GDK: 903 Vpliv gospodarske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehaniziranost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic Boštjan KOŠIR, 1 Mirko MEDVED,2 Andrej DOBRE3 Izvleček Košir, B., Medved, M., Dobre, A. : Vpliv gospo- darske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehanizirnost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic. Go- zdarski vestnik, št. 7-8/1991 . V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. V članku so objavljeni delni rezultati ankete o stanju mehaniziranosti, številu zaposlenih, storil- nosti delavcev v gozdni proizvodnji ter graditvi gozdnih prometnic, ki jo vsako drugo leto opravlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Anketni listi so bili nekoliko poenostavljeni in spremenjeni tako, da smo z njimi zajeli vse glavne spremembe, ki so se na tem področju dogodile v l. 1990 zaradi gospodarske krize ter zaradi uveljavitve prepo- vedi sečenj v delu družbenih gozdov. Podatki kažejo, da so gozdna gospodarstva v veliki meri upoštevala dejanske pogoje gospodarjenja in se deloma že pričela prilagajati kriznim razmeram. število odgovorov je bilo zadovoljivo, zato pred- stavlja študija dober pregled nad stanjem tehno- logij v gozdarstvu in dokumentira spremembe, ki so se zgodile v l. 1990. Ključne besede: mehanizacija, storilnost, izko- riščanje delovnega časa, gozdne prometnice, iz- koriščanje gozdov. 1. UVOD Leta 1966 je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pričel spremljati razvoj meha- niziranosti v gozdarstvu Slovenije z anketa- mi, ki so jih ponavljali vsaki dve leti. Od l. 1983 dalje pa so s posebno anketo uvedli tudi spremljanje storilnosti in izkoriščanja delovnega časa neposrednih delavcev v gozdarstvu. Obe anketi sta od l. 1986 dalje združeni in predstavljata od takrat dalje 1 Dr. B. K. , dipl. inž. gozd., 2 mag. M. M., dipl. inž. gozd., 3 mag. A. D., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 2, Slovenija. 330 G. v. 7-8/91 Synopsis Košir, B., Medved, M., Dobre, A.: The Influence of Economic Crisis and Managing Situation in 1990 on Workers' Productivity, the Mechanization Stage of Forest Production and Forest Road Construction. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1991. ln Slovene with asummary in English, lit. quot. 17. The article brings out partial results of the poll on the mehanization stage, the number of em- ployed workers, the productivity of the workers in forest production and the construction of forest roads, which is carried out every two years by the Institute for Forest and Wood Economy. The questionnaires were simplified to some extent and changed so that all principal changes which happened in this field in 1990 due to economic crisis and the implementation of moratorium on cuttings in a part of socially owned forests were comprised. It is evident from the dala that forest enterprises have paid regard to the actual manag- ing conditions to a great extent and gradually adapted to crisis conditions. The number of ans- wers was satisfactory so the study represents a good survey of the situation of technologies in forestry and documents the changes which hap- pened in 1990. Key words: mechanization, productivity, work- ing time utilization, forest roads, forest uti!ization. enoten vir dragocenih podatkov, ki navkljub delni nepopolnosti in včasih tudi neprimer- ljivosti, dobro ilustrirajo razvoj gospodarskih tehnologij (REMIC 1967-1985, KUDER 1983-1985, KOŠIR s sodeL 1988, 1989) . Gozdarska stroka ima na ta način objek- tivno dokumentiran razvoj v zadnjih petin- dvajsetih letih, v katerih je prišlo v izkorišča­ nju gozdov do pomembnih premikov - od pretežno ročnega dela in živinskega trans- porta do povsem mehaniziranega ali celo avtomatiziranega dela. Podobno kot druge panoge gospodarstva je tudi gozdarstvo po l. 1989 prišlo v zelo težek gospodarski položaj, ki pa je postal nevzdržen po uveljavitvi Zakona o morato- riju na sečnje v delu družbenih gozdov sredi l. 1990. V letu 1990 so se zato zgodile spremembe, ki bodo trajno preoblikovale gozdarstvo Slovenije. V tej anketi smo zato posebej želeli ugotoviti velikosti in smeri teh sprememb, zato smo temu namenu ustrezno preoblikovali tudi vprašalnik. Do- kumentirati smo želeli predvsem trenutno stanje in spremembe v l. i 990 - na tak način, da bodo podatki koristili tako sestav- ljalcem novih predpisov, kot analitikom, ki bodo v prihodnjih letih presojali umestnost posameznih strokovnih rešitev, pa tudi po- litičnih potez, ki so vplivale na položaj in razvoj gozdarstva. Podatke v študiji so zbrali in obdelali raziskovalci oddelka za gozdno tehniko na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani