo tudi, da morajo pešci hoditi po cesti, kar seveda pomeni zanje dodatno nevarnost. Posebno ponoči ha neosvetljenih ulicah takšna hoja zahteva še posebno previdnost tako od pešcev samih kot seveda od voznikov. Gorenjske ceste so bile tudi v zadnjih dneh, ko je snežilo, vseskozi prevozne, zastojev ni bilo. Težave so povzročali le vlačilci in tovornjaki s £riklopniki, ki nočejo poznati odred-e o prepovedi vožnje ob sneženju in »rinejo« po snegu v klance ter s tem ustvarjajo zastoje. Zato jih morajo miličniki izločati na prva primerna parkirišča, čeprav bi vozniki teh vozil morali že sami v. sneženju poiskati primeren prostor ob cesti in počakati na ugodnejše pogoje vožnje. Tudi voznikov osebnih vozil, ki bi pozabili na zimsko opremo, je bilo med tem zadnjim sneženjem vsaj na gorenjskih cestah izredno malo. Večina voznikov pa je upoštevala tudi zlato pravilo previdnosti, da namreč ni vredno v nemogočih vremenskih pogojih siliti na cesto, če ne gre ravno za nujno vožnjo. Takšno disciplino bi si tudi ob naslednjem sneženju želeli od voznikov cestni vzdrževalci in prometni miličniki še naprej. Previdna vožnja vseh udeležencev v prometu in dobro očiščene ceste so tudi pripomogle k temu, da so minuli dnevi na gorenjskih cestah minili praktično brez prometnih nesreč. Zaradi izredno nizkih temperatur so ponekod cestni vzdrževalci imeli težave pri čiščenju, saj sol ni imela takega učinka kot bi ga morala. Zato so delavci Cestnega podjetja, ki so samo v teh dneh potresli po cestah okoli 200 ton soli, (letos pa sicer že 335 ton), kameno sol morali mešati s kalcijevim kloridom, ki »prijemlje« tudi pri nižjih temperaturah. Magistralne ceste in regionalne ceste, pa tudi lokalne so torej očiščene in je promet vključno z mejnimi prehodi povsod neoviran. Včeraj so le še plužili cesto na Soriško planino, zaprta pa je le cesta Krnica — Radovna, pa še to, ker so se pokvarili stroji. Tudi cesta na Pokljuko je splužena, vendar pa se priporočajo verige. L. M. Grenka pilula naše potrošnje Naj bo zdravilo, ki smo si ga z resolucijo za letošnje leto tako odločno predpisali, še tako grenko, pa ga bo vendarle treba pogoltniti. To še posebej velja za skupno porabo, saj kot, vemo, več kot 16 odstotkov na lani dogovorjena sredstva letos ne bomo mogli porabiti, vendar pa so pri tem izjema sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse druge oblike skupne porabe pa bodo morale ob krepko zmanjšanih sredstvih, kot so bila sicer že dogovorjena in sprejeta v združenem delu, »porezali« letošnje programe, omejiti pravice uporabnikov, zadržati nove investicije in drugo, skratka - stabilizacijski pas bo treba krepko zategniti, če naj bi letošnje leto prineslo ob koncu tako zaželene učinke. Limit 16 odstotkov smo si torej predpisali in velja razen za pokojninsko invalidsko zavarovanje za vso ostalo skupno porabo enako: za zdravstveno varstvo, socialno varstvo, zaposlovanje, otroško varstvo itd. Prav gotovo v tem ni dileme, ali bomo stabilizacijo^.na področju socialne politike tudi izvajali, brez dvoma pa se bo najbolj poznala restrikcijska politika prav v zdravstvenem varstvu, za katerega se (razen pokojninsko invalidskega zavarovanja) v splošni porabi zbira največ sredstev. Prav zato bo zaradi manjših sredstev v letošnjem letu, kot je bilo načrtovano, treba prav za zdrevstveno varstvo vzeti največje škarje ter radikalno pristriči porabo na vseh krajih: ne le pri izvajalcih, to je zdravstvenih delovnih organizacijah, pač pa tudi pri pravicah nas uporabnikov, pri investicijah v zdravstvene objekte itd. Nove nižje prispevne stopnje tako kot za druge interesne skupnosti tudi za zdravstvene še niso izračunane, skupščine zdravstvenih skupnosti pa bodo o tem odločale konec tega meseca. V letošnjem letu bi za zdravstveno varstvo na Gorenjskem porabili 19 odstotkov več denarja kot v letu prej, s predpisano štednjo pa si bo morala vsaka zdravstvena skupnost odreči že načrtovani porabi v višini od pol do dveh milijard starih din, tako da bi porabili letos za zdravstveno varstvo v gorenjski regiji okoli 984 milijonov novih din ali okoli 14 odstotkov več kot lani. Brez dvoma bo zato zmanjšanje potrebnih sredstev posebno grenka pilula tako za uporabnike kot za izvajalce, saj je bilo posebno v zadnjih dveh letih prav v gorenjski regiji nemalo storjenega za racionalizacijo. S še tako varčnim obračanjem denarja bo prav gotovo zelo težko zagotoviti še naprej že doseženi nivo in razvoj zdravstvenega varstva, višjega kot v drugih regijah: od zdravstvenih delovnih organizacij bo tudi odvisno, če bodo znale v neposredni menjavi z združenim delom pokriti izpad dohodka zaradi omejene svobodne menjave dela. Po drugi strani pa bomo uporabniki zdravstvenega varstva prav tako na nemajhni preizkušnji, če bomo namreč hoteli k manj zbranim solidarnostnim sredstvom dodati več iz lastnega žepa (participacija) in to za manjši obseg pravic. Preizkušnja našega varčnejšega obnašanja tudi na tem področju prav gotovo ne bo lahka, prav gotovo pa bo uspela, čim manj bo takih, ki se ne razumejo najbolje na varčevanje. L. M. Očiščene ulice - Večina kranjskih ulic je tako kot Prešernova včeraj do poldne kazala takole očiščeno lice; snega ni bilo več niti na pločnikih -pešcem v veselje in tudi tistim -. cnežem, ki so jim pripeljali premog. - Foto: J. Zaplotnik Posojilo za cesto Ljubljana— Naklo V Sloveniji že precej časa zaostajamo z modernizacijo jugoslovanske ceste »bratstva in enotnosti«, kar še posebej velja za odsek med Nakloni in Ljubljano, dolg 28 km. Ta cesta je že nekaj časa med najbolj obremenjenimi v Sloveniji in tudi Jugoslaviji, vendar gradnjo Štiripasovnice vedno znova odlagamo. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je sedaj pripravljena za gradnjo te moderne cestne povezave posoditi 31 milijonov dolarjev, vendar pa moramo na zahtevo te banke dobiti še nekaj drugih kreditov, bodisi iz domačih ali iz tujih virov. Cesto je treba začeti graditi do jeseni 1982. O posojilu bodo sklepali že 21. januarja. Ker ta cesta je in mora biti prednostna investicija v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji, je treba takoj dobiti sofinancerje. Danes otvoritev dijaškega doma Kranj — Danes ob enajstih bodo na Zlatem polju slovesno odprli novo poslopje dijaškega doma, ki je bilo zgrajeno v okviru vseslovenske akcije obnove in gradnje dijaških domov. Po sklepu občinske skupščine bo nov dijaški dom poimenovan po revolucionarjih bratov Ribar. NASLOV: G L,AS 2.STRAN PETEK, 18. JANUARJA 19* Večji primanjkljaj Lanski december je prinesel več zunanjetrgovinskih rekordov. Rekordno visoka sta bila jugoslovanski kot slovenski izvoz. Doslej naj višji mesečni znesek pa je dosegel tudi jugoslovanski uvoz. Decembra smo iz Jugoslavije izvozili za 1.1,11 milijarde dinarjev, kar je za 6 odstotkov več kot decembra /.978 in za 37 odstotkov več kot novembra lani. Od tega smo v Sloveniji izvozili za 2,52 milijarde dinarjev, kar je za 18 odstotkov več kot decembra 1978 in za polovico več kot decembra lani. Decembra pa smo v Jugoslavijo uvozili za 23,36 milijarde dinarjev, kar je za 17 odstotkov več kot decembra 1978 in za 28 odstotkov več kot novembra lani. Od tega smo v Sloveniji uvozili za 3,76 milijarde dinarjev, kar je za 14 odstotkov več kot decembra 1978 in za 43 odstotkov več kot mn^embra leta 1979. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako konec leta znašal v Jugoslaviji 116 milijard dinarjev in je bil za 37 milijard ali za dobrih 47 odstotkov višji kot leta 1978. V Sloveniji pa je znašal zunanjetrgovinski primanjkljaj 14,89 milijarde dinarjev in je bil za 4,18 milijarde višji kot leta 1978, kar je za 39 odstotkov. Medsebojno spoštovanje Predsednik RK SZDL Mi tja Ribičič je povabil na pogovor ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Jožefa Pogačnika. V pogovoru sta se dotaknila aktualnih družbenopolitičnih vprašanj v sedanjem trenutku. Prav tako sto ocenila, da se odnosi med socialistično samoupravno družbo in rimskokatoliško cerkvijo v Sloveniji ugodno razvijajo, kar je plod medsebojnega zaupanja in spoštovanja ter zavzetosti obeh strani. Pri tem sta poudarila skupno odgovornost za nadaljevanje urejenih in dobrih odnosov tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti je nadškof Pogačnik izrazil najboljše želje za zdravje predsednika republike Tita. Železnica med SFRJ in Albanijo Lani je bil v Tirani podpisan sporazum o povezavi Jugoslavije in Albanije z železniško progo. Te dni pa je izvršni svet poslal skupščini SFRJ predlog za ratifikacijo tega sporazuma. Državi podpisnici sta se sporazumeli, da bosta zgradili železniško progo z normalnimi tiri, ki bo povezovala Titograd in Skadar, v obmejni coni pa Vuksan Lekić, Hane in Hotit oziroma Božaj in Rasafikut. Mesto, kjer bo železniška proga prečkala mejo, kakor tudi smer skozi obmejno cono, bodo določili še letos. Vsaka država bo na svoji strani zgradila progo na svoje stroške. Devize na odpadu V Jugoslaviji letno uvozimo okoli 500.000 ton starega železa, za kar odštejemo 800 milijonov deviznih dinarjev. Letno uvozimo tudi 13.000 ton papirja in zanj štejemo 150 milijonov narjev deviz. Drugod pa yc zbiranje odpadnih surovin donosen posel. Na Nizo zemskem zbere prebivalec v poprečju 60 kg starega pa pirja na leto, v Belgiji 43 Veliki Britaniji 40, v ZRN kilogramov itd. V Jugoslaviji pa le 8 kilogramov. od-di-je v 39 JESENICE V ponedeljek. 21. januarja, oh 12. uri bo seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Udeleženci seje bodo spregovorili o aktivnosti sindikatov pri uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju SH Slovenije v letošnjem letu. Obravnavali in potrdili bodo tudi predlog programa dela občinskega sveta ZSS na Jesenicah za prvo polletje letošnjega leta ter predlog njegovega letošnjega finančnega načrta. Sejo bodo sklenili z razpravo o družbenem dogovoru o varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije pa grobišč in grobov borcev na območju jeseniške občine. (S) KRANJ Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je na torkovem zasedanju potrdilo družbeni dogovor o uresničevanju kadrovski- politike v kranjski občini in razpravljalo o proslavah, ki jih letos načrtujejo v kranjski občini. Do programa, ki še ni popoln, je predsedstvo zavzelo določena stališča in menilo, da mora koordinacijski odbor za proslave konference SZDL pripraviti dopolnjen program. Člani predsedstva so se seznanili z gradnjo večnamenske dvorane na sejmišču in soglašali, da je treba združiti vsa razpoložljiva sredstva, razširiti krog podpisnikov sporazuma in že sedaj razmišljati o družbenem organu, ki bo upravljal /. večnamenskim prostorom. SK. LOKA jk V ponedeljek, 21. januarja, ob 13. uri bo seja sveta za nunlnarodn*. «Winai,mLlegenar0dn,h d°^^ vpliv na politične razmeri v ie s£anbo vbJ!ni ^hPaHb° *%* aktivistov » Škofjeloško okrož- za letos J 8 ZvC2e b°rcev SPreJe,i »odo Program dela L. H. Ugodna ocena odnosov Radovljica — Tu je bilo v sredo. 16. januarja, vsakoletno posvetovanje z duhovniki iz radovljiške občine, ki ga je sklical koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL Radovljica. Takšna posvetovanja so v tej občini postala že običajna oblika sodelovanja med duhovniki in socialistično zvezo. Na njih se odkrito Predlagan Milan Bajželj Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je na torkovi seji predlagalo sedanjega podpredsednika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Milana Bajžlja za predsednika izvršnega sveta. Sedanji predsednik Drago Štefe, ki je opravljal to odgovorno dolžnost štiri leta, prevzema drugo obveznost. O novem predsedniku izvršnega sveta bo sklepala občinska skupščina na zasedanju konec januarja. S kandidaturo Milana Bajžlja za predsednika izvršnega sveta razen Eredsednika SZDL soglašajo tudi oordinacijski odbor za kadrovska vprašanja SZDL, kadrovska komisija komiteja in sam komite. Predlog gre sedaj v razpravo po organizacijah SZDL, sindikata in po delegacijah. Vse pripombe je treba posredovati do vključno 28. januarja na občinsko konferenco SZDL. Milan Bajželj, rojen leta 1951, iz Stražišča, je vsa leta aktivni družbenopolitični delavec. Odgovorne dolžnosti je opravljal v mladinski in študentovski organizaciji ter v Iskri, kjer se je po dokončanju Ekonomske fakultete zaposlil. Tudi' sedaj kljub dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta opravlja pomembne naloge v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. Je tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov S tražišče. -jk pogovarjajo o vseh odprtih vprašanjih medsebojnih odnosov, ki so, zahvaljujoč skupnim prizadevanjem, zelo dobri. O tem so si bili enotni tudi na zadnjem srečanju, ko so ugotovili, da pravzaprav ni nobenih spornih vprašanj. Predstavniki skupščine občine in občinske konference SZDL so udeležence posveta seznanili tudi z gospodarskim in političnim položajem v občini in širši družbeni skupnosti, s predvidenimi stabilizacijskimi ukrepi v letošnjem letu, ki so jih vsi enotno podprli. Zavzeli so se tudi, da bi koordinacijske odbore za urejanje medsebojnih odnosov ustanovili pri vseh večjih krajevnih konferencah SZDL, to je na Bledu, v Radovljici, Lescah, Bohinju, Gorjah, v manjših pa naj bi to vlogo prevzeli izvršni odbori krajevnih konferenc. JR Po poti škofjeloškega odreda Skofja Loka - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Škofje Loke je skupno z občinskim štabom teritorialne obrambe v okviru letošnjih prireditev Po stezah partizanske Jelovice 13. januarja organizirala tradicionalni pohod Po poti škofjeloškega odreda. Na pohodu od Škofje Loke Sirek Križne gore, Mohorja in Čepulj o Dražgoš je sodelovalo več kot 130 mladincev, tabornikov, planincev, članov Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin ter drugih. Ker je bila smer pohoda dokaj zahtevna, je bila primerna le za udeležence z boljšo telesno pripravljenostjo. Veliko mladih je sodelovalo tudi na drugih pohodih, ki so se začeli iz različnih krajev. Vsi pohodniki pa so srečali na osrednji proslavi v Dražgošah. Mojca Pirman Komunalno podjetje Kovinar Jesenice Sp. Plavž 6 Odbor za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje vabi k sodelovanju DVA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG OPERATIVNEGA VODENJA GRADBENIH DEL Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo tehnično gradbeno šolo — zaželena smer nizkih gradenj — da imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj na enakih in podobnih delih — zaželjeno je, da imajo kandidati opravljen strokovni izpit. Pismene prijave z dokazili o uspešno opravljeni soli in o delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo na gornji naslov v II dneh od dneva objave oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v SO dneh od dneva izbire kandidatov. Potrjena jugoslovanska teza neuvrščenosti Generalna skupščina Organizacije združenih narodov z večino obsodila tuje vmešavanje v Afganistanu, kar je potrditev načel ustanovne listine svetovne organizacije in enega izvirnih načel neuvrščenosti -Mrzlična posvetovanja ob Iranu in Afganistanu — Nova indijska vlada Indire Gandhi aktivna — Centralni komite ZKJ ocenil mednarodni položaj NEW YORK - Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je v torek izvršila dejanje, kakršnih je bilo bore malo v zgodovini svetovne organizacije. Na glasovanju o položaju v Afganistanu po vdoru tujih čet je bila skoraj soglasno podprta resolucija neuvrščenih držav in nekaterih dežel v razvoju, da morajo vse tuje sile brezpogojno zapustiti Afganistan in s tem omogočiti ljudem svobodno odločitev o razvoju, državnosti in družbenem redu. Resolucija s tako vsebino je bila v varnostnem svetu zaradi veta Sovjetske zveze zavrnjena, v generalni skupščini pa je bila plebiscitarno sprejeta. To je zmaga načel ustanovne listine Organizacije združenih narodov in izpoved sveta. . uvajanjem zahtevne tehnologije in najnovejših dosežkov znanosti v proizvodnjo, ker še tako visoka storilnot v proizvodnji ne dohiteva več povečevanja del v administraciji. V tem je tudi eden od vzrokov, da je rast produktivnosti marsikje začela usihati. L. Bogataj Kam po delavce? Nekatere slovenske delovne organizacije se že vrsto let srečujejo s problemom, kje dobiti dovolj delavcev, saj ponekje domači delavci ne morejo več pokrivati niti običajne fluktuacije, kaj šele, da bi zapolnili potrebe po novih delavcih. Nekatere regije kot na primer gorenjska so zato v preteklih letih morale zaposlovati med novimi delavci tudi do 40 odstotkov delavcev iz drugih republik. Ker pa kvalifikacijska struktura delavcev iz dr'Uglh republik ne ustreza več združenemu delu, ki bolj kod kdaj prej potrebuje kvalificiranih delavcev in ne več toliko priučenih in nekvalificiranih, se marsikje pojavlja vrzel v zaposlovanju. Obenem pa je treba računati tudi na upad števila tistih delavcev iz drugih republik, za katere doslej v njihovem domačem kraju ni bilo dela, že letos in drugo leto pa bo verjetno drugače. Zaradi velike fluktuacije v nekaterih dejavnostih, še bolj pa zaradi usmeritve mladine v ne-tehnične poklice, so se nekatere delovne organizacije morale znajti po svoje. To, kar si obetamo od zakona o usmerjenem izobraževanju — namreč večje povezavo združenega dela z izobraževanjem in obratno, so nekatere delovne organizacije prisiljene po svoje izvajati že doslej. Poglejmo primer mari- borske^ Hidromontaže, ki s 3200 zaposlenimi delavci sodi med večje slovenske organizacije združenega dela. Njihovi razpisi za ključavničarje ostajajo brez odziva, prav tako razpisi za za- foslitev inženirjev in tehnikov, akoj bi lahko zaposlili 200 varilcev, toda v Sloveniji bi jih težko še »z lučjo« našli. Še pred dvema letoma je bližnja mursko-soboška regija imela delavce, ki so čakali na zaposlitev, zdaj pa je tudi tu situacija podobna kot v vseh drugih razvitejših regijah — delavce iščejo. Mariborska Hidromontaža si zato skuša nujno potreben kvalificiran kader zagotoviti drugače: v sodelovanju s šolami, ki bi učence usmerjali v določene tehnične poklice.. Z nekakšnim patronatom nad razredom učencev, izbranih seveda po pripravljenosti in interesih, jih bodo usmerili in šolali za poklice, ki so najbolj potrebni tej delovni organizaciji. Pod patronatom pa se razume tudi internat za učence, žepnina, skratka ugodnosti, ki smo jih doslej poznali le v vojaških šolah, kadetnicah in podobno. Kaže pa, da postajajo gospodarstvu dragoceni tudi poklici, kot so na primer ključavničarji in varilci, pot do njih pa bi za delovne organizacije kasneje v usmerjenem izobraževanju vsekakor ne smela biti tako težavna in tudi draga. L. M. Ugodne napovedi v »težkem« letu Okvirna ocena gospodarskih gibanj v letu 1979 in predvidevanja za letos — Pet do šest odstotkov večji družbeni proizvod kot so !*to Radovljica - Kljub dokaj neugodnim gospodarskim tokovom je radovljiško gospodarstvo v minulem letu Qo2?*tf0 zadovoljive uspehe. Po ceni bo drultšS' Proifvoč ,v^'' /a osem odstotkov, kar j" ve< predvidevali v resoluciji za Iv in več od republiškega. Ugodna rast dohodka je vplivala tudi na delitev, saj je delež sredstev, ki jih gospodarstvo namenja za razširjeno reprodukcijo, večji kot v prejšnjih letih, vendar pa je večina tega denarja usmerjena v odplačila bančnih kreditov. Tako je radovljiško gospodarstvo v prvih devetih mesecih lanskega leta pri 37 odstotnem porastu dohodka povečalo sredstva za razširitev in napredek materialne osnove dela za 67 odstotkov, sredstva za osebno in skupno porabo delavcev pa za 33 odstotkov. V razporejenem dohodku je porasel le delež za akumulacijo, in sicer od 13,1 na 15,3 odstotka. Podobna razmerja bodo, tako ocenjujejo, veljala tudi za celo lansko leto. Na podlagi teh grobih izračunov ter (ne)pred videnih gosp~~** H. J. OLAS4.STRAN PETEKJ8.JANUARJAjS Plan ni kup papirja Trgovina potrošnikov sopotnik Trgovina, predvsem živilska, boleha zaradi nizke akumulacije, čeprav so njene naloge pri oskrbi potrošnika največje in je pritisk na investicije najostrejši, zato posvečajo kranjska Živila v prihodnjem srednjeročnem obdobju največ pozornosti akumulaciji, združevanju sredstev, sovlaganjem in sodelovanju s proizvodnjo, predelavo, trgovino in kmetijstvom KRANJ — Ocene priprav na oblikovanje planov za prihodnje srednjeročno obdobje v kranjski občini imajo dobro lastnost, da grajajo tiste, ki se akcije niso lotili dovolj resno, in pohvalijo temeljne nosilce planiranja, ki so priprave na prihodnje srednjeročno obdobje vzeli resno in ne kot »nujno zlo«, kar se je tal v preteklosti prepogosto dogajalo. Kranjska Veletrgovina Živila s temeljnimi organizacijami Veleprodaja, Maloprodaja, Gostinstvo in Trgovina Bled, v katerih združuje delo nad 900 delavcev in učencev, lanski skupni prihodek pa dosega 150 starih milijard, sodi med pozitivne primere. Tako resno se že dolgo nismo pogovarjali, pravijo v Živilih, ko ocenjujejo planiranje. Ustvarili smo ustvarjalno družbenopolitično vzdušje in sodelo- vali z organi občinske skupščine. Čeprav še ni nič dokončnega, saj prinašata zvezna in republiška resolucija nekatere novosti, pa zaradi dosedanjega realnega planiranja usklajevanje ne bo povzročalo toliko težav. Naša izhodišča za razvoj v prihodnjih petih letih temeljijo na doseženem v zadnjih štirih letih, na letošnjih preo videva njih in na analizi razvojnih možnosti. Imamo smernice in elemente za sporazumevanje, zato nam bo v prihajajočem obdobju usklajevanje elementov lažje, čeprav bo to za vse nosilce planiranja ena najodgovornejših faz nastajanja družbenega plana občine, poudarjajo pri Živilih. Gospodarski položaj organizacije združenega dela »kvari« predvsem živilska trgovina, kjer so priznani zaslužki pri prodaji osnovnih življenj- Avtomatizacij a za večjo produktivnost Programe izdelave opreme za avtomatizacijo je treba uskladiti — Sodelovanje med Verigo in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani — TIO izdeluje opremo za avtomatizacijo Pretekli teden je bilo v Verigi Lesce posvetovanje o avtomatizaciji v industriji. Posvetovanja se je udeležilo 17 delovnih organizacij ter predstavniki strojne fakultete iz Ljubljane in predstavniki gospodarske zbornice Slovenije. Na posvetovanju so obravnavali razvojne smernice avtomatizacije v industriji, probleme, ki se pojavljajo v zvezi z uvajanjem avtomatizacije, programska izhodišča za bodoče raziskave in programiranje širše uporabe avtomatizacije. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so predstavniki delovnih kolektivov predlagali, da se v okviru gospodarske zbornice Slovenije oblikuje posebna delovna skupina iz predstavnikov proizvajalcev opreme za avtomatizacijo in uporabnikov, ki naj bi usklajevala sedanje in perspektivne programe v okviru SRS in Jugoslavije in tudi v mednarodni delitvi dela. Predlagali so tudi. da je potrebno izoblikovati učinkovit informacijski sistem, ki bi porabnike in proizvajalce redno obveščal o npvostih in novih dosežkih. Rešiti pa je treba tudi vprašanje izobraževanja in usposobljanja delavcev za področje avtomatizacije. Delovna skupina, ki naj bi delala pri Gospodarski zbornici Slovenije, naj bi čimprej pripravila predlog za unifikacijo programov za avtomatizacijo. Na posvetovanju so tudi priporočili delovnim organizacijam, naj si organizirajo posebne oddelke, ki bodo skrbeli za uvajanje avtomatizacije v vseh panogah proizvodnje. Ob zaključku posvetovanja pa so podpisali samoupravni sporazum med Verigo in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovnem, tehničnem in izobraževalnem področju pri uveljavljanju avtomatizacije v industriji. V okviru tega sporazuma bo Veriga skupaj z raziskovalno skupnostjo Slovenije financirala posebne naloge s področja avtomatizacije, ki so zanimive za njeno proizvodnjo. V verigi poudarjajo, da je avtomatizacija v industriji nujnost, posebno šle zato, ker bomo lahko proizvodnjo povečevali le z večjo produktivnostjo in ne z večjim številom delavcev.. Velik poudarek pa ji dajejo tudi zato, ker njihova temeljna organizacija TIO izdeluje opremo za avtomatizacijo v industriji. L- Hogata j NA DELOVNEM MESTU skih potrebščin še vedno manjši od stroškov prodaje. Najzgovornejše še so številke. Akumulacija živilske trgovine zaostaja. Lani je dosegla le 2,6 stare milijarde dinarjev, kar je komaj 2 odstotka Eričakovanega celotnega pri-odka, v primerjavi z blagovnim prometom pa se odstotek zniža na 1,6! Maloprodaja in v precejšnji meri tudi TOZD Trgovina Bled imata v poslovnem skladu denar le za pokritje obveznosti do federacije, za razširjeno reprodukcijo pa denarja zmanjka, Čeprav so tu zahteve največje in so osebni dohodki zaposlenih v tej dejavnosti najnižji. Plan Živil za prihodnje srednjeročno obdobje skuša ta neskladja odstraniti. Obseg poslovanja naj bi se v delovni organizaciji letno količinsko povečeval za 5,2 odstotka, kar pomeni za Maloprodajo in Veleprodajo 5 odstotkov, za gostinstvo 9 odstotkov in za blejsko temeljno organizacijo 6 odstotkov. Stopnja letne rasti porabljenih sredstev ne bi smela preseči 3,7 odstotka (tu je vgrajen element varčevanja), dohodek pa bi letno naraščal po stopnji 5,5 odstotka. Obveznosti iz dohodka letno ne bi smele preseči stopnje 5,2 odstotka, kar pomeni za nominalne osebne dohodke in za skupno porabo in stanovanjsko gradnjo 5,1-odstotno povečanje in 5,5-odstotno letno povečanje rezervnega sklada. Le ob teh pogojih bo lahko akumulacija naraščala Co letni stopnji 8,2 odstotka, ar zagotavlja razvoj v planiranem obsegu. Zaradi pomanjkanja delavcev, predvsem visokokvalificiranih, bi se zaposlenost povečala za dobre 3 odstotke, plan investicij v občini in izven pa bo uresničljiv ob 51-odstotni soudeležbi banke in 49 odstotkih lastnih in združenih sredstev. Živila se zavedajo združevanja sredstev, sicer ne bo mogoče uresničiti planov, ki so rezultat dogovarjanja v kolektivu in želja ljudi. Utečeno je že sodelovanje z Beljem iz Belega Manastira, Ansko reko iz Makedonije, Sevnico, Zavarovalno skupnostjo Triglav, Unionom, Kolinsko, Stanovanjsko skupnostjo in nekaterimi trgovskimi, kmetijskimi in gosti iskimi organizacijami združenega dela. Tako bo kranjska občina dobila večja skladišča za živila, hladilnice, skladišča za občinske blagovne rezerve in nove potrošniške centre, med katerimi je na prvem mestu Kokrica. Živila vlagajo v gradnjo tovarne sladkorja v Ormožu in soli v Luciji. Kranjska občina bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju na osnovi plana Živil bogatejša za 9500 kvadratnih metrov prodajnega in skladiščnega prostora, za kar pa bo nujno zbrati 16 starih rruiijard dinarjev. To pa ni samo želja Živil, temveč ljudi-potrošnikov. Uresničljiva je tudi s spoštovanjem dogovorjenega na vseh ravneh odločanja. J. Košnjek Kar zazebe te. ko v tistih visokih ribiških škornjih zleze v le-denomrzlo vodo med ribe. Vsaj nič stopinj ima zrak in sneg leži vse naokrog. Bazen je poln, v vodi je videti črne hrbte rib, ki se prerivajo sem in tja po ozkem, dolgem bazenu. Pri tolikšni množini jih ni težko naloviti. Saj kamor potopi mrežo, pritrjeno na dolgi palici, prinese ven množico migotajočih, prekopicevajočih se spolzkih rib, ki hlastajo po Vodi.. . Deset let že skrbi Bohinčev Miha za ribji zarod v ribogojnici Biotehniške fakultete iz Ljubljane" v Zalogu pri Cerkljah. Od samega začetka. Enajst bazenov ima na skrbi; kadar so polni, je v njih okrog 60.000 rib, od tega okrog 50.000 mladic. Zadnja leta ima le ameriško postrv, je pa gojil svoje čase tudi potočno postrv in lipana. Odlična voda je za ribe Pšata. Ribogojnica leži le kakšne tri kilometre od izvira. Deset stopinj je stalna temperatura vode pri izviru, do sem se pa v trdi zimi ohladi na 5 stopinj. Ima Ka eno grdo lastnost ta Pšata: udoumiška je. In prav zaradi tega nosi Miha s seboj stalno skrb. Če ponoči začne huje deževati, lahko voda tako naraste da mu ves zarod ^.»»stavno odnese. Pravega kovnega casa pri tem ZSčtt res ne moreš imeti, i rav;, da mu z leti postaja ta skrb vse hujša, pa še deliti je nima z nikomer. Zadnja tri leta ga v času dopusta zamenja ing. Pohar s fakultete in tudi pomaga mu pri delu sicer. Veliko mu pomeni ta njegova pomoč. Za pol človeka dela bi bilo vredno. Toda zaenkrat bo moral še sam zdržati. Nerodno je tudi, ker ni ob ribogojnici nobene upravne zgradbe, kajti nujno bi moral delavec, ki bdi nad ribami v ribogojnici stanovati v neposredni bližini, da priskoči vsak trenutek, če je potrebno. Trikrat na dan krmi mladice, plemenske pa enkrat, dvakrat. Dve leti potrebuje riba, da zraste od ikre do 25 do 15 dekagramov. Posebej je plemenska jata. Tu imajo ribe težo okrog kilograma. Okorno, počasi se vale po bazenu. Pravzaprav so osnovni namen te ribogojnice biološke raziskave. In prav zaradi teh mora najbolj paziti. Na Teta in leta trajajo te raziskave. Paziti mora na čistočo vode, na krmila, se točno držati navodil strokovnjakov s fakultete. In če bi že tri, štiri leta raziskave v redu tekle, potem bi pa ribe umorila onesnažena voda ali odnesel hudournik, bi bila vsa leta raziskav vržena . proč. . . Samo enkrat, prvo leto, se je zgodilo, da so zaradi gnojnice, ki jo je nekdo spustil v vodo poginil^. riDe Eotem se pa ni nik^ VeČ kaj ta-ega zgodilo »;1U je""pa enkrat že hudon^Y-.;k odnesel lipane in potočno postrv. 