s pomočjo zunanjih sodelavcev na gozdnih gospodarstvih in nekaterih dru- gih organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi. Pri tem smo se tokrat srečali z mnogimi težavami, ki so posledica podirajoče se organizacijske strukture gozdarstva. Mnogi strokovnjaki, ki so v preteklih letih aktivno vodili razvoj tehnologij pridobivanja lesa in graditve gozdnih cest niso več na svojih delovnih mestih, informacijski tokovi znotraj GG so prekinjeni, pa tudi motivacija tistih, ki dajejo osnovne podatke in zanje odgo- varjajo, je drugačna kot v preteklosti. V vseh ozirih je današnji trenutek neprimeren za izdelavo resnih in poglobljenih analiz. Kljub temu pa računamo, da bodo prav ti podatki, čeprav nepopolni in morda me- stoma neprimerljivi, sčasoma zanimiv in dragocen dokument, ki bo pričal o izhodiš- čih, na katerih bo temeljila prihodnja orga- niziranost gozdarstva. Dober odziv anketirancev je pokazal (manjkajo podatki Zavoda za pogozdovanje Krasa, gozdarstva v Prekmurju in GG Ce- lje), da se anketiranci, kljub mnogim teža- vam, ki jih danes pestijo, zanimajo za sodelovanje pri takšnih analizah, kot je ta študija, čeprav je res, da je kakovost odgo- vorov (popolnost in natančnost) zelo različ­ na. Predvidevamo, da je ta anketa zadnja, ki poteka v takšni obliki. Spremljanje razvoja stroke bo potrebno tudi v prihodnje, vendar bomo morali poiskati drugačne poti za pri- dobivanje podatkov. Danes je še prezgodaj, da bi ugibali, katera pot bo najboljša. Rezul- tate ankete bomo pripravili v obliki samo- stojne publikacije. Zaradi aktualnosti podat- kov pa smo se odločili, da nekatere najbolj zanimive posredujemo strokovni javnosti v tem prispevku. 2. METODA DELA Ustaljena metoda dela za zbiranje podat- kov o stanju mehaniziranosti, storilnosti, delovnem času in o gradnji gozdnih promet- nic je anketa. To smo v sredini marca Preglednica 1: Nekateri splošni podatki o anketirancih v l. 1990 Ime DO Okrajšava Tolmin TO Bled BL Kranj KR Ljubljana LJ Postojna PO Kočevje KO Novo mesto NM Brežice BR Celje CE Nazarje NA Slovenj Gradec SG Maribor MA Murska Sobota MS Kras Sežana SE Snežnik SN KGZŽiri Žl Mercator·Lj. ml. ME SKUPAJ (brez SN in Žl) Površina vseh gozdov v 1000 ha 123 53 67 133 70 71 83 65 69 45 58 92 33 73 12 1008 Skupni bruto etat v 1000m3 220 183 232 395 267 314 265 139 229 177 257 370 89 55 52 2 2 3248 število zaposlenih 31.12.1990 358 347 409 611 554 637 408 516 302 269 755 680 141 84 6071 G. V. 7·8/91 33i poslali vsem gozdnim gospodarstvom in še drugim organizacijam, ki imajo v svojem sestavu dejavnost pridobivanja lesa in gra- ditve gozdnih prometnic (preglednica 1 ). Podatke smo zbirali na 14 anketnih listih (preglednica 2), od katerih so le nekateri ostali nespremenjeni. Vse spremembe pa so bile naravnane tako, da je primerljivost novih podatkov s starimi čimvečja. število posameznih strojev smo zbrali le za družbeni sektor (last GG), torej tudi za tiste stroje, ki so bili oddani v najem. S to anketo nismo zajeli dela ter strojev koope- rantov, obrtnikov, samostojnih podjetij ter posameznikov, z izjemo pregleda količin spravljenega lesa po sektorjih lastništva. Večina podatkov se nanaša _ločeno na stanje 31. 12. 1989 ter 31. 12. 1990 zato, da bi lahko naredili primerjavo med obema letoma in tako zaznali učinek Zakona o moratoriju na sečnjo v delu družbenih go- zdov ter drugih sprememb ekonomske na- rave, ki so vplivale na težaven položaj panoge. Preglednica 2: Seznam vprašalnih listov List Vsebina 1 Etat, plan in realizacija sečenj v l. 1990 2 Slučajni pripadki pri poseku lesa 3 Struktura zaposlenih pri GG 4 Struktura izkoriščenosti delovnih dni pri neposrednih delavcih GG 5 Analiza vrednosti delovne ure sekača 6 Motorne žage v lasti G_G _____ _ 7 Slika spravila lesa 8 Spravilo lesa s traktorji 9 Spravilo lesa z žičnicami 1 O Prevoz lesa s kamioni 11 Dodelava lesa na skladiščih ali kamionski cesti 12 Stroji za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in drugi stroji pri pridobivanju lesa 13 Zgrajene gozdne vlake 14 Novozgrajene ceste v lesnoproizvodnih gozdovih Zbrane podatke smo obdelali na ustaljeni način, jih komentirali in primerjali s podatki iz prejšnjih anket. Za točnost izvirnih podat- kov jamčijo anketiranci, za točnost izpelja- nih podatkov pa avtorji te študije. 