2e od malega je imel rad ribe. Ne, »raubšic« ni bil nikoli. Še kot otrok je, Če je le mogel hodil z zavihanimi hlačnicami po domačem potoku in jih ogledoval, občudoval. »Ne vem zakaj so mi tako prirasle k srcu. Če kaj z veseljem opravljam, potem je delo t ribami. In ni mi težko vstati katerokoli uro ponoči in priti pogledat od doma, če je z ribami vse v redu. Navadil sem se tudi mraza. Me pa že sem in tja opominja revma. Vendar, dokler mi *bo zdravje dopuščalo, bom ostal. Čeprav delo in čas, ki ga vlagam v ribogojnico, ni nikoli poplačano. Ko bi le malo skrbi lahko oddal. . .« Rib za prodajo v ribogojnici v Zalogu nimajo vedno. Prodajajo le višek. Prva leta so ikre kupovali, zdaj jih pa že sedem let sami razmnožujejo. Le ameriško . postrv. Če bodo pa zidali, nekaj se o tem dogovarjajo, bodo ribogojnico lazMiii. |n uvedli tudi nove vrste. | « & . 1). Dolenc Banka kliče investitorje Pomanjkjanje razvojnih programov je vrsto let boleča rana kamniškega gospodarstva — Banka poziva investitorje naj do srede februarja prijavijo svoje projekte -Odločnejši na stanovanjsko-komunalnem področju Kamnik — Kamniška poslovna enota Gospodarske banke iz Ljubljane, ki posluje tudi za temeljno stanovanjsko banko, se že vrsto et sooča s svojevrstno težavo. V letih 1977 in 1978 je moralo skoraj polovico denarja za naložbe usmeriti izven kamniške občine, saj ji je kamniško gospodarstvo predložilo premalo investicijskih programov. Lani je bilo bolje. Toda prvi resni programi so prihajali šele v drugi polovici leta. zato se je poraba teh kreditov, ki jih je banka odobrila brel izbiranja, zavlekla v letošnje leto. Da se ne bi to letos ponovilo, je direktor banke na zadnji seji izvr**, nega sveta predlagal, da pozovejo vse gospodarske organizacije, naj najavljene investicijske programe do srede februarja prinesejo v banko Z »nuk« obrazci so namreč napovedale 17 programov v skupni predračunski vrednosti 680 milijonov dinarjev. Banka mora koncem febru; arja sestaviti analizo o pripravljenosti, racionalnosti in gospodarnosti teh investicij. Denar naj bi usmerila za tiste, ki so v skladu z resolucijo sprejetimi merili. Tako naj bi podprla že začete projekte, naložbe v vojno industrijo, rudnik kaolina, v proizvodnjo in predelavo hrane ter v tiste, ki pospešujejo izvoz in zmanjšujejo uvoz. povečujejo produkti* nost dela in izrabo domačih surovin. Če bo programov premalo, bodo seveda ta merila nepotrebna. Drugače je na stanovanjsko-komunalnem področju, kjer so lam začeli s smelimi načrti. Izreden razmah pomeni kamniška mestn« obvoznica, banka je s krediti sodelovala pri izgradnji srednješolske*« centra, športne dvorane, osnovne šole na Duplici, blokovne gradnje n« Duplici, tunjiška cesta in še bi lahko naštevali manjše naložbe. Letošnja predračunska vrednost naložb je 280 milijonov dinarjev, od tega bo kreditov za 170 milijonov dinarjev. Prednost bo imela obvoznica, ki jo že gradijo. Za vse naložbe pa velja, da so pripravljene in da bodo tum speljane. Torej se ni bati, da bančni denar za naložbe v stanovanjska komunalno graditev ne bi bil porabljen. S tem se zastavlja vprašanje odnosa med porabo in ustvarjenim dohodkom. Če naložb na gospodarskem področju ne bo, trošenje dru*-benega proizvoda ne bo imelo protiuteži, zato so lahko investicije na negospodarskem področju škodljive. Ali torej kamniške gospodarske organizacije naložbe nerealno planirajo ali nimajo strokovnjakov, da bi projekte pripravili. Dejstvo je, da jim manjka dobrih razvojnih programov in je zato moral bančni denar, ki je pravzaprav njihov, v preteklih letih odtekati čez občinske meje. Potrebni so torej njihovi smelejši razvojni koraki, sicer bodo zaradi vse večjih naložb na negospodarskem področju, posledice vse težje. M. Volčjak 3* Varčno z drvmi! — Foto: J. Zaplatnik Drva bodo še dragoceni Priprava drv je zaradi nizkih cen nedonosna * Začasen izhod iz krize predstavljajo sečni oi padki Tržič — Tržiška trgovinska organizacija Mercator —Preskrba je lani sprejela naročila potrošnikov le za 700 prostorninskih metrov drv. Samo 400 metrov jih je namreč uspela .dobiti od Gozdnega gospodarstva v Kranju, 300 metrov pa nato v Srbiji, vendar po precej višji ceni. Števila kupcev, ki so zaradi tega ostali brez dragocene kurjave oziroma so se morali znajti sami, sicer ne vemo, vsekakor pa ni majhno, posebno če upoštevamo podatek, da je Preskrba za lani naročila pri Gozdnem gospodarstvu 2500 prostorninskih metrov drv. Ko so v tržiški občini jeseni Eripravljali oceno preskrbe pre-ivalstva, so v zvezi s pomanjkanjem kurjave vanjo vnesli tudi Eredlog Mercatorja. Tu menijo, da i bila pri vprašanju drv potrebna širša družbena akcija, za višje cene. sicer se kaj lahko zgodi, da drv tudi letos ne bo. Podobno mislijo tudi v Tržiški temeljni organizaciji Gozdenega gospodarstva Kranj Priprava drv namreč ni niti malo donosen posel. Kazen tega, da je"" zelo zamuden in da'v mesecih, primernih za pripravo drv. nimajo dovolj delavcev, je vprašanje tudi cena. Medtem ko! isto kvaliteto lesne mase dobijo* industrije za izdelavo iverk in cet loze 800 dinarjev za kubični mep je cena drv za prostorninski meter 390 dinarjev (za kubični 600 | narjev), stane pa jih približno 730<| narjev. Zato so se gozdnogospodarske ganizacije zavzele za višjo cejj okrog 1000 dinarjev za kubS1 meter drv. Le tako bi bilo delo e^ nomično, trg pa bolje preskrbM Vendar pa trenutno vse kaže. J utegne biti tako kot lani. Cene soj mrznjene in potemtakem se H večjih količin drva ne moremo ' dejati. Sicer pa v tržiški temeljni lj ganizaciji Gozdenega gospodar?! iz gozdov, s katerimi gospodar lahko pridobijo vsako leto le najv 1100 prostorninskih metrov lesa. P mernega za drva ali za predelavo industriji iverk in celuloze. Za dtf ga nameravajo letos prihraniti 91 metrov. Toliko jih bodo pro(ty Mercatorju in stalnim odjemalc»ij Kot začasen izhod iž krize pa prei lagajo sečne odpadke, za katerejSftK že lani odločilo precej občanov. 1 H. J. Skupni nastop škofjeloških umetnikov V galeriji na loškem gradu je od srede decembra odprta razstava likovnih del škofjeloških slikarjev. Med razstavljalci so že uveljavljena imena likovne umetnosti, pa tudi taki. ki so pravkar prišli z akademije. Toda ne bomo se ustavljali ob imenih, našo pozornost je pritegnilo dejstvo, da je to prva skupna razstava domačih slikarjev. Škofjeloški umetniki so lani osnovali združenje, sestavili program dela in se javnosti najprej predstavili z razstavo. Nič čudnega, saj so slikarji v združenju najmočneje zastopani. Nekaj je tudi glasbenikov in literatov. Toda drugače že ne more biti. saj je likovna umetnost v Škofjeloškem prostoru močno vsi-drana. že v preteklosti, pa tudi danes. Združenje ni odprto le poklicnim, svobodnim umetnikom. Toda pogoj je kvaliteta. Imajo umetniški svet, ki odloča tudi o sprejemu članov. Za predsednika združenja so izvolili Franca Novinca. Obiskali smo ga in v pogovoru nam je nanizal bodoče naloge združenja. Skupno razstavo nameravajo postaviti vsako leto. Škofjeloški slikarji veliko razstavljajo. Lani so imeli 57 razstav, od teh 24 samostojnih, tudi republiških, zveznih in mednarodnih. Toda doslej so se pogosteje srečevali drugod, doma le včasih, ob Groharjevih slikarskih kolonijah ali po generacijah, nikoli vsi skupaj. Skupna razstava je posebej privlačna za mlade, ki prihajajo z akademije. Galerije so danes mladim odprte. Toda mine leto, dve. Ia posameznik pripravi samostojno razstavo. V tej praznini nekateri usahnejo. Se zaposlijo in jim zmanjka časa za slikanje, kasneje pa je težko presekati. Nekateri slikarji tudi »ne znajo« prodajati. Take je treba posebej podpreti. Za nas je pomembno, da delamo, likamo, toda potreba, da smo organizirani je vse večja, pravi Franc Novine Združenje bo s svojim umetniškim svetom skrbelo za razvoj poklicne in ljubiteljske likovne umetnosti in razstavne de- iavnosti. Povezali so se z zvezo ulturnih organizacij, kjer deluje skupina likovnih ljubiteljev. Stike bodo navezali z zamejskimi slikarji Žarišče bo galerija na loškem gradu, ob njej bodo oživili male galerije, ki jih že danes v škofjeloški občini ni malo. Z glasbeno šolo so se dogovorili, da bodo z razstavami obogatili koncerte v puštalski kapeli. Pripravljali bodo glasbenim »večerom sorodne likovne razstave. Škofjeloška likovna umetnost potrebuje strokovnjake; ki jih razen redkih izjem ni. Predlagajo kulturnega animatorja. mentorja za likovne ljubitelje, predšolske otroke, galerista. strokovnega sodelavca združenja. Ustanovili bodo štipendijo za likovno akademijo, tri za študijska potovanja in dve delovni štipendiji za pomembne naloge v ateljejih, večje razstave, razvijanje mekega likovnega dela. Škofjeloška edina med gorenjskimi občinami nima nagrade za kulturno delo. Predlagajo Groharjevo nagrado ki bi jo lahko dobili tudi tisti, ki delajo izven občine. Groharjevi slikarski koloniji naj bi dali novo obliko. Poklicali bi kiparje, ki bi s svojimi deli obogatili danes pusta nova naselja. Pri novih soseskah bo treba misliti tudi na razstavne prostore, ateljeje. V škofjeloški občini ni bil zgrajen še noben atelje, razen kar so jih umetniki uredili sami. Nekateri doma nimajo prostora in na delo se vozijo daleč izven občine. Problem je postal že neznosen in omilil ga je izpraznjen starološki grad, kjer so dobili sedem prostorov. Veliko zaslug za to ima Center slepih, tudi najemnina ni visoka. Dobitniki odličij Svobode Zveza kulturnih organizacij Slovenije vsako leto podeli odličja Svobode, najvišja priznanja za dolgoletno prizadevno, kvalitetno in uspešno delovanje v ljubiteljskih kulturnih krogih. L Med stotisoči slovenskih Iju-Ibiteljev so tisoči takih, ki na svojih plečih nosijo skupen tovor or-— nizacijskih del, takih, ki s svojimi kami oblikujejo izpovedno moč lbiteljskih ustvarjalcev, takih ki s K'vojo vero v poslanstvo kulture življaio duha drugim, takih ki {znajo bolj od drugih vzbujati lakoto £Jpo kulturi in ki vedo, kako to lakoto asititi. Med njimi je nekaj deset oeilcev odličij Svobode, je v uvodni besedi k podelitvi dejal Jože Humer, predsednik slovenske zveze kulturnih organizacij. Med ljubitelji prav zato odličja Svobode uživajo velik ugled, saj so to priznanja ljubiteljev za zasluge med ljubitelji. Naj vam povemo, da ie med triinštiridesetimi dobitniki letos šest odličnikov z Gorenjske. Dobitniki odličja Svobode z zlatim vencem so: Cene Avguštin in Peter Lipar iz Kranja, Cene Preželj iz Bohinjske Bistnce in Anton Šolar iz Podnarta; dobitnika odličja Svobode s srebrnim vencem pa Stanko Cop iz Žirovnice in kulturnoumet-niško društvo Svoboda »France Prešeren« Žirovnica — Breznica. Vsakega posebej vam bomo predstavili v naslednjih številkah, zato danes ne bomo zapisali utemeljitev odličij. KULTURNI KOLEDAR JESENICE — Pretekli petek so na Jesenicah odprli razstavo Sodobna jugoslovanska grafika, ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu, pripravilo pa jo je domače likovno društvo Dolik. Na otvoritvi je spregovoril Cene Avguštin, v kulturnem programu so se predstavili učenci jeseniške glasbene gole. Razstava bo odprta do 23. januarja. KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Sodobna jugoslovanska grafika, ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu. V galeriji Mestne hiše barvne fotografije razstavlja Miroslav Zdovc. KOKRICA PRI KRANJU - Kulturno umetniško društvo iz Predoselj bo v kulturnem domu na Kokrici v soboto, 19. januarja, ob 19. uri gostovalo s komedijo Lumpacij Vagabund ali Zanikarna trojica, s katero je doma doživelo že prisrčen sprejem. RADOVLJICA — V graščinski dvorani na Linhartovem trgu je odprta razstava Gradivo za revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Radovljice. Glede na pomembnost gradiva za nadaljno uporabo sta radovljiški izvršni svet in svet krajevne skupnosti Radovljica včeraj pripravila posvet. SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu je odprta razstava škofjeloških slikarjev. V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek. 22. januarja, ob 17. uri na sporedu ura pravljic za predšolsko skupino. Ana Florjančič bo najmlajšim predstavila našo novo slikanico »FižolČek, ogelček in slamica.« TRŽIČ — V paviljonu NOB bodo danes ob 18. uri odprli razstavo olj Vinka Hlebša. enega najvidnejših likovnih amaterjev Tržiča, člana kranjske likovne skupine. Otvoritev bo s koncertom obogatil pevski zbor Bratov Zupan. PREMIERA V RIBNEM V režiji Rada Mužana. predsednika DPD Svoboda Rudi Jedretič. letošnjega Linhartovega nagrajenca, se bodo člani dramske skupine predstavili s komedijo v treh dejanjih George Danden ali Kaznovani soprog. Premiera bo v soboto. 19. januarja, ob 19,30 v zadružnem domu v Ribnem. Poleg režiserja, ki bo tolmačil glavno vlogo, bodo nastopili dolgoletni in izkušeni igralci domače dramske skupine: Mojca Torkar. Matjaž K onda, Janko Grilc, Vladka Poljanec, Janez Kersnik ter Lucija in njen brat Matjaž Skumavec. Kostume je oblikovala Dijana Vidic; izdelal jih je Tone Tomše iz Radovljice. Za razsvetljavo pa bo skrbel domačin F ranci Arh. Po uspehu, ki ga je /. glavno vlogo v igri Razbiti vrč v jeseniškem gledališču dosegel Rado Mužan. sočasno pa je režiral tudi novoletno otroško predstavo Dežek. vlada med ljubitelji gledališča v Ribnem veliko zanimanje tudi za sobotno premiero. Da bi zadovoljili vse, ki bi komedijo radi videli, jo bodo ponovili v nedeljo. 20. januarja, ob 15. uri. Na Gorenjskem je še vedno živa ideja o galeriji gorenjskih slikarjev, da bi uredili pokrajinsko zbirko. Po tradiciji bi bila nanjo najbolj upravičena Skofja Loka. toda treba se bo dogovoriti, kje naj bo. Vsako leto nameravajo pripraviti razstavo leta. ki naj bi pokazale kaj škofjeloški prostor pomeni na področju likovne umetnosti. Zajeli bi slikarje in kiparje skozi stoletja, tudi sodobnike, ki so se rodili v Skofji Loki, pa živijo drugod, kot sta Mihelič in Stupica. O prodajni galeriji na Mestnem trgu so se v Skofji Loki že večkrat pogovarjali, toda pobuda je vselej zamrla. Mladinska knjiga jo je še vedno pripravljena prevzeti. Na tem področju je uspešna in drži raven razstav, ki jih spremlja prodaja. Razstave ne le slovenskih, temveč tudi jugoslovanskih slikarjev potujejo po Sloveniji. Skofja Loka bi tako lahko tudi popestrila turistično ponudbo. M. Volčjak V zbirki Loška slikana meščanska keramika je razstavljeno gradivo, kiji' bilo odkopano v Skofji Loki leta 1972'pri odkrivanju Komuna, objekta gotskega stilnega porekla na Mestnem trgu 9 ter pri izkopu Poljanskih vrat. Različni plitvi in globoki krožniki, male in velike sklede, poslikane z bogatimi okrasnimi motivi, presegajo običajni uporabni in okrasni namen in se uvrščajo v visoko kvalitetno keramično loščeno namizno posodje 16. in 17. stoletja. Izredno bogata študijska zbirka je pri nas precej redko razstavljeno gradivo, zato je edinstvena in toliko bolj zanimiva. Njeno nadaljevanje bo obdelava sive keramike in pečniv. kar spada v letošnje naloge Loškega muzeja. Nezanesljiv kažipot kulturnega razvoja Pogovor s predsednikom izvršnega odbora kulturne skupnosti Tržič Mirom Vrhovnikom Tržič — Ze nekaj let ima občinska kulturna skupnost Tržič najnižjo prispevno stopnjo na Gorenjskem. Medtem ko znaša republiško poprečje 1,23 odstotka, tržiška letos odstopa kar za 0,30 odstotka. Vzroke, zakaj stopnja iz leta v leto pada, tokrat ne bomo iskali, dejstvo pa je, da se kulturnim ustanovam, starodavnim spomenikom in številnimi ljubiteljskim društvom obeta vedno tanjši kos pogače. Prvi osnutek programa razvoja kulturne dejavnosti v tržiški občini za naslednje srednjeročno obdobje je pripravljen in čeprav ga bo potrebno pred javno razpravo še uskladiti, bodo glavne značilnosti ostale. 0 tem, katere nove naloge vsebuje, je pripovedoval predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Miro Vrhovnik. »V preteklih letih so se pojavile težnje po tesnejšem kulturnem sodelovanju s Slovenci v zamejstvu. Razen izmenjave kulturnih skupin iz Repen ta bra v Italiji, iz Plajberga, Obirja in Bo-rovelj na slovenskem Koroškem pa je tu še sodelovanje z Zaječar-jem, Beogradom in Ludbregom, Kardeljeve misli in življenje V redni knjižni zbirki Prešernove dražbe je izšla tudi knii- 8a FRANCETA ŠETINCA: MI-EL IN DELO EDVARDA KARDELJA. Avtor je ob njej zapisal, da želi Kardeljevo misel in delo približati najširšemu krogu bralcev. Rea na razumljiv način uvede bralca v celotni, vsestransko pomenljivi svet Kardeljeve misli in življenja. Zato je knjiga primerno napotilo k poglobljenemu branju njegovih izvirnih del. DvestoŠestdeset strani obsegajoča knjiga je razdeljena na osem poglavij, njeni jedri pa sta analiza temeljnih Kardeljevih del »Razvoja slovenskega nacionalnega vprašanja« in »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega somoupra vijanja«. Na začetku je jedrnat Kardeljev življenjepis, zelo zanimivo je zadnje poglavje »Kaj hočemo?« v katerem avtor našteva aktualne politične naloge, kakor je o njih razmišljal Kardelj. Ob koncu je Šetinc opisal še osebna srečanja s pokojnim revolucionarjem. Dodan je slovarček tujk in manj znanih pojmov, ki marsikomu lahko pomaga tudi pri branju druge, strokovne literature. Knjigo lahko naročite pri Prešernovi družbi, v platno vezana stane le 70 dinarjev. Pišite na naslov: Prešernova družba, Bor-setova 27 Ljubljana ali jo naročite po telefonu na številko (061)21-440. Miro Vrhovnik ki je pomembno predvsem za delavce iz bratskih republik, zaposlene v Tržiču. Vsa leta so breme sodelovanja, stroški namreč niso tako majhni, nosila društva, lani prvič pa ga je prevzela zveza kulturnih organizacij, vendar na račun sredstev za redno dejavnost. Mislim, da bi medrepubliško in meddržavno sodelovanje morale najti prostor v finančnem načrta kulturne skupnosti.« »V vaši občini je ie dolgo prisotno tudi vprašanje zaposlitve profesio-nalega organizatorja kulture, ki bi zlasti pomagal amaterskim društvom. Menite, da bo naloga kmalu uresničljiva?« »Potrebovali bi ga vsekakor, ia to čimprej, vprašanje pa je, če nam bo .okleščen* program v naslednjih petih letih to dopuščal. V občini pogrešamo predvsem režiserje na področju gle- dališke dejavnosti. Zdaj skušamo vrzeli zapolnjevati tako, da pošiljamo kandidate na razne seminarje, ki jih prireja republiška zveza kulturnih organizacij. Vendar pa ta rešitev ni najboljša.« »Občinska zveza načrtuje tudi nekatere tradicionalne kulturne prireditve.« »Vsako leto naj bi v Tržiču imeli po eno prireditev širšega pomena, na primer revijo pevskih zborov, pihalnih orkestrov, folklornih skupin in podobno. 2e letos nameravamo organizirati revijo amaterskega filma Slovenije. Zaživel naj bi končno tudi teden amaterske kulture, na katerem bi se predstavila vsa društva, ki delajo v naši občini.« »Kako pa boste skušali reševati prostorske težave? Katere naložbe imate v načrtu za prihodnjih pet let?« »Najbolj pereče pomanjkanje }>rostorov za kulturno dejavnost e Prav v Tržiču. Z obnovo za odrskega prostora v Cankarjevem domu zato nikakor ne bi smeli odlašati. Dvorane pa v mestu gotovo še lep čas ne ho. Ko omenjamo naložbe, ne smemo pozabiti tudi naših spomenikov. To so predvsem Kurnikova hiša, germovka in baročna P rimoškova kašča v Pristavi, ki smo jih dolžni ohraniti.« Iz programa občinske kulturne skupnosti Tržičani odvajajo 56 odstotkov denarja za skupne naloge v okviru kulturne skupnosti Slovenije, kar že tako skromno vsoto bistveno siromasi. Po drugi strani ne uspejo dobiti nazaj niti dinarja, saj je za vsako naložbo potrebna polovična lastna udeležba. »Stopnja je previsoka. Tako menimo vsi na Gorenjskem, zato smo se že dogovorili za enoten nastop na eni prihodnjih sej republiške skupščine. Ali bomo uspeli, pa je seveda vprašanje.« Od tega bo precej odvisen tudi celoten nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti v tržiški občini. H.Jelovčan Krajevna skupnost Cirče Na podlagi sklepa sveta z dne 13.12. 1979 objavljamo proste naloge in dela TAJNICE - ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI * Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja izobrazba Upravno-administrativne ali ekonomske smeri, — sposobnost samostojnega opravljanja del in nalog, komuniciranje in organiziranje — poskusno delo dva meseca. S kandidati se sklene dopolnilno delovno razmerje ali razmerje za skrajšan delovni čas. Posebni delovni pogoji: — opravljanje del v popoldanskem času. — znanje st rojepisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Krajevna skupnost Čirče, Staretova 17. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Se enkrat: Glasbena šola ia Loka r Škofj Izpod peresa novinarke GLASA Gorenjske tov. M. Volčjakove je bil 8. januarja letos objavljen njen reportažni zapis, ki nosi naslov: GLASBENA ŠOLA Skofja Loka. Že v uvodniku tega članka je zapisano, da škofjeloška kulturna skupnost nima ne samo dovolj denarja, ampak tudi ne razumevanja oziroma posluha za koncertno dejavnost glasbene šole v Skofji Loki. Prav tako je v članku zapisano, da nima OKS — občinska kulturna skupnost — razumevanja za obnovo puštal-ske kapele in da vsi drugi kažejo več posluha za njeno glasbeno dejavnost kot jo kaže prav kulturna skupnost, ki je prm poklicana za razreševanje kulturniške problematike v škofjeloški občini. Ne želimo v podrobnosti polemizirati z ravnateljico glasbene šole, ki je pač novinarki GLASA posredovala takšno sodbt) o naši kulturni skupnosti. Želimo z našim dopisom samo dopolniti članek z našimi podatki in tako javnosti prikazati dejansko in objektivno stanje odnosov med nami in glasbeno šolo. Zavajanje Ljudi i neresnic nuni uju-vami in sodbami o kulturni skupnosti v Skofji Loki, prav gotovo ne koristi nikomur, še najmanj pa glas beni šoli, ki si je pač izbrala takšen način prikazovanja svojih problemov. Oglejmo si po tem untdu sedaj kaj je in kaj ni OKS storila za glasbeno šolo v Skofji Loki v lanskem letu. V začetku lanskega leta je glasbena šola zaprosila našo skupm>st za denarno pomoč v znesku 14 starih milijonov za nakup zelo kvalitetnega klavirja pod izredno ugodnimi pogoji. Prošnjo smo glasbeni šoli ugodili kljub temu, da smo z veliko težavo zbrali ta sredsti>a. Polovici) denarnih sredstev srni) dali ši)li lani, ostali) polovico pa bomo plačali v letošnjem letu. Kmalu zatem se je glasbena šola zopet obrnila k nam za pomt)č in sicer zaradi obnove puštalske kapele. Obnova notranjščine kapele bi zahtevala okoli 60 starih milijonov in kljub temu, da bi v začetni fazi morali dati manj sredstev, prttšnji oziroma želji nismo mogli ugoditi Brivsko frizersko podjetje Maistrov trg 12 Kranj Na podlagi potreb podjetja vabimo v nafto delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog: 1. RAČUNOVODJE DO, ZA DOLOČEN ČAS 2. REFERENTA ZA OBRAČUN DO Poleg zakonskih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: Pod 1.: — dokončana ekonomska srednja šola — 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki Pod 2.: — dokončana ekonomska srednja šola — 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati vložijo 15 dni po objavi naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 15. februarja 1980. na BI Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Maloprodaja Kajuhova 3 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge KUHARJA II Pogoj: srednja poklicna (KV-PK) izobrazba, gostinske smeri NATAKARJA II Pogoj: srednja poklicna (PK-NK) izobrazba gostinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Vloge pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, Kajuhova 3. predvsem zato. ker nismit imeli v ta namen planiranih denarnih sredstev. Samt) akciji) obnove puštalske kapele je naša skupnost vseskozi podpirala in jo tudi še danes, saj smo jo vnesli tudi v srednjeročni plan OKS in jo zapisali tudi v smernicah OKS. V jeseni lanski) leto pa se je glasbena št)la tretjič obranila k nam zaradi plačevanja neporavnanih računov, ki so jih poslali glasbeni šoli izvajalci koncertnih prireditev. Nakazali smo ii v ta namen 10.000 dinarjev, in tako ublažili njihovo finančno stiski), ki je prisi)tna ves čas tudi pri nas. Ker je ravnateljica glasbene šide prihajala k nam z akcijami, ki jih mi nismi) imeli v finančnem planu, smo bili .vedno v zagati, kako ji vsaj deloma pomagati iz finančnih težav. Opozorili smo jo zato, da naj v bodoče pošlje naši skupnosti program svojega dela za prihodnje leto in finančni zahtevek. Le na osnovi pravočasni) planiranih programov lahko vemo za potrebe naših izva-, jalcev. Program glasbene šole za koncertno dejavnost v letu 1980 je sedaj šola pravočasno poslala naši skupnosti, vendar ni o bležal v predalu, da bi se na*hjem nabiral prah, ampak leži v predalu skupaj z ostalimi'plani in programi naših izvajalcev, ki so skupaj z glasbem) šolo bili že obravnavani, ko smo sestavljali finančni plan za leto 1980. Iz do se daj navedenega je razvidno, da si je OKS v Skofji Loki prizadevala v mejah svojih možnosti pomagati tudi glasbeni šoli. Res je, da smo dali šoli za izvajanje njenega koncertnega programa samo 10.000 din, smo pa ji omogočili nakup klavirja, ki sedaj služi svojemu namenu. Poleg navedenega pa je lansko leto naša skupnost izpolnila svojo letno obveznost do glasbene šole in sicer za kritje stroškov za najemnino puštalske kapele in za stroške napeljave centralne kurjave. V preteklem letu je tako škofjeloška OKS iz svojih finančnih sredstev nakazala glasbeni šoli 132.000 din. Ob koncu naj povemo, da je OKS v vseh dokumentih srednjeročnega plana vnesla tudi potrebe glasbene šole, ki je pomemben dejavnik celotne kulture v škofjeloški občini. Res pa je tudi ti), da bi lahki) sleherno kulturni) umetniško društvo v naši občini pokazalo s prstom na nas tako kot je to storila glasbena šola, kajti pomi)či s strani OKS so prav tako potrebni tudi tisti ljubitelji amaterji, ki se nesebično razdajajo za našega človeka. Nestrpnost, ki je prisotna pri kulturnikih, izvira v glavnem zaradi skromnih denarnih sredstev in v obsežnih programih katere bi radi izpolnili, pa jih ne morejo, zaradi pomanjkanja denarja. In ko dodeljujemo denar posameznim izvajalcem, moramo gledati na potrebe vseh in ne samo nekaterih, ki z raznoraznimi »padalskimi«, akcija mi izsiljujejo denar od naše skupnosti, katera pa bi rada ugodila slehernemu, če bi imela dovolj denarja. OKS SKOFJA LOKA r Da bo slika bolj čista Ze večkrat smo v časitpisju zasledili omalovažujoče pripombe o Tekstilnem in i>butvenem centru Kranj (ta združuje S ioH), s katerimi se delavci te organizacije ne moremo strinjati, največ zato, ker informirajo javnost o našem delu polovično, neobjektivno in predvsem neodgovorno. Zadnja »informacija« te vrste je bila zapisana, v Glasu 18. dec. 1979. in to v članku »Povezanost učnega uspeha in spo-sobmhsti za izbin> poklica«; avtorici članka sta sodelavki Skupnosti za zapt)sli)vanje Kranj Nataša Kus in Cvetka Cvek. Med drugim sta omenjeni tova-rišici zapisali: »Za tekstilno in čevljarsko tehniško ši)li> pa med kranjskimi osnovnošt)lci skoraj ni interesa, kapacitete ostajajo neizkoriščene, zato sprejemaji) tudi učence z zelo slabim učnim uspehom, večinoma tiste, ki zaradi preslabega uspeha niso uspeli realizirati svitjih poklicnih želja oziroma interesov.« Ne bi tu razpravljali o neprijaznemu tonu. ki veje iz tega stavka, pa tudi ne o miselm)sti strokovnih sodelavk Skupnosti za zaposlovanje, ki pt)srednn odrekata slabšim učencem (zadostnim, dobrim) nadaljnje izobraževanje (pit njunem mnenju jih najbrž ne bi smeli sprejeti v šolo), povedati hočemo le, da je ta infi>rmacija polovična in zato izkrivljena. Tehniška tekstilna šida in Tehniška čevljarska št)la nista nikdar sprejemali učencev le iz kranjskih t)semletk, ampak iz 40 slovenskih občin (nekaj učencev je tudi iz drugih republik), zato pt)datek. da v Kranju med osmošolci skoraj ni interesa za ti dve šoli, za obstoj in delovanje teh šol ni pomemben. Najbrž tekstilna industrija ni svojčas v Kranju j sezidala dijaški dom za učence iz Kranja, ravno tako in smeri. ni slovenska obutvena industrija vložila v zadnjih letih v m>vi prizidek in opremo blizu 26 milijonov dinarjev za učence, ki stanujejo okrog šole. Nobena skrivnost ni, da večina učencev (ne samo v Kranju!) po končani osnovni šoli nadaljuje izobraževanje na srednjih šolah neproizvodnih smeri, vendar kolektivi teh šol nimajo nikakršnih zaslug za naval učencev na njihove šole, kakor tudi v našem šolskem centru ne moremo bistveni) vplivati na manjši teres učencev za šolanje v tekstilni ali obutveni leri. Ob takšnem stanju si lahko privi)ščijo gimnazije in ektrnomske šole, da vpišejo le t>dlične in prav dobre učence, nam pa ostaneji) večinoma dobri in zaditstni, redki prav dobri in izjemno odlični. Res je, da se k nam vpišejo tudi takšni, ki se drugam nisi> mogli, vendar običajno zapuste šolo že pred zaključkom 1. letnika, zati) je osip visok. Za učence pa. ki šob) končajo, menimt), da ne zaostajajo za absolventi drugih tehniških in poklicnih št>l v stro-kovnem znanju ter v družbeni in kulturni razgleda-nt)sti. Upamo si celo trditi, da je veliko naših bivših učencev ponosnih na kranjski) šolo in nanje smo ponosni tudi mi. Širše tudi ni znano, da imamo pi>gi>je za delo nadpoprečne (kabinetne učilnice, fonolaboratorij. stn)kt)vni) knjižnici), 2 telt>vadnici, špi)rtni pirfigon, 6 vrst učnih delavnic itd), kar je nedvomna zasluga našega kolektiva, obeh Posebnih izt)braževalnih skupnosti (tekstilne in ' obutvene) ter tekstilne in obutvene industrije. Morda ob tem ni nepomemben pt>datek. da HO si doslej ogledale naš center in se zanimale za i)granizaciji> pouka številne delegacije iz Evrope (vzhodne in zahodne) ter Afrike in Azije. V pripravah za usmerjemt izobraževanje za tekstilno in čevljarsko stroka smo se uspeli pripraviti do take mere, da nas ne skrbi začetek novega šolskega letfi 1980/81. In ne nazadnje: nekateri še vedno nočejo priznati, da so med tekstilnimi in čevljarskimi delovnimi organizacijami zelo uspešne, celo v Kranju so takšne, ki so lahko za vzor. Upamo, da veste zanje! 