332 G, V, 7·8/91 3. REZULTATI ANKETE 3.1. Etat in posek V začetku l. 1990 so gozdna gospodar- stva vse bolj tonila v splošni gospodarski krizi, zaradi katere je porasla splošna neli- kvidnost, nedisciplina pri plačevanju stori- tev, narasli pa so tudi stroški poslovanja. V drugi polovici leta je gozdarstvo zajel val reorganizacijskih sprememb, ki se je pričel z razpravami o možnih vsebinah novih sistemskih zakonov, ki zadevajo gospodar- jenje z gozdovi. Posebnost v spremenjenih pogojih gospodarjenja je bil Zakon o mora- toriju na sečnjo v delu družbenih gozdov, ki je bil uveljavljen v sredini leta. Bivši razlaščeni gozdovi so v Sloveniji razpore- jeni zelo neenakomerno, zato je ta zakon prizadel gozdna gospodarstva zelo različno (slika 1 ). Dejstvo je, da so gozdna gospodarstva uspela nekoliko preusmeriti sečnje v tiste gozdove, za katere zakon o moratoriju ni veljal, vendar je celotno zmanjšanje bla- govne proizvodnje vseeno zelo veliko. K temu je pomemben delež prispevalo tudi veliko zmanjšanje blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih (preglednica 2), s čimer se je ustrezno zmanjšal tudi prihodek goz- dno gospodarskih podjetij. 3.2. Mehanizacija pri pridobivanju lesa 3.2. 1 Motorne žage Za zadnje obdobje je značilno nenehno zmanjševanje števila strojev v družbeni la- sti. Posebej očitno je to pri motornih žagah (preglednica 4), pri katerih je njihovo število od l. 1986 upadlo kar za 74%._ Za motorne žage skrbijo danes pretežno gozdni delavci, ki zato dobijo ustrezno-na- domestilo. 3.2.3. Spravilo lesa Za preteklih pet let je pri spravilu lesa značilna težnja zmanjševanja deleža konj- skega spravila in naraščanje- deležev žični­ škega ter ročnega spravila lesa. Glede udeležbe gozdnih gospodarstev pri spravi lu lesa pa lahko zapišemo, da se je spravilo lesa v režiji GG v družbenih gozdovih gibalo v letih 1986-1989 okrog 88 %, v l. % bruto etata NA BL KR LJ BR SG TO PO Gozdno gospodarstvo NM Slika 1 : Delež bruto etata gozdov pod moratorijem v skupnem bruto etatu družbenih gozdov po gozdnogospodarskih območjih 1990 pa je upadlo na 83% vseh spravljenih količin. V zasebnih gozdovih je bil delež spravila lesa v režiji GG v l. 1986 23%, v l. 1990 pa 8,0%. Struktura spravila lesa kaže, da smo v l. 1986 v družbenih gozdovih spravili na me- hanizirani način 78,8 %, v zasebnih gozdo- vih pa 73,9% vsega lesa do kamionske Preglednica 3: Blagovna proizvodnja gozdnogospodarskih organizacij v l. 1989 in 1990 (vir: lGLG) Last Dreves na 1989 1990 Indeks vrsta 1000m3 1000m3 1989=100 Družbeni gozdovi lglavci 773 702 91 Li stavci 483 387 80 Skupaj 1256 1089 87 Zasebni gozdovi lglavci 726 451 62 Listavci 445 250 56 Skupaj 1170 701 60 Skupaj družbeni lglavci 1499 1153 77 in zasebni gozdovi Listavci 928 637 69 Skupaj 2427 1790 74 Preglednica 4: število motornih žag v družbeni lasti v letih od ·1986 do 1990 1986 1988 1989 1990 Husquarna 3556 3212 1646 1027 S tihi 563 372 370 183 Jonsereds 534 513 14 3 Skupaj 4669 3997 2030 1213 Indeks 385 330 167 100 G. V. 7-8/91 333 ,----------------------···- ·------------..... Število traktorjev 1986 1988 D Prll.kmetijski B Zglbnllcl - Gosenlčarji 1990 Slika 2: Gibanje števila traktorjev v letih od 1986 do ~ 990 ceste. V l. 1990 je delež mehaniziranega spravila lesa v družbenih gozdovih narasel na 83,2% in se izenačil z deležem mehani-. ziranega spravila v zasebnih gozdovih, ki je bil v tem letu 83,1 %. Ti podatki veljajo le za zabeležene koli- čine spravila lesa v družbenih in zasebnih gozdovih (1 ,646.1 oo m3 v l. 1986 in 1,433.508 m3 v l. 1990), kar je manj od blagovne proizvodnje in torej ne zajemajo tistih količin, ki so jih spravili v svoji režiji zasebni lastniki gozdov. število traktorjev v družbeni lasti je v hitrem upadanju, čeprav ne tako kot pri motornih žagah. V l. 1990 so imela gozdna gospodarstva le še 56% števila traktorjev iz l. 1986. Zmanjšanje je največje pri prila- gojenih kolesnikih (največ IMT), manj pri zgibnikih; pri goseničnih traktorjih pa je število skoraj nespremenjeno (slika 2). Traktorji kolesniki so opravili v l. 1990 za okrog 20% delovnih ur pri spravilu lesa manj kot prejšnje leto. Učinek prilagojenih kolesnikov se je ne- koliko povečal , učinek zgibnikov in goseni- čarjev pa se je zmanjšal. Posebej kritično je, zmanjšanje učinkov dragih zgibnikov, kar kaže) da je bil del te drage opreme v 334 G . V. 7 ·8/91 letu 1990 precej neizkoriščen (preglednica 5) . Primerjava med leti celo pokaže, da so v l. 1988 glede izkoriščenosti letnega delov- nega časa traktorjev prevladovale pozitivne težnje, ki so v l. 1990 povsem usahnile. Zmanjšanje glede na l. 1989 je največje pri zgibnikih (za 27 %) ter goseničarjih (25 %), medtem ko :so prilagojeni koles niki opravili v l. 1990 za okrog 20% delovnih ur pri spravilu lesa manj kot prejšnje leto. Preglednica 5: Učinki traktorskega spravila lesa v m3/leto Vrsta traktorja 1986 ~988 1990 Prilag. kolesniki 1937 2525 222~ Zgib niki 3768 3643 2936 Goseničarji 2513 2196 1803 Povp~ečno 2262 2686 2279 Pri žičniškem spravilu lesa ugotavljamo po l. 1978 nenehno