1 Kolektiv Tekstilnega m obutvenega centra Kranj Pravičen dedek Mraz Organizacijo novoletnih prireditev DEDKA MRAZA v 1979 letu smo več ali manj uspešno zaključili. Ob novostih, ki so bile uveden« 1979 leta prvič, je prihajalo iz razumljivih vzrokov do nekaterih P* manjkljivosti. ki pa niso bile take narave, da z novim načinom organizacij novoletnih prireditev ne bi storili velikega koraka naprej Pravljična vas na Titovem trgu v Kranju in na trgu v Cerkljah sU vzbujala pri naših najmlajših občudovanje vseh, ki so stopili v pravljični svet bivanja DEDKA MRAZA. Številne gledališke, lutkovn« in kino prireditve v Kranju in po centrih krajevnih skupnosti i omogočile vsem predšolskim otrokom ogled le-teh ter obenem srečanj« z DEDKOM MRAZOM, ki je bil letošnje leto za vse. razen nekateri* maloštevilnih izjem v delovnih organizacijah, enako pravičen. DEDEK MRAZ se je izkazal humanega in do vseh enakega, brez razlik m«1 socialno boljše in slabše stoječimi družinami. Za kvaliteten napredek organizacije novoletnih priredit*' DEDKA MRAZA in pravljični ambient Titovega trga in trga ? Cerkljah se moramo zahvaliti predvsem vsem delovnim organizacijam podpisnicam samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev t* DEDKA MRAZA, ki so zagotovile finančna sredstva, za realizacijo P* vsem koordinacijskim odborom za DEDKA MRAZA po krajevni* skupnostih. Servisnemu podjetju Kranj, SGP GRADBINCU Kranj Prešernovemu gledališču Kranj, kulturnim društvom v krajevni* skupnostih. ALPETOUR. TOZD Potniški promet. Komunala obrtno, gradbenemu podjetju Kranj. Elektro Kranj. Gozdnemu f spodarstvu Kranj, Krajevni skupnosti Kranj-center, Postaji mil** iz Kranja, VARNOSTI iz Kranja, Turističnemu društvu Kranj Pihalnemu orkestru Kranj, Zvezi kulturnih organizacij Kranj, Kino-podjetju Kranj, vsem osnovnim šolam, zlasti pa Vzgojno varstvenem1* zavodu Kranj, Tiskarni v Institutu TBC Golnik in vsem drugim, krj pri široko zastavljeni organizaciji prireditev in okrasitvi mesta Kranj* pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni Ljubljanski banki Kranj ** plačilo stroškov okrasitve smrek v parku pred banko in Skupščin; občine Kranj za okrasitev smrek na Trgu revolucije Kranj, kakor tu* Društvu prijateljev mladine Cerklje in vsem družbenopolitičnim organizacijam in ostlim krajevnim dejavnikom na območju sedmi'' krajevnih skupnosti cerkljanskega območja za odlično pripravljene pravljično vas v Cerkljah in druge prireditve. Se enkrat najlepša in iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pr1' spevali k čimkvalitetnejšemu in pestrejšemu praznovanju DEDKA MRAZA v 1979. letu. Koordinacijski odbor za praznovanje dedka Mraza v občini KRANJ Vse več je starejših občanov, ki potrebujejo razne oblike pomoči Spodbuditi sosedsko pomol , Ali sosed kaj potrebuje? To preprosto vprašanje si ne zastavljamo ravno vsak dan, saj se običajno, ko govorimo o sosedih, bolj pogosto sprašujemo le, kaj sosedje imajo. Sploh pa si morda takole vprašanje bolj redko zastavljajo v mestnih skupnostih, kjer se ljudje v sodobnih betonskih mravljiščih kaj malo poznajo; poznanstvo navadno ne seže niti do sosednjih vrat. Drugače je prav gotovo v izvenmestnih skupnostih, na vasi, kjer se pred sosedom ne da skriti niti tega, kaj denemo kuhat v lonec. Prav to pozna>wnje sosedovih razmer pa ima prav gotovo tudi svojo dobro stran; takoj vemo, kdaj je sosed bolan, kdaj je v težavah in kdaj potrebuje sosedovo pomoč. To je še posebej važno za starejše, onemogle, morda tudi bolne občane, ki sicer hočejo Še vedno živeti na svojem, pa čeprav si sami betežni in bolni le stežka pripravijo vse, kar za življenje najbolj nujno potrebujemo. Že najmanj dve desetletji nazaj smo na veliko govorili o takoimenovani sosedski pomoči, ki jo je še posebej spodbujala organizacija Rdečega križa. Marsikje so prav mladi člani RK, šolarji, na ponudbo starejših opravili nemajhno delo, ponekje pa so počasi na to obliko pomoči starejšim občanom kar pozabili. Vendar pa postaja vse bolj jasno, da bo treba to najbolj enostavno in najbolj elementarno obliko pomoči gojiti in spodbujati še naprej in ne le v izvenmestnih skupnostih, pač pa tudi v mestu. Povsod se namreč srečujejo z vse hitrejšim »staranjem« prebivalstva: starostna doba je namreč vse daljša, tako da se odstotek starejšega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo neprestano veča. V kranjski občini, ki ima 12 odstotkov starejše- ga prebivalstva, so na primerc skupnosti, kot je KC Center katerih se ta odstotek dvigne ki' i 32. Zaradi tega pa se seveda 0* | povečujejo tudi potrebe tako c domskem varstvu starejših obč** j razen tega pa tudi druge o** j pomoči, kot je na primer nep, j domu. Z večanjem števila stam \ občanov v nekaterih krajec skupnostih se na primer potreb* negi na domu povečujejo do * mere, da nikakor ne bo mogoče v dokajšnjim povečanjem službe " na domu zadostiti vsem potreb* Najbrž bodo nege na domu deP res občani, ki zaradi staro*1 betežnosti ali bolezni ne morejo' maio poskrbeti sami zase. Z« ' druge občane, ki pa le obči* potrebujejo varstvo, sprem*1' drobne usluge, ki pa jih starostne onemoglosti nikakor zmorejo sami, pa bo treba ' kot sedaj organizirati sose* pomoč. Marsikje pač tako po* niti ni treba spodbujati, saj na** \ spontano, marsikatera organu* f pa jo prav tako vključuje v proflj * svojega dela: toda ni dovolj, čebd s in onemogle ljudi obiščemo en* t ali dvakrat na leto in jih obdarif f-ko pa ljudje vendar potrebuj F pomoč enkrat na dan ali m* f enkrat na teden. Prav o tem je tekla tudi besed* ** posvetu predstavnikov komisij L socialna vprašanja pri kraje*' 1 skupnostih, ki ga je pripravil Ce» L za socialno delo v Kranju. Sk^ij so spodbuditi k sodelovanju in o* L niziranju boljše sosedske pomoG [J krajevnih skupnostih ne le kraje* \ organizacije RK. pač pa tudi sofi, ne službe na osnovnih šolah, h poprej pa bo seveda treba priprt1 P seznam občanov potrebnih take!!1 moči. L. m alples Industrija pohištva Železniki l »h i objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre naslednja dela naloge: v TOZD Fonsko in garniturno pohištvo ELEKTRIKARSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — KV elektnkar. — 1 leto delovnih izkušenj na opravilih elektro stroke, — uspešno opravljen preizkus znanja o strokovni usposobljenost'^ za dela na eksplozijsko zaščitnih električnih napravah. L Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje s*I nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave *:i potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko,socialni oddelek DO Alples Železniki, v roku 15 dni po objavi. >! 7.STRAN.G LAS Izobraževanje povezano z delom, delo z izobraževanjem Novosti usmerjenega izobraževanja Zaposlovanje invalidnih oseb Zakon o usmerjenem izobraževanju sicer še ni sprejet, toda učence, ki bodo letos končali osnovno šolo, čaka usmerjeno izobraževanje. Vseh odgovorov na vprašanja glede tega za sedaj še ni, toda vpis za nadaljnje šolanje se naglo bliža, zato bo tako za učence kot za starše dobrodošlo nekaj osrednjih značilnosti in novosti v izobraževanju VPIS NA U8MERITVE Gimnazij, Štiriletnih strokovnih Sol. poklicnih šol in podobno — ne bo več. Doslej so se te šole med seboj občutno razlikovale po obsegu in kvaliteti splošnega in strokovnega znanja, ki so ga nudile učencem. Zato je med bistvenimi novostmi usmerjenega izobraževanja prav to, da se vsem učencem zagotovi višja izobrazba in kulturna raven. Ta bo pomenila enotno podlago, na kateri je mogoče graditi naprej. Nov način prinaša vsebinsko obogatitev vzgoje Jia izobraževanja za 80 odstotkov ? učencev, ki doslej teea na Doklicnih, 0 tehniških in njim sorodnim šolam lil niso bili deležni. H Ker torej gimnazij, štiriletnih 10 strokovnih, poklicnih in drugih 2 podobnih šol ne bo več, se bodo učenci vpisali na usmeritve. Te se bodo pojavljale v okviru naslednjih >• panog, strok ali delovnih področij: ' agroživilstvo (G) * gozdarstvo ■* usnjarstvo (G) •* tekstilna (G) 1 kemija, farmacija, gumarstvo (G) in * nekovine 6* tisk in papir (0 lesarstvo (G) *S pomorstvo t* gradbeništvo (G) »gr rudarstvo in geodezija bil gostinstvo in turizem (G) nl blagovni, denarni promet in irjf {za varovalništvo (G) iujt elektro stroka (G) osnova, ki prekriva v 1. letniku vse ure, v 2. letniku pa okoli polovico vseh ur. Sestavlja jo 6 področij: 1. Splošno kulturno področje slovenski jezik in književnost umetnostna vzgoja 2. Matematično področje matematika nof promet in zveze (G) • metalurgija (G) jj kovinsko predelovalna ind. (G) Vzgoja in izobraževanje (G) Ji zdravstvo (G) ^i lk u 11 u ra l^loarovosl.-matematična (G) '^Hružboslovno-jezikovna (G) •Jlipra vno-administrativna (G) uslužnostne dejavnosti £*1 Na Gorenjskem se bo mogoče iz-p^bbraževati na usmeritvah, ki so h- bznačene s črko G, podrobnejše r*1 preglednice usmeritev pa za sedaj še elihi. Prav tako tudi še ni podatkov o Ulitem, koliko učencev bodo lahko posamezne usmeritve sprejele. DO POKLICA JE VEC POTI J 1. Vključitev v delo - Po -sa-jključni osnovnošolski obveznosti se Jičenec lahko vključi v delo oziroma lle zaposli. Nato pa se bo na delu in z ilelom usposabljal po posebnih pro-jrramih usposabljanja. Seveda pa Jijejzova pot izobraževanja nikakor Jie bo zaprta, saj si bo kasneje lahko likpridobil tudi strokovno izobrazbo. i»|Va voljo mu bodo programi, ki ne jt>odo docela enaki »standardnim Jtolskim programom«, pač pa bodo programi upoštevali že doseženo jsnanje ter delovne in življenjske zk usnje pridobljene s prakso. 2. Vključitev v celotno skupno zajojnoizobraževalno osnovo — ojem je le na prvi pogled zapleten jjn nov. Vzemimo primer: učenec želi po osmem razredu osnovne šole pohitati elektrotehnik, kasneje morda tudi inženir elektrotehnike. Zato bo |el v elektro stroko, kjer so predvi-■lene tri usmeritve: elektroenerge-b *tika. elektronika, telekomunikacije. DO V prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja bo učence obvezno čakala skupna vzgojnoizobrazbena tuji jezik kulturne dejavnosti 3. Naravoslovno področje fizika kemija biologija naravoslovne dejavnosti 4. Družboslovno področje samoupravlj. s temelji marksizma samouprav! jalska praksa zgodovina geografija obramba in zaščita obrambne dejavnosti 5. Telesno in zdravstveno področje telesna vzgoja zdravstvena vzgoja telesno vzgojne dejavnosti 6. Proizvodno-tehnično področje osnove tehnike in proizvodnje proizvodna in delovna praksa To so »predmeti«, ki čakajo učenca v 1. oziroma v 2. letniku. Spoznavanje tehnike in proizvodnje bo seveda v tem primeru, ko se odloči za elektrostroko, potekalo v tem okviru. To pomeni, da bo že v 1. letniku ta del obravnavan po stroki oziroma usmeritvi; nikakor torej ne gre za enotno srednjo šolo aH podaljšano osemletko. Pri vpisu v 2. letnik pa se bo treba odloČiti za konkreten poklic, ki mu sledi izbirni del programa. Ta je v bistvu že naravnan na vrsto in zahtevnost »predmetov«, ki so s teoretičnega in praktičnega gledišča potrebni, da nekdo po zaključku šolanja začne delati. Ostanimo pri primeru, ko učenec postane elektrotehnik. Če se bo vključil v delo, potem zaključnega izpita ne bo. Če pa bo želel nadaljevati šolanje in postati inženir elektrotehnike, bo moral opraviti nadaljevalni izpit (sedanja diploma, matura) na srednji elektro soli. S tem izpitom bo dokazal, da obvlada znanja, potrebna za nadaljnji študij. Seveda pa so možne še številne druge kombinacije. Nekoga sicer zanima elektro stroka, toda v 8. razredu osnovne šole še ne ve dobro, kateri poklic v tej stroki bi mu najbolj ustrezal. Priložnost za seznanjanje bo zlasti v 1. letniku in sicer predvsem pri osnovah tehnike in proizvodnje ter proizvodni in delovni praksi. Tedaj se bo lažje odločiti tako za smer in tudi za zahtevnost poklica. Morda si bo želel postati obratovni elektrikar, morda elektro-monter. morda elektrotehnik. Izbira vrste in zahtevnosti poklica bo seveda odvisna od učenca, predvsem od njegovih sposobnosti in interesov ter uspeha v izobraževanju. Prav tako pa bo tudi od združenega dela odvisno, koliko posameznih poklicev bo potrebovalo. 3. Vključitev v izbrane vsebine skupne vzgojnoizobrazbene osnove — Za učence po osnovnošolski obveznosti pa bodo na voljo tudi programi, ki hitreje vodijo do poklica in trajajo do dveh let. Ti programi obsegajo izbrane vsebine skupne vzgojnoizobrazbene osnove ter strokovna, teoretična in praktična znanja, ki so potrebna za obvladovanje del in nalog v določenem poklicu. Spet primer iz elektro stroke. Po tej poti se bo lahko učenec izobrazil za poklic monterja električnih omrežij. Vsem, ki bodo krenili po tej poti, pa seveda pot do nadaljnjega izobraževanja ne bo zaprta. NAPREDOVANJE IN »PRESTOPANJE« Po izbiri usmeritve in programa se bodo učenci vpisali v šolo, ki za to področje izobražuje. Ce pa bo kdo spoznal, da na izbrani šoli ni izbirnega programa za poklic, za katerega se je odločil (na primer elektro-instalater), bo lahko prestopil na / šolo iste usmeritve, kjer taka možnost je. Večje težave pa bodo nastale, če bo kdo »zavozil« pri usmeritvi. Sel bo na primer na gradbeništvo, si premisli in hotel na tekstilno. Tedaj bo prestop sicer mogoč, vendar bo treba obvladati znanja, ki so potrebna za nadaljevanje izobraževanja v tekstilu. To pomeni, da bo treba pred odločitvijo res pazljivo pretehtati, katera stroka in usmeritev je za učenca najbolj primerna. IZBIRA ŠTUDIJA SE ZAČNE ŽE S SREDNJO ŠOLO Gimnazije, ki je bila doslej nekakšna splošna pripravljalnica za študij, ne bo več. Tega se morajo Rrav posebej zavedati vsi, ki razmiš-„ajo, da bodo kasneje šli na višje in visoke šole. Te bodo poslej gradile svoje programe na srednjem izobraževanju ustrezne usmeritve. Na primer: fakulteta za elektrotehniko bo gradila na elektro usmeritvi, fakulteta za strojništvo na strojni in podobno. Zakaj je to tako pomembno? Kdor bo želel kasneje postati inženir elektrotehnike, bo pač že sedaj moral izbrati najustreznejšo usmeritev — in ta je seveda v okviru elektro-stroke. Zato mu tudi nadaljevalni izpit verjetno ne bo delal prevelikih težav. Mnogo težji pa bo za tiste, ki se bodo tudi želeli vpisati na fakulteto za elektrotehniko, a prihajajo iz drugih usmeritev (na primer kemijske, tekstilne ipd.). Manjkala jim bodo mnoga znanja, ki jih za nadaljevalni izpit ne bo lahko nadoknaditi. Se .nekaj besed o pedagoški, narovoslovno matematični ter druž-boslovno-jezikovni usmeritvi. Pedagoška usmeritev je že znana, zato o njej ne bomo govorili. Naravo-slovno-matematična smer bo primerna za kasnejši študij fizike, matematike, meteorologije, računaj-ništva in drugih sorodnih področij; družboslovno-jezikovna za študij jezikov, arheologije, etnologije, filozofije ter drugih družboslovnih ved. Zato je tudi razumljivo, da dosedanje gimnazije ali bolje rečeno — omenjene tri usmeritve. — ne bodo mogle sprejeti toliko učencev kot doslej, pač pa manj. Še so neizkoriščene možnosti Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb se sicer počasi, vendarle pa vztrajno uveljavlja v praksi — Odpor delovnih organizacij za sprejemanje invalidnih oseb v prvo zaposlitev je vse manjši — Možnosti za ustrezno zaposlovanje invalidov so še, dejanskih spodbud pa ni Potem, ko je pred tremi leti začel veljati zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, so službe socialnega skrbstva posameznih gorenjskih občin pripravile spiske nezaposlenih oseb, ki zaradi svojih od rojstva okrnjenih fizičnih in umskih sposobnosti — ali pa je do tega prišlo tudi kasneje — še niso bile zaposlene. Tako je bilo v gorenjski regiji zbranih okoli 370 oseb, ki naj bi po novem zakonu po poprejšnjem usposabljanju oziroma rehabilitaciji lahko koristno uporabili svoje še preostale delovne sposobnosti. Vendar se je že takoj v začetku, ko so začele delati komisije prve stopnje, kjer se ugotavlja preostala delovna sposobnost in določa način rehabilitacije, pokazalo, da je zajet vendarle nekoliko preširok krog oseb, od katerih iih del niti ob najskrbnejši rehabilitaciji ne bo nikoli mogel z lastnim delom vsaj v določeni meri skrbeti zase. Zato zanje ostajajo drugi načini in vrste družbene skrbi. Preostala skupina invalidnih oseb, če jih lahko tako imenujemo, pa je bila v glavnem že na komisijah prve stopnje, kjer skupina strokovnjakov ugotavlja sposobnost za določeno delo, vendar pa šele po zdravljenju oziroma rehabilitaciji in daljšem ali krajšem usposabljanju za neko delo. Čeprav je sprva kazalo, da bi z ustreznim usposabljanjem oseb, ki so jim dotlej zdravstvene ali druge težave zaposlitev preprečevale, Gorenjska lahko našla nove delavce, ki jih tako zelo potrebuje, kar doma, pa je zdaj docela jasno, da je to preskromna delovna rezerva. Med iskalci zaposlitve se na Gorenjskem številka povzpne do največ 500 ali slab odstotek vseh zaposlenih; med iskalci zaposlitve pa je običajno okoli 25 odstotkov težje zaposljivih oseb, ki so zaradi zdravstvenih ali drugačnih težav potrebni rehabilitacije, preden se jim najde ustrezno delo. Med temi iskalci zaposlitve je še nekaj oseb, ki so se glede na pravice in novega zakona prijavljale na komisije pri Skupnostih za zaposlovanje, se usposobile za neko delo, vendar pa zdaj še čakajo na zaposlitev. »Res je na listi čakajočih na zaposlitev še nekaj oseb, ki so po rehabilitaciji in usposabljanju pripravljene na zaposlitev. Lani so komisije prve stopnje pri skupnosti za zaposlovanje obravnavale 110 oseb, ki so imele po novem zakonu pravico do usposabljanja in zaposlitve, letos v devetih mesecih pa 52. Večina teh oseb je že zaposlenih, le manjši del še čaka na primerno delo. Vendar pa,« tako meni Egidij Biček, vodja zaposlovanja pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj, »imamo letos manj težav z' zaposlovanjem oseb z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi kot prejšnja leta. Prav zato se tudi ne bojimo, da vse osebe, ko so se usposobile za neko delo, le-tega tudi ne bi dobile. Delovne organizacije namreč zadnji čas z dosti večjim posluhom prirejajo delovna mesta za delavce z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi, kar pa seveda ne gre izključno v njihovo breme.« Takšne pripravljenosti v delovnih organizacijah pa še vedno ni toliko, da bi se lahko porabila tudi vsa sredstva, ki jih skupnosti za zaposlovanje v te namene zbirajo. Težave so tudi z mentorji za usposabljanje teh oseb v delovnih organizacijah, saj strokovnega kadra ni in je marsikaj odvisno od pripravljenosti delovne organizacije in pa od dobre volje vodstvenih delavcev, če hočejo prevzeti takšno odgovorno in prav nič lahko zadolžitev. Več ali manj je bilo doslej srečno naključje, da so v delovnih organizacijah lahko izbrali za mentorje usposabljanja invalidnim osebam, ki še niso bile nikoli zaposlene, delavce s primernim odnosom in tudi znanjem. Vprašanje pa je, če bo takšna praksa lahko ostala tudi vnaprej, še posebej zato, ker niso izdelani še nikakršni programi usposabljanja invalidnih oseb. To bi bila sicer naloga bodočega rehabilitacijskega centra, vendar pa kaže, da ga na Gorenjskem še ne bo tako kmalu, vsaj v naslednjih petih letih še ne. Dosti bolje kaže za delavnice pod posebnimi pogoji, v katerih najdejo delo osebe s tako prizadetimi umskimi in fizičnimi sposobnostmi, da ne morejo delati v organizacijah združenega dela. V nekaterih gorenjskih občinah so glede tega delavnice že precej dlje od zametkov, saj imajo tako v Skofji Loki, Radovljici in v Kranju s tako organiziranim delom predvsem za prizadete mladostnike že veliko izkušenj. Prav gotovo pa v prizadevanjih za zaposlitev invalidnih oseb še niso izkoriščene vse možnosti, ki jih zakon o usposabljanju in zaposlovanju takšnih oseb predvideva: predvsem gre za iskanje primernega dela za invalidne osebe, usposobljene v zavodih za invalide, vendar pa jih ni mogoče zaposliti ne v organizacijah združenega dela ne v delavnicah pod posebnimi pogoji. Za takšne invalide, kot so na primer paraplegiki, bi bilo najprimernejše organizirati delo doma, vendar pa kaj dosti dlje kot od zagotavljanja te možnosti po črki zakona, doslej še niso nikjer. L. M. MAM m m Komunalno podjetje Tržič Pristava 80 Delavski svet razpisuje naslednje naloge in opravila 1. VODJE FINANČNE SLUŽBE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na samostojnih delih na področju računovodskega in finančnega dela v gospodarski dejavnosti. — da je moralno politično neoporečen in ima ustvarjalen odnos do samoupravnega političnega sistema. — da ima organizacijske sposobnosti in smisel za komuniciranje s sodelavci in strankami Razpisana prosta aela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, mandatna doba je 4 leta. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 — delavski svet. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. O LAS 8.STRAN. PETEK. 18JANUABJAJJJ Danes bodo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 25. jubilejni sejem mode. Na 15.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je svoje modne novosti predstavilo preko 500 razstavljavcev iz vse Jugoslavije. Sejem je bil, kot vsako leto, dobro obiskan, pa tudi razstavljavci so zadovoljni s poslovnim uspehom. Na Tekstilindusovem razstavnem prostoru, kjer so razstavljene tkanine, za ženske obleke in tkanine za dnevne in športne srajce, prevladujejo predvsem modne barve. Žensko lahko in težko konfekcijo modnih krojev in ženska oblačila za najsvečanejše prilike razstavljajo Gorenjska oblačila iz Kranja. Gorenjska predilnica iz Škofje Loke je predstavila jersey v novih modnih barvah, na razstavnem paviljonu pa ni manjkala tudi njihova poznana volna za ročno pletenje. Diplomo ljubljanskega zmaja je škofjeloški Kroj dobil za razstavljeno kolekcijo ženskih zimskih plaščev in kostimov iz volnenega bukleja v vseh modnih barvah. Predstavniki Kroja zagotavljajo, da bo kot prejšnja leta tudi letos nagrajena kolekcija in ostali razstavljeni proizvodi na tržišču že septembra. Že skoraj tradicija je, da Almira ne zapušča ljubljanskega sejma mode brez nagrade. Letos je za razstavljeno kolekcijo ženskih pletenin dobila najt tišje prizn a nje kipec ljubljanskega zmaja. Nagrajeno kolekcijo je kreirala Vesna Gabrščik-Ilgo. Tudi tokrat je kranjski Ibi razstavil težke1 vese in ostalo dekorativno blago v prije® barvah in vzorcih. Na sejmu so se predstavila tudi gorenjska podjetj in nekatera od njih prejela za svoje razstavljene proizvod tudi priznanja. Najvišje priznanje, kipec ljubljanskega zmaj sta prejela Almira iz Radovljice in Toko iz DomU Diplomo ljubljanskega zmaja pa sta prejela škofjeloški Kr in Sukno iz Zapu ^pjjlh Mwaat jiB&l ur f« '■■•M, SbIb^b ^CaSu 5 9 Škofu Tržiški Trio je na sejmu predstavil modno in toplo žensko in moško usnjeno konfekcijo, izdelano iz pele velurjev. Njihovi izdelki so na Ijo v tovarniški prodajalni Peko v trgovskem r\e>toliirnt. centru Deteljica Induplati iz Jarš je razstavil več vrst zaves, od lažjih in težjih negorljivih, nopkastih lažjih in težjih s štrlečimi vlakni, vseh barvah, razne črtaste in progaste zavese, do pletenih rustikalnih zaves s svetlečo se prejo. Pa tudi prti, obdelani proti madežem, niso manjkali na njihovem razstavnem prostoru. i TRIGLAV KONFEKCIJA m KRANJ Triglav konfekcija iz Kranja je predstavila ženske komplete iz bukleja v modnih barvah. 'P. o Najbolj živahno je bilo v paviljonu Centra mode iz Ljubljane, kjer so nekajkrat na dan na modni reviji člani centra Labod, Vezenine, Svi-lanit in Šešir predstavili svoje modne novosti. Čevlje za revijo je prispeval tržiški Peko, torbice pa domžalski Toko. Usnjeno moško, žensko in otroško konfekcijo, konfekcijo iz ovčjega krzna, usnjeno galanterijo in okrasne kosmate kože je razstavil U tok iz Kamnika. Poiščite njihove proizvode v najbližji trgovski hiši ali v njihovih lastnih trgovinah na Bledu in v Kamniku, kjer lahko izkoristite tudi možnost nakupa na potrošniški kredit. , 3TR0ŠK , PC 5TEUNINA Na razstavnem prostoru tržiške Bombažne predilnice in tkalnice je prevladovala otroška posteljnina privlačnih vzorcev, pozornost pa je pritegnil tudi posteljni komplet iz satena v lila barvi. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo (20. nadaljevanje) TONE POGAČNI Začne drseti s kulijem navzdol, da nežna črna črtica, vrisana med milimetrski razporek. nakazuje smer: Pri Kiparskem muzeju na desno, mimo Dolma-bašijeve mole je, tik ob Rosporju . . . vseskozi boste vozili ob njem ... in ko se boste privalili na pontonski most G ALATA, greste čez ZLATI ROG, in potem vijugasto nekaj časa vijugate po hribu navzgor, na vrhu pa sta SULTAN AHMEDOVA SINJA MOŠE-JA in SVETA MODROST. »Si razumel?« • Zmigam z rameni. Zloži zemljevid in ga za rine v predal. Cisto nič si nisem zapomnil. Niti smeri. Rom zvit kar se da! si dajem poguma. Kar bo pa bo. Požrla me tako ne bosta. Prosim za zemljevid. Ve, da ga nikdar ne bo dobil nazaj. Okleva. »Od kod pa si?« Notranjost SINJE MO&EJE v ISTANBULU. »Iz Jugoslavije.« »A, Jugoslovan.