naraščanje letnih učin­ kov spravila lesa, ki je bilo v l. 1990 prvič prekinjeno (preglednica 6). Glede na l. 1986 smo spravili na ta način manj lesa, zato je bila slabša tudi izkoriščenost na- prav. Podobno kot zgibni traktorji, so žične naprave zelo dragi in specializirani stroji, katerih gospodarnost je zelo občutljiva glede na njihovo izkoriščenost. Posledice takšnih neugodnih gibanj bodo zato daljno- sežne ne le za gospodarnost spravila lesa, temveč tudi za razvoj sestojev na težkih terenih. Preglednica 6: Nekateri· kazalci žičniškega spravila lesa Merilo 1986- · · 1988 1990 število naprav Količina lesa v m3 m3/leto m3/dan 3.2.3. Prevoz lesa 53 55 51 85.467 96.493 76.056 1.613 1.754 1.683 23,23 22,91 21,30 Delovna faza prevoza gozdnih lesnih sor- timentov ni povsem tipično gozdarska, saj jo lahko opravljajo tako ustrezno opremljeni zasebniki, kot druga družbena podjetja. Gozdna gospodarstva so v l. 1990 pričela intenzivno zmanjševati število kamionov {slika 3). Podobno kot pri ostalih vrstah delovnih strojev se je tudi pri prevozih zmanjšal učinek, ker je bil del kamionov slabše izkoriščen kot prejšnja leta. Zmanjševanje števila različnih strojev v družbeni lasti, njihova slaba izkoriščenost na eni strani ter pomanjkanje dela pri goz- dnih gradnjah na drugi strani so zelo priza- deli predvsem tiste dele organizacije goz- dnih gospodarstev, ki jim je bila to temeljna dejavnost. Pojavilo se je celo vprašanje smotrnosti obstoja nekdanjih TOZD za tran- sport in gradnje z zmogljivostmi, ki so bile veliko večje od trenutnega obsega dela. Nujno je bilo torej izvesti reorganizacijo teh delov gozdnih gospodarstev in iskati nove možnosti zaposlitve strojev in delavcev. 3.2.4. Dodelava lesa na mehaniziranih skladiščih Količine olupljenega lesa na mehanizira- nih lesnih skladiščih upadajo že dalj časa. S tem postaja vprašanje gospodarnosti teh skladišč vse bolj pereče, saj so glede na vložena sredstva mehanizirana lesna skla- dišča gotovo najdražje naložbe gozdarstva. Največji upad količin olupljenega lesa beležimo v l. 1990, ko se je močno zmanjšal odkup iz zasebnih gozdov, v družbenih gozdovih pa so nastopile težave zaradi zmanjšanega poseka. Slika 3: Gibanje števila gozdarskih transportnih kompozicij v letih 1989 in 1990 število Tefka Srednja Lahka Gozd. transp.komp. G. V. 7-8/91 335 V preglednici 7 prikazujemo podatke o olupljenih količinah lesa iglavcev za večino mehaniziranih skladišč, s katerimi uprav- ljajo gozdna gospodarstva. Očitno je, da se pri večini mehaniziranih lesnih skladišč pri- bližujemo ali pa smo že prestopili prag ekonomičnosti. Nova organizacija gozdar- stva bo to vprašanje morala rešiti, upošte- vajoč ne le golo gospodarnost, ki temelji na stroških opravljenega dela, temveč tudi ce- lostno vlogo te.h skladišč v gozdni proizvod- nji- vlogo pri humanizaciji gozdnega dela in vrsti racionalizacij pri sečnji, spravilu, prevozu, prevzemu lesa in drugod. 3.3. Gozdne prometnice 3.3.1. Gozdne ceste Za vrednotenje gozdnega prostora so zelo pomembni tudi podatki o prometni infrastrukturi. Na ravni Slovenije že od leta 1970 vsaki dve leti sistematično zbiramo podatke o gozdnih in drugih cestah, ki jih gozdarstvo uporablja pri opravljanju svojih dejavnosti. Podatki o dolžinah novozgraje- nih cest nam nudijo vpogled v intenzivnost gradenj gozdnih cest v Sloveniji, obenem pa lahko spremljamo stanje o odprtosti naših gozdov. Preglednica 7: Količine olupljenega lesa v m3 na nekaterih mehaniziranih lesnih skladiščih od l. 1986 do 1990 GG Skladišče 1986 1988 1989 BL Boh. Bistrica 61.347 50.107 52.908 Rečica 56.021 52.394 56.449 PO Pivka 88.487 70.170 71.133 Marof 59.350 55.922 61.696 KO Ribnica 55.620 62.132 54.148 MB Limbuš 92.500 85.926 76.105 SG Radlje 46.000 37.413 31.730 Otiški vrh 109.000 98.250 93.975 Skupaj 568.325 512.314 498.144 Indeks 149,8 135,0 131,3 Slika 4: Gradnja gozdnih cest od l. 1981 do 1990 k.m 500 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto 336 G. V. 7-8/91 1990 46.332 46.471 61.256 45.193 42.785 27.672 28.981 80.789 379.479 100,0 Iz podatkov zadpje ankete je bilo ugotov- ljeno, da je bilo v dveletnem obdobju 1989- 90 skupaj zgrajenih 283,0 km vseh cest, ki jih gozdarstvo uporablja pri gospodarjenju z gozdom. Od navedenih dolžin cest je 207,7km ali 73% gozdnih in 75,3km ali 27% negozdnih (javnih in drugih). Zaskrbljujoč je podatek o dolžinah novo- zgrajenih gozdnih cest, saj kaže na izredno močno upadanje intenziteta izgradnje cest- nega omrežja v naših gozdovih, kar ne bo ostalo brez neugodnih posledic pri nadalj- njem prizadevanju za zniževanje transpor- tnih stroškov. Tako močan padec letnega obsega novozgrajenih gozdnih cest je ne- dvomno odraz