« Nekaj se pogovarjata v turščini, da prav ničesar ne razumem. Španska vas za desetimi gorami, da človek strahljivo požira zasekane glasove. Opazujeta me. Roš dal ali ne bos? ga v mislih prebadam. Ros ali... »Pa vam ga plačam! se krčevito oprimem še zadnjega bankovca za sto turških lir, ki ga nismo zapravili v Edirnu, ker je bil Sončkova last. Odpre predal, vrže zemljevid na mizo, zamahne z 2?2v??Ld£.bi so naJmar>.i zaletel v njegov avto in . . FOGRARIM. Zletim ven. Za enkrat smo rešeni. Tudi Sonček in Rrane sta vesela. Obrnemo in gremo desno navzdol, ne nazaj, v gnečo - v stopicljavo vožnjo, da spačkov motor že hrka, hrešči in vleče težko. Planemo v bitko za milimetre manevrskega prostora. Z zakladom na kolenih - podarjenim zemljevidom ISTANRULA z vrisano potjo. Vozimo čez pontonski most GALATA, ki povezuje KARAKOY z EMINONUjem. In most se vsako jutro menda dvigne, da tovorne ladje lahko zaplujejo iz Marmanskega morja v ZLATI ROG. Obupno veliko ljudi se preriva po pločnikih bi) robu. Tako nakuhani smo že in slabe volje, da nas namesto požirka radenske komaj odžeja ena od štirih Knoblovih kratkočasnih pesmi. Ki je sploh aktualna za Braneta. Ker je zjutraj kar malce preveč hlastno zajemal' pasulj s fižolom brez mesa iz menažke. pa je zato od časa do časa spustil v zatohli zrak kakšnega Knoblovega. In je Rrane pel SOLO. midva s Sončkom pa KOR Da se je slišalo nekako takole: RRANE (melodija poljubna): Kdur enga jetnika iz ječe spusti, ga hvala velika povsod obleti. Vsak človek ima jetnika doma, i ■ prdec mu je ime ah naj le vn gre! MIDVA s SONČKOM (sla vnostno pridvign jeno): Napnimo fagot, prdimo povsod, Tiberju na čast, k je dal to oblast! BRAN*E (solzavo, ker človeka vedno zvija kakšna vrsta domotožja): Naš' starš' dobra dela že niso poznal' sapo, k' je bla zrela, so v čevah držal'. Tiberjus je bil ta prvi. k' je včil. da žiher cel svet zna glasno prdet. Midva s Sončkom ponoviva isto kot zgoraj, v nižji oktavi. RRANE(tiho naprej. . .): Arcat se poflisa no vsakemu povej da prdec se skisa, če vunkej ne grej. Prav': noter ni zajn, prostor je tesan sam naj te ne bo, pahni ga glasno. . . In tako naprej med utrujenim brnenjem pregretega spačka. ISTANRUL je rezpotegnjen na sedmih gričih. Tako kot RIM, samo da so poimensko manj znani. In vse si ti vročično topi v oljnato-črnem ustju ZLATEGA ROGA. Vsi minareti stiristopetindvajsetih mošej, vse obalne ladje s plapolajočim luninim krajcem, tulijo sirene parnikov, že odsluženih, in turbine tovornih ladij, ribiči kar naprej zraven potresno nemirnega pontonskega mostu GALATE obračajo na olju pečeče se ribe, okusne kot med, režejo kruh z globoko črnino za nohti - pa kaj zato - tlačijo spečene kose med kruhove reže, da ti vse skupaj za deset turških lir (približno toliko dinarjev) omamno zahrusta med zobmi in ti poteši kar naprej prazen želodec. ZIDOVI, PRELITI IN POPISANI Z RDEČO IN BELO IN CRNO OLJNATO BARVO Noč mora biti lepa, romantična na tem obljubljenem rtu človeških hrepenenj in stremljenj. Čeprav se nam želodec obrača, ko vidimo, da vozimo po enosmerni ulici v nasprotno smer. in navzgor. Spačkov motor astmatično rohni, do neusmiljenosti je že prepoten in - pečen. Razgret. Nebo žari, sonce se sploh kobali proti nam. Strah se pod platneno ponjavo meša z neučakanostjo, na zemljevidu smo se že zdavnaj izgubili. Zavozimo v dvosmerno ulico. Vsaj to! Pa.. . Zidovi so na obeh straneh preliti s kilogrami rdeče oljnate barve, ki se sem in tja preliva z belo, črni kljukasti križi pa zapičeni kot noži v pomaranče boleče in bolestno vržejo človeka za štirideset in več pa manj let nazaj, v grozote, ki jih je celo večnost počenjal nagravžno brkati nori malar z Avstrijskega in njegov poživaljeni VELIKI RAJH. RDEČA RARVA naj bi odrešila svet. Črna je kot RAK, če ga je preveč.. . RELA naj bi bila nedolžnost v pomenu LJUBEZNI in poštenosti. Pa kaj, ko se vse tri kar počez prelivajo v curkih na asfalt, in se je nekaj usodnega dogajalo ali se še dogaja • v tej sončni bleščavi na koščku sveta med EVROPO in AZIJO. Telesno in duševno zdravje sta osnova za uspešno učenje Učenje je zahtevno in naporno delo. zato se lahko uspešno uči le tisti, ki je popolnoma zdrav. , Pojem zdravja je širok in vključuje telesno, duševno in socio-eko-. nomsko blagostanje človeka. Ce človekove osnovne potrebe na katerem koli teh področij niso zadovoljene, je njegova delovna sposobnost m I zmanjšana. Da bo šolar telesno zdrav, da bo rastel, se razvijal in se učil, mora imeti primerno prehrano, dovolj počitka (osem do enajst ur spanja) M gibanja. Prehrana je vir zdravja in pogoj za vsako človekovo ae-javnost. Učenje, ki je umsko delo, prav tako potrebuje ustrezno energijo, ki pa jo lahko črpa človek le iz hrane. Na srečo živi dane* večina naših šolarjev v takem ekonomskem blagostanju, da p»-manjkanja hrane ne pozna. Srečujemo se z novimi problemi, nastajajo zaradi neprimerne kakovosti hrane in neprimernega režima hranjenja. Hrana, ki jo šolar potrebuje, naj vsebuje dovolj oelJakol'in}' ogljikovih hidratov, vitaminov in rudninskih snovi, manj pa maščoo. To se pravi naj vsebuje predvsem mleko in mlečne izdelke, jajca, meso. sadje in zelenjavo. Dnevna količina hrane naj bo razdeljena na vet obrokov. Približno 71 1 šolskih otrok v Sloveniji prejema danes v šoli malico. Ta pa je pogosto tudi edini obrok, ki ga otrok zaužije v svojem »delovnem« času, ki traja od 6 do 10 ur dnevno. Prav bi bilo, da otnm ne odhaja od doma v šolo brez zajtrka, kar pa je večkrat težko izvedljivo. Večina staršev odhaja v službo preden gredo otroci v šolo M zato odhajajo »delat otroci v šolo na tešče«. Jasno nam je, da se ne bomo mogli peljati v službo z avtom, če ta goriva ne bo imel. Obratno pa pričakujemo od otrok, naj se oni uspešno učijo. Zato z vzgojo prehrane začnimo že v predšolskem obdobju in se na ta red navadimo tudi mi starši sami. Če telo ne dobiva dovolj primerne hrane odpornost človeka proti raznim boleznim pade. Ker pa so otroci bolj občutljivi kot odrasli, zadostuje že manjše število bolezenskih klic, da zbolijo. Bolezen pa spremlja slabo fizično in duševno počutje, ki se kaže v utrujenosti, ne-razpoloženosti, apatičnosti, razdražljivosti, nespečnosti, neješčnosti m še vrsto dragih tegob. Kadar se bolezen naenkrat pokaže v vsej svoji moči, »priznamo* šolarju bolezen in dovolimo, da ostane doma z napotki, da se čim hitreje in intenzivneje zdravi. V zaskrbljenosti starši mislimo, da bo v odsotnosti zamudil preveč učne snovi in pošljemo otroke prepogosto prezgodaj v šolo. Otrok, ki je navidezno že zdrav, velja še za rekonvalescenta nekaj dni po bolezni, odvisno od tega kakšna se gaje lotila. Tudi v tem obdobju ni sposoben še velikih fizičnih naporov, prav tako pa tudi ne zbranega in intenzivnega učenja. Taka stanja opažamo predvsem po prebolelih otroških nalezljivih bolezni. Otroci pa, ki nasploh pogosteje nagibajo k prehladnim obolenjem (angina, vnetja obnosnih votlin, bronhitisi), prebavnim in drugim kronično se ponavljajočim obolenjem, oziroma so slabokrvni, imajo tudi t' šoli težave. Ti se pri učenju hitreje utrujajo, zbranost pri delu je kratkotrajna, so čustveno občutljivejši ali pa nasprotno apatični. Včasih smo bili mnenja, da je glavobol tegoba »rezervirana« le za odrasle. Danes pa .ugotavljamo, da je to nadloga približno 91 šolarjev. Glavobol sam še ni bolezen, ampak le njen simptom, lahko sicer najbanalnejše, od tiste, kjer je njegov vzrok slabovidnost ali napačna dioptrija, do prevelike občutljivosti na pomanjkanje krvnega sladkorja in nazadnje tudi najresnejših bolezni. Zato je otroka, ki pogosto toži za glavobolom, potrebno jemati resno in moramo z njim k zdravniku. Ta bo lahko šele ugotovil, kje so vzroki zanj. Kit bo izključil vse telesne vzroke glavobola, pomislimo na duševne vzroke, ki ga pogojujejo. Strah prsd šolo, pred slabimi ocenami, pred ponovnimi grajami učitelja, bojazen pred starši, zavedajoč se njihovega razočaranja nad njim, prevelikimi napori za dosego uspeha, nesoglasja v družini, sit le nekateri izmed vzrokov. Ker je število otrok z duševnimi težavami veliko, bo od teh še posebej govora v nekaterih izmed člankov Nazadnje naj bolj v informacijo omenim še duševne bolezni >' ožjem pomenu besede, ki so sicer zelo redke, vendar se lahko že pojavljajo tudi v zgodnjem šolskem obdobju. To so psihoze. Večkrat opažamo, da je prej dober učenec iz neznanih in nam nerazumljivih vzrokov v šoli popustit, njegov odnos do okolice pa se je močno spremenil. Zanesljivih vzrokov za nastanek teh bolezni danes še ne poznamo. Vemo pa, da imajo pri tem pomembno vlogo dednostmi faktorji. V teh primerih pa je čim zgodnejše zdravljenje še posebej po mem n >. ^ Gabrijela Debeljak pedopsihiater Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Sumljiva sta, sem zašepetala možu. Za nama je nekaj škrtnilo. Ozrla sem se in videla, da ima eden izmed njiju v rokah pištolo. Zanesljivo ga je hotel ubiti že kar tukaj na stopnicah, pa mu je naboj odpovedal. V globoki zidni omari v kopalnici je imel mož skrit radioaparat. Ker je menil, da bosta neznanca morda opravila preiskavo, je hitro smuknil v kopalnico in ga zakril. Eden od neznancev je pohitel za možem v kopalnico, drugi pa za menoj v dnevno sobo. Ze sem hotela prižgati luč, ko me je udaril po roki, rekoč: Bomo raje kar v temi. Medtem se je vrnil sin z mlekom, iz kopalnice pa se je slišalo prerivanje. Verjetno je hotel neznanec z udarcem pištole po glavi neslišno ubiti moža. Naenkrat so tresknila vrata kopalnice, iz katere je pritekel mož, za njim pa neznenec. Mož se je zaprl v kuhinjo, in če bi bil tedaj z notranje strani v vratih ključ, bi jih zaklenil ter skočil skozi okno. Tako pa je pritiskal kljuko navzgor, toda neznanca sta se zaletela v vrata, da so se odprla. S sinom sva stala na hodniku, ko je odjeknil dolg rafal. Crnorokca sta zbežala po stopnicah, jaz in sin pa za njima k sosedu. Od tam sem odšla na nemško orožniško postajo in prijavila umor. * Še isti večer je prišel komandir orožniške postaje, poslušal mojo Kranjski plavogardisti in črnorokci izpoved, nato pa porogljivo bleknil: Schvvarze Hand! Na stopnicah smo dobili partizansko kapo, ki jo je eden od morilcev namerno, .izgubil' med begom. Jasno nam ie bilo, da sta neznanca namerno odvrgla kapo, ki naj bi rabila kot dokument, da so bili atentatorji partizani.« Deset dni pred tem dogodkom je atentator v belem plašču v Kranju ubil Mirka Rusa.. Brez dvoma je v obeh primerih, pri Rusu in Omanu, vmes isti storilec. Zločin gre pripisati domobranski črni roki, morilec pa je prišel iz Ljubljane; za varstvo mu je bil dodeljen član tajne domobranske obveščevalne službe iz bližnje domobranske postojanke. Atentatorju iz Ljubljane je odpovedala pištola, zato je Omana ubil domobranec z brzostrelko (tisti, ki je imel na glavi partizansko kapo) s sedemnajstimi naboji v prsi. Omanova žena je dobro videla, da je bil le-ta v uniformi, in da je zagotovo imel v žepu domobransko kapo, ki ^i jo je po opravljeni nalogi nadel na glavo. Inženir Peter Oman-Petkov je bil rojen 18. julija 1898. leta v Zabnici kot sin posestnika. O njegovem delu za partizane in zaveznike najbolj prepričljivo govori izjava nekdanje- ga partizanskega obveščevalca. Dve leti po vojni je sekretar divizijskega vojnega sodišča na Reki poročnik Alojz Hafner napisal izjavo, v kateri med drugim pravi: »Tovariš Peter Oman, s partizanskim imenom Petkov, je deloval na terenu kot organ naše obveščevalne službe. Po naših navodilih je večkrat potoval na Koroško, kjer je poleg svojega poklicnega dela za nas zbiral podatke vojaškega, ekonomskega in političnega pomena. Kot strokovnjak za elektrotehnično industrijo in električne naprave, naprave je imel zelo dober uvid v razpored te industrije in naprav. Kot tak mi je 1944. leta pošiljal obširne, izčrpne in natančne podatke o elektrarnah, električnih napravah, novogradnjah in električnem omrežju v južni in vzhodni Avstriji, na Koroškem, Štajerskem in Gorenjskem. Razen tega mi je pošiljal podatke o vojaški oborožitveni industriji na tem področju. Ta poročila smo prek zveznega angleškega oficirja pri IX. korpusu pošiljali na vrhovno zavezniško poveljstvo za Sredozemlje, le-to pa je podatke uporabilo pri načrtih za bombardiranje teh objektov ... Predvideno in dogovorjeno je bilo, da bo tovariš Oman odšel v.ilegalo, brž ko ne bo več mogel nemoteno delovati na terenu, vendar je to odlašal zaradi slabega zdravja . . .« Sin Petra Omana Igor je šel po očetovih stopinjah in je elektroin-ženir v Ljubljani. PLAVOGARDISTIČNI OBVEŠČEVALCI SLAPAR, SRAKAR IN MARINŠEK Ko so jeseniški vosovci decembra 1943. leta likvidirali četniškega voditelja za Gorenjsko Franca Planinca, je vodstvo državne obveščevalne službe — DOS — (tako se je uradno imenovala plavogardistična obveščevalna služba, ki je bila prek Mihailo-viča povezana z jugoslovansko emigrantsko vlado v Londonu) prevzel 34-letni Franc Slapar iz Ljubljane. Slapar je bil temne polti, lepo razvit športnik, nogometaš ljubljanske Ilirije in pozneje kranjskega Korotana, dober pevec in plesalec. Od 1934. leta je bil zaposlen kot pisar in kontrolor gradbišč v inženirskem bataljonu jugoslovanske vojske v Cerknici. Enota je utrjevala mejo z Italijo. Po kapitulaciji Jugoslavije se je preselil v Kranj in se zaposlil na referatu : n pokojnine socialnega zavarovan' v Kranj. n Slapar se je poročil z Mileno Sk* v predvojno državno reprezentantk° P telovadbi. Njen oče je bil odvetnik » Mariboru, ožji sorodniki pa somislj" p niki OF. Nasprotno od ženinih * rodnikov je bil Slapar prek svoj« utesnjen med gestapom in belo f*J do. Njegov svak je bil vodja Sok«" ske legije in minister v enodnev* majski vladi 1945. leta, ki se je m rala takoj po ustanovitvi na hitri' umakniti na Koroško. Slaparjeva sestra je bila sodelav* OF, gestapovci so jo odkrili in zapf Zasliševal jo je obersturmfuhrer S Althaus, ki je bil 1942. 1. šef gesUF v Kranju. Med zasliševanjem se Althaus zaljubil v zapornico in sle^ la je poroka. Kdor je kdaj kaj m** ga prebral o zgodovini gestapa. ^ vedel, da so bile takšne poroke m* gestapovcem (zaradi »čistosti« ne« ške rase) in zapornico druge nar&' nosti strogo prepovedane in kaznive. Kako je Althaus lahk poročil zapornico, je vprašan" Verjetno je bila povezana z OF f nalogu gestapa? Od novega leta do septernb 1944. leta so se vsa plavogardisttff obveščevalna poročila stekala k SI* parju v Kranj, od tam pa je odteM propagandni material po celi C renjski. Crnorokec Janko Soklič je po vc ni našim preiskovalnim organ Slaparja takole opisal: SE NAD j PETEK, 18 JANUARJA 1980 It .STRAN O LAS Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE VAŠA PISMA KONČNO LE ASFALT Podbrezje - Podbrežani sm veseli, da so asfaltirali poldrug kilometer ceste od Podbrezij pro ti Tržiču. Zaradi gradnje mostu i Bistrici je ta cesta izredno pro metna, zato je bil skrajni čas za asfaltiranje. Pred tem je bila ce sta nevarna, prav tako pa je bih. tu leglo prahu. Sedaj lahko le želimo, da bi čim prej zgradili št most čez Bistrico. KAM 3 SMETMI? - V Podbrez/ah ---~io tako kot r številnih drugih krajih probleme z odla ganjem smeti. Nimamo jih kam dati Nekateri jih sicer vozijo v »graben*, kur pa kazi okolico, prav tako pa tudi krajanom, ki »tammjmf** v bližini, to ni všeč. Potrebno bi se bilo zat<> odločiti za ureditev smetišča ali kupiti kante ter poskrbeti za odvoz. S. Pretnar Podbrezje DARILO ZA VSE LETO Zelv sem bil vesel, ko sem nekaj dni pred novim letom prejel koledar svoje delovne orga nizacije Jelovice iz Škofje Loke Cep rav vem, da so ga prejeli vsi nekdanji sodelavci Jelovice, sem bil zelo vesel, da so se me spomnili tudi sedaj, ko nisem več delavec, temveč invalidski upokojenec. Prav bi bilo, če bi se povsod vsaj enkrat letno spom nili svojih nekdanjih sodelavcev. Rajko Primožič SE ENKRAT: CESTA OBUPA Vest pod tem naslovom ste končali: »Stavim, da je ta cesta (cesta, ki vodi od podvoza na avto cesti pri Podbrezjah proti Podnartu — op. ur.) najslabše vzdrževana na Gorenjskem.« Jaz pa stavim, da je ta cesta najbolje vzdrževana na Gorenjskem! To cesto so namreč sredi lanskega decembra asfaltirali. Tako so sneg, ki je zapadel 19. decembra lani, že plužili z asfalta. Verjetno nisem prvi in ne zadnji, ki vas opominjam na neobveščenost vašega Bodičarja. Ciril Rozman, Cešnjica 18 Zanimivo predavanje v Preddvoru Preddvor — Turistično društvo 'reddvor prireja v nedeljo, 20. janu-iria, ob 16. uri v dvorani osnovne iole v Preddvoru zanimivo predajanje magistra Milana Krišlja o tu-.•izmu na vasi. Na predavanje so vabljeni Preddvorčani in prebivalci sosednjih krajev, ki bi bili voljni prispevati k razvoju turizma v Preddvoru in okolici. Kraji so sicer znani zaradi svojih naravnih lepot in nekaterih gostinskih in turističnih objektov, vendar pa prav pri urejevanju zasebnih turističnih sob in uvajanju kmečkega turizma zaostajajo, čeprav se možnosti ponujajo. V Ereddvorski okolici je precej za mečki turizem primernih kmetij in his, v katerih bi lahko uredili zasebne turistične sobe. Popraševanje je veliko in Preddvorčani vsem željam ne morejo ugoditi. Nedeljsko predavanje bo nova spodbuda k temu in podpora prizadevanjem preddvor-skega Turističnega društva na tem področju delovanja! jk ZDRAVJE V NARAVI KOVINSKA DELAVNICA Bled Seliška c. 4B objavlja naslednje proste delovne naloge: 1. TAJNICE (nadomeščanje med porodniškim dopustom) 2. SPLOŠNA IN STAVBENO KLJUČAVNIČARSKA DELA 2 delovni mesti 3. STAVBNO KLEPARSKA DELA 2 delovni mesti 4. STRUGARJA 2 delovni mesti Po^eg splošnih pogojev za sprejem se zahteva se: 4 letna ali 2-letna administrativna šola. z znanjem strojepisa rW 2. Pod S. poklicna šola ustrezne smeri. obvladanje elektro v arij niških del na konstrukcijah poklicna šola ustrezne smeri ali priučen delavec- v stroki z .-^ ' m daljšo prakso v kleparskih delih na stavbah •W 4.: poklicna šola ustrezne smeri s prakso Objava velja do TSBsdbt delovnih Za objavljene naloge velja trimesečno poizkuano dele. Ponudbe sprejema splošna služba Kovinska delavnica Bled, Se-liska 4 B. Ustanovljeno je Kinološko društvo Naklo V Naklem je veliko ljubiteljev živali, še posebno psov, zato se je večja skupina krajanov odločila, da bo delala bolj organizirano. V decembru 1979 so sklicali ustanovni občni zbor Kinološkega društva Naklo. Namen kinološkega društva je pospeševanje pravilne in smotrne vzreje ter šolanja psov za potrebe lova, športa in služb ter širjenje kinologije nasploh. Iniciativni odbor je pripravil vse potrebno za registracijo društva, nameravajo pa dejavnost društva razširiti še s sekcijami in komisijami glede na posamezne pasme psov. Kinološko društvo Naklo je 18. tovrstno društvo v Sloveniji in prvo v kranjski občini, zato bo sprva pokrivalo vso občino. Morda za Izšla prva številka Dobrav Godesič - Krajani Godešiča, krajevne skupnosti na obrobju škofjeloškega mesta, so dobili svoje glasilo. Pobudnik in ustanovitelj krajevnega časopisa je krajevna konferenca socialistične zveze. Poimenovali so ga Dobrave, saj naselje leži na robu Sorskega polja in za vasjo se razprostirajo njive in travniki, ki se imenujejo Dobrave. Naslovno stran [>rve številke, ki je izšla ob Novem etu, je z grafiko Dobrav opremil domači slikar Franc Novinec. V krajevnem glasilu bodo objavljali prispevke o družbenopolitičnem življenju v kraju ter kulturnem in športnem udejstvovanju krajanov, pomembno mesto bodo imela vprašanja in delo v krajevni skupnosti. J. Starman Predavanja za kmetovalce Bled — V radovljiški občini spet začenjajo z zimskim izobraževanjem kmetov, kmečkih žena in mladih zadružnikov. Predavanja bodo trajala do konca marca, na njih pa je govora o selekciji goveda, krmljenju živine, urejevanju hlevov, pridobivanju mleka in higieni, gnojenju, uporabi zaščitnih sredstev in košnji. Organizatorji predavanj so kmetijske organizacije in strokovnjaki za določena področja ter pospeševalci. J. Ambrožič zanimivost, da imamo v Sloveniji tudi 16 lovskih kinoloških društev. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen 7-članski izvršni odbor, ki bo vodil delo kinološkega društva, organiziral kinološke prireditve, skrbel za vzgojo članov za SLO in DS in sprejemal nove člane. 5-Član-ski strokovni svet pa bo obravnaval in reševal vprašanje s področja kinologije, sprejemal program prireditev, tetoviral pse in organiziral ter vodil tečaje za šolanje psov. Sprejet je bil tudi znak društva: glava bernardinca z napisom Kinološko društvo Naklo. Po njem bodo izdelali tudi značke in žig. Sprejeli so tudi okviren delovni program društva; registracijo društva, postavitev oglasne deske, pobiranje članarine, prireditev statuta, vpisovanje novih članov in ureditev poligona za urjenje psov. V svoje društvo vabijo nove člane, lastnike psov s področja Nakla in okolice oziroma celotne občine Kranj. Vsi, ki se žele včlaniti, naj svoj naslov sporoče na telefonsko številko 47-004 v popoldanskem času ali pismeno na naslov: Kinološko društvo Naklo, 64202 Naklo. D. P. V Gorjah želijo telefon Gorje — V Gorjah so dobili pri samopostrežni trgovini Specerije javno telefonsko govorilnico, kar je bila dolgoletna želja krajanov, saj v kraju telefona ni drugje kot na pošti, od koder pa je bilo mogoče telefonirati le v času obratovanja pošte. Krajani hkrati želijo, da bi kmalu dobili še več telefonskih priključkov. Nujna bo namestitev pnmerne centrale, na kar bi kazalo računati pri gradnji družbenih objektov v prihodnjih letih. J. Ambrožič Popravek V zadnji lanski številki Glasa se je v podpis k sliki o podelitvi priznanj in nagrad najboljšim proizvajalcem mleka vrinila neljuba napaka. Kmetovalci, preusmerjeni v tržno proizvodnjo mleka, so oddali mlekarni od 20.000 do 157.565 litrov mleka in ne od 4013 do 6718 litrov mleka, kot je bilo objavljeno. Toliko znaša namreč mlečnost .po kravi. Zelena (Apium graveolens) dragoceno naravno zdravilo pri vodenici, revma-tizmu, protinu, tolsčavosti, napenjanju in neje-ftčnosti Zeleno poznamo predvsem kot začimbo; je dvoletna rastlina, ki jo pri nas goje skoraj na vsakem zelenjavnem vrtu. Dišavnica uživa sloves dragocene zdravilne rastline. Korenine izkopavamo od srede septembra do srede novembra, sveža stebla in liste zbiramo od maja do konca avgusta. Kdor nima vrta. lahko kupi rastlino v zelenjavnih trgovinah. Vsebuje eterično olje, precej kalina in natrija, karotin ter vitamine A. R, C in E. Zdravilnih snovi je najveć v presnem, sveže iztisnjenem soku iz korena, listov in stebla. (Zmeljemo v mesoreznici in stisnemo skozi platneno krpo.) Ce ga jemljemo 3-krat na dan pred zajtrkom, kosilom in večerjo (po dve žlici) je izvrstno zdravilo pri vodenici, nagnjenosti k revmatizmu. protinu in napenjanju. Zelena ima tudi druge dobre lastnosti, zato jo praktiki priporočajo vsem, ki bi radi shujšali. Le-ti naj med obroki grizljajo zeleno, ki ima to dobro lastnost, da potolaži lakoto in pospešuje odstranjevanje žlindre. Njena celuloza je odlična metla za črevesje. ' Premalo je znan učinek zelene na živčni sistem. V ta namen se priporoča sok zelene s korenjevim ali paradižnikovim sokom, kdor pa nima zadevnih priprav, naj uživa surovo ali kuhano (eno zeleno na dan ali 1 del soka). Pri tem naj velja opozorilo, da smemo zeleno uživati le zmerno, saj prevelike količine lahko škodujejo ledvicam, kar je predvsem važno za ledvične bolnike. Zeleni del rastline in koren sta zelo iskana zelenjava; v obliki juh in raznih jedi (zelena s krompirjem idp.), zelo1 vzbuja tek in učinkuje krepilno. Uživanje presne zelene je zelo učinkovita dieta pri kožnih boleznih. V ta namen pomešamo enake količine korena zelene in jabolk, po želji pa dodamo sladkor ali med. Razširjeno je prepričanje, da zelena, posebno sveža korenina, povečuje spolno moč. Zelena je afrodiziak. ki spodbuja spolne žleze. Gomolj zelene, predvsem zelenkasto olje (7 do 10 kapljic) razredčenih z vodo. dvakrat na dan, krepi živce in ugodno vpliva (vzbuja) izgubljeno spolno moč. Zelena je začimba za revmatike in bolnike s proti-nom ter tiste, ki si teh bolezni ne želijo. Kdor pogosto uživa njene gomolje in liste kot dišavno zel. ga najbrž ne bodo mučili ledvični pesek in kamni. ARC (11. zapis) Korenci nimajo svoje fare; le cerkev — podružnico, posvečeno svetemu A nare ju apostolu, zastopa »deželnoknežjo« župnijo Kranjsko goro. Podkorenska cerkev je kar mogočna, v bistvu je pravzaprav v barok, predelana stara gotska stavba Podobo sv. Jakoba je naslikal kranjski rojak Leopold Laver -Okrog cerkve je urejeno vaško pokopališče z nekaterimi prav lepimi nagrobniki. Portal stare hiše v Podkorenu, v kateri je bil menda sedež mitniških (carinskih) uradov. Sedaj je v hiši skladišče živil. STARA NASELBINA Kljub nekakšni - vsaj administrativni - odrinjenosti, je veljal Podkoren že od nekdaj (in velja še danes) za kar pomemben kraj. Ne le zaradi lege na vznožju Korenskega sedla, pač pa tembolj zaradi poštne postaje, mitnice in carine. S svojimi 438 stalnimi prebivalci predstavlja današnji Podkoren kar veljavno krajevno skupnost. Rržčas se je v Podkorenu naselilo ♦oliko ljudi prav zaradi poti, ki je že od nekdaj povezovala Koroško s Kranjsko. Upravičena je domneva, da so se tu, čez Korenski prelaz, naseljevali Korošci. Po drugi strani pa so tudi Dolinci, predvsem dninarji in potujoči rokodelci, prehajali na sever, med Korošce. Hudomušneži trdijo, da so revne Korenke zlahka dobile dobre službe pri bogatih koroških kmetih - da pa so tudi kaj živega kdaipakdaj prislužile in potem prinesle domov . . Zlasti žet, plet in tret so hodile Korenke v Rož in Ziljsko dolino. Ce pa je bil kak fantič le prepore-den in ga starši niso mogli več krotiti, so mu kar zagrozili: »Le čakaj, boš šel v Korotan koštrune past!« Za pastirja, seve. RATECANI IN KORENCI Simon Vilfan, ki je župnikoval sredi preteklega stoletja v Kranjski gori in torej pasel tudi podkorensko čredo je neprijazno gledal na Ratečane. Menil je, da prvi naselniki Podko: rena niso mogli biti Ratečani — to pa zato, ker so se Korenci vedno razlikovali od Ratečanov, tako po telesnosti kot po druševnosti. po govorici, po noši in po običajih. Od nekdaj so bili Ratečani bolj samosvoji, četudi so včasih spadali v isto faro kot Korenci. Vedno so postrani gledali vsakogar, kdor se je priženil, primožil ali dokupil mednje; imenovali so ga pritepenca. Tudi se je »rateška bolj ohlapna morala« vedno razlikovala od one. Korene«v ali Borovcev (t. j. prebivalcev Kranjske gore). Korenci ne govore »dro*, tuđi hišna imena niso sorodna rateškim. Govorica Koren cev in Korošcev iz zamejne fare sv. Lenarta pri Sedmih studencih, je močno slična. Prišli so torej stari Korenci iz Roža in Mjaške okolice. Ratečani pa iz Ziljske doline. LEPOTA SKODELNIH STREH Zagledanost mestnih ljudi (estetov, romantikov, etno-grafov in umetnikov) v stare strehe, krite z lesenimi (macesen, smreka, jelka) skodelami, ima še drugo, manj veselo plat: požarno nevarnost. Koliko vasi je že upepelil rdeči petelin - saj se je ogenj kar zložno selil s strehe na streho, veter je seve tudi pomagal. Še stoje hiše s skodlastimi strehami po vsej Dolini, toda v zadnjih desetletjih je nastala disonanca: vaška poslopja so v manjšini krita s skodlami, vse ostale hiše pa so pokrite z najrazličnejšo cementno in glineno opreko. Enotnosti ni več. Tako je tudi v Podkorenu: v Zgornjem Korenu ima že veČina hiš opečnato kritino, v Spodnjem Korenu, ob stari cesti skozi vas pa je škode Inih streh še kar precej. Kmetijstvo in gozdarstvo ima v Podkorenu še vedno svojo ceno. Le manjšina si išče kruha drugod. Vedno bolj je donosen tudi tujski promet (oddajanje sob). ISKALCI ZLATA Crtice iz preteklosti Podkorena in gorenjske Doline«, ki jih je zbral in leta 1938 izdal v posebni, drobceni brošurici domačin Jožef Vole (1869- 19.58). so zanimivo branje, vredno vsaj povzetka o — iskalcih zlata v gorah nad Dolino. Tembolj, ker steče beseda, četudi le med vrsticami, o tedanji hudi stiski med ljudmi, o lahkovernosti pa tudi o pohlepu po zlatu, pa lahkotnem bogatenju. Proti koncu 16., še bolj pa v začetku 17. stoletja se je v Dolino Imselilo mnogo Italijanov. Največ je )ilo med njimi zidarjev pa tudi izvedenih železarjev je prišlo več v naše kraje. Tako so pospešili v tem času tudi kopanje železne rude, ki so jo potem topili v plavžih pod Belo pečjo, v Mojstrani in na Savi pri Jesenicah. ; Domačini pa so sumili, da Lahi ne kopljejo v gorah le železno rudo. pač pa tudi — zlato! Nastala je cela vrsta pripovedk, kako so kmetje sledili laške rudarje in jim odvzemali nakopano zlato. — Več kakor sto let je trajala »zlata mrzlica« v Dolini, celih sto let so ljudje stikali za zlatom in srebrom. Vzpodbujala so jih rudosledna dovoljenja, ki jih je izdala oblast nekaterim srečnežem (Ernest Rechbach, Peter Caldin, Andrej Bucceleni idr.). Leta 1876 sta dobila pravico, iskati zlato in srebro, Janez in Gregor Mertl iz Podkorena. Zlatokopi so delali in upali zaman — nihče ni našel zlata! Namesto dobička je prišla izguba.. . Podkoren (nu leii cerkev sr Andrejo, na desni pni i\po/t re.s(e n-. Koren- O L, A S12. STRAN PETEK, 18 JANUARJA 1«j Teritorialci za zgled Franc Pagon (desno) in Janez Ude (levo) med pogovorom o delu pokrajin skega Ztaba za TO Gorenjske — Foto: S. Saje »Teritorialna obramba deluje pri nas ie drugo desetletje. Opišite glsvne značilnosti njenega razvoja na Gorenjskem!« Franc Pagon: »Nekaj pred koncem prejšnjega desetletja, ko so začeli načrtno organizirati teritorialno obrambo, si zaradi danih kadrovskih in materialnih možnosti nihče ni mogel predstavljati njenega resničnega razvoja. Danes lahko trdimo, da je teritorialna obramba tako v naši republiki kot na Gorenjskem nadvse dobro organizirana in sleherni trenutek pripravljena delovati v okviru svojih nalog. Najbolj značilna v vsem razvoju je bila nenehna skrb za vzgojo pripadnikov teritorialne obrambe v moralnopolitičnem in strokovnem smislu, skrb za krepitev bojne in mobilizacijske pripravljenosti enot teritorialne obrambe in njihovih poveljstev. Če bi hoteli oceniti dosežke v sedanjem srednjeročnem obdobju vzgoje enot, štabov in poveljstev, ki ga bomo sklenili letos, lahko ugotovimo, da so vsi izurjeni za opravljanje sleherne naloge na obrambnem področju. Dosegli smo tudi razmeroma kratek mobilizacijski čas enot teritorialne obrambe. Ob tem ko smo skozi vzgojo pripadnikov stalno povečevali bojno pripravljenost enot, smo posebno pozornost posvečali razvijanju tradicij narodnoosvobodilne borbe. S prenašanjem teh tradicij zlasti na mlade v njih krepimo spoznanje, da nobeno orožje ne more premagati naroda, ki je trdno odločen upreti se vsakemu napadalcu. Ker je človek tisti, ki bo vodil boj in od katerega je odvisen izhod iz danega položaja, smo prav njega, borca, vedno postavljali v ospredje. Seveda, tudi materialne opremljenosti enot nismo zanemarjali. Danes so enote teritorialne obrambe oborožene z modernim orožjem. Tako so glede udarne moči z našo armado enakovreden sestavni del oboroženih sil.« »Radi bi zvedeli nekaj o pomenu in vlogi pokrajinskega štaba za TO Gorenjske ter se seznanili, kakšno delo opravljate njegovi delavci.« Franc Pagon: »Pokrajinski štab ima zelo odgovorno vlogo. Razen za povezovanje z vsemi družbenopolitičnimi skupnostmi Gorenjske in usklajevanje nalog vseh štabov, poveljstev ter enot TO na tem po- Pred dnevi smo obiskali pokrajinski štab za teritorialno obrambo Gorenjske, ki so ga ob minulem prazniku oboroženih sil raz glasili za najboljšega v Sloveniji — Z njegovim komandantom Francem Pagonom in delavcem štaba Janezom Udetom smo st zapletli v zanimiv pogovor — Poleg razvoja teritorialne obramb* na Gorenjskem sta nam predstavila dosedanje uspehe v delu štaba in njihova bodoča prizadevanja. »Kako pa se^ povezujete dročju skrbi za vključevanje vseh obrambnih struktur v naše delo, v načrte priprav za obrambo. Pri tem sodeluje z vsemi družbenimi organizacijami in društvi, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo. Osnova naših prizadevanj je usklajevanje obvez med nadrejenimi in podrejenimi organi in enotami TO, vodenje dela v teritorialni obrambi celotne Gorenjske v skladu s smernicami Zveze komunistov in zahtevami vseh družbenopolitičnih skupnosti. Naša prvenstvena naloga je prav gotovo vzgoja pripadnikov enot, pri čemer sodelujemo tako z armado kot milico in drugimi obrambnimi strukturami, vendar gre poleg ozko strokovnega dela tudi za obveze širšega pomena. To so, kot sem že omenil, naloge v skupnem načrtovanju in usklajevanju obrambnih priprav. Moje delo je zelo zahtevno, saj sem kot komandant štaba pred celotno družbeno skupnostjo odgovoren za dosledno izpolnjevanje vseh nalog, ki jih postavijo pred teritorialno obrambo Gorenjske. Pri6evanje 77-letne Katarine Škofic Odklonila sem nagrado za izdajo V časopisih je brala, da v zvezi z zločini jeseniškega gestapa še vedno iščeip nove priče in dokaze. Malce je pomislila, sedla na vlak in se odpeljala na Jesenice. Na občinskem odboru ZZB NOV Jesenice so ji rekli, da ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA KRANJ" SMUČARSKI TEČAJ Za osnovnošolsko mladino Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj organizira tečaj smučanja od 28. 