kritičnih razmer v gozdarstvu v zadnjem obdobju, ko primanjkuje sred- stev za investicije in ko je dosti nejasnosti okoli novega reorganiziranje gozdarstva. Obseg gradenj gozdnih cest se je namreč v letu 1990 znižal na raven izpred 35 let, ko smo v Sloveniji gozdne ceste gradili še ročno. Na sliki 4 je prikazana dinamika gradenj gozdnih cest v Sloveniji v desetletnem ob- dobju 1981-90. Iz prikaza je razvidno, da po letu 1984 letni obseg gradenj naglo upada. Glede na zmogljivost naših gozdov, potrebe po nadaljnjem njihovem odpiranju ter glede na dosedanje izkušnje v gozdnem gradbeništvu lahko ocenjujemo, da bi v Sloveniji ustrezal letni obseg gradenj goz- dnih cest okoli 300 km, za kar bi se morali prizadevati, ko se bodo uredile sedanje kritične razmere. Pri zbiranju podatkov o cestah nas še zlasti zanima, kolikšna je povprečna goM sto ta· cest v gozdovih Slovenije in kako se z dolžino novozgrajenih cest vsako leto povečuje. Pri računanju gostote cest upo- števamo le produktivne ceste. V zadnjih dveh letih se je skupna dolžina produktivnih cest {gozdnih in negozdnih) povečala za 217,4 km. S tem se je povprečna gostota cest v lesnoproizvodnih gozdovih Slovenije povečala za 0,22 m/ha kar pomeni le skromno povečanje odprtosti gozdov. Če upoštevamo podatek, da je bila konec leta 1988 povprečna gostota cest v lesnopro- izvodnih gozdovih Slovenije 14,60 m/ha, potem se je z novozgrajenimi cestami ko- nec leta 1990 povečala na 14,82 m/ha. Od leta 1985 dalje ugotavljamo odprtost gozdov ločeno po sektorju lastništva. V zadnjih dveh letih je bilo v družbenih gozdo- vih zgrajenih kar 124,2 km produktivnih cest Slika 5: Gradnja gozdnih vlak od l. 1980 do 1990 miha 5,--------------------------------------------------- 4 3 2 1980 1982 1984 leto 1986 O Družbeni g. O Zasebni g. B PovprečJe 1988 1990 G. V. 7·8191 337 (0,37 m/ha) v zasebnih gozdovih pa 93,2 km ali O, 15m/ha. Tako je konec leta 1990 povprečna gostota cest v družbenih gozdovih znašala 19,39 m/ha, v zasebnih gozdovih pa 12,82 m/ha. 3.3.2. Gozdne vlake Gozdne vlake uvrščamo med sekun- darne prometnice, ki omogočajo gibanje spravilnim sredstvom po gozdu in tako olajšujejo spravilo lesa od sečišča do ka- mionske ceste. če imamo o gozdnih cestah že vrsto let dokaj zanesljive podatke, pa nasprotno ugotavljamo, da so podatki o vlakah in njihovi gostoti zelo pomanjkljivi. Šele v predzadnji anketi so bile gozdne vlake prvič vključene kot predmet popisa, s katerim se je želelo ugotoviti letni obseg gradenj vlak v obdobju 1979-88 ter dose- žena gostota vlak. Zaradi pomanjkljivih po- datkov, ki smo jih dobili od gozdnogospo- darskih organizacij v prejšnji in zadnji anke- ti, nismo mogli izračunati povprečne go- stote vlak v gozdovih Slovenije. Pri računanju dinamike letnega obsega gradnje vlak smo si pomagali tako, da smo podatke o dolžini zgrajenih vlak preračunali na površino lesnoproizvodnih gozdov. Izra- čunane vrednosti za obdobje 1980-1990 so prikazane na sliki 5, iz katere je razvidno, da letni obseg gradenj vlak vse od leta 1984 dalje pada tako v družbenih kot v zasebnih gozdovih. Še posebno izraziti pa- dec se kaže v letu 1990, ko se je obseg gradenj vlak zmanjšal skoraj za 7-krat v primerjavi z letom 1984. Torej tudi pri vla- kah v zadnjem desetletnem obdobju ugo- tavljamo zelo podobno dinamiko gradenj kot pri gozdnih cestah, kar vse kaže na naglo usihanje akumulacijske sposobnosti slovenskega gozdarstva. Podatki iz ankete nas opozarjajo, da se je gradnja prometnic v naših gozdovih sko- raj ustavila, kar pomeni popolno zanikanje tistih usmeritev o nadaljnem odpiranju go- zdov, ki so bile zapisane v nove območne načrte. 3.4. Delavci v gozdarstvu 3.4.1 . število zaposlenih Dolgoletni podatki o povprečnem številu zaposlenih v gozdarstvu kažejo na stalno zmanjševanje števila zaposlenih (slika 6). Od leta 1970 do konca leta 1990 se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za Slika 6: število zaposlenih v gozdarstvu od l. 1970 do l. 1990 Štev. zaposlenih (v 000) 10~----------------------------------------------------~ 8 ~-------mt~ ;;;;: ;;;: -~-r.:f::r----------",r=,:,±-:~':,l':,I':,">---.!QjL· ± '±! 11111 1111 ._1: .,!:, ·.1_, -,:_i . :,,i,,::,,:,, .l,,·l,,;,il,:l,, ;-,,:~,: !,,l,,· ~:'.