1. do 1. 2. 1980 z vsakodnevnim prevozom na Zatrnik. Prijavite se lahko v ponedeljek, dne 21. januarja od 17. do 19. ure v prostorih zbora — Prešernova 11, tu dobite tudi podrobne informacije. Vabljeni! -fM; J bodo glede njenih podatkov o tem obvestili Vidica, to je pisca teh vrstic Tako sem pred nekaj dnevi potrkal na vrata hiše zakoncev Janka in Katarine Škofic na Bregu pri Žirovnici. Pričakovala sta me; verjela sta obljubi, dani na Jesenicah. Katerinini spomini morajo biti obelodanjeni. »Med vojno smo živeli na Javor-niku,« je začela Katarina Škofic obujati spomine. »Mož je hodil na delo v Železarno, hčerka Milena se je hodila učit šiviljstva v Radovljico, pa še nečak Ivan Kavčič je živel pri nas. Bilo je proti večeru, ko sta Druschke in Zvvick pri sosedu Planinsku aretirala zakonca Frčej, sicer Gorjanca. Prala sem perilo v kuhinji in skozi okno videla, kako ju ženejo. Radovednost je pregnala strah, ko zaslišim trkanje na vrata. Odprem, Druschke pa samo zine: Katarina Škofic? Da, jaz sem, kaj želite. Z nami pojdite. Tako sta me aretirala. Zaskrbelo me je, kaj je z možem, ker je bil takrat na delu v tovarni. So tudi njega aretirali? Kaj sem storila, da so me aretirali? Misli so odvihrale za leto dni nazaj, ko je moj mož obvestil Franca Konob-lja-Slovenka, da ga išče gestapo, kar je slednjemu omogočilo, da je odšel v partizane. Joj, kaj bo z nama, če to vedo! V zapor v Kosovo graščino so naju pripeljali skupaj s Karlino Lotrič. V sobi sta bili tudi pokojni Ana Trček z Javornika in Minka Krivec, žena poznejšega sekretarja partije in odbora OF v zgornji savski dolini. Iz sobe so najprej odpeljali Minko na zaslišanje, nazaj pa jo je pripeljal Lincke tako pretepeno, da smo vse v sobi jokale, ko smo gledale njene rane, otekline in črne podplutbe. Drugi dan so nas natlačili v avtobus in odpeljali v Begunje. Z nami se je peljal tudi Anton Ješe, katerega so aretirali že 4. julija (1942), to je dva tedna pred množičnimi aretacijami na Hrušici. Že med vožnjo je umiral, tako so ga zmlatili na Jesenicah. V Begunjah so ga vrgli v staro zapuščeno stranišče, kjer je umrl, Čeprav ie bilo potem na letaku objavljeno, da je bil ustreljen na Belem polju. Pisali ste, da o Ješetovi smrti ni živih prič: jaz sem še vedno živa, jaz sem to videla, jaz lahko to izjavim na sodišču, če je potrebno. V Begunjah sva bili s Krivčevo Minko skupaj v zaporniški sobi, potem so jo premestili v bolniško sobo, kjer ji je dr. Šareč operiral in očistil gnojne rane. Za lavor je bilo gnoja. Ni čudno, če je že mesec dni po prihodu v Auschvvitz umrla. Bila sem v Begunjah, ko so Eripeljali ujete partizane iz Uden-oršta. Po njih so udarjali s kopiti pušk in biči, da so kar opletali sem in tja. Zasliševal me je Druschke. ki me je spraševal samo o Francu Kono-bliu-Slovenku. Ponujal mi je 5000 RM nagrade, če povem, kje je, kam hodi na zveze in kako bi ga lahko ujeli. Na Slovenka in Zivana je bil še posebej jezen, ker je vedel, da sta decembra vodila vstajo v zgornji savski dolini, toda o Živanu me ni spraševal, ker je vedel, da ga ne poznam. Druschke me sprašuje, tolmač, Slovenec, tolmači in piše na pisalni stroj. Naenkrat Druschke popeni in zagrozi: Dam ti pet minut časa za Eremislek: če imaš rada moža in čerko, ju boš še videla, sicer nikoli več. Besno je v rokah vrtel bič, potem pa kot divjak ponorelo zdivjal iz sobe. Tolmač pa me prijazno nagovori: Gospa, vam se niti ne sanja, kaj vse ve Druschke o vas. Bolje je za vas, da mu poveste po pravici. Skoraj bi mu nasedla, pa mi je poblisnilo: zanka. Druschke je o tem zmenjen s tolmačem. Vihravost, bes in grožnje so le njegova taktika, pa tudi tolmačevo nagrajevanje. Tedaj pa res nisem mogla razumeti, zakaj me je nekajkrat posebno zasliševal upravnik zaporov Guck. Na vsak način je na lep način hotel dobiti od mene podatke, kako bi lahko dobil zvezo S Slovenkom. Danes vemo, da je bil Guck proti-nacist, da je imel zveze z nekaterimi partizani, da je nekaterim zapornikom pomagal in da so ga 1944. leta gestapovci sami ubili. Toda jaz nisem nikomur zaupala in sem vselej trdila, da nimam pojma, kje je Slovenko in kam hodi na zveze. Da pa sta me o tem vsak iz svojega razloga ločeno spraševala tako, Druschke kot Guck, daje slutiti, da jim je nekdo natvezil, da jaz to zagotovo vem. Štiri mesece sem bila v Begunjah. V sobi je bila tudi Dorica Likovič. Nikoli ne bom pozabila, kako smo vse jokale, ko smo zvedele, da so postrelili skoraj vse Hrušičane. Zene so padale v nezavest. Tudi Doriči-nega moža so ustrelili na Belem polju skupaj s Hrušičani. Vzdržala sem vse znake in grožnje in to mi lajša vest na jesen življenja. Hočem reči, ponosna sem, da sem toliko vzdržala ...« Jože Vidic Razen tega sem dolžan z lastnim ustvarjalnim delom prispevati svoj delež v njenem razvoju. Slednje opravljam z zadovoljstvom. Čeprav sem kratek čas na tej dolžnosti, mi to tudi ni težko, saj sem bil po odslužitvi vojaškega roka stalno vključen v dejavnost rezervnih starešin. Prej mi je bilo spoznavanje litara-ture o narodnoosvobodilni borbi konjiček, zdaj pa v njej odkrivam vire za poglobljeno poklicno delo.« »Lani so pokrajinski štab za TO Gorenjske imenovali za najboljšega v Sloveniji. Predstavite glavne lanskoletne dosežke štaba in teritorialne obrambe Gorenjske!« Franc Pagon: »Da smo dobili 'o priznanje, je zasluga vseh štabov, poveljstev in enot TO na Gorenjskem, ki so z odgovornim delom pri izpolnjevanju nalog dosegli dobre rezultate. Višje predpostavljeno poveljstvo namreč ocenjuje vse elemente obrambne pripravljenosti nižjih štabov in enot ter na podlagi doseženih rezultatov imenuje najboljše. Poudariti moram, da so zavzeto delali vsi gorenjski občinski štabi, posebno pa se je izkazal občinski štab Radovljica. V tekmovanju Izbirajno najboljšo enoto pa je zmagala enota TO Radovljica in Jesenice, ki je ob dnevu JLA dobila priznanje zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.« Janez Ude: »Lani smo bili uspešni na več področjih dela. Posebno pomembno je, da smo dosegli visoko bojno pripravljenost enot, štabov in poveljstev teritorialne obrambe. Izstopajo tudi rezultati na področju vzgoje pripadnikov TO, ki smo jih zagotovili z načrtnim delom v našem centru obrambnega usposabljanja. Vso pozornost smo prav tako posve-tii usposabljanju predvsem starešin na področju idejnopolitične in varnostne vzgoje. Za vse delo pa je značilno dosledno izpolnjevanje vseh zadanih nalog. Eno od težišč naše aktivnosti je bilo tudi delo z mladimi, ki so se prostovoljno pridružili našim enotam. Poskrbeli smo, da je okrog tristo mladincev, ki smo jih lani vključili v enote TO na Gorenjskem, pridobilo osnovno vojaško znanje. Nasploh bi lahko ocenili, da je pripravljenost tako mladih kot drugih pripadnikov teritorialne obrambe za uresničevanje številnih nalog vse večja. To se kaže v uspešnem prostovoljnem delu teritorialcev med raznimi akcijami izven rednega urjenja.« gimi nosilci obrambnih nal Franc Pagon: »Takšno pove^ vanje, ki je stalno prisotno, dokaj široko. Gre od oddelkov P ljudsko obrambo prek družben* političnih organizacij do organi^ združenega dela in krajevnih sm nosti. Čeprav je z vsemi dokaj doW razvito zlasti sodelovanje pn skup nem načrtovanju in uresničevan'1 določenih nalog, pa bo v prihodnj* treba posvetiti še več pozorno*1 sodelovanju s krajevnimi skupni strni, saj je tod težišče vsega del« Govoril sem že o sodelovanju armado, ki je razen na strokovne^ uspešno tudi na političnem, kultur nem in športnem področju. Omeni pa bi še nekatere naloge, ki jih načrtuje novi zakon o splošni ljuds* obrambi in družbeni samozaščit Gre predvsem za naše sodelovanj1 pri vzgoji in urjenju pripadnikom narodne zaščite ter večja prizadf vanja za vključevanje žensk v na* enote.« »Ko smo že pri bodočih naUv gah, opišite še osnovno delov*1" usmeritev štaba v prihodnosti-' Franc Pagon: »Pri delu bore težili k nadaljnjemu širjenju sodeKv vanja delovnih ljudi in občanov/ obrambnih pripravah, k podružblj« nju teh aktivnosti. Ob seznanjanji ljudi s konkretnimi nalogami želin* v njih utrditi zavest, da je od vs« kega posameznika odvisna uresntft tev naloge, ki zagotavlja uspet celote. Posebno pozornost pa bonu skupno z delavci oddelkov za ljud sko obrambo in organizacijam« rezervnih vojaških starešin ter mU dih namenili načrtnemu kadrovanja bodočih pripadnikov teritoriah* obrambe.« Janez Ude: »V letošnjem bomo končali sedanje srednjer obdobje vzgoje, zato bomo precej dela z novim prograr vzgoje. Pristopili bomo k načrt strokovnemu izobraževanju stal vseh štabov in usposabljanju za* delovanje v najtežjih pogoji nadaljnjo krepitvijo morainopol nega stanja v enotah, kjer bodo io vlogo odigrali zlasti aktivi Zt komunistov in Zveze socialistih mladine med rednim usposablja njem in taktičnimi vejami enot, 0 bomo še naprej lahko zagotavlj* rast bojne in mobilizacijske priprl* ljenosti teritorialne obrambe G* renjske.« Stojan Saje Kranj, 17. januarja - Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Krati)} danes obiskal predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije JaW\ Vipotnik. Obisk spada v okvir rednih letnih obiskov občinskih odborov ZL\ NOV po Sloveniji, za katere so se odločili na republiškem odboru, da \ temljiteje spoznali razmere v katerih žive in delajo borci na terenu. čNNA Dl CAHP1GLIO - Boris doma ia Škofje Lok«, Je i« eden Jagmilo v Makih saancariev, ki j« to ••rako MtoM presenetil na tek-i aa svetovni poneJ ia na maduarod-FI8 tekmah v Tuliatflini ia Na u»edni tekmi v velesla-Val dlseca je bii četrti, v mi pa sedmi. Pa dveh uspehih je spet obdobja treningu ia nastopov na mednarodnih PIB tekmah doma in na tujem. Na vseh se je Locan odlično odrezal. Veliko je moral narediti Bori« Strel, da ae je v veleslalomu prebil med najboljše. Po uspehu na evropskem mladinskem prvenstvu v K ran jaki gori, kjer ie bil v veleslalomu prvi, je bilo potrebno le nekaj sezon, da je Boris dosegel tisto, kar je tele). »Svoj namen, da dobim prvo jakostno skupino v veleslalomu, sem te dosegel. Kot kaze, jo bom tudi obdržal,« pravi Locan. Vsi tuji in domači smučarski strokovnjaki mu obetajo visoko uvrstitev v končnem točkovanju svetovnega pokala prav v veleslalomu. Je tisti vele-slalomist, ki ve kaj hoče in na vele- ga tmato za 01 markom ia Krliajsm za tretjega do petoga mata. To pa je *e lepo prizaanje. Manj aepcha ima Boris v atalnani Počasi pa aa vseeno vzpenja rodi v taj tehnični disciplini. Smolo ima le v tem, vedno s da starta viiko. Basrita proga bolite uvrstitve. Strel ae ne aa in tudi v slalomu nabira dobre FIS točke. Tako kot ostali ee ie za to sezono merljivo pripravljal. Kar ai treniral s prvo reprezentančno vrsto, je to delal samostojno. Prosti čas med odmori reprezentančnega treninge je izkoriščal za trening. Uspel ie, čeprav ie moral poseči tudi po studijskih knjigah. »Ce hoče« biti vrhunski športnik, se morat marsičemu odreči. Vendar moram tudi za studij in zase najti čas.« »Velika obveza je nastop na olimpijskih igrah. Preuranjeno je govoriti o uspehih. Vsi sedaj pričakujejo od nas dobrih uvrstitev. Se posebno zato, ko silimo v svetovni vrh. Vedeti pa je treba, da je nastop na olimpijadi čisto nekaj drugega kot nastop v svetovnem pokalu.« 1). Humer XIII <>1 VMHK Trinajste zimske olimpijske igre Na pot petnajst reprezentantov r -----■> BEOGRAD - Na seji jugoslovanskega olimpijskega komiteja in predsedstva ju-goslovaneke zveze za telesno kulturo so določili petnajst jugoslovanskih športnikov, ki bodo nastopili na letošnji trinajsti zimski olimpiadi v Lake Placidu. Smučarska zveza Slovenije je predlagala sedemnajst reprezentantov. vendar so jih morali skrčiti na štirinajst. Razen reprezentantov gre na pot tudi deset trenerjev ia sest članov osjega vodstva. NajttevRaejea ie odprava pri alpincih. To je tudi rainmljlvo. sai imajo prav elpin-ei največ uspeha v mednarodnem smučanj*. Med moškimi nas bodo v Lake Ptaridu zastopali - Bojan Križal (RK Trtic), I ■tre« In Jone Karata (Bat Alpetour) in Franko <8K Nova Gorica). Nosa Tomi Alpetour), Aaja Zavadlav 1» Meta Jerman (obe SK OtiarpBarpa aa aipinke, ki bodo zastopale juaaolnraaske barve na olimpijskih igrah. Pri moikihv je se eao mesto za nastop v slaloma. Kandidata sta J« »ibler (SK Trtic) in Mita Magutar (SK Olimpija). Kdo od teh dveh bo odšel v Lake Plaeifl, bo odločeno po nedeljskem slaloma v Wengnu. Pri alpinkah ni dobila olimpijskega vizama nadarjena Andreja Leskov-tek (SK Novinar). Bogdan Norčič in Brane Benedik (SK Triglav) in Miran Tenet (SK Ilirija) so trije potniki za olimpiado med skakalci. Skoda, da je odpadel te Jeseničan Ivo Zupan. Smučarski tečaki so dobili le dva potnika. To sta Ivo Carman iz SK Triglav in Dušan Djuričič iz Mojstrane. Predlagan je bil se Janez Rebertak iz kranjakega Triglava, toda ni dobil soglasja. Na pot za Ameriko pa gre tudi biatlonec Marjan Barger iz TVD Partizan Gorje. 2e prej je bila kandidatka za nastop na olimpiadi umetnostna drsalka Sandra Dubrovčič iz Zagreba. Na pot bo odelo tudi deset trenerjev. Med alpiaei gredo direktor nate alpske repre-iiatann Tone Vogrinee, trener moških Filip Gartner ia pomočnik« Danilo Vodov -alk ia Dutan Jon tez In trener tenske vrste Tomo Levovnik. S tekači bo odpotoval zre •ar Marjan P avli ha, s skakalci pa Janez J ur man. Biatlonca Marjana Baigarja ho aprsmUal Slavko Premo*«, drsalko Du-Irrovčieevo pa Lipovtek. Koordinator mod temi trenerji je Janez Svigetj. Vadia nase odprave n« trinajstih ettnv pijekiJT igrah je predsednik JOK Djonfie Pekllč. V ožjem vodstvu je tudi predsednik S2S Jana* Kocijančič. Prvi gredo um pot alpiaei. Odtli bodo te 4. februarja, in nato bodo vse do začetka olimpiade, ki bo od IS. do 24. febraarja, bivali in ae pripravljali v 8towu. Ta je le MS km oddaljen od Lake Placida. Ostali nafti reprezentantje pa odhajajo 9. februar-ja. -dh Uspehi na tujih smučiščih Uspeh Bogdana Norčiča SAPPORO - Kranjski smučarski skakalec Bogdan Norčič je na Japonskem zabeležil nov izjemen mednarodni uspeh. Po uspelih dveh tekmak za svetovni pokal, kjer je Ml enkrat drugi in enkrat tretji, je bil na mednarodni tekmi ponovno uspešen. Bil je drugi za zmagovalcem Akimoto iz je drugi za zmagovalcem Akimoto iz Japanske. V mladinski konkurenci pa je bil Primož Ulaga na enakem mestu kot Norci«. Rezultati — člani — 1. Akimoto (Japonska) 236,6 (110-98.5), 2. Norčič (Jugoslavija) 296,4 (104-104,5), 3. Curuga 230,3 (101-101), 4. Kavabata (oba Japonska) 223,0 (109-91), 5. Ruud (Norveška) 220.5 (98,5-100,5), 9. Ulaga, 20. Tenet. 43. Zupan; mladinci - 1. Bulaua (Kanada), 2. Ulaga (Jugoalavija), 3. Aizava (Japonska), 4. Tepe A (Jugoslavija). DOBER NASTOPTEKAČEV RAMSAU — Na velikem mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih v Avstriji so nafti mladinci in člani zabeležil lep mednarodni uspeh. V mladinski konkurenci je bil na petnajst kilometrov dolgi progi Dutan Diuri- Zadnji preskus KRVAVEC - V soboto. 19. 1. 1980, bodo imeli mnogi ljubitelji smučanja veliko priložnost preskusiti svoje znanje med vrati cami. Zimske Aportne igre posameznih gorenjskih občinskih sindikatov se bližajo, zato je Smučarska tola RTC Krvavec za jutri, 19. 1. 1980, na Krvavcu pripravila tekmovanje v veleslalomu za vse, ki zadnjič pred pomembnimi tekmovanji želijo preskusiti kaj znajo. Start bo ob 10.30, prijave sprejemajo v blagajni pri zgornji postaji žičnice od 9. ure do 10.30. Startnina je minimalna. KOLESARSTVO Savčani uspešni v ciklokrosu POREČ - V nedeljo je bila v Poreču prva letotnja kolesarska prireditev. Na državnem prvenstvu v ciklokrosu, ki je veljalo za člane, starejte in mlajte mladince, pa so žal sodelovali le tekmovalci iz slovenskih in hrvatskih klubov. Medtem ko je bil lanski zmagovalec med člani Puljčan Bulic tokrat tele enajsti, je zmagal Rogovec Matjaž Zanotkar, posebno dobro pa so se uvrstili Kranjčani, ki so osvojili skoraj vsa ostala mesta v prvi deseterici. Vrstni red: 2. Pečnik, 3. Ro-pret, 4. Polončič (Rog), 5. Frelih, 6. Kurent, 7. Udovič. 8. Raku*. 9. Mali, 10. Grajzer (Rog). Uspešni so bili tudi mladinci, saj so Savčani dobili dva nova državna prvaka. Pri starejtih je zmagal Lampič, 2. je bil Zagrebčan Stečevič in 3. Puljčan Sterpin, pri mlajtih mladincih pa je vrstni red naslednji: 1. Tunič (Sava). 2. Sarič (Rijeka). 3. Zevnik(Sava). Kranjski tekmovalci so prvo preizkušnjo dobro prestali. Zdsj nadaljujejo s pripravami na snegu, ki so za člane v olimpijskem letu Ae posebno zahtevne. HI Namiznoteniška trim lina čič drugi, zmagal pa je Poljak Budz. V tej konkurenci je bil Dutan Podlogar peti, Krtinar deveti in Kletnenčič trinajsti. Člani so tekli na trideset kilometrov. V močni mednarodni konkurenci je bil naj-hitrejti Finec Mieto, medtem ko sta bila Tone Djuričič ia Janez Rebertak več kot solidna. Dutan je bil testindvajaeti, Janez pa sedemindvajseti. -dh Prvenstvo v smučarskih tekih TRŽIO — Komisija za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu bo v sredo, 23. januarja pripravila občinsko prvenstvo v smučarskih tekih za člane in članice osnovnih organizacij sindikata. Prvenstvo bo v Križah v Snakovem pri Kovaču, start pa bo ob 15.30 uri. Prijave sprejema do začetka prvenstva TKS Tržič, Bračičeva 4. Tekmovanje bo ekipno in posamično. Istega dne ob 15. uri pa bo v Snakovem v organizaciji TVD Partizana iz Križev tudi občinsko prvenstvo v smučarskih tekih za učence in učenke tržiAkih osnovnih Aol. J. Kikel Smučanje za začetnike KRVAVEC - KrvavAka smučiAča so kot prva v Jugoslaviji letos dobila smučarski poligon za začetnike smučanja. Tu smučarski učitelji in vaditelji stalno skrbijo za organizacijo smučarskih tečajev. To je le eno od smučiAč na Krvavcu, kjer vas učijo osnov alpskega smučanja. Smučarski poligon je grajen tako, da je z umetnimi narejenimi grbinami, slemeni in podobnimi tereni pravtnji za učenje smučarskih začetnikov. Ob njem je tudi krajAa vlečnica. -dh V nedeljo Kurirski smuk JESENICE - Krajevni odbor Zveze borcev NOV Javornik-Korotka Bela bo v nedeljo, 20. januarja, na Pristavi v Javor-niAkem rovtu organiziral tradicionalno smučarsko tekmovanje v smuku v počastitev 51 padlih kurirjev med narodnoosvobodilno borbo v Karavankah. Začetek tekmovanja ob 10. uri in sicer na lažji progi Kurir in težji prosi Borec. Na progi Kurir bodo tekmovali učenci osnovnih Aol, na progi Borec pa člani OO ZSMS, teritorialnih enot. J L A, ZRVS, milice, Carine ter borčevskih organizacij. Za najboljše tekmovalce so organizatorji pripravili tudi lepa odličja in priznanja. Vsaka prvouvrAčena ekipa bo prejela pokal, posamezniki od 1. do 3. mesta pa medalje. Najboljša ekipa osnovne Aole pa bo prejela tudi prehodni pokal Kip borca. I Rabi? Telesna kulturna skupnost Skofja Loka je prvič podelila zlate, srebrne in bronaste značke Stanka Bloudka. Zlato značko sta za tridesetletno delo v telesni kulturi dobila tudi zakonca Janez in Cirila Gašperšič. - Foto: D. H umer Prvič Blovdkove značke SKOFJA LOKA - Komisija za priznanja pri telesnokulturni skupnosti Skofja Loka je prvič podelila Bloudkove zlate, srebrne in bronaste značke. V kulturnem programu je sodeloval kvartet Spev iz Škofje Loke, slavnostni govornik pa je bil predsednik skuptčine TKS Skofja Loka Jane/ Ster, program pa sta popestrila alpska re-prezentanta iz Škofje Loke Jože Kuralt in Boris Strel s trenerjem Filipom Gartner-jem. Na prvi podelitvi ie bilo podeljenih test zlatih, dvanajst srebrnih in devet bronastih Bloudkovih značk. Zlate so dobili za tridesetletno delo v telesni kulturi: Leopold Filipič (SSK Ziri), Cirila in Janez Gatpertič (SK Alpetour). Slavko Hribar (PD Sovodenj), Lojze Vodo-pivec (SK Alpetour) in Gatper Zakotnik (SRC Stari vrh-Soritka planina). Dobitniki srebrne značke za dvajsetletno delo: Boris Cajič (KK Lokainvest), Filip Gartner (Si) Alples), Matjaž Hafner (SK Alpetour), Peter Kofol (KK Lokainvest). Peter Confidenti (klub za vzgojo športnih in službenih psov Skofja Loka), Janez Krajnik (NK LTH), Franc Oblak (PD Žiri). Ivan Pečelin (PD Žiri), Miha Ovsenek (SK ALpetour), Milan Suttar (SRD Sorica), Cveto Tavčar (NK ALpIes) in Božo Valič (SK Alpetour). Za desetletno delo v telesni kulturi so bronaste značke dobili: Dutan Balderman (KK Lokainvest), Stane Guzelj (SK Alpetour), Ivan Hafner (KK Lokainvest), Avgust Hartman, Alojz Kalan (Šahovsko društvo), Jurij Krajnik (KK Lokainvest), Milot Mitič (KK Lokainvest), Janez Sifrer (SK Alpetour), Miro Kačar (SRD Sorica). Posebno priznanje so dobili tudi nogometaši LTH za petdesetletno delo v nogometni organizaciji in za raztirjanje nogometa v občini. Grafike Iva Subica pa so dobili trener jugoslovanske motke alpske reprezentance Filip Gartner in trenerja lo-Akih smučarjev Jaro Kalan in Andrej Plajbes, posebnega priznanja pa sta bila deležna oba loška reprezentanta Boris Strel in Jože Kuralt. -dh Trinajste sindikalne zimske športne igre Kranja Veleslalom, teki, sankanje KRIZE - TVD Partizan i/ Križev -namiznoteniAka sekcija se je odločila pripraviti prvo občinsko rekreacijsko namiznoteniAko ligo. V ligi bodo lahko sodelovale moAke in ženske tričlanske ekipe, ki se bodo prijavile do ponedeljka. 21. januarja 1980 na naslov Janez Muzik, Krite 8«. Liga se bo odvijala v ftoli Kokrskega odreda v Križah, predvidevajo pa ligaAki sistem tekmovanja vsak /. vsakim. O vseh ostalih podrobnostih tekmovanja pa se bodo vsi prijavljeni pogovorili na skupnem sestanku pred začetkom lige. I Kikel Smučarska tekmovanja obrtnikov KRANJ — Obrtno zdrutenje kranjske občine namerava organizirati več smučarskih tekmovanj za svoje člane in člane enakih združenj z Gorenjske in Slovenije. 10. februarja bo na Črnem vrhu nad Jesenicami veleslalom gorenjskih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, 23. februarja pa na Kobli enako republiAko tekmovanje. Prvega marca pa bo na Krvavcu družinski veleslalom obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev iz kranjske občine. Prijave sprejema Obrtno združenje Kranj, kjer so na voljo tudi natančnej-fta pojasnila. Za gorenjsko tekmovanje se je treba prijaviti do 4. februarja, /.a slovensko do 18. februarja in /.a družinski \ eleslalom do 25. februarja! KRANJ - Organizatorji trinajstih občinskih sindikalnih iger občine Kranj se vneto pripravljajo na letošnje tekmovanje, ki br 26. in 27. januarja na progah y Martuljku. Priprave tečejo po načrtih in tudi za sneg se ni bati. Organizatorji so v vse delovne organizacije poslali razpise /.a te igre. Vračajo se te prijave. Pričakujejo, da se bo letošnjih zimskih iger v treh panogah (veleslalom, smučarski teki in sankanje) udeležilo nad petsto tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanja v vseh treh panogah bodo fiotekala v istih starostnih skupinah kakor eta nazaj, razlika bo le v tekih. Teki so vse bolj priljubljeni, zato bo tu letos več starostnih skupin. Vse prijavljene in nastopajoče organizator opozarja, da pridejo na start v tistem času in nn tisto progo, ki bo zanje pripravljena. Startali bodo lahko le takrat, ko bo startal njihov razred. Poznejših startov ne bodo dovoljevali. Startnina je dvajset dinarjev za vsak start, uradna razglasitev pa bo 6. februarja ob 17. uri v delavskem domu v Kranju. Sindikalne športne igre Radovljice Bo tudi letos Elan najboljši Piisnaiije Marjanu Peternelj* Zvena telesnohaltareth Slovenije je na redni sk« cembru podelila priznanja ki ao loto 1079 osvojiti m ada Me »a evropskih ali svetovala prvenstvih. Mod dobitniki priznanj je bU ta* Marjan Peternelj Iz Bovt pri Podnarta. ki je trenutno naiboljti športnik Sf> Društvu paraplegikov. Priznanje » prejel za osvojeno srebrno medaljo metu kopja in bronasto v metu krogi' na EP paraplegikov v atletiki aa Dunaju. Marjan se je začel aktivno ukvarjati« invalidskim Sportom leta 1971. P° nesreči, ki mu je zapustila težko invalidnost, mu je ft po rt veliko pomagal pri psihofizični rehabilitaciji. Ker j* tudi nadarjen tportnik, uspeh izostal. 2e leta 1973 je na Dunaju, kjer so se zbrali vsi najboljti evropski Aportniki, osvojil srebrno in bronasto medaljo, največji uapeh pa je dosegel leto kasneje, ko je na svetovnem prvenstvu v Angliji postal kar trikratni svetovni prvak (met kopja, krogle ia diska). Na naslednjih treh evropskih firvenetvih na Dunaju, ki je vsaki dve eti, pa je bila Marjanova bera medalj takale: 2 zlati, 3 srebrne in 3 bronaste. Avgusta 1979 je na Četkem postavil nov svetovni rekord v metu kopja, ki pa mu zaradi strogih kriterijev ni bil priznan. V Marjanovi vitrini so ta ttevilna priznanja, medalje in pokali osvojeni na republiAkih in državnik tekmovanjih. Paraplegiki se zavedajo, da je m njihovo psihofizično kondicijo Aport izredno koristen, zato ga množica« gojijo. V svojih vrstah imajo vetja število športnikov, ki so že osvojili aaj-v«l« odiifcj«. Društvo paraptegikev SRS jih pri tem vzpodbuja in jtm ome-goča pogoje za trening in tekmovanja. J.GIobokar J Spored iger: SOBOTA - sankanje: ob 8. uri ženske A do 30 let, ženske B nad 30 let. motki A do 35 let, motki B nad 35 let. Start veleslaloma bo ob 10.30 na krajAi progi za ženske nad 45 let, motke nad 50 in moAke od 40 do 45 let; «. V istem času bo tudi start motkih in žensk na daljši progi — ženske v starostni skupini od 25 do 35 let in moAki od 30 do 40 let. S startom in ciljem pred hotelom Spik bodo ob 14. uri zarezali smučino tekači. Ženske bodo tekle v starostnih skupinah: do 30 let, od 30 do 40 in od 40 let naprej, moAki pa do 30 let. od 30 do 40 ter nad 40 let. NEDELJA - 9. uri bosta dva veleslaloma: na krajAi progi bodo startale ženske od 35 do 45 let in motki od 45 do 50 ter od 35 do 40 let. Na daljši progi bodo merili moči moAki od 25 do 30 in od 25 let. ženske pa samo v kategoriji do 25 let. -dh P*vi turnir Borštarju TR2IC - Šahovski delavci SD Tržič ao pripravili prvi redni mesečni hitropotezni turnir v letu 1980. Nastopilo je 26 Aahiato« in Aahistk, ki ao v predtekmovanju določili najbolj Ae za finalni turnir. V finalu je zmagal Dutan Borttar 10,5 točke. Drugi je bil Berčič 9,5, tretji pa Andrej Loc 7.5. Sledijo: 4. Ravnik 7, 5. Simona Borttar 5,5. 6.-8 Skrjanc, Mali in Pavel Loc 5 točk itd. 1. Kikel Dviganje uteži Ločani dobro začeli SKOFJA LOKA - V okviru priprav n« novo prvenstvo v medrepubliiki ligi — zahod sta se v Domžalah srečali moštvi dvi* govalcev Uteži iz Škofje Loke in Domžal. Ločani so bili presenetljivo dobri, čeprav so tele pred kratkim ustanovili sekcijo za ta naporen tport. Dobro so se upirali Domžalčanom, ki letos računajo na prvo mesto v ligi in bili poraženi dokaj tesno z 10:6. Od Ločanov so zmagali Fojkar, Pir* in Leskovtek. Liga se bo začela v začetku februarja in do takrat nameravajo Ločani te zboljtatl pripravljenost. Vendar tarejo loAke dvigo-valce uteži prostorski problemi, vendar upajo na retitev v novi Aport ni hali. Ločani imajo kar tri republitke mladinske prvake ter nekatere dobre člane, med katerimi »o bili brata Kalan in Fojkar tudi državni reprezentantje. P R. NOGOMET Nadaljevati začeto RADOVI«! IC A - Radovliičani so uspet-no organizirali lanske sindikalne občinske Aportne igre. Na njih je sodelovalo 3342 članov sindikata, ki so zastopali 94 osnovnih organizacij sindiksts. Slovesns razglasitev rezultatov naj bi bila jutri ali v nedeljo v Festivalni dvorani na Bledu. Elan iz Begunj je postal skupni zmagovalec s 1861 točkami, tekmovalci iz Begunj pa so bili najboljši tako v moški kot v ženski konkurenci. V Radovljici imajo te pripravljen okvirni program /.a letošnja sindikalna tekmovanja. RadovljiAki člani sindikata bodo tekmovali v Atirinajstih Aportnih in rekreativnih panogah. Dogovorjeni so tudi te okvirni datumi tekmovanj. Smučarski klub i/ Gorij naj bi že v nedeljo, 27. januarja, pripravil tekmovanje v smučarskih tekih. Smučarski klub Bohinj pa 24. februarja ali 2. marca tekmovanje v veleslalomu, ki bo na Kobli. Sledila bodo tekmovanja v letnih Športih. Aprila naj bi bilo v Podnartu ali Begunjah tekmovanje v streljanju z zračno puško, marca v .Radovljici ali na Bledu tekmovanje v kegljanju, aprila pa v Lescah in Radovljici tekmovanje v balinanju. Sledila bodo tekmovanja v Aahu (maj), kolesarjenju (maj in september), krosu (maj, junij in september), malem nogometu (junij), plavanju (avgust), avtomobilskem rallvju (september), odbojki (oktober), namiznem tenisu (oktober) in kegljanju ekipno (november). Decembra pa naj bi bila na Kledu zaključna prireditev / razglasitvijo rezultatov. KRANJ — Na prvi seji IzvrAnega odbora ONZ Kranj so se seznanili z novo usmeritvijo selektivnega nogometa v kranjski občini. NK Triglav ie že pripravil načrt priprav obeh naj vitjih selekcij. Trenirali bodo v telovadnici, v bazenu in na prostem, odtli pa naj bi tudi na priprave v Poreč Največjo težavo predstavlja strokovni kader, saj je zagotovljen le trener pete selekcije, za četrto pa trenerja te ni. DosedanjaI trenerja bosta namreč delala t nižjimi selekcijami, potrebno pa je zadostiti zelo strogim normativnim aktom NZS glede strokovno-pedagotkega dela. Poaebno vlogo bo imelo Druttvo nogometnih trenerjev občine, ki ga vodi trener Rudi Koban. Razpravljali so tudi o novem odboru '» selektivni nogomet, ki bo sestavljen pa. delegatskem načelu in bo ttel II članov. Obenem so na seji pregledali finančno poslovanje in ugotovili, da so poravnani dolgovi do trenerjev in nekaterih organizacij, te naprej pa finančna situacija ai rožnsta. Vsekakor bo potrebno nadaljevati v začetem tempu, največja naloga vseh nogometnih delavcev pa je nedvomno profesionalni trener. Po zahtevah NZS do slovenskih ligatev bo namreč nujen v prihodnji tekmovalni sezoni profesionalni vodja strokovnega dela v vsaki selekcijski piramidi. Za kranjski nogomet bi bila to ogromna pridobitev, res pa je, da so nogometaši na ta problem že opozarjali in bi po zgledu ostalih Aportnih panog profesiona nega trenerja v prihodnosti vsekakor m rali dohiti! M Suhi. Zbor kranjskih atletskih sodnikov LOTERIJA KRANJ - Kranjski atletski sodniki so z občnim zborom ob izteku starega lets zaključili 16. leto organiziranega delovanjs. Po splošni oceni so tudi v pretekli sezoni uspešno opravili svoje delo. Organizacija, ki jo te 13 let vodi predsednik Jote Hladnik, ima trenutno 68 aktivnih sodnikov, od tega 8 mednarodnih, 11 zveznih in 21 republiških. Lsni so sodili ns 18 tekmovanjih, od tega na osmih a polno zasedbo Zbora, kar pomeni minimalno 36 sodnikov. Zbor atletskih sodnikov, ki te vrsto let skrbi za nemoten potek vseh atletskih prireditev v občini, pogosto ps pomsga izvedbi večjih mednarodnih tekmovanj tudi organizatorjem v drugih atletskih centrih v republiki, je največje priznanje za dolgoletno uspeino in kvslitetno delo dobil lani z vabilom zs sodelovanje na mediteranskih igrah v Splitu. MIS sta se udeletila Jote Hladnik kot glavni sodnik za hojo in pomočnik glavnega sodnika za maraton ter Polde Hribar, kot sodnik pri hoji in msrstonu. Vendar aktivnost kranjskih sodnikov ni omejena samo na tekmovanja, aaj te od vsega začetka skrbijo tudi za obnavljanje svojih vrst in strokovno izpopolnjevanje članov. Tečaj za nove sodnike so lani uspešno opravili trije kandidati, strokovnega seminarja za organizatorje atletike, ki ga je priredila Atletska zveza Slovenije, pa se je udeležilo 8 členov zbora, od teh sta dva nastopila tudi kot predavatelja. V poročilu o delu Zbora v preteklem letu pa je bilo ponovno sliiati precej pripomb na pogoje za delo sodnikov ter motnosti za izvedbo kvalitetnih atletskih prireditev v Kranju Vse atletske naprave v Kranju Zmagi v Škofjo Loko JAVORNIK - KOROŠKA BELA - V počastitev 30. obletnice delovanja Strelske družine Triglav z Javornika-Koroske Bele je bilo konec lanskega leta v novi strelski dvorani gorenjsko medklubsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je test gorenjskih mottev, v vsakem pa so bili po ttirje strelci. Rezultati - ekipno: 1. Skofja Loka 1423, 2. Triglav Javornik 1420, 3. Kranj 1412, 4. Radovljica 1376. '. Kamnik 1373, 6. Mrak Mojstrana 1350; 1. Henrik Peternelj (Skofja Loka) 365, 2. Pavel Jezertek (Triglav Javornik) 365, 3. Pavel Žagar (Kranj) 362. 