·':;,,·=, :.1'-... , '!!!!! . i'~ '" "' '" '" ""·' \ 4 :1~!! gg 2 11111 1111 o !fH: 1 1 1 :w 1 1 1 1 =:i:= 1 1 1 iH :m 1=:: :w: m: :m: w: 70 71 72 73 74 76 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 Leto (19 __ ) 338 G. V. 7-8/91 35 %, od tega samo v zadnjih petih letih (1986-1990) kar za 21 ,5 %. Gozdarstvo je edina gospodarska panoga v Sloveniji, ki ima od leta 1985 vsako leto negativno stopnjo rasti števila zaposlenih, istočasno pa je povprečna negativna stopnja v zad- njem petletnem obdobju med vsemi pano- gami tudi najvišja in znaša -3%. Sledita gradbeništvo z -2,6% in vodno gospodar- stvo z -2,4% stopnjo rasti števila zaposle- nih. Iz podatkov o številu zaposlenih za konec leta 1989 in 1990 (MIKULIČ 1990, 1991) smo izračunali padec števila zaposlenih za gozdarstvo skupaj, za državne in zasebne gozdove ter ločeno za delavce v nepo- sredni proizvodnji ter druge (slika 7). V enem letu se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za 12,6 %, od tega v družbenih gozdovih 11 ,9% in v zasebnih 15,7 %. Delavcev v neposredni proizvodnji je bilo za 13,2% manj, drugih (inženirji, tehniki, administrativno in pomožno osebje) pa je bilo za 11 ,5% manj. Glede na sektor lastni- štva in kategorijo zaposlenosti pa je bilo zmanjšanje zaposlenih največje pri tet'- nična-administrativnem osebju v zasebnih gozdovih. Pri tehnično-administrativnem osebju smo analizirali podatke od leta 1986 do 1990 in jih prikazujemo v preglednici 8. Ločeno je obravnavano število inženirjev, tehnikov in administrativnega osebja po obeh sektorjih lastništva. Skupno število inženirjev v petletnem obdobju se je povečalo skupaj za 4%, zmanjšalo se je v zasebnih gozdovih (12 %) in povečalo v družb nih gozdovih (8 %). število tehnikov je manjše za 5%, v družbe- nih gozdovih za 7% in v zasebnih za 3% . Najbolj se je zmanjšalo število administra- tivnega in pomožnega osebja (20 %), v družbenih gozdovih za 19% in v zasebnih kar za 24%. 3.4.2. Delavci v neposredni proizvodnji Popolnih podatkov v anketnih listih o številu delavcev nismo dobili za sledeče GG-je: Kočevje, Brežice, Celje, Murska Sobota in Sežana. V preglednici 9 prikazujemo po- datke brez teh GG. Slika 7: število zaposlenih v letih 1989 in 1990 glede na sektor lastništva in vrsto zaposlitve Štev. delavcev (v 000) VSI ZAPOSLENI DEL.V NEP.PRO. ING,TEH,OST. Deleži v %kažejo zmanjšanje št. zaposl. od l. 1989 do 1990 G. V. 7-8191 339 Iz slike 6 smo lahko razbrali, da se je število delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva zmanjšalo za 13,2 %, podatki za obravnavana gozdna gospodarstva pa kažejo, da je bilo zmanjšanje še nekoliko večje (16,3 %). Glede na ugotovitve iz prejšnjega poglavja o stanju na področju gradenj gozdnih cest in vlak je razumljivo, da se je število zaposlenih najbolj zmanj- šalo pri gozdnem gradbeništvu (31,4 %). Med ostalimi vrstami dela so bila največja zmanjšanja števila zaposlenih še med skla- diščnimi delavci (18,8 %) in mehaniki (18,2%). Pri prevozu in gojenju je bilo zmanjšanje števila zaposlenih skoraj enako (15,6% oziroma 15,7%), pri sečnji in spra- vilu pa se je število zmanjšalo za 12,1 %. Delavci v neposredni proizvodnji zaradi narave dela (delo na prostem) dosegajo dokaj nizke izkoristke delovnih dni. Primer- java po fazah dela med leti 1989 in 1990 kaže, da je bil izkoristek de_lovnega časa v Preglednica 8: Tehnično-administrativno osebje v gozdarstvu od leta 1986 do 1990 Ad ministra- Leto Lastništvo Inženirji Tehniki tivno in po- Skupaj možno osebje 1986 DG 262 (100) 485 (100) 1066 (100) 1813 (100) ZG 78 (100) 295 (100) 255 (100) 628 (100) Skupaj 340 (100) 780 (100) 1321 (100) 2441 (100) 1988 DG 298 (114) 497 (102) 991 (92) 1786 (98) ZG 76 (97) 349 (118) 241 (94) 666 (106) Skupaj 374 (110) 846 (108) 1232 (93) 2452 (100) 1989 DG 310 (118) 487 (100) 970 (91) 1767 (97) ZG 77 (99) 340 (i 15) 241 (94) 658 (104) Skupaj 387 (114) 827 (106) 1211 (92) 2425 (99) 1990 DG 284 (108) 451 (93) 860 (81) 1595 (88) ZG 69 (88) 288 (97) 195 (76) 552 (88) Skupaj 353 (104) 739 (95) 1055 (80) 2147 (88) Preglednica 9: število in deleži delavcev v neposredni proizvodnji 1989 1990 Zmanjšanje Vrsta dela število Delež število Delež štev. od 1989 % % do 1990% Sečnja, spravilo 1319 52,9 1159 55,5 12,1 Prevoz 224 9,0 189 9,1 15,6 Dodelava, skladišča 160 6,4 130 6,2 18,8 Gradbeništvo 325 13,0 223 10,7 31,4 Mehaniki- popravila 192 7,7 157 7,5 18,2 Gojenje 267 10,7 225 10,8 15,7 Ostalo 5 0,2 4 0,2 20,0 Skupaj 2492 100.0 2087 100.0 16.3 Preglednica 10: Izkoriščenost delovnega časa v neposredni proizvodnji gozdarstva v l. 1989 ln 1990 Vrsta dela Dnevi v% 1989 Dnevi v% 1 990 Izkoriščeni Neizkoriš. Skupaj Izkoriščeni Neizkoriš. Na čakanju Skupaj Sečnja, spravilo 68,4 31,6 100,0 62,6 34,6 3,2 100,0 Prevoz 78,9 21,1 100,0 73,1 22,7 4,2 100,0 Dodelava, skladišča 77,8 22,2 100,0 76,5 21,7 1,8 100,0 Gradbeništvo 66,6 34,6 100,0 60,7 33,2 . 