4. Vinko Frelih (Kranj) 360, 5. Franc Naglic (Kranj) 360. B. B so dotrajane, zastarele in malomarno vzdrževane. Zaradi tega so se sodniki že večkrat /našli v neprijetnem'položaju na samem tekmovanju. Vse pritožbe in protnje pri odgovornih organih TKS in ZTKO Kranj so bile zaman. Z odločitvijo AZJ in AZS, da bodo od leta 1980 vsa večja atletska tekmovanja le na sodobno urejenih atletskih objektih, pa so tudi kranjski atletski sodniki postavljeni ob zid. Odslej bodo lahko sodili le na Aolskih in sindikalnih tekmovanjih na občinskem nivoju. Zares »spodbudna« perspektiva za enega najmočnejtih in najkvalitetnejAih zborov atletskih sodnikov v državi, ki dobiva priznanja z vseh strani, le doma ni vreden niti pismenega odgovora na ttevilne protnje za zboljtanje osnovnih pogojev za delo. Kranjski atletski stadion, nekoč eden najmodernejtih v Jugoslaviji, je danes med najslabši mi, za vrhunske tekmovalce pa nezanimiv. Atletski delavci, ki so se že izkazali tudi kot organizatorji mednarodnih prireditev, bodo v prihodnje lahko srečni, če jim bo Atletska zveza poverila organizacijo kaktnega pionirskega tekmovanja. Vse to pa, kot kaže, prav nič ne moti najbolj odgovornih za uresničevanje sprejete politike v telesni kulturi, ki naj bi zagotovila atletskim delavcem in tekmovalcem optimalne pogoje za vadbo in tekmovanja. Modernizacija atletskih naprav tako te naprej ostaja samo velika želja atletskih sodnikov, organizatorjev, tekmovalcev in ljubiteljev atletike v Kranju. I Kavčič Streljanje Strelsko tekmovanje v Skofji Loki SKOFJA LOKA - Občinska strelska zveza in Zveza rezervnih vojatkih staretin sta priredili tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je kar 34 mottev strelskih organizacij, krajevnih skupnosti, organizacij ZRVS in delovnih kolektivov. Zmagala je ekipa Brata Kavčič iz Škofje Loke z 258 krogi. Rezultati - ekipno: 1. Brata Kavčič 258 krogov, 2. ZRVS Kmanitnik 258 krogov, 3. SD Kopačevimi 250 krogov, 4. oddelek za ljudsko obrambo Skofja Loka 234 krogov itd; posamezno: 1. Cerkovski 92, 2. Jereb 90, 3. Stržinar 88, 4. Pavlin 87 itd. ■]. Starman SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD tekstilni tovarni razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 2 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA OBRAT APRETURA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati ie naslednje: - dokončanih 6. ali 7. razredov osnovne .šole — odslužen vojaški rok Kandidati imajo možnost pridobitve interne kvalifikacije v okviru delovne organizacije. Pismene prijave zbira splosno-kadrovski sektor Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže, 64275 Begunje, v roku 15 dni po objavi. O izidu bodo prijavljeni obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa. no L ... Le4!! 2. Tf6: TffJ: 3. d7 Na 3. Khl sledi Lg2: + 4. Kgl Le4 in položaj se je ponovil, le da beli kralj ne more nazaj na polje hI. 8. ... Tg2: + 4. Khl Tg3: mat (gl. diagram 8) i illf »t i« in A S Diagram 9 Položaj po 7. g4 mat )>*»• *~L__«sl Prejšnjemu primeru je nekoliko podoben naslednji, diagram 10 (NIMCOVIC -PIRC; Bled, 1931). Cmi je uresničil matno sliko takole: k c a •t ■ h Diagram 8 Položaj po 4----Tg.1: mat V tretji potezi bi beli lahko igral s kmetom h2 in si tako pripravil možnost umika kralja iz kota. Črni pa ima tudi sedaj nadaljevanje, ki vodi do zanimive matne slike (diagram 9). 8 1 I + 7 i ' i t i i ■ & Hj sf* ■ J » A A 4 m A 2 > # a ■ b c Diagram tO d * b 1. Te2! 3. h4 4. Khl 5. Kh2 6. Kg3: 7. Kh3 (gl. diagram 9) Tg2: + Tg3: + Tf2 + !! Tg2 + g4 mat Trdnjava se je polastila druge vrste. Orni pripravlja dve matni sliki na liniji h; poleg možnosti matiranja z damo ob lovčevi pomoči na hI tudi matiranje z damo ob pomoči trdnjave na h2. Seveda pa je pogoj, da z žrtvijo lovca na g3 oslabi strnjeno kmečko vrsto pred"belim kraljem. 2. Lb6 srečka st. din srečka št din (K) 40 78805 1.050 720 100 79235 2.000 11030 1.000 79865 1.000 34460 l.(KM) 6 20 534470 10.000 77296 1.020 509246 10.020 51 30 521076 10.020 391 80 20 006] 500 - 7 85757 1.020 42 30 112007 10.020 822 80 154297 10.020 9132 500 261827 10.020 01742 1.030 281087 10.020 02482 1.000 321987 10.020 162602 K).(KK) 554507 50.020 13 30 38 40 93 70 78 50 4208.3 1.000 88 30 44073 2.000 98 30 52723 1.000 006 2(X) 89483 1.000 3128 4(X) 113243 10.000 32698 1.030 298183 10.000 35828 5.000 441353 500.000 40798 5.030 54898 1.030 24 40 56828 5.(XX) 64 50 57688 1.030 7844 400 59588 2.030 295348 10.000 46244 2.(XX) 538598 10.030 011444 10.000 251144 10.000 39 40 303514 10.000 389 100 999 80 05 50 46719 1.000 45 30 421769 10.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: JESENICE: Delikatesa - Poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa — Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6. Pojasnilo V članku Do denarja z nekri-timi čeki, ki je bil objavljen v torek, 15. januarja, letos, je omenjen Darko Kos, roj. 18.5. 1956, iz Kranja, delavec po poklicu. Z vsebino članka pa nima nobene zveze njegov soimenjak Darko Kos, roj. 16.5. 1957, tudi iz Va-ljavčeve ulice v Kranju. J Vzemi si čas — ne življenje Vožnja v snegu Na zasneženi in spolzki cesti se avtomobil pač drugače ponaša kot sicer na suhi cesti. Prav tako kot pešcu spodrsuje noga na snegu in potrebuje za isto pot dosti več časa, tako tudi v gume, čeprav zimske, obuto vozilo v snegu vozi v drugačnih pogojih. Previden voznik bo v takih razmerah takoj povečal varnostno razdaljo, raje počakal pred neprednostno cesto v res varni razdalji, da ga ne bo zaneslo pred drugo vozilo in podobno. Dvakrat bolj previdno je treba voziti mimo pešcev, ki jim lahko v snegu spodrsne, da padejo prav pred avtomobil, ki seveda ne bo mogel ustaviti na mestu. Ob močnem sneženju so ceste običajno bolj očiščene kot pločniki, zato pešci seveda hodijo ob kraju ali kar je še slabše po sredini ceste. V takšnih okoliščinah, ko se praktično vsi udeleženci prometa srečujejo na eni površini, povrhu še hudo spolzki in zato nevarni, sta previdnost in obzirnost prvo pravilo. Nezgoda kolesarja Kranj - V sredo, 16. januarja, nekaj po 6. uri zjutraj se je na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom pripetila prometna nezgoda. Stanko Bobnar (roj. 1941) iz Vokle-ga se je s kolesom »peljal po sredini zasnežene ceste, ko je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Branko Verbole (roj. 1956) iz Pre-valj. Zaradi vozil iz nasprotne smeri je voznik kolesarja opazil v zadnjem hipu, zato nesreče ni mogel preprečiti. Bobnar si je v nesreči pretresel možgane in ranil nogo. Prepeljali so ga v Klinični center. Ogenj v vagonu V torek, 15. januarja, nekaj pred 7. uro zjutraj se je v neposredni bližini železniške postaje Lesce v vagonu . mednarodnega vlaka Zunch ekpres pokazal ogenj. Vlakovni odpravnik je plamene opazil skozi okno petega vagona spalnika. Po približni oceni je škode na vagonu za okoli 300.000 din. Strokovna komi: sija ZTP je izključila možnost, da bi ogenj nastal zaradi okvare na centralni kurjavi ali elektriki, po vsej verjetnosti pa gre za premajhno pazljivost spremljevalca spalnika. Avtobusna postaja brez kupov - V četrtek dopoldne so komunalci tudi že odvažali odvečen sneg s kranjske avtobusne postaje, ene najprometnej&ih točk v mestu. — Foto: -/. Zaplotnik Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL n. sol. o. Kranj TOZD VINO n. sub. o. objavlja na podlagi sklepa IO DS in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila A) v PE Kranj 1. PRODAJALCA V MALOPRODAJI (3) 2. TRANSPORTNEGA DELAVCA Pogoji: Pod 1.: — šola za prodajalce. — poskusno delo I ri mesece Pod 2.: — osnovna šola, — poskusno delo dva meseca. B) vPE Bled 1. PRODAJALCA V DISKONTU 2. ŠOFERJA Pogoji: Pod 1.1 — šola za prodajalce, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece. Pod 2.: — poklicna šola za voznike, — izpit C in E kategorije, — poskusno delo tri mesece. C) v PE Tržič 1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: — osnovna šola, — poskusno delo dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14. dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil mož, oče, stari oče PAVLE BAJŽELJ upokojenec Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v soboto. 19. januarja ob 16. uri iz mrliške vežice v Bitnjah. Žalujoči žena Marija, hčerka Anica in sin Milan z družino V Kranju, dne 18. januarja 1980 Snežni plaz na progo V sredo, 16. januarja, ob 8.45 je iz Boh. Bistrice odpeljal proti Jesenicam motorni vlak. Pri kilometrskem kamnu 17.600 v Soteski je nenadoma z levega pobočja zdrknil na progo snežni plaz. Snežna gmota je priletela tik pred motorko, tako da strojevodja Emil Petelin iz Nove Gorice ni mogel ustaviti. Motorka je peljala naprej in prebila plaz, pri tem pa je druga osovina na motorniku iztirila. V motornem vlaku je bilo 38 potnikov, vendar na srečo ni bil nihče ranjen. Promet na progi je bil prekinjen do 14. ure. Potnike pa so prepeljali z drugim vlakom. G L, A S16.STRAN PETEK, 18. JANUARJA 1980 Piščančeva kremna juha Za 4 — 5 oseb potrebujemo: 1 liter kurje juhe iz koncentrata, 4 dkg moke, 4 dkg masla ali margarine, 25 dkg piičančevih perutnic (ali drugih delov, pa jih malo narežemo), sol, belo vino, poper, muikatov ore-šček, zelen petersilj, 1 rumenjak, 3 žlice kisle smetane. Na maslu svetlo prepražimo moko, zalijemo s kurjo juho, s šibo gladko zmešamo, dodamo meso, muškatov orešček in poper. Počasi kuhamo pol ure. Juho precedimo, meso odluščimo od kosti, zmiksamo, damo Konovno v juho in prevremo. [azadnje dodamo še v smetani stepen rumenjak in zelen petersilj. Zraven serviramo opečene kruhove kocke. Pred nakupom psa r Preden se odločimo za nakup psa, ki si ga sicer zelo želimo, poglejmo najprej, s kakšnim stanovanjskim prostorom razpolagamo. In premislimo, če imamo res dovolj časa, da se bomo vsak dan vsaj za urico ali dve odpravili na sprehod z našim kužkom. Pa še to: ali nam ne bo žal stroškov za pravilno prehrano psa. Če stanujete v bloku, se odločajte za majhne živali. Velik pes tu ne bo uspeval in popoldanski sprehod je na primer za volčjaka, škotskega ovčarja in podobne velike pasme psov, vse premalo. Pa tudi lajanje psa je neprijetno in slej ko prej se boste kar po vrsti zamerili vsem sosedom. Balkon, na katerega pogosto zapirajo psa, res ni primeren. Poleti je prevroč, pozimi premrzel. Če pa imate stanovanje brez lastnega vrta ali dvorišča, izbirajte med manjšimi pasmami psov. Precej časa je treba posvetiti psu. Psička, ki še ni dopolnil eno leto starosti, je namreč treba peljati na prosto vsaj petkrat ali pa tudi večkrat čez dan. Poleg tega se mora tudi do mile volje natekati. Pes večje pasme potrebuje na dan vsaj pol kilograma mesne hrane, pravijo strokovnjaki. To pa seveda ni poceni. Ceneje bo, če bomo hodili po meso zanj v klavnico, kjer je tudi to odpadno meso pregledano od veterinarja. Vendar si bo treba vsak dan vzeti čas ali pa v hladilniku pripraviti poseben prostor za pasjo hrano. Pes naj dobi dva obroka dnevno: opoldne in zvečer. In še nekaj bi svetovali. Hitro se ogrejemo za nakup kužka, ko je še čisto majhen. Ljubka okrogla kepica. Toda srčkan je le. dokler je majhen. Ne vemo pa, kako velik bo postal, če ne vemo za njegovo pasmo. Zato se raje odločajte za pse z rodovnikom. Ni to snobizem. Le vedeli boste, kaj kupujete. Zato se ob nakupu obrnite na kinološko društvo, kjer boste dobili naslove registriranih gojiteljev čistokrvnih psov za tiste pasme, za katere se zanimate. In če ne bo na voljo takoj, raje malo potrpite, da boste dobili res dobro žival. Za psa moramo imeti dovolj časa. Začimbe, dišave Česen Česen spada v družino lilij in je doma v Srednji Aziji, vendar ga danes gojijo po vsej južni in srednji Evropi. Naši ljudje po večini nimajo radi preveč česna. Nekaterim posameznikom je virilni, prevladujoči okus po česnu všeč, če pa kuhamo za Sovprečnega človeka, moramo iti pri uporabi česna zmerni. Majhna količina česna izboljša okus jedi, ne da ji pa premočne arome. Česen dodajamo skoraj vsem pikantnim jedem (juham, omakam, ribjim in mesnim jedem, solatam, klobasam, marinadam ipd.). Toda vedno le v zmernih količinah! Luč ustvarja intimno vzdušje Skrivnostna ali rahlo romantična luč — zakaj bi se ne obdali z njo, če si včasih zaželimo proč iz' realističnega in mehaniziranega vsakdanjega življenja? Pri intimni razsvetljavi ima oblika senčnika in material svetlobnega vira (blago, les, plastična snov ali pločevina) največji pomen za dosego svetlobnih učinkov, ki dajejo prijeten občutek intimnosti. Razen tega je pomembna tudi razmestitev svetlobnih teles v sobi in to v odnosu drug do drugega in do opreme. Primerno so razdeljene luči, če so.v takih intervalih, da se srečajo na robovih sobe, ki ne smejo biti tako temni, da se predmeti tu ne zaznavajo in je sicer zadovoljivo osvetljena. Ker žarnica odseva svoj svetlobni tok skozi senčnik ali indirektno preko refleksnih površin, je za dober vtis bistvenega pomena tudi kombinacija vidnih barv. Z direktnim reflektorjem, usmerjenim na sliko ali plastiko, pa še poudarimo njeno umetniško vrednost. Prijetno svežino v sicer zatemnjeni sobi pa daje osvetljeno korito z rožami in zelonolistnimi sobnimi Barbara — Kranj Prosim svetujte mi. kako naj imam narejeno krilo iz blaga, katerega vzorec vam v f>ismu prilagam. Stara sem 22 et, visoka 167 cm, tehtam pa 57 kg. Blaga imam 1.70m. 140 cm širine. Odgovor Krilo, ki sem vam ga narisala, je krojeno poševno v zvon, spredaj pa ima dve polovični gubi obrnjeni proti sredini. Zapenja se na stranskem živu, dolžina pa je čez kolena. rastlinami. Vse pogosteje pa se odločamo tudi za indirektno svetlobo, kjer so žarnice obrnjene v steno, strop. MODA Zimskobela je nežna barva, ki posebno dobro gre ne več čisto mladim. Ta dvodelna obleka, ki jo predstavljamo, je preprostega kroja: malcf^') podložena ramena ima, v krilu nezalikano guboi^- pas pa poudarjen z modno oblikovanim usnjenim pasom, ki je zadaj širši. Le za odtenek naj bo temnejši od obleke. Dodatki — ruta. čevlji, torbice — pa naj bodo rdeče barve, po možnosti povsem enake, da bo eleganca še bolj poudarjena. PREBERITE Otrok in slikanica Na knjižnih policah v knjižnicah in knjigarnah je vse polno tudi slikanic. Prav tistih knjig, ki so namenjene najmlajšim in nekoliko večjim otrokom. Med njimi so take, ki kvarijo otrokov okus in seveda najlepše slikanice, taksne, ki so zaradi svoje lepote zbudile pozornost doma in v tujini. Katera slikanica pa je umetniško vredna? Predvsem naj bi ustvarjala nevsiljiv odnos med prijateljem, ilustratorjem in otrokom, kajti podoba izgubi čar, če postane zgolj spretnost. Slikanica je lahko nadomestilo za besedilo, pri zahtevnejših otrocih pa besedilo pojasnjuje in ga dopolnjuje. Zato mora biti slikovna predstavitev poltena. Pomaga naj otroku urejati njegov lastni čustveni svet in naj ne presega njegove dojemljivosti, in predvsem naj ne bo sladkobna. Ko bom velika Ko bom velika, bom zdravnica. Otrokom bom dajala sirup proti kašlju. Injekcije bom dajala samo tistim, ki se jih ne bojijo. Z rešilnim avtomobilom bom peljala bolne ljudi v bolnišnico. Rešila bom ljudi. Renata Zadnikar. 1. b r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Lahko je hudomušna, duhovita, naravna, stvarna ali abstraktna, ohraniti pa mora nežen odnos do otroka. Najboljši ilustratorji znajo tudi v grozljivih podobah poiskati nežnost m prodreti v otrokov sanjski svet. Slikanica naj torej otroku odpira oči za lepoto. Bogato ilustrirane slikanice otroka lahko popeljajo v svet iger in domišljije, pravljic in povesti v poeziji in prozi, v zgodovinsko preteklost ali našo vsakdanjost, tudi v prihodnost in vesoljno prostranost. Se preden lahko potuje po svetu, spozna prek slikanic različne dežele in otroke vsega sveta. Današnji svet vse bolj sega tudi po stripu, posebnem tipu slikanice. Po svoji zasnovi je zelo podoben televizijski sliki in ima izrazito akcijski značaj. Bralec oziroma gledalec je zaradi zelo skopih podatkov v posameznem trenutku upodobljenega dejanja prisiljen sliko vsebinsko dopolnjevati. Zato moramo strip ocenjevati z drugačnimi merili kot tradicionalno slikanico. V vsakem primeru pa se otrok prek slikanice doživeto in polno vživ-lja v resnice svojega sveta. V.Konc Plavajoča torba Moja torba ima naramnice. Narejena je tako, da se nosi na hrbtu. Nekoč pa je postala »plavajoča« torba. Ko sem šel v šolo, sem v potoku ob cesti zagledal ribe. Bile so tako zanimive, da sem jih moral pogledati od blizu. Nagnil sem se nad vodo, da bi jih bolje videl. Pri tem pa mi je torba zdrsnila z ramen in padla v vodo. Pri priči sem pozabil na ribe in stekel ob potoku za torbo. Voda jo je hitro nesla naprej. Bil sem že čisto obupan, ko se je le ustavila med vejami, ki so gledale iz vode. Ves vesel sem zlezel do nje in jo odnesel na suho. Od tedaj je minilo že precej časa, vendar se dogodka še vedno s strahom spominjam. Andrej Potočnik. osn. šola Selca Kako skrbimo za ptice pozimi Zelo rada imam ptičke. Zato im pozimi pomagam. Spomladi, poleti in jeseni so na našem bezgu zelo lepo prepevali. Najraje sem imela črnega kosa, ki je vsako jutro sedel na žičnati ograji in pel. Nekega dne je maček v gobcu prinesel siničko. Zelo sem se razjezila in ga udarila. Maček se je ustrašil in zbežal. Ko je začelo snežiti, sem strica prosila, da mi je naredil ptičjo hišico. Lepo sem jo prebarvala. Vsako jutro sem ptičkom nas,ula zrna. Pšenico, kašo, hrano za kanarčke, jabolčne pečke in zrna sončnice. Ker so bili ptički lančni in prezebli, so bili vseli vsake hrane. Kadar sem našla poginulega ptička, sem bila zelo žalostna. Pokopala sem ga in gro bek zaznamovala z belimi kamenčki. Spomladi pa sem mu prinesla cvetic. Rada imam ptičke in jim tudi pomagam. Sprašujem se, kako morejo nekateri dečki lesti in brskati po ptičjih gnezdih. Mateja Rajgelj, 3. b r. osn. šole Lucijan Seljak, Orehek Koline pri sosedovih V petek so pri Krištofu, našem sosedu, klali prašiča. Atija so naprosili, naj pride ob šestih zjutraj »držat«. Hotel sem z njim, pa me mamica ni pustila. Ko je prašič »odcvilil«, mi je dovolila, da sem šel. Prišel sem, ko so mu snemali kožo. Delo je hitro potekalo in kar kmalu je bil ves prašič brez kože. Nato so mu porezali še mast. Mesar, rekli so mu klavec, je vzel veliko sekiro in presekal prašiča na pol. Zagledal sem srce, ledvici, pljuča in črevesje. Vse to je gospodinja dala v posebne posode. Nato je klavec razsekal meso. Domači so ga znosili v klet, da se je ohladilo. Glavo, rep in noge so dali v čeber in vanj nalili vrelo vodo. Čez nekaj časa so vse to potegnili ven ter z manjšimi lesenimi palicami postrgali vso dlako. Domači so rekli, da so »garali«. Mesar je bil dobre volje. Pripovedoval je šale pa tudi resne dogodke iz partizanskih dni, ko je bil na Pokljuki. Mene je dražil, zakaj sem tako pozno vstal. Če bi S ŠOLSKIH KLOPI prišel prej, bi lahko držal prsi* ča za rep. Naslednji dan so delali klob se. Nisem še videl, kako se deU jo, zato sem bil seveda »P" pri Krištofu. Z menoj je bil t« bratec. V veliki kadi so imeli zmes polnjenje črevesja. Klavec } imel posebno pripravo »pi Zdela se mi je podobna ve .injekciji. Nanjo je nataknil črt'" in potisnil maso vanj. Delali-pečenice ali kot pravijo »! mesene klobase« in krvavice, *l partene klobase«. Ob koncu ' delali še danke. Meso so lepo v žili v kad, ga posolili in polit česnovo vodo. Gospodinja nt* je z bratcem dala vsakemu! eno pečenico; meni večjo, bral pa manjšo. Vsa vesela sva o0» tela domov. " Se ves tisti dan so mi diw klobase, prav nič pa mi ni di*' učenje, h kateremu me je za*' priganjati mamica. Greor Markelj, 6. c r. osn. šole prof. dr. Josip Plemelj, Bled mM Svetlolasa Mateja Debelak i' 2. razreda osnovne šole Stane 2ag*' v Kranju pridno varčuje pri pionir ski hranilnici, zraven se ji pa k«1 pesmice rimajo. Kot tale o hranil niku na primer. (Foto: D. Dolem Majčken hranilnik, dina rč k a dva, pikapolonica rada me ima. Dinar za dinarčkom v hranilnik zaprem, da na kolo se novo ozrem. Ko pa kolo imam že doma, vozim se, vozim okoli sveta. TELEVIZIJA SOBOTA It, JAN. M.tJO Porodila 8.05 Jakec in čarobna lučka. otroAka serija H,20 Minigodci v glasbeni deželi. TV nanizanka 835 KunrGoce Delčeva. nadaljevanka 9.06 Pustolovščina, nadaljevanka 9.95 J. Mortimer: VVill Shakespeare. TV nad 10.29 SluSne zaznave. ■ •< Icl. 11. • iz < i k I a človekovo telo 10.58 Pleterčani. dokumentarna oddaia 11 15 625 12.10 Porodila 12.55 VVengen: Smuk za m oš kc. prenos Ido pribl 14.001 15 25 Porodila IS 10 Gospod predsednik na obisku. poljski film |7.00 KoSarka Cibona Crvena zvezda. prenos 18.35 NaAkraj 18.45 Robi novo gnezdo, humoristična serija 19 15 Kisanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Dieti: Župan našega mesta. TV nadaljevanka > 1 .00 Bob, Carol, Ted in A lice. ameriAki film >2.45 Čudovita predstava, oddaja brazilske TV 23-30 TV kažipot 23 50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17 45 Znanost 18.30 Narodna glasba 19.00 V svetu brez svojega sveta. dokumentarna od d 19.30 TV dnevnik 20.00 VečerzMinkom Kamberovičem solistom sarajevskega baleta 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dokumentarna odda|d 21.40 Športna sobota (do 22.00) TV Zagreb - I. program: 9.45 TV v Aoli: Kock«, kocka. Boj za obstanek, Tokala, Džerdap 12.25 TV v Aoli: Rembrandt 12.55 VVengen: Smuk za moške, prenos 15.40 Poročila 15.45 TV koledar 15.55 OtroAka oddaja 17.00 KoAarka Cibona : Crvena zvezda 18.45 Zgodbe R[)omanovi< a 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 2L35 TV dnevnik 1.55 Za konec tedna 10.00 OtroAka oddaja 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 C loveAko telo 14 00 Gledalci mTV 14 tO Modra ptica, mladinski film 16.08 Nedeljsko popoldne 10.30 TV dnevnik 201)0 Vroči veter. TV nadaljevanka 21.05 Velebit, potopisna oddaja 21 40 TV dnevnik 21.55 Glasbeni album 22.10 Športni pregled PONEDELJEK 21. JAN. 20. JAN. 7.45 Poročila 7.50 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Jožeta Krežeta 8.20 DediAčina za prihodnost. dokumentarni film 9.15 Čebelica Maja, serijska oddaja 9.40 VVengen: Slalom za moAke. prenos pribl 11.05 Disnevevsvet 11..50 Mozaik 11.55 Ljudje in zemlja 12.55 VVengen: Slalom za moške, prenos pribl. 14.00 TV kažipot 15.00 Cetinje. potopisna oddaja 15.30 Sodobnost, oddaja iz cikla Komorna glasba skozi stoletja 16.00 Poročila 16.05 Muuical za dobro jutro 17.05 Športna poročila 17.10 Tom Jones, angleSki film 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Pavič: Vroči veter, nadaljevanka TV Beograd 21.05 Nasprotniki ali partnerji? oddaja iz cikla svet na razpotju - ZRN 22.05 Risanka 22.10 Športni pregled 22.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 5.50 Test 6.05 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj. moj prijatelj — dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 1.10 Celovečerni film TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 TV v Soli. Kocka, kocka. Boj za obstanek. V avtobusu. Čričkov album. Bačka 12.35 TV v Aoli: Dnevnik 10. Zgodbe iz narave 17.15 Poročila 17.20 Jakec in čarobna lučka. otroAka serija 17.35 Pisani svet 18.05 »Starogradske« pesmi 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Bakarič: Spomini na Kardelja 21.17 H. Fallada: Človek hoče navzgor,TV nadaljevanka 22.10 V znamenju 22.25 Nenavadni poklic: Milko Spareniblek. glasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarAčini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 N arod na g I as ha 19 30 TV dnevnik 20.00 Disko - 3. del zabavno glasbene oddaje 20.50 Včeraj, danes, jutri "1.10 Ženska danes, dokumentarna serija 22.00 Poezija TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35* TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču TA TEDEN NA TV SOBOTA menitem istoimenskem ro manu Henryja Fieldinga Naslovno vlogo igra Albert Finney. Predstaviti otroka na filmskem platnu ie sicer hvaležna, a včasih tudi tvegana stvar. Mladi igralci hitro PONEDELJEK prodrejo občinstvu do srca in obenem silijo režiserja v laž- Televizijska drama GO-no sentimentalnost. Poljski RAN je posvečena pesniku in režiser se je v svojem filmu borcu Ivanu Goranu Kovači-GOSPOD PREDSEDNIK njegovemu življenju in NA OBISKU lepo izognil: V tragični smrti. Režiser in njem obravnava problem da- scenarist Ljubiša Ristič je našnjih dni, ko prihaja do delo gradil na biografskih mnogih ločitev in se otroci podatkih, a je vrzeli med res- 1 čutijo zapostavljene. Prvi celovečerni film ameriškega igralca, scenarista in režiserja Paula Mazurskega je komedija BOB, CAROL, TED IN ALICE. Govori ničnimi dogodki oblikoval po svoje in jih umetniško dopolnil. SREDA Francoski film DOSJE 51 modernem načinu zakonske- je nenavaden zaradi drugačna življenja, zlasti para, ki nega razumevanja filmskega ea igrata Natalie Wood in medija, zaradi drugačnega Robert Culp. Film so ozna- gledanja na svet. Deville se čili kritiki kot strogo opazovano, dobro zaigrano in nekoliko prismojeno komedijo z ambicioznim koncem. NEDELJA Tony Richardson, je spustil v klinično raziska vo življenjske zgodbe visokega francoskega uradnika, ki postane zanimiv za obveščevalne službe. Ko se spravi nanj uničujoči mehanizem, postane samo človek, ki ima dosje številka 51. Filmska zgradba je sicer zelo zani- angleški gledališki in filmski mu;a> vehdar bi težko rekli, režiser, je 1963. leta posnel da je atraktivna in lahko film TOM JONES po zna- gledljiva. 10.00 TV v soli Gledališče. Ho, za obstanek. Čričkov album. Nafti kraji 12.40 TV v Aoli: Sestra in brat. Klub mladih tehnikov 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sari 17 20 Poročila 17 25 Vrtec na obisku: Veselo na delo 17.40 Veleslalom za moške, filmski pregled iz Adelbodna 18.05 Ljudska ustvarjalnost v Srbiji 18 35 Obzornik 18.45 Mladinska odda|a 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 L Kistič: Goran. drama TV Zagreb 21.10 Koliko se med seboj poznamo. 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 1745 Gledališče stnčka Branina 18.00 Prva ježeva pomlad 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Učitelj. I del drame TV Skopje 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Panorama 22.05 TV dnevnik 22.20 Rovinj 79. glasbena oddaja TV Zagreb - I . program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 GledaliAčestrička Branina 18.00 Prva ježeva pomlad 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik od 20.00 naprej isto kot na odd H. TV mreže 21 00 Petek njegovega dekleta ameriški film 22.10 TV dnevnik 23. JAN. .9.55 do I I tO m 12 55 do 14 20 slalom za ženske prenos iz Maribora 16 20 Slalom za ženske, posnetek l/ Maribora 17 20 Poročila I 7 25 Z besedo in sliko - V Brest Čarovnik Ujtata..'!. del 17 45 Pionirji fotografije, serijska oddaja 18.10 Mednarodno tekmovanje violinistov »Fritz Kreisler* na Dunaju. II del 1H.45 Obzornik 19 00 Ne prezrite 19 15 Kisanka 19 26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna Dosje 51. francoski film 2145 Miniature:~Adriana Mara? 22*06 V znamenju 22.20 Kvropsko drsalno prvenstvo vGoeteborgu. posnetek tekmovanja parov Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Majske igre 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19 30 TV dnevnik 20.00 Goteborg: Kvropsko drsalno prvenstvo, prenos tekmovanja parov pribl. 22 05 J S. Bach. Pasijon po Mateju TV Zagreb - I. program: 10.00 TV v Soli: Kocka, kocka. Boj za obstanek. Film 12.30 TV v Soli: Pogovor. Ali ste vedeli 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Majske igre 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Bakarič: Spomini na Kardelja 21.10 Poje slovenski oktet 21.25 Zabavno glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Dokumentarni film Četrtek 24. JAN. 10.00 TV v Aoli: Kocka kocka. Risanka. Boj za obstanek Nov plaAČ, Violina, Mačva 12.30 TV v Aoli: Musical. Ali ste vedeli 17.00 Poročila 17.05 Neskončna raznolikost. oddaja, iz dokumentarne serije življenje na zemlji 18.00 KurirGoceDelčeva. nadaljevanka 18.30 Obzornik 18.40 Na sedmi stezi. Športna oddaja 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 21.35 Odprto za ustvarjanost 22.05 V znamenju 22.20 (ioteborg: Kvropsko drsalno prvenstvo, tekmovanje moSkih Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . .. gremo 23.00 Včeraj, danes, jutri TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 MočnejSi spol. kontaktna oddaja 21.35 Akcije 21.40 TV dnevnik 21.55 Goteborg: Evropsko drsalno prvenstvo, prenos tekmovanja moAkih 26. JAN. 10.00 TV v Aoli: Kocka, kocka. Boj za obstanek. Nasilnež, Film Snežna kraljica 12.30 TV v Soli. Maja in Neven. Zgodba 16.15 Slalom za ženske, posnetek izSt.Gervaisa 17.15 Poročil« 17.20 Pluženje in plulni zavoji, oddaja iz cikla Aol« smučanj« 17.30 Nenavadne dogodivAčine Pina Pinpina. lutkovna serija TV Sarajevo 17.45 Čuvaj Parka, mladinska serija 18.10 Ročk koncert: Joan Armatrading 18.35 Obzornik 18.45 Planiranje v TOZD. oddaja iz cikla Planiranje 19.05 Spekter: Dosežki vesoljske znanosti 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 A. Halev: Korenine- _ . Naslednje generacije, rv nad ■22.35 V znamenju 22.Ml r^vropsjioorsaino prvenstvo v Goeteborgu. posnetek lenmovanja piesnin parov Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test 16.55 Obzorja, oddaja z.a madžarsko narodno skupnost 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroAka oddaja 18.15 Koraki, mladinska (Klda)a 18.45 Družbena tema 19.30 TV dnevnik 20.00 Goteborg: Kvropsko drsalno prvenstvo, prenos tekmovanja plesnih parov pribl. 22.40 Tommv. angleški film T V Zagreb - I. program 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja \H. 15 Koraki, mladinska oddaja TK.45 Muppet shovv 1930 TV dnevnik 0.00 Zabavno glasbena oddaja 1.05 A. Halev: Korenine -nasledn|e generacije 22.40 TV dnevnik 22.55 Sartre o sebi. * * dokumentarna oddata IZBRALI SO ZA VAS Tale sodček in vrčke, urezane iz breze, imate lahko za okras, Ae bolje pa bo, da jih kar napolnete. Pri FUŽl-NARJU na Jesenicah smo jih posneli. Uvoz. Cena: 525,90 din sodček 188,45 din vrčki V Elitinem moškem salonu v Kranju imajo precejšnjo izbiro ženskih in moških smučarskih kompletov, iz. delkov Topra. Seveda pa lahko izbirate tudi posamezne kose. Velikosti so n« voljo od 44 do 62, barve pa kombinacija rdeče, bele in modrih barv. Cena: bunda 1.500 din hlače 1.826,26 din Pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju smo med ostalimi osvežilnimi kopelmi našli tudi novo Lekovo osvežilno kopalno sol z izvlečkom iz morskih alg. Znano je, da morake alge vsebujejo večje količine joda, mineralnih snovi, oligo elemente, vitamine in fltohormone, ki pospešujejo krvni obtok in mehčajo celulitne vozle. Imajo pa seveda tudi poznane smrekove in druge kopeli. Cena: 15,69 do 78,56 din Na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU so spet dobili otroške bunde, izdelek Univerzala. Velikosti ao na voljo od 6 do 16 let, barve pa živahna kombinacija rdeče, bele, svetle in temne modre. Cena: »20 do 1.138 din Sezonsko znižanje je tU 1* marsikaj boste te dni lahko ugodno kupili. Kot na primer lepo moško obleko, izdelek Mure: iz mešanice volne, bombaža in poliestra je blago. V sivi in drap barvi — vzorec ie drobna, vedno modna ribja kost - v velikostih od 46 do 54 jih imajo oddelku moAke konfekcije v GLOBUSU. Cena: 1.294,45 din KINO FILM KINO FILM KINO FILM KINO FILM Kranj CENTER 18. januarja amer. barv. srhlj. NOC Čarovnic ob i6., i8. in 20. uri 19. januarja amer. barv. srhlj. NOC CAROVNfC ob 16., 18. in 20. uri, prem. hongkon. barv karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 22. uri 20. januarja Sved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 10. uri, amer. barv srhlj. NOC ČAROVNIC ob 15., 17. in 19. uri. prem. amer. barv. FEDORA ob 21. uri 21. januarja honkon. barv karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 16. 18. in 20. uri 22. januarja hongkon. barv. karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 16.. 18. in 20. uri 23. januarja prem. amer. barv. akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 16. 18. in 20. uri 24. januarja amer. barv. akcij. UMOR \MSTE" V AMSTERDAMU ob 16.18 in 20. uri KRANJ STORŽ IC 18. januarja ital. barv. dokum. SVET PONOČI - DANES ob 16, 18. in 20. uri 19 januarja amer. barv. pust PRK-GNANI KAVBOJ ob 16. uri, angl. barv. akcij. ŽIVA TARČA ob 18 uri. amer. barv LJUBEZENSKA ZGODBA .ŠT. 2 ob 20. uri 20. januarja amer. barv. pust. PREGNANI KAVBOJ ob 14. un. ital. barv dokum. SVET PONOČI - DANES ob 16 uri. franc. barv. erot. kom SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 18. uri, prem ital barv glas ROCKEN ROLL ob 20. uri 21. januarja ital. barv glasb. ROCKEN ROLL ob 16.. 18. in 20. uri 22. januarja ital. barv. glasb. ROCKEN ROLL ob 16.. 18. in 20. uri 23 januarja amer. barv. spektak PEKLENSKI STOLP ob 16: in 19. uri 24 januarja prem. amer. barv. POVSEM NAVADNA ZGODBA ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 19. januarja šved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 16. uri. ital. barv. erot. kom. SOSEDA ob 18. in 20. uri, prem amer barv akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 22 un 20. januarja amer. barv. pust. LJUDJE ORLI ob 15. un. ital barv. erot kom. SOSEDA ob 17. in 19. uri, prem. hongkon barv karate ZADNJI KAKA TE UDAREC ob 21. uri 21. januarja franc. barv. erot. kom. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 17 uri. prem. franc barv drame POVSEM NAVADNA ZGODBA ob 19. uri 22 januarja franc. barv erot kom SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 17. in 19. uri 23. januarja ital. barv dokum SVET PONOČI - DANES ob 17 in 19. uri 24. januarja amer. barv. ljub. LJUBEZENSKA ZGODBA ST 2 ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 19. januarja amer. barv. west. ZAD- NJI STREL ob 16. uri, amer. barv. akcij. krim. DRIVER ob 18. in 20. un. prem. franc. barv. erot. kom. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 22. uri 20. januarja amer. barv. vvest. ZADNJI STREL ob 15. uri. amer. barv krim. akcij DRIVER ob 17 in 19 uri.' prem. amer. barv. akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 21. uri 21. januarja amer. barv. pust. PREGNANI KAVBOJ oh 18 in 20. uri 22. januarja amer barv. srhlj. NOC Čarovnic ob is. in 20. uri 23. januarja amer. barv. srhlj. NOC Čarovnic ob 18. in 20. uri 24. januarja amer barv. spektakl PEKLENSKI STOLP ob 17. uri. ital. barv. dokum. SVET PONOČI - DANES ob 20. un Duplica 19. januarja prem. amer. barv. FEDORA ob 20. ur 20. . 20. januarja amer. barv. risani ČAROBNI SVET RACMANA JAKE ob 15 uri. amer. barv. akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 17. in 19. uri 23. januarja hongkon. barv. karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 20. uri 24. januarja ital. barv. glasb. ROCKEN ROLL ob 20 uri CeSnjica 18. januarja amer. barv. super spekta-kel PEKLENSKI STOLP ob 20. uri 20. januarja ital. barv. akcij pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 17. uri. franc barv PODIVJANJA OVCA ob 20. uri Skofja Loka SORA 18. januarja jug. komed. RADIO VIHOR KLICE A NO K LIJO ob 18. in 20. uri 19. januarja amer akcij KONVOJ ob 18. in 20. uri 20. januarja amer. akcij. KONVOJ ob 18. in 20. uri 22. januarja franc dokum CRAZY HORSE ob 20. uri 23. januarja amer avant POTEPUH SAM ob 18 uri. franc. dokum CRAZY HORSE ob 20. uri 24. januarja franc. dokum CRAZY HORSE ob 20. uri TAJNA ZAPUŠČENE HlSE ob 18. uri, franc barv SMRT PODKUPLJIVE PODGANE ob 20 uri 21. januarja amer. barv BOŽANSKI DNEVI ob 20. uri 22. januarja ital. amer. barv. gro 'j. TAJNA ZAPUŠČENE HI.ŠE ob 20. uri 23. januarja franc. barv SMRT PODKUPLJIVE PODGANE ob 20. uri 24. januarja ital barv. krimin. LETEČA BRIGADA ob 20. uri Bled barv. CIPOLO 18. januarja ital KOLT ob 20. uri 19. januarja ital. barv. CIPOLO KOLT ob 18. uri. jug. barv POKVAR JEN ob 20. uri 20. januarja angl. barv DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 18. in 20. uri 21. januarja amer. barv. ris TOM IN JERI ob 20. uri 22. januarja amer. barv BOŽANSKI DNEVNI ob 20. uri 23. januarja ital. amer. barv. grozlj. TAJNA ZAPUŠČENE HKŠE ob 20. uri 24. januarja franc. barv. SMRT PODKUPLJIVE PODGANE ob 20. uri Bohinj - Boh. Bistrica 19. januarja angl. barv. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 18. in 20. uri 20. januarja ital. barv. CIPOLO KOLT ob 17 in 20. uri 24 januarja ital. barv PRIPRAVNI CA ob 20. uri Jesenice RADIO 18 januarja amer barv krim. PASJE POPOLDNE ob 17 in 19. uri 19. januarja nem. barv. erot. RESNIČNE ZGODBE I del ob 17. in 19. uri 20. januarja nem. barv. erot. RESNIČNE ZGODBE I del ob 17. in 19. uri 21. januarja amer. barv. ČLOVEK IZ SANFERNANDA ob 17 in 19. uri 22. januarja amer. barv. ČLOVEK IZ SAN FERNANDA ob 17 n 19. uri Železniki OBZORJE avant. 18. januarja amer ob 17. in 20. uri 19. januarja arg. kom ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLF ob 20. uri 20 januarja jug komed KADIO VIHOR KLICE ANDELO ob 17. in 20. uri 23. januarja amer. drama F. I. S. T. ob 20. uri Radovljica 18. januarja ital. amer. barv grozlj TAJNA ZAPUŠČENE HlSE ob 20 uri 19. januarja amer. barv. ris. TOM IN JERI <>b 18 uri, amer. barv BOŽAN SKI DNEVNI oh 20 uri 20. januarja amer. barv ris TOM IN IFRI "H ,c nH itnl amer barv. grozlj. Jesenice PLAVŽ 18. januarja amer. barv. NIAGARA ob 18. in 20. uri 19. januarja amer barv ČLOVEK IZ SAN FERNANDA ob 18. in 20. uri 20. januarja amer. barv. ČLOVEK IZ KONVOJ SAN FERNANDA ob 18. in 20. uri 21. januarja nem. barv RESNIČNE ZGODBE L del ob 18. in 20. uri 22 januarja nem. barv. RESNIČNE ZGODBE I. del ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 19 januarja amer barv SVATBA ob 19 30 20. januarja franc. barv. TA MKAC NI PREDMET ŽELJE ob 19,90 Kranjska gora 19. januarja franc. barv TA MRAČNI PREDMET ŽELJE ob 20 uri 23.januarja nem. barv RESNIČNE ZGODBE I del ob 20 un O L, A S18.STRAN PETEK, 18. JANUARJA 19SJ RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob ne-deljuh pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00 , 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.30, 9.30, 19.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 hi 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 ki 19.55. SOBOTA 19. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 11.05 Zapojmo pesem — OPZ gl. s. Franca Sturma Ljubljana 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti dr. Miran Brinar: Semenska plantaža zelene duglazije pri nas '2.40 Veseli domači nape vi .3.00 Danes od 13.00 Iz naših krajev posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kulturna panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca 20.00 Sobotni zabavni večer -.1.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Lirični utrinki 23 10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarja Icev zabavne glasbe (0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Andreja Sifrerja 16.00 Naš podlistek A. Peliccano: Srečna ulica '6.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 1 7.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev ! 8.00 Pol ure za Šanson '8.55 NaSi kraji in ljudje . 8.50 Glasbena medigra 8.55 Razgledi po kulturi 9,26 Stereorama 't.30 SOS - V soboto obujamo spomine 1.30 Glasbene paralele '2 45 Zrcal«) dneva .55 Glasba za konec programa •etji program iJ.06 Literarni dopoldan ;').45 Na krilih petja 1.15 Promenadni koncert ■ 3.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno ... 16.45 Glasba je . . . glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji posluSalcev 19.00 Minute stare glasbe - J. B. Loeillet. G. P. Telemann 19.30 Vidiki sodobne umetnosti 19.50 Robert Schumann: Noveletta v F-duru. op. 21 Svjatoslav Richter — klavir 20.00 Risto Savin: Lepa Vida. opera v 4 dejanjih 21.30 Sobotni nočni koncert 22.50 Literarni nokturno G.Orvvell: 1984 14.25 S oonevkami no Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeltska reporta>.:< 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra 18.45 Igrajo zabavni orkestri 19. tO Obvestila m zabavna glasba 19..35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Studio Skopje Glasbena tribuna mladih 23 05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — Sport, glasba in Se kaj 19.30 Stereorama 20.30 Diskomentalnost (ponovitev oddaje! 21.20 Glasbena medigra 2130 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Lucian Blaga (Romunija) PONEDELJEK 21. JAN. Prvi 4.30 8.08 8.25 8.40 9.05 10.05 12.10 1130 12.40 13.00 13.20 I&30 14.05 15.30 16.00 17.00 18.00 18.25 19.25 19.35 19.45 20.00 20.15 21.05 22.20 23.05 23.10 NEDELJA 20. JAN. Prvi 4.30 8.07 8.47 9.05 10.05 11.00 11.10 13.10 13.20 13.50 14.05 program Dobro jutro' Radijska igra za ot roke Miroslav MadjeT: Kako je bilo in kako ni bilo Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši . . . Panorama lahke glasbe Pogovor s poslušalci NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo Obvestila in zabavna glasba Za kmetijske proizvajalce Pihalne godbe Humoreska tega tedna: O Heniv KavIToj in kuščarica program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Ringaraja Izberite pesmico Z radiom na poti Rezervirano za . . . Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti — ing. Franc Sivic: Bolezni čebelnih družin in paša Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 -Iz naftih krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori NaSi posluSalci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Nafta glasbena izročila Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč. otroci! Minute z Dobrimi znanci Kulturni globus Iz naSe diskoteke Glasba velikanov Popevke iz jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znatto in priljubljeno 14.0U Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jaz/, na II, programu 16.40 Od ena do pet 17.35 lz partitur revijskega orkestra »Metropole« 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza — Pianist Bud PovVlI 21.00 Popularnih 20 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11.10 Kn sam. za dva. za tri ... 16.(X) Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo . . 17.30 Naj narodi pojo 18.05 Znanost in družba 18.20 Srečanja, s slovenskimi skladatelji 20.00 Literarni večer Hans Arp 20.40 Stereofonski operni koncert 21.45 Odmevi iz glasbenega sveta: »Sv. Sofija« na dubrovniSkem festivalu 79 22.50 Literarni nokturno V. Moderndorfer Pesmi 22. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih Sol Glasbena Sola Radovljica 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . 12.10 Danes smo izbrali 12 30 Kmetijski nasveti -mg. Jože Kovačič-Zavarovanje starih dreves na mariborskem območju 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13 (XI - Iz naSih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam i' 'm V k"r,,k z mladimi Zabavi,« K|as|)a 161)0 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Skladbe Josipa Ipavca 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20 30 Tipke in godala 21.05 Od premiere do premiere 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13,00 Iz obdobja svvinga z orkestrom Charlie Barnet 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Diskočezdan 17.35 Iz partitur orkestra »Martv Gold« 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Za Šolarje Ekspresno pismo 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Radijski operni list Giuseppe Verdi: Traviata 16.00 Za Šolarje Roka, ki oživlja pravljice 16.30 Operne aktualnosti - 28. 18.05 Svet tehnike: dr. Ruša Ačimovič-Janežič in dr. Uroft Stanič: Ortotski in terapevtski stimulatorji pri rehabilitaciji delno hromih bolnikov 18.20 Minute za Arthurja Grumiauxa 19.00 Z naSimi solisti — Tatjana Bučar — klavir, Franci Rizmal — violina 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 PraSka pomlad 1979 Koncert Simfoničnega orkestra SevernonemSkega radia: solistka Edith Peinemann. dirigent Hubert Soudant 21.45 VVolfgang Amadi'iis Mozart: Koncert za klavir in orkester St. 22 v Ks-duru. K. 482 22.20 Skupni program J RT — studio Ljubljana Jugoslovanska glasba 23. JAN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12 30 Kmetijski nasveti — ing. Tone Robič: Nujno moramo opredeliti območje hribovskega kmetijstva 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam. . . 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo. . . 14.25 NaSi posluSalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vokalni kvintet »Gorenjci« in ženski zbor »Solidarnost« iz Kamnika 18.15 NaS gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Koncert za besedo Josipa Murna 20.25 Gorjan trio predstavlja skladbe Schumanna in Volkmanna 21.05 G. Rossini: Odlomk iz opere »Italijanka v Alžiru« 22 20 Revija slovenskih pevcev zabvne glasl>e 23.05 Lirični utrinki 23 10 Ja/.z pred polnočjo Horace Silver — Vibraphon Summit 00 05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pel minut humorja 14 05 S solisti in ansamli jugoslovanskih radijskih postaj 14 30 1 z naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16 40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra » 100 in 1 violina« 18 (M) Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti — basist r red Hopkins v triu Air — 11. del 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori. odločitve . .. 10.25 Slovenska in svetovna zborovska literatura 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonftčine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori, odločitve.., 16.20 Ars aritiq.ua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev 20. stoletja 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Iz manj znanih oper 19.30 Izbrana proza S. Kosove): Tri črtice 19.50 Carlos Salzedo: Vodomet — Pavla Urftič — harfa 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana dirigent . Samo Hubad, Marko Munih, solistka Dubravka Tomftič- Srebotnjakova 21.40 V nočnih urah ČETRTEK 24. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje MPF Celje 79 (15): DPZ Velenje, MMZ Celje, DPZ Maribor 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Zvone Pelikan: Prodor kmetijske m.?P.anAz«cije lastne proizvodnje .40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - l z naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 4.40 Jezikovni pogovori 5.30 Zabavna glasba 6.00 »Vrtiljak« 7.00 Studio ob 17.00 8.00 Vsa zemlja bo t nami zapela . .. 8.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Nova posnetka starejših del Jakoba Ježa in Lojzeta Lebiča 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Edvard Kardelj: Bodočnost slovenskega naroda 21.45 G lasbena medigra 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz-klub Bobbv Brvand — Novi Singers — Slide Hampton 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.(K) Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Pesmi svobodnih oblik 21.00 Prizma optimizma 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program KHir. ZA ŠOLARJE -Prve slovenske kriminalke 10.35 Poje bantonist Marcel Ostaševski I I 00 Tekoča repriza 16(K) ZA .ŠOLARJE - Uklenjeni Prometei 16 30 Variacije na temo — balada 16.45 Fran/ Schubert: Sonat ina za violino in klavir, op. 137 Slavko Zimšek — violina, pri klavirju Leon Engelman 17 (K) Ura z Aleksandrom Glazunovom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Salzburški festival 79: Martti Talvela (bas) in Ralph Gothoni (klavir) — 19.18 Pihala v kvintetih 20.00 Kultura danes 20 15 Giuseppe Verdi: Requiem 21 45 Glasba za godala 22.50 Literarni nokturno S. Szunvogh: Pesmi 25. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica F. Miličinski - P. Sivic: Policaj in Cefizelj 8.50 NaSi umetniki mladim poslušalcem Pavel Sivic: Dve Saljivki in Iz najdihojce 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti— ing. Boris Beloglavec: Pomen zaščitne znamke slovenskih vin 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Aram Hačaturjan: »Gajane« — Odlomki iz baleta 14.25 Nafti posluSalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18 00 Operne arije in monologi 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermez/.o 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 2)05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik • 00.05 Nočni program — glasba — Radio Koper Drugi program RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 13.00 13.35 14 00 15.45 17.35 1 7.45 18.40 18.55 19.25 20.30 '1.45 22.00 22.45 »2.55 Petek na vaju 202 Jaz/ v komornem studiu Jacques »Plav Bach« Loussier Znano in priljubljeni Z vami in za vas Vroče — hladno Odmevi z gora — Marijan KriSelj — dr. Miha Potočnik: Zlata naveza XII. nadaljevanje Operetna glasba Koncert v ritmu Razgledi po kulturi Stereorama Stop pops 20 Iz francoske diskoteke S festivalov jazza — Jazz Middelhein -77 (I. del) Zrcalo dneva Glasba za konec programa UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gomje-savska dolina 103,8 me-gaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila .— obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila — obvestila. 16.30 Kam Tretji program 10.05 10.35 11.00 11.15 11.30 16.00 16.34 17.15 18.20 19.00 19.46 20.00 22.15 22.50 Za šolarje — Živalski karneval Na ljudsko temo Jezikovni pogovori Gozdovi. najlepša vam hvala Minute s Cesarjem Fra nekom Za šolarje — Snežna kraljica Pota naše glasbe Radijski operni list G. Verdi: Tfaviata Ekonomska politika ajsl jska „ Maria Filippone Colonna: Kontrabas išče ljubezen Glasbene miniature J. S. Bach: Koncert za čemba'o in orkestei v A-duru Z jugoslovanskih koncertnih odrov Bemus 1979 Odlomki is lovenskih oper Literarni nokturno Šestnajst strun Radijska igra danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važ-nejftih dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročil« _ Obvestila - 16JU Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna porociU - Obvestila - {H Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 1^30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom J' trdim lesom, 6. enoceličar, menjačica, 11. slano ali sladko pecivo, tr* zapečeno iz kvašenega testa, 12. okrajšava za lavendula, sivka, lavendel. 1* spretna ukana, vešča zvijača, 15. v Rusiji zadružna organizacija razKcn» tipov, 17. ploščata morska »električna« riba, 19. stikališče dveh ploskev. $ hrvaški knez, začetnik vladarske družine Trpinovičev, 22. vprašalnica mar,^ kratica za edidit, izdal, založil, 24. siva mrena, očesna bolezen, pri kat*r postane leča motna, 26. Josip Stritar, 27. hrvaški pesnik, esejist, romanopi* in prevajalec, (»Veli Jože«), Vladimir, 29. zgodovinsko mestece blizu Zadrt rimska Aenonna, 30. snov za prehranjevanje, jed, 32. ime ameriškega filj skega igralca, idola mladine, Deana, 34. tekma v kavbojskih spretnostih,* veznik, 36. popisovanje blaga v zalogi na določen dan, 40. kratica za Glasben^ matica, 42. nizek ženski glas, 44. prislov tostranstva, 45. pod, zemlja, teran,* sinov ali hčerkin sin, 48. severnopalestinski kraj na severu Jordanije, 49. p* nik, 50. Arakanske gore v Burmi, ob Bengalskem zalivu, 52. ime narodne? heroja Kardelja, 54. družina italijanskih graditeljev godal iz Cremone, 9 palica, fižolovka. Navpično: 1. višja vzpetina zemeljskega površja, 2. izrek, reklo, vrhunski športnik-,*4. začetek tekmovanja, odlet letala, 5. evropski divji kofl 6. španski pisatelj (1547—1614), Marco, 7. kip, podoba, kot bog, najvišji vzo idol, 8. Elda Viler, 9. najvišja stopnja jeze, 10. ime igralke Cigojeve, 11. lok* prostor, kjer kaj prodajajo, 13. binokel, optična priprava, ki navidezno priri ža predmet, 14. pratež, vrsta voz z vojaškimi potrebščinami, 16. tračni tirovje, 18. redko, jelki podobno drevo, 20. vojno in tropsko pristanišče • Tarentskem zalivu v južni Italiji, 21. najjužnejši rt v Južni Ameriki, besedi), 24. trgovski pomočnik, prodajalec, 25. reka v južnem delu Bolgarije v evropskem delu Turčije, 28. Zvest Apollonio, 31. Albert Einstein, 33. sodrp drhal, 34. republika v Vzhodni Afriki z glavnim mestom Kigali, 35. okra-*' ptica, 37. stara židovska, meniški podobna skupnost, ukvarjali so se tudi zdravljenjem, 38. Nikola T. Nestorovič, 39. rojstni kraj Krala Marxa. dolini reke Mosel, 41. zmaga pri šahovski igri, 43. vzpon, zlasti gorski.^ starohebrejsko ime za petero Mojzesovih knjig; celotno versko slovstvo f Judih, 47. znamenita Prešernova pesem, 49. madžarsko moško ime, 51. avt> mobilska oznaka za Karlovac, 53. Viktor Konjar. Rešitve pošljite do srede, 23. januarja, do 10. ure, na naslov' GU» Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada lf dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Reiitev nagradne križanke z dne 11. januarja: 1. Ontake. 7 sadika. 13. priroda. 15. BoIK 16. La. 17. predgovor. 19. LO, 20. Ava. 22. Emilija. 23. dim. 24. tiran. 26. Tate. 27. orka. 24 " 30. dotatio. 32. Koseški. 34. Irka, 35. prsa. 36 trop. 38. madež. 41. Leo. 42. praline. 44. Aka. IS 46. članarina. 48. RL. 49 Hebridi, 51. encijan. 53. angina. 54. Ainuna. Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150din) prejme Kavčič Malči, Vem 61215 Medvode. 2. nagrado (120din) prejme Pretnar Saša, Podbrezje 67. 64203 Duplje, 3. nap*' (100 din) prejme Gasperič Ada, Stara cesta 6. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti. SKANDINAVSKA KRIŽANKA ReAitev skandinavske praznične križanke z dne 8. januarja: Vodoravno: MODRICA. IPSILON. KR. OONA. RIET, OSPICE. OBČINSKI. SKSIR AKA OM HAR, ISKRA, KOLERA. INA, DT. M. OFARIM, NIZ, KAKANJ. OMIKA. N. OSA' ASTART-S^M^^^ir °ST SOK- SKANS» Prodam TRAKTOR C J bočno kosilnico. Šmartno 29. Ctf Prodam PRASlCA za zakol1, njevek 24, Cerklje Prodam šest tednov stan ™, ŠIČKE. Zalog 45, Cerklje Prodam šest tednov staro Prodam mlado KRAVO mlekarico ali jo oddam v rejo. Loka 2. Tržič 194 Prodam več plemenskih TELIC simentalk. starih nad eno leto. Rakovec Janez. -lavornik 3, Kranj 195 SVEZA JAJCA lahko dobite vsako sredo in soboto. Podbrezje 52 196 Ugodno prodam malo rabljeno 3 kW TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG. Mrežar Janko. Sveti Duh 108, Skofja Loka 223 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR Pasqali TV 18. Franc Potočnik, Sp. Gorje 4, Zg. Gorje 224 Prodam KONJA, primernega za gozdna in kmečka dela. Podhom 49, Kurjavo r\m - "T^Ali Zg. Gorje • 225 kal. Praprotna polica 1. Cerki* Prodam polovico KRAVE za v .^^S^r^ii »Za LlCKO. Velesovo 12. Cerklje Prodam polovico mlade ou in TELETA. Naslov v oglasna ^Pr'odam PRAŠIČA za zakol , draga 17, Duplje . Prodam novo električno pif brizganje barv. Telefon: 23-6* Prodam"'"novo" PEČ za ftj kurjavo KTK - Vrhnika. skrinjo. Rozman Franc. Praprotna polica 26, Cerklje 226 Prodam PRAŠIČA za zakol. Če-šnjevek 3, Cerklje 227 Prodam elastične HLAČE za 15 let. Informacije v Jugotehniki, Kranj, C. JLA 10 228 Prodam 6 mesecev starega BIKCA. Gobovce 10, Podnart 229 Prodam nerabljen ZVOČNIK, 50 ali 60 W. Gorenjesavska 57. Kranj (pri smučarski skakalnici) 230 Poceni prodam sestavljene manjše FOTELJE. Pintar, Bled, Rečiška 22 231 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v tem mesecu tretjič teletila. Jamnik7, Kropa 232 Prodam brejo TELICO, črnobele pasme. Vrhunc Franc, Orehek 41, Kranj 233 Prodam mlado KRAVO simentalko pred telitvijo. Malo Naklo 3, Naklo 234 Prodam KROMPIR igor - jedilni in semenski. Zg. Brnik 44, Cerklje 235 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 19, Kranj 236 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Selan, Britof 315, Kranj 237 Prodam ZVOČNE SKRINJE, ki so primerne za pevsko ozvočenje. Čebulj, Adergas 27, Cerklje 238 Poceni prodam ŽAGO za razrez hlodovine. Naslov v oglasnem oddelku. 