6,1 100,0 Mehaniki- popravila 80,0 20,0 100,0 77,2 22,0 0,8 100,0 Gojenje 64,1 35,9 100,0 49,9 42,8 7,3 100,0 Skupaj 70,3 29,7 100,0 63,6 32,6 3,8 100,0 340 G. V. 7·8/91 letu 1990 precej slabši (preglednica 10). Razliko v izkotiščenem delovnem času (6,7%) lahko v veliki meri pripišemo mora- toriju na sečnjo, ki je veljal v drugi polovici leta 1990. Zaradi tega so bili to leto delavci v neposredni proizvodnji 3,8 o/o časa na čakanju. Predvidevamo lahko, da bi bil v normalnih pogojih gospodarjenja izkoristek delovnega časa v letu 1990 podoben ti- stemu iz leta 1989. Naša predvidevanja potrjuje tudi podatek za leto 1988, ko je bil izkoristek delovnega časa 69,4 %. Tudi pri- merjava po posameznih vrstah dela za leti 1989 in 1990 kaže, da je bil izkoristek časa v letu 1990 povsod nižji. Najmanjše so razlike pri dodelavi lesa (mehanizirana skla- dišča) in pri mehanikih. Neto urne postavke delavcev so se v povprečju gibale med 30 do 40 dinarji/uro. Najvišje povprečne urne postavke so imeli delavci- pri prevozu (40,55 din/uro), sledita sečnja in spravilo (36,05 din/uro), gojitvene dela (34,33 din/uro), dela mehanikov (33,04 din/uro), gozdne gradnje (31 ,35 din/uro) in skladišča (30,; 5 din/uro). Relativna primer- java neto urnih postavk med leti 1989 in 1990 kaže, da so bile razlike v urnih postav- kah delavcev v letu 1990 večje kot leto prej. Povprečja za Slovenijo nam ne povedo dosti, kajti razlike med neto urnimi postav- kami za enaka dela so bile med GG zelo velike. Za ilustracijo prikazujemo podatke za sečnjo in traktorsko spravilo (slika 8). Izredno velike razlike med najvišjo in najnižjo neto urno postavko (tako pri sečnji kot pri spravilu je razmerje nekaj manjše kot 2 : 1) še dodatno ponazarjajo tež.ave, v katerih se je znašlo gozdarstvo v lanskem letu. Za enako delo so bile razlike v urnih postavkah takšne, kot da bi primerjavo delali med državami in ne v Sloveniji v eni gospodarski panogi, za enak poklic in za enako delo. 4. SKLEP Za pretekla leta je za gospodarstvo zna- čilna nesmotrna organiziranost, ki je izha- jala iz takratne družbene ureditve. Pri tem mislimo predvsem na neuravnoteženo raz- merje med delavci v neposredni proizvodnji in režijskimi delavci. Iz več razlogov je Slika 8: Neto urne postavke za sečnjo in spravilo po GG v letu 1990 TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB Neto urna postavka (din/uro) 60 50 40 30 20 1 o o SEČNJA 10 20 30 40 50 BO SPRAVILO G. V. 7-8191 34 i gozdarstvo že pred več leti pričelo zmanjše- vati število zaposlenih delavcev. Narašča­ nje storilnosti delavcev v neposredni pro- izvodnji, zaradi česar je za enak obseg proizvodnje potrebno manjše število delav- cev, je le eden od manj pomembnih vzro- kov. Druge razloge moramo iskati v krčenju obsega gradenj cest in vlak, v zadnjem letu dni pa tudi v zmanjšanju proizvodnje goz- dnih lesnih sortimentov ter v reorganizacij- skih spremembah, pri katerih je v gozdar- stvu vse manj kruha za neproizvodne pokli- ce. Z vidika gospodarjer)ja so nekatere tež- nje pozitivne, postavl]aj9 p~ v· ospredje razmislek o pomenu ~ocia[ne funkcije slo- venskega gozda - zagotavljanju delovnih mest in sredstev za preživetje·dela prebival- stva, . ki je bil doslej odvisen · od .dela· v gozdarstvu. V zadnjih letih beležimo tudi izrazite tež- nje v zmanjševanju· števila delovnih strojev v družbeni lasti pti pridobivanju lesa. Raz- logi tičijo v spremembah lastništva teh stro- jev, saj jih je veliko prešlo v zasebne roke (npr. motorne žage), pa tudi v zmanjšanju obsega proizvodnje (npr. gradnje gozdnih prometnic), ali v boljšem izkoriščanju meha- nizacije (nekateri posamezni primeri pri spravilu lesa s traktorji). Posledice moratorija na sečnjo v delu družbenih gozdov na dogajanja v gozdar- stvu so predvsem v tem, da so se v preteklem letu močno okrepile vse težnje po krčenju najvažnejših sestavin poslov- nega procesa - tako delavcev kot strojev. Prav vseh težav, s katerimi se danes spo- pada gozdarstvo, pa ne moremo naprtiti le zmanjšani proizvodnji v družbenih gozdo- vih . Mnogo usodnejša je negotovost glede prihodnje organiziranosti, nespoštovanje veljavne zakonodaje s strani zasebnih last- nikov gozdov in splošna gospodarska kriza z vsemi negativnimi posledicami. Spremljanje opremljenosti gozdarstva, pa čeprav le dela v družbeni lasti, je po- membno iz vrste vidikov, katerih resnična vrednost leži v analizi razvojnih teženj pri pridobivanju lesa. Žal nam tudi tokrat ni uspelo prepričati vseh anketirancev, da bi nam odgovorili na zastavljena vprašanja, ~ato so tudi rezultati pri odgovorih na večino vprašanj nepopolni. 