239 Zelo poceni prodam 5 let star TELEVIZOR Elektronik in PEČ kUp-persbuseh. Kranj, tel.: 28-531 240 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Zasip, Stagne 27 241 Prodam novo MIZARSKO DELAVNO MIZO. Lesce, Boštjanova št. 6/a 242 Prodam PANCARJE Alpina, št. 44, PANCARJE Rieker, št. 41. DRSALKE, št. 43 in SMUČARSKE HLAČE (ogrevalne) št. 46. Ulčar Stanko, Sebenje 41. Zasip — Bled 243 Prodam 500 komadov ZNAČK, cena 5.000 din. Zg. Bitnje 168 pri Gasilskem domu v jami 244 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR Gorenje 900 avtomatic. Eržen Ivan, Zg. Pirniče 90/g, Medvode 272 Prodam KRAVO po teletu in brejo TELICO. Praše 2, Kranj 273 Prodam težko KRAVO. Selo št. 56, Bled 274 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, v 9. mesecu brejosti ter poravnalni in debelinski SKOBELNI STROJ, širine 60 cm. Repnje 42, Vodice 275 Prodam polovico mlade GOVEDI in TELETA za zakol. Čut. Žirovnica 17 276 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Glavarjeva 70, Komenda 277 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 40 kg. Posavec 16, Podnart 278 Prodam stare'Si črnobel TV SPREJEMNIK RR - KIS. Jelov-čan, Virmaše 5, Skofja Loka 279 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega približno 200 kg. Grenc- 1. Skofja Loka - Miklavčič 280 Prodam MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE. Podviz Marjan, Zbilje 9/a, Medvode 281 Prodam nov prevozni MOLZNI STROJ. Tušek Polde. Bukovica 31, Selca 282 Prodam 450 kg težkega VOLA za rejo. Kumer Pavla, Hotavlje 11 283 Prodam malo KRUŠNO PEC ali KAMIN. Trstenik 6, Golnik 284 Prodam KRAVO s teličko. Voklo 6, Šenčur 285 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 130 do 150 kg. Olševek 2. Preddvor 286 Prodam petdelno OMARO in dve POSTELJI. Zvan. Kranj. Mlakarjeva 20, tel.: 21-754 287 Prodam 200 kg težkega mesnatega PRAŠIČA za zakol. Zalog 41, Cerklje 288 Prodam KRAVO, s teletom in ' suha1 HRASTOVA t)RVA Cerklje zija« (120X 160 cm) m katedrala« ter raztegljiv Telefon: 27-411 Prodam STRUŽNICO F* 250/1500. Naglic Jože. Jezer* 124/d, Kranj Prodam po dva meseca * PRAŠIČKE. Žeje 6, Duplje Prodam ZIMSKA JABOl Jama 3, K ran j Prodam mlado KRAVO. M mesecev in dve leti staro TEL-VogJje37. Šenčur Poceni prodam črnobel T-VI ZOR panorama. Telefon: I Prodam nov CIRKULAR ^ narjeva pot 5, Kranj - Strt* Prodam SUHA DRVA. Te* 70-006 Prodam polovico KRAVE in' tednov staro TELIČKO za ' Srednja vas 45, Šenčur Prodam KRAŠKI TERAN 28 din. Večjo količino pripelje« dom. Telefon: 067-74-012 Prodam KRAVO s teletom • 20, Tržič Prodam SUŠILEC za PE# Kranj, telefon. 28-420 Prodam VARILNI TRANS? MATOR, 220 V - 160 A. Sne* 2, Kranj — Kokrica r DEŽURNI VETERINA ŽIVINOREJSKI VETERINARKI ZAVOD GORENJSKE Kranj Dežurni veterinarji od 18. 1. do 25.1. 1980 Pl Si r>£ el< 19 Ki 2 AI V c ] ,9' lir Tr he ^>o Pl Hi no ] L»i las ] IO foi ne ra< 7i> 64 J a let D< W t c« <5i 1« st tt dt B 19 2a Za Tržič vet., tel. občini Kranj BEDINA Anton, di? Kranj, Betonova 5* 23-518, VEH0VF Srečko, dipl. vet., Kri' Stoftičeva 3, tel. 22-405 Za občino skofja Lok' PIPP Andrej, dipl. ve Škofje Loka, Partizan** 37, tel. 60-380 Za občini Radovljica Jesenice: HOČEVAR J* nej, dipl. vei., Jesenice, f tova 13, tel. 82-094 ' 82-062 Dežurna služba pri Živi* rejakem veterinarskem * vodu Gorenjske v Krtu1 Iva Slavca 1, tel. 26-771' 22-781 pa deluje neprr* njeno. KUPIM Kupim dobro ohranjen ^ OTROŠKI VOZIČEK. Na* oglasnem oddelku. Kupim dobro ohranjeno motorno KOSILNICO BCS j dobno. Debeljak Anton, Vrba-rovnica Kupim dobro ohranjeno NICO BCS. Ponudbe na P Dolenc. Delnice 18. Poljane Kupim OBRAČALNIK « silnico BCS. Telefon: 49-098 Takoj kupim dobro ohrar OTROŠKO POSTELJICO t Zorka, Zasavska c. 40, Kranj Kupim MONTAŽNO GRA NO BARAKO in eno do tn nalne SLIKE, slikane na i Pečar Stane. Podlubnik 90. > Loka VOZILA Prodam VVV 1200, letnik Triller Karel. Grenc 9, Škofu Prodam 4 ZIMSKE GIN' PLATIŠČI 145-13 za golfa STROJ za zastavo 750 in MEN.] NIK ter ostale rezervne delejj Prodam PRIKOLICO za osebni avto. nosilnost do 1000 kg. Potočnik, Sv. Duh 74. .Skofja Loka 250 Prodam popolnoma nov aerodinamični OKLEP za TOMOS 90 elektronik Pivk, Bistrica 182. Tržič Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Grozdek I).. Savska c. 58. Kranj 252 Prodam starejši avto ZASTAVA 750, registriran do marca 1980. Mlakar Franc. Peračica 1. Brezje 253 Ugodno prodam nov MOPED APN S. dodatno opremljen. Naslov V oglasnem oddelku 254 i Zamenjam 3 ieta staro stoenko iux. nekarambolirano, za .ŠKODO, Viovejši tip Ogled v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 255 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. Markelj. Pristava 69/b. Tržič Prodam ZASTAVO 101, karambo-lirano. po delih. Justin, Palovče 3, Tržič 257 Prodam MOTOR za Z-750 in razne druge dele. Močnik Peter, Zlato polje 14/c. Kranj 258 Ugodno prodam karamboliran PEUGEOT 404. Malo Naklo 3, Naklo 259 Prodam ZASTAVO 101 comfort. letnik 1979. v račun vzamem tudi karambolirano ZASTAVO 750 ali novejši VW - hrošč. Zg. Bitnje 168 pri Gasilskem domu v jami 260 Prodam hidravlični »VOLAN« za govorni avto FAP 13. Naslov v oglasnem oddelku 261 Prodam pol leta staro ZASTAVO 101 mediteran. Informacije po telefonu 44-641 - po 15. uri 262 Prodam R-16 TX, letnik 1976. Informacije po tel.: 064-88-501 263 Po zmerni ceni prodam dobro negovan AUDI 100 S, ali vzamem v račun do tri leta staro ZASTAVO 750 in FIAT 126-P. Zupan, Zgoša 59, 64275 Begunje 318 Prodam ZASTAVO 750. Demšar Janko. Valterski vrh 1, Skofja Loka Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1972, generalno obnovljeno. Delnice 16, Poljane nad Škofjo Loko Prodam LADO SL. Milje 36. Sen-r 321 I Prodam JAW0, 90ccm, potrebno manjšega popravila. Naslov v oglasnem oddelku. 322 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1976. Kranj, Veljka Vlahovi-ca 7, tel.: 28-782 323 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Kranj, Tončka Dežmana 8, stanovanje 10 (Planina) 324 Prodam avto SIMCA 1000, lahko tudi po delih. Ogled možen v popoldanskem času. Polak. Za Zago 10, Bled 325 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1978. Bitenc Stane, Zg. Bitnje 34, tbnica 326 Prodam R-4 special. letnik 1978. prevoženih 25.000 km. Britof 152, Kranj 334 stanovanja V centru Olja zamenjam DVO SOBNO STANOVANJE s pritikli nami - vrtom in garažo za STANOVANJE v Kranju. Šifra: Stanovanje 125 Mlad zakonski par nujno išče STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Nudimo predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 327 SOBO na Jesenicah, s posebnim vhodom, na lepem in mirnem kraju, oddam samski osebi. Ponudbe pod šifro: Čimprej 328 Mlada družina brez otrok nujno išče STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: Mirni 333 V Kranju oddam opremljeno SOBO s centralno in souporabo kopalnice, najraje samcema ali potniku. Informacije: tel. 061-344-279 ali 064-26-236 Zakonski par brez otrok išče neopremljeno STANOVANJE ali SOBO s kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Svojo hišo imava zgrajeno do III. faze. Stanovanje potrebujeva za dobo 2 do 3 let. Ponudbe pod: Redna plačnika 267 ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO išče mlada tričlanska družina Nudimo predplačilo Telefon 064-25-454 268 Uslužbenec išče GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: 25-234, ali Šifra: Zima 269 V naselju Borik v Zadru se odda v najem urejena restavracija in nekoliko sob. Prav tako tudi kompletno stanovanje. Vse pa se lahko tudi kupi. Zelo primerno za družbene organizacije. Informacije tel: 064 27-407. Krek Martin, Gorenjskega -"odreda 8. Kranj. izgubljeno: Izgubil se je 9 mesecev star NEMŠKI OVČAR z rodovnikom Šepa na levo sprednjo taco. Številka na* ušesu 62791. Poštenega najditelja prosimo, če sporoči po telefonu 21-973 - Segš 330 V torek sem izgubila KLJUČE od stanovanja pri Starem Majarju. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne v recepcijo hotela Creina 331 prireditve NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ organizira KUD Sv. Duh pri Skofji Loki v kulturnem domu s pričetkOm v nedeljo. 20. 1. 1980. ob 15. uri 332 obvestila; Popravljam vam ZAVORE na vseh tipih vozil. Priprava na tehnični pregled. Kranj. Kurirska pot 6 fPrimskovo) 271 posesti ostalo Kupim enodružinsko HIŠO z vrtom v okolici Kranja. Ponudbe pod: Gotovina — takoj 264 Trostanovanjsko HIŠO v Tržiču prodam ali zamenjam za trosobnu STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Ostalo po dogovoru. Informacije po tel.: 064-21-000 265 V bližini Tržiča prodam LOKAL. nrim«»ren za gostinstvo. Šifra: Bife PLESNI TEČAJ V hotelih Alpetour: zaposlitve Nudimo pogodbeno delo, ČIŠČENJE delavnih prostorov, za 2. do 4. ure dnevno. Prijave sprejema Kadrovska služba upravnih organov Skupščine občine Skofja Loka. Poljanska 2, tel.: 61-465 - int 36 343 DOM INVALIDOV IN BORCEV, Kranj, Levstikova 8. Takoj zaposlimo PK ali priučeno NATAKARICO. Osebni dohodki po pravilniku doma. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 329 Zaposlim mlajšo delavko za 4 ure dnevno. Naslov v oglasnem oddelku. 270 1. Creina Kranj - Disco v torek, 22. 1.. ob 18. uri - Nadaljevalni ob 19.30 — Posebni začetni za zakonce in starejše v petek 25. 1., ob 19.30 2. Transturist Skofja Loka — Disco in začetni v soboto, 26. L, ob 19. uri. Prijave ob pričetku tečaja 340 --\ Izdaja CP Glaa, Kraaj. Stavek: TK Go-renjaki tiak Kranj, ti.k: ZP Ljudaka pravica, Ljubljana. Naalov uredniatva in uprave Hrta: Kranj. Mote Ptfadej« L - Tekoči račun pri 8DK v Kranju ite-vilka UMI tm »lt— - Telefoni: n. c. 23-34 1, glavni uradnik, odgovorili ored-nik in uprava 21-S36, redakcija 21-840, konmrtiala - propaganda, naročnin a, ' in raeunovodatvo 23-341 Naročnina za prvo polletje lt4M din ZM. Oproaeeno promaca*«n davka Oprat t en po pristojnem mnenju 411-1/7*. V. ZAHVALA V 75. letu se je tiho poslovil JANEZ BIZJAK upokojenec iz Cirč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter se poklonili njegovemu spominu. Posebno zahvalo smo dolžni družini Sprajcar, osebju bolnišnice Golnik, Domu oskrbovancev v Preddvoru, ki so mu pomagali v času njegove bolezni. Lepa hvala tudi g. župniku in pevcem za lep obred ter vsem Jožetovim iz Vogelj, Mlekarskemu šolskemu centru, sodelavcem službe za organizacijo v Iskri Kranj, sosedom iz Klanca in Cirč ter Aleškovi Mari. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Angela, sin Marjan in hčerka Marinka z družinama v imenu vsega sorodstva _Kranj, Voglje, Smlednik, 16. januarja 1980 , ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in praded FRANC RABIC iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo Organizaciji zveze slepih, Stanovanjski zadrugi »Cernetov vrt«, pevcem za žalostinke, gasilcem in g. kaplanu za opravljen obred Žalujoče hčerke z družinami! Šenčur, Kranj, Naklo, 15. januarja 1980 DISCO TEKMOVANJE za prvenstvo Kranja v nedeljo. 20. 1.. ob 16. uri v hotelu Creina Kranj Startnina za plesalce 30 din: vstopnina za gledalce 50 din 341 INSTRUIRAM srednješolsko matematiku in fiziko. Ponudbe pod šifro: Kranj z okolico 335 Kdor je kupil televizijo na Šucevi I. Kranj, naj sporoči svoj naslov po tel.: 22-668 336 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za zidavo gospodarskega poslopja. Ponudbe pod: Dogovor 337 Sprejmem skupno gospodinjstvo Šifra: Zanesljiva 338 V VARSTVO sprejmem otroka. Vprašajte po telefonu 27-311 — Kranj — Planina 339 Elektro Gorenjska, delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. aub. o., Kranj, C. JLA 6 TOZD ELEKTRO KRANJ, n. aub. o., KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge: 1. DELA IN NALOGE FAKTURIRANJA IN LIKVIDIRANJA KONZUMNE DOKUMENTACIJE — l delavec Pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoje, da ima — srednješolsko izobrazbo — ekonomski tehnik ali komercialni tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj 2. DELA IN NALOGE KV ELEKTROMONTERJA V a) nadzorništvu Visoko — 1 delavec b) nadzorništvu Skofja Loka — 1 delavec c) gradbeni skupini Šk. Loka — 1 delavec d) nadzorništvu Medvode — 1 delavec e) nadzorništvu Tržič - 3 delavci 0 gradbeni skupini Tržič - 1 delavec f) nadzorništvu Podbrezje - 1 delavec Pogoji: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoj, da imajo, — poklicno šolo elektrostroke DELA IN NALOGE NK DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH IN FIZIČNIH DEL V nadzorništvu Visoko — 1 nadzorništvu Stražišče — nadzorništvu Cerklje — 1 gradbeni skupini Kranj — montažni skupini Kranj -skupini JR - 1 delavec , nadzorništvu Šk. Loka— g) gradbeni skupini Šk Loka hI nadzorništvu Železniki — i) gradbeni skupini Tržič — j) nadzorništvu Podbrezje a) b) c) č) d) e) f) delavec 1 delavec delavec 1 delavec - 1 delavec 1 delavec - 2 delavca 1 delavec 1 delavec 1 delavec 4. DELA IN NALOGE ČIŠČENJE OBRATNIH PROSTOROV NA PRIMSKOVEM (SNAŽILKA) — 1 delavec - delavka Pogoj: - poleg splošnih pogojev mora kandidat pogoj, da ima osnovno šolo. kandidatka izpolnjevati S. DELA IN NALOGE ČIŠČENJA PROSTOROV V NADZORNIŠTVU KRANJ (SNAŽILKA) — l delavec - delavka Pogoji: — polegsplošnih pogojev mora kandidat — kandidatka izpolnjevati pogoj, da ima osnovno šolo Delovno razmerje za objavljena dela pod točkami 1., 2.. 3., in 4. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za objavljeno delo pod točko 5. pa za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom - 4 ure dnevno. V kolikor za objavljeno delo pod točko 5. ne bo kandidatov za sklenitev delovnega razmerja, sklenemo pogodbo o delu z upokojencem. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazil o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Objavljamo prosta učna mesta za poklic elektromonterja v nadzorništvih in delovnih skupinah: 2 učenca v nadzorništvu Kranj 1 učenec v nadzorništvu Visoko 1 učenec v nadzorništvu Stražišče 1 učenec v nadzorništvu Cerklje 2 učenca v montažni skupini Kranj 2 učenca v nadzorništvu Šk. Loka 1 učenec v nadzorništvu Medvode 2 učenca v nadzorništvu Železniki 2 učenca v nadzorništvu Tržič 1 učenec v gradbeni skupini Tržič 1 učenec v nadzorništvo Podbrezje — za poklic kovinske stroke 1 učenec v kovinski delavnici Kranj — za poklic avtomehanika 1 učenec v avtomehanični delavnici Primskovo Učenci, ki se odločijo za poklic morajo pred vpisom v solo skleniti učno pogodbo. Informacije na naalov TOZD Elektro Kraaj, Ulica Mirka Vadnova 3. Turistične devize važno dopolnilo V letošnji zimi pride v Slovenijo 12.000 Skandi-navcev v aranžmaju Kompasa — Turistične devize pomembno dopolnilo k stabilizaciji — Ne vsi naenkrat na počitnice! — Nujno večje družbeno 'anje v turizem vlagt Bohinj — Kot so nam povedali predstavniki Kompasa in Turistične zveze Slovenije na novinarski konferenci preteklo sredo, lahko v letošnji zimi pričakujemo okoli 12 tisoč turistov samo iz Skandinavije. Slovenski in s tem jugoslovanski turizem prav v letošnji zimski sezoni doživlja pravi »bum«. Zanimanje je veliko, posebno še po zelo uspelih nastopih naših alpskih smučarjev v svetovnem pokalu - Križaja, Ku-ralta in Strela, da o Stenmarku in Elanu sploh ne govorimo. Poleg tega, da Skandinavci pridejo predvsem smučati, pa želijo spoznati tudi našo domovino. Zato bo še kako važno njihovo počutje v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju in v Bovcu, kjer bodo nastanjeni. Turistični delavci obljubljajo, da se bodo potrudili, pa tudi žičničarji bodo neumorno vrteli naše ne tako številne žičnice. Vsekakor bo na smučiščih potrebno več reda. iz. vrst je potrebno odstranjevati vse, ki delajo nered, se vrivajo in s tem povzročajo slabo voljo in negodovanje večini, ki je pravtako žrtvovala čas in denar, da je prišla na smučišče. Predvsem to velja za tujce, ker sicer jih drugič pač ne bo več . . . Tam, kjer se celotno prebivalstvo kraja, gostinstvo, trgovina, zdravstvo do kulturnih insitucij in šolstva tvorno vključuje v velika prizadevanja za trajnejši turistični uspeh, tam tudi poslovni rezultati ne izostajajo. Vsem gostom, tujim in domačim moramo napraviti bivanje v naših turističnih centrih prijetno in zabavno, da se bodo počitnic in preživelega oddiha radi spominjali ter v naslednjih letih še in še prihajali. Zato mora Kranjska gora, Bohinj, Bovec pa tudi Bled napraviti še marsikaj, da bo gostom prijetno tudi takrat, ko ne morejo smučati. Naj navedemo samo nekaj: koncerti, folklorni nastopi, športne in družabne igre, ples (ne samo disco!); izlete bi kazalo organizirati tudi v druge naše kraje in ne samo v Postojno ali Trbiž, Benetke itd. Zakaj bi se tujci ne seznanili se /. na&imi kraji in ljudmi, ogledali Ljubljane, Škofje Loke, Kamnika (vse seveda z vodičem), zakaj tujci ne bi napravili nekaj nakupovalnih izletov v naše poslovne centre? O tem naj razmišljajo naše turistične poslovalnice, pa tudi ostali gostinci in trgovci, ki naj delujejo veliko bolj povezano, kot doslej. Zamisliti se je namreč treba nad zaskrbljujočim podatkom, da se le 8 odstotkov tujih gostov ponovno vrača k nam na dopust . . . Poleg že povedanega pa moramo poudariti tudi naslednje: pri izgradnji posameznih zimskošport-nih centrov le nismo napravili vsega; postavili smo žičnice, posekali nekaj hektarov gozdov, uredili smučišča, nismo pa zgradili niti dovolj spremljajočih objektov, ne prenočitvenih ne bivalnih objektov, kaj šele, da bi poskrbeli za celodnevno zabavno življenje, nikjer ni oznak (kje je kaj v kraju) na katere bi se tudi tujec lahko spoznal ali po njih usmerjal svoj korak. In pri tem moramo poudariti, da vsi smučarji niso alpinci, da je med njimi veliko teka-. čev in rekreativcev, ki zahtevajo spet drugačne in drugače urejene terene in smučine! Prav za te sprehajalce na smučeh je menda Pokljuka enkratna v tem delu Evrope, pa vendar Šport hotel ne kaže tiste zagrizene ustvarjalne dejavnosti, ki bi jo zaradi naravnih pogojev izkoristil marsikateri drugi podjetni gostinec! Gostinci, žičničarji in turistični delavci so na novinarski konferenci zagotavljali svojo veliko pripravljenost za reševanje teh in še mnogih drugih problemov in so kot prvo predlagali ustanovitev konzorcija vseh zainteresiranih OZ D in družbenopolitičnih skupnosti za načrtno dokončno izgradnjo obstoječih turističnih centrov in izgradnje novih. V praktično dveh zimskih mesecih turizem na Slovenskem prinese našemu gospodarstvu okoli 6 milijonov dolarjev, kar ni veliko, je pa glede na stanje in kapacitete naše turistične ponudbe kar zadovoljivo. Devize pa nase gospodarstvo Se kako rabi, zato bi bilo nadaljnje vlaganje prav v turistično gospodarstvo nujnost in predvsem prava in dobra naložba, ki se prične kar najhitreje obrestovati. Seveda pa moramo pri tem misliti tudi na ustrezne gostinske kadre, ki sedaj zaradi neprimernega nagrajevanja in drugih težkih pogojev dela (delo predvsem v sobotah in nedeljah, ko so vsi dftigi prosti in s svojimi družinami!) zapuščajo gostinstvo in se raje zaposlujejo v drugih dejavnostih. Šolanju in nagrajevanju gostinskih delavcev bo treba že kar danes posvetiti vso pozornost, da ne bi bile težave v prihodnje še večje! Pa tudi hoteli naj združijo svoje ponudbe, usluge, storitve in sredstva ter se povežejo s trgovci zaradi boljše in nemotene preskrbe, mi vsi skupaj pa se ponašajmo poslovno, turistično in predvsem kul.turno. Igor Slavec Šest delavcev Zarjinega servisa, tokrat tesno P<>l>ezaneSa*tr*Znl skrbelo za popravila akustičnih pa tudi drobnih gospodinjskiti apar ves gornji del Gorenjske. »Naša ponudba bo kompletna . . MT . _ _ j , _____*—.ntpnp ozvočen. Z novim servisom in prodajalno akustike na Je senicah bo delovna enota TO Zarje Akustika — servis krila potrebe po teh predmetih široke potrošnje za ves gornji del Gorenjske z Radovljico in Bohinjem vred — Povezava servisa s trgovino bo v bodoče dala boljše rezultate poslovanja, kupcem pa zagotovila dober nakup in jim oskrbela tudi potreben servis r Zimske razmere na cestah Predpisana zimska oprema je enaka kot lani. Nekateri še imajo je-ževke, čeprav jih zakon že skoraj dve leti prepoveduje. Za zimsko opremo veljajo torej pnevmatike M -t- S (lahko samo na pogonskih kolesih) in radialne gume /. letnim profilom, če imajo vsaj t mm globok profil, nameščene pa morajo biti na vseh štirih kolesih. Previden voznik bo imel v prtljažniku še verige, pa tudi lopata ne bo odveč. Se nekaj: pnevmatike z radialno konstrukcijo in jeklenim pasom so sicer najdražje, a tudi najboljše. Ena od zimskih nadlog je prav gotovo poledica Pojavljati se začne pri temperaturah okoli ničle, pojavlja pa se rada tudi na podhlajenih cestnih porvšinah kot so mostovi, viadukti, v senčnih legah, na nadvozih, v megli, na cesti skozi gozd itd. Posebno nevarna je nenadna poledica, ki se pojavi ob večerih lepih sončnih dni. V mraku se zračna vlaga zaradi naglega znižanja temperature spusti na cesto in hitro zmrzne. To pa opazimo šele, ko avto nenadoma zapleše Takšnim presenečenjem se lahko izognemo tudi tako, da na rav-. nem delu ceste, ko za nami oziroma nasproti ni vozil, pretaknemo v nižjo prestavo in za hip naglo spustimo sklopko. Na suhi ali mokri cesti bo sklopka sunkovito prijela, na poledici pa bodo kolesa zdrsnila in se zavrtela v prazno, sunka pa ne bo. Potem spet prestavimo nazaj v višjo prestavo in počasi zmanjšujte hitrost. Za vožnjo pozimi velja nekaj osnovnih pravil. Hitrost, naj bo tolikšna, da voznik vozilo res zmeraj obvlada. Varnostna razdalja mora biti precej večja kot na suhi cesti, saj je pri zaviranju lahko ovira pred vami kaj hitro preblizu. Spolzka cesta ne prenese grobega ravnanja s pedali in volanom, zato delajte nežno, vendar odločno. Ko pa vozilo že zanese, ga je najlaže ujeti z volanom in rahlim dodajanjem plina, vsekakor pa ne z nogo na zavori. • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj \ V nemogočih prostorih in pogojih so delali doslej.-Kdor je nosil razne aparate v popravilo k njim »na tržnico« na Jesenicah, že ve. Zato so delavci prodajalne in servisa Akustika — servis pri TO Zarja Jesenice še toliko bolj veseli novih svetlih in lepo opremljenih novih delovnih prostorov na Kejžarjevi 7 na Jesenicah. Tu se bo dalo delati in tudi uresničevati načrte, ki so si jih zadali: z akustiko, televizorji, radioaparati in glasbili preskrbovati vse Jesenice, gornjesavsko dolino, Radovljico in vse kraje do Bohinja, zraven pa opravljati še vsa potrebna servisna dela. 100 kvadratnih metrov površine imajo zdaj na voljo za delavnico, prodajalno in priročno skladišče. Tu bodo le vzorčni primerki posameznih aparatov. Trije njihovi delavci bodo vse naročene aparate s posebnega skladišča po želji razvozili na domove in opravljali servise na terenu. Za Iskro, RIZ in EI Niš imajo že dogovorjen servis, opravljali jih bodo pa tudi za aparate drugih firm. Pa ne samo za radie in televizorje. Popravljali bodo vse električne strojčke- od kraja, tudi drobne gospodinjske aprate. V trgovini pa boste dobili tudi razne drobnarije, ki gredo k aparatom: antene, ozvočenj* ,. čevalce, strune, etuie za kaset* i kala za televizorje in podobno. < Vrsta reorganizacij, pripojit' razdruženj je bilo v teh letih o» servisa. Potreben kraju in Ij1 toda vedno je posloval z iz^ vsak se ga je le otepal. Bivše . podjetje Radioservis Jesenice j septembra 1962 pripojilo takr* mu trgovskemu podjetju Zarji leta 1973 je Radioservis poslova Zarjina obračunska enota P° 1973 se je Zarja združila s trtc^ podjetjem Delikatesa in oblik' tri temeljne organizacije zdrutr dela. S to reorganizacijo " Nekateri menijo, da novi prostori Zarjine enote Akustika — servisna M jevi 7 na Jesenicah nima najboljše lege, ker pač ne leži ob glavni cesfc dobro delo v servisu in bogata izbira v prodajalni jih bosta zagotovo m približali kupcem. — Foto: D. Dolenc s sodišča Meso ni ustrezalo pravilniku Jezero Crnava v Preddvoru je že zamrznilo in najbolj drzni drsalci so že uživali na njegovem ledu. Ce bo tudi prihodnje dni tako mrzlo kot doslej, bo že varno stopiti nanj. Sicer pa, Preddvorčani ga redno čistijo novo zapadlega snega in obetajo se veseli zimski dnevi na jezeru. - Foto: D. D. Po pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov sme biti v mesnem izdelku le do 25 odstotkov maščobe. Ko je konec decembra 1978 škofjeloški tržni inSpektor v obratu družbene prehrane loške Jelovice odvzel vzorec mletega junčjega pleča, se je z analizo ugotovilo, da odstotek maščobe v govejem mesu presega odstotek dovoljen po pravilniku. Konec januarja lani je tržni inšpektor vzel vzorec mletega junčjega pleča ' tudi v obratu družbene pranrane v Iskri Železniki. Tudi ta vzorec mesa Samosvoja menjava registrskih tablic Prepoved vožnje v določenih dneh za parne in neparne registrske številke avtomobilov je pač stvar, ki smo se je bolj ali manj navadili, čeprav včasih takšen način varčevanja z gorivom prekriža nujna ali tudi manj nujna pota. No, pot v službo pač sodi med nujna pota, toda kaj, če je avtomobil s »pravo« registrsko številko pokvarjen, drugi avtomobil pa zaradi »neprave« registrske številke ne sme na cesto. Lastnik obeh avtomobilov iz okolice Kranja je razrešil problem po svoje: avtomobilu v okvari je snel registrsko tablico in jo z izolirnim trakpm prilepil čez tablico drugega avtomobila. Sedel je v tako »s pravima« registrskima tablicama opremljen avtomobil in se odpeljal zjutraj v Kranj. Imel pa je smolo, saj sta ga ustavila miličnika, ki sta kontrolirala promet. Kajpak se registrska tablica ni ujemala s številko v prometnem dovoljenju, izolirni trak pa je bil seveda tudi zgovoren dokaz, da ne gre za vožnjo v stilu varčevanja. Prav nič razumevanja do takih voženj tudi ni moglo pokazati temeljno sodišče v Kranju, kjer je bil voznik zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin obsojen na 4 mesece pogojne kazni. ni ustrezal zahtevam pravilnika, saj je bilo maščobe v zmletem mesu 29 odstotkov. V obeh primerih je meso preskrbela MIG, tozd Mesoizdelki Skofja Loka oziroma prodajalna na Trati v f>rvem primeru in prodajalna v Ze-eznikih v drugem. Temeljno sodišče v Kranju je spoznalo tozd Mesoizdelki Skofja Loka kot pravno osebo krivo gospodarskega prestopka in je izreklo denarno kazen v višini 50.000 din za vsak prestopek, skupaj 100.000 dinarjev. Sodišče je ugotovilo, da odstopanje od pravilnika sicer ni bilo veliko, prav tako pa tudi nikakor ni šlo za namerno oškodovanje potrošnika, čeprav doslej ta dva primera nista bila edina, saj so bili Mesoizdelki že kaznovani. Odgovorni osebi, oba poslovodja v prodajalnah Alojz Kisovec in Franc Lotrič, sta bila prav tako kaznovana z denarno kaznijo 3000 din, pri tem pa je sodišče upoštevalo nujno dosedanjo neoporečnost in dosedanje dolgoletno dobro sodelovanje s kupci. dežurni novinar tel.: 21-860 Letošnja zima očitno misli zelo resno, saj nas zasipava s snegom in hladi z nizkimi temperaturami. Tako bo tudi danes, ko se ho dnevna temperatura pihala malo pod ničlo in ho pretežno oblačno z občasnim rahlim sneženjem. Nad snegom se najbolj navdušujejo smučarji. Poglejmo, koliko ga je v posameznih gorenjskih smučarskih središčih. Vogel: okrog 1H0 cm. smučišče je urejeno; Kobla: "»00 cm. vse naprave delajo od 9. do Iti, ure: Pokljuka: 150 cm. vlečnice pri hotelu Šport dela. cesta je prevozna z verigami; Zatrnik: tiO cm. vse naprave delajo; Kranjska gora: od HO do KO eni. vse naprave delajo; Zgornje •Jezersko: HO cm. vlečnica Mali vrh dela od ?». do 16. ure; Slari vrh nad ftkofjo Loko: fitt do 90 cm. vse naprave delajo od H..10 do 16.30; Krvavec okrog KM) cm. vse naprave delajo. Ceste na Ciorenjskem so dobro prevozne, seveda pa je še potrebna posebna pazljivost. Na mejnih prehodih priporočajo zimsko opremo HI Radioservis vključen v TO lno ja — obrt. Lani pa se je » odcepila od DO Golica, servis ponovno prišel v sestav TO IA kateri posluje še danes. Vsa leta si je servis prizadel bi opravičil svoj obstoj. Toda P vsako leto so morali ob zakl' ugotavljati izgubo. Vsa ta W iskali tudi možnosti povezovs" ostalimi trgovinami, ki se v I ukvarjajo s prodajo akustičnih ratov, vendar s svojimi probit Zarja vedno ostala sama. Sama' prizadevala, da je obdržala to I nost, pokrivala njene stalne M Tudi na ukinitev so že mislili preveč dobro vedo, kako potreb* ta dejavnost pri že tako siro* servisni dejavnosti na Jesenicah vsej bližnji in daljnji okolici J nili so poskusiti še enkrat in ' f)ovezali servis s trgovino. Ne; e' za prostorsko povezavo, te* 1 bo vse bodoče poslovanje slom 1 ozkem medsebojnem sodek"' tako da bodo prodajo približa' trošniku, mu strokovno sveto^ nakupu mu izbran artikel do> na dom in ga strokovno mor.; Tak način poslovanja bo neoS prinesel zadovoljstvo potrosn> uspeh kolektivu. Kajti, prav I pletna ponudba je tista, ki jo ^ potrošnik išče in želi. V Zarji ( tokrat storili prav vse, da željam in zahtevam tudi ustnf D. Dok Pospešeno za Kredarico Kranj — V sredo se je Mit Kranju meddruštveni odbor ^ skih planinskih društev in meii gim potrdil koledar planinski' reditev v letu 1980 ter soglaša: dajo Gorenjskega planinskega nika. Še posebno pomembni J> dve odločitvi. Letošnji zbor si> skih planincev bo v Vratih. W zator srečanja je Planinsko dn Mojstrana. Nadaljevati pa je ti* akcijo zbiranja obveznic za P nizacijo planinske postojanki Kredarici. Gorenjska je doslej 53 starih milijonov dinarjev, pa jih še 8. V akcijo kaže nuen* nov vključiti tudi organizacij« ženega dela.