342 G. V. 7·8/91 Povzetek V Republiki Sloveniji vsaki dve leti popišemo stanje mehaniziranosti ter storilnosti in izkorišče­ nosti delovnega časa delavcev pri pridobivanju lesa. Anketni vprašalnik zajema tudi podatke o graditvi gozdnih cest ter vlak. Podoben, le neko- liko spremenjeni popisni list smo poslali vsem gozdnim gospodarstvom ter nekaterim drugim podjetjem, ki se ukvarjajo tudi z gozdno proizvod- njo. Odziv je bil . nepopoln, vendar zadovoljiv. V anketi za l. 1990 smo posebej želeli ugotoviti spremembe, ki so nastale zaradi velikih težav, s katerimi se je srečalo gozdarstvo v preteklem letu. Ugotovili smo, da se je močno zmanjšalo število strojev v družbeni lasti, zmanjšali pa so se tudi učinki. Podobne ugotovitve veljajo za delavce v gozdarstvu, kjer se je zmanjšalo tako njihovo število, kot tudi delež izkoriščenih delov- nih dni. Zmanjšana akumulativna sposobnost go- zdarstva vpliva tudi na obseg investicij v gozdne prometnice. Podatki kažejo stalno upadanje ob- sega gradenj gozdnih cest in vlak po l. 1982, ki pa je naravnost usodno v zadnjem letu. V članku smo predstavili le del podatkov ankete za !. 1990, ki bodo v celoti objavljeni v posebni publikaciji. THE INFLUENCE OF ECONOMIC CRISIS AND MANAGING SITUATION JN 1990 ON WOR- KERS' PRODUCTIVITY, THE MECHANIZA- TION ST AGE OF FOREST PRODUCTION AND FOREST ROAD CONSTRUCTION Summary The inventory of mechanization situation and productivity as well as the utilization of workers' working time in wood production is carried out in the Republic of Slovenia every two years. The questionnaire also contains data on forest road and skid trail construction. A similar, only slightly changed questionnaire, was sent to all forest enterprises and some other enterprises engaged in wood production. The response was incom- plete yet satisfactory. A special intention of the poll of 1990 was to establish the changes which have arisen due to great difficulties forestry met with in the previous year. It was established that the number of machines owned by state enterpri- ses greatly decreased, the same being true of the performance. Similarly, the number of forest workers decreased as well as the share of work- ing days employed. The decreased accumulative ability of forestry also has influence on the scope of the investments into forest roads. The data evidence a constant decline in the extent of forest road and skid trail construction after the year 1982, which can be claimed to be fatal in the last year. The article presents only a part of the poll data for the year 1990, which are going to be presented in a separate publication. LITERATURA IN VIRI 1. KOŠIR B., DOBRE A., MEDVED M., UDE J.: 1988. Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v n~po­ sredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. Strokovna in znanstvena dela 97, IGLG Ljubljana. 2. KOŠIR B., DOBRE A., MEDVED M.: 1989. Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvod- nji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1988. Strokovna in znanstvena dela 104, IGLG, Ljublja- na. 3. KU DER, M.: 1983. Izkoriščanje delovnega časa in storilnosti v gozdarstvu Slovenije - 1, IGLG, Strokovna in znanstvena dela 73, Ljublja- na. 4. KU DER, M.: 1984. Delovni čas in storilnost v gozdarstvu Slovenije v letih 1980-1983 2, IGLG. Strokovna in znanstvena dela 74, Ljublja- na. 5. KUDER, M.: 1985. Delovni čas in storilnost v gozdarstvu Slovenije v letih 1980-1984 - 3, IGLG, Ljubljana. 6. MIKULIČ, V.: 1990. Mesečno poročilo o izrabi gozdov - ŠUM 22 za l. 1989. IGLG, Ljubljana. 7. MIKULIČ, V.: 1991. Mesečno poročilo o izrabi gozdov ŠUM 22 za l. 1990. IGLG, Ljubljana. 8. REMIC, C.: 1967. Stanje mehanizacij~ v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji 1966, Po- slovno združenje gozdno gospodarskih organiza- cij v Ljubljani. IGLG, Ljubljana. 9. REMIC, C.: 1969. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1968. IGLG, Ljubljana. 1 O. REMIC, C.: 1971. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1970. IGLG, Ljubljana. 11. REMIC, C.: 1973. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1972. IGLG, Ljubljana. 12. REMIC, C.: 1975. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1974. IGLG, Ljubljana. 13. REMIC, C.: 1977. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji koncem lela 1976. IGLG, Ljubljana. 14. REMIC, C.: 1978. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1978. IGLG, Strokovna in znanstvena dela 63, Ljubljana. 15. REMIC, C.: 1981. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1980. IGLG, Strokovna in znanstvena dela, Ljub- ljana. 16. REMIC, C.: 1983. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1982. IGLG, Strokovna in znanstvena dela 71, Ljubljana. 17. REMIC, C.: 1985. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije ob koncu leta 1984. Strokovna in znanstvena dela 80, Ljubljana. Pavle Kumer: Skalni rog (Primerjava rastišča s trenutnimi razmerami v slovenskem gozdarstvu je zgolj slučaj na - op.: V. Z.) G. V. 7·8/91 343