Dopisi. Iz Rogatca. (V o 1 i t v e.) V pretečenem mesecu smo se bavili vedno z volitvami. Dvakrat so se zbrali volilni možje pri nas, da volijo svojega poslanca. Volili so obakrat prav častno. G. dr. Gregorec je bil izvoljen enoglasno, v peti kuriji je dobil Ropas samo 4 glase, ostalih 57 pa g. Žičkar. Ropas se je sam potrudil v Rogatec na volišče, kjer je slišal od volilcev marsikatero pikro. Sreča mu ni bila mila, kmetje rau niso šli na limanice, pač pa rogaški trg, ki je žal vedno tara, kjer so sovražniki našega kmečkega in krščanskega ljudstva. No za večino naših tržanov socijaldemokratična ideja ni prenora, kajti pri splošni delitvi ne bi imeli kaj zgubiti, pač pa dobiti. — Enako Celjanom so tudi naši tržani obhajali dne 20. marcija >nemsko« zmago. Po volitvi so pri Ignacu ležali ves dan na medvedovih kožah, nemško pivo pili, želod šteli, surovo izzivali vsakega slovenskega prišleca, zvečer pa završili svoje nemško zmagoslavje z mačkinjim javkanjem pri naših volilcih, naznanjajoč, kam da prej spadajo, kakor med ljudi. Smejo pa tudi biti ponosni na svojo nemško zmago, kajti med 35 njihovimi volilci je bilo samo 28 Slovencev in Hrvatov. Pa naj kdo trdi, da to ni »netnška« zmaga! Značilno je tudi, kako se je postopalo, da so dospeli do navedene zniage. Slovenski omahljivci niso dobili svojih izkaznic na dom, kakor je tu običajno, ampak občinski sluga je vsakemu posebej zabičal, da mora osebno priti po izkaznico v občinsko pisarno. Zato je bila določena posebna ura, ob kateri so dr. Schuster, župan Feršnik, Jelovšek in drugi v pisarni čakali na svoj plen, kakor pajek na muho. Leti naši napolbogovi so z vsem pritiskom obdelavali prišlece, dokler jim niso prisiljeni obljubili, da bodo ž njimi volili. Na dan volitve je naš turški paša že na vse zgodaj zapustil svoj harem in od hiše do hiše lovil naše kočarje in obrtnike. Kjer ni izdala njegova beseda, šla je agitovat cela tolpa Rogačanov, med njimi tudi c. kr. uradniki. Kdor je imel napisanega našega kandidata, dobil je hitro drugo glasovnico, a listek z našim kandidatom se mu je odvzel. Čudno to, da so volilci in nevolilci imeli vse polno glasovnic na razpolago, tri dni prej pa si je neki volilec četrte kurije, kateremu se glasovnica ni dostavila, komaj s pomočjo več sovolilcev izposloval pri komisarju potrebno glasovnico. Li ni to dvojna mera? Je to postavno, da so se fantalinom, ki niso imeli prav nič opraviti pri volitvi, izročevale glasovnice ?! To stran Sotle še dozdaj nismo bili navajeni takih volitev, zato odločno obsojujemo terorizem in nepostavno postopanje pri zadnji volitvi v Rogatcu! Iz Rogatca. (G1 e j t e j i h!) Da v trgu na slovensko-hrvaški meji dobi nemški kandidat Stirikrat več glasov, kakor Slovenec - domačin, je vendar malo več, kakor čudno. Tega je veliko kriva naša popustljivost, ker ne pomislimo, kdo so ti, ki se drznejo kratiti nam naše narodne in verske koristi. Pri nas so to ljudje, ki so popolnoma odvisni od nas, ki bi morali pobrati kopita in iti s trebuhom za kruhom, ako bi jih mi ne podpirali. Med nemškimi volilci se nahaja šest krčmarjev, oba Brizinšeka, Pažek, Rakuš, Martin in Jožef Lesjak, pek Lebič, trgovci Jelovšek, Tombosko, Drobnič, Feršnik, Einfalt, obrtniki Žerak, Bere, Gajzer, Stolzer in zdravnik dr. Schuster. Ti gospodje živijo od tvojih žuljev, slovenski kmet, zato bi bilo pač pričakovati, da so ti za tvoje krajcarje vsaj toliko hvaležni, da te podpirajo v tvojih krščanskih, narodnih in gospodarskih zadevah. Toda tega ne storijo, ravno nasprotno ravnajo s svojimi volitvami. V prejšnjih letih so volili liberalca framasona Foreggerja, letos pa prusofila Pommerja. Tisti Nemei pa, ki spadajo k tej vrsti ljudij, kakor Foregger in Pommer, so zapriseženi sovražniki slovenskega kmeta. Oni hočejo tebe izpodriniti in tvojo lepo posest spraviti Nemcem v pest. Kadar se gre za gospodarske koristi slovenskega kmeta, kdo je nasproti? Nemci, ki so s Pommerjem in Foreggerjem, ljubčkom naših tržanov, enake barve. Kadar se gre za našo vero, za slovenski jezik v šoli in uradu, tedaj nam zopet nasprotujejo stranke onih Nemcev, kakor so jih volili naši tržani. Iz tega pa sledi, da nam je v škodo podpirati take ljudi, s tem da jim nosimo svoje krajcarje, ter si s tem ogrevamo gada na lastnih prsih. Rogačani ti ne privoščijo poslanca domačina, ki bi bolj skrbel zate, kakor tujec Dunajčan. Dobro, ti pa bodi tako moder, da vrlo premisliš, kam boš zanaprej nosil svoje krajcarje. Kdor ne voli z nami, temu ne vinarja več, izogni se ga, kjer le mogoče! Posebno opozarjamo slovensko občinstvo na »svoji k svojim« gledč krčmarja Jožefa Lesjak — »Gasthof zur Sonne«. Ta možicelj je popolnoma neodvisen od tržanov, je večkrat s častno besedo in roko obljubil, celo vpričo vseh volilnih mož četrte in pete kurije, da bo volil s Slovenci in je vsled tega skupil od njih več kakor od tržanov v desetih letih. Ko je pa imel njihov denar v žepu, postal je figamož in volil je s tržani. Slovenski kmet, pomni dobro imena nemških volilcev! Nemškutarju nobenega krajcarja več, pa bodo izginili in na njihovo raesto stopili naSinci, ki vam prinesejo gotovo boljše čase. Kupujte le pri možeh, ki so glasovali za nas! Pred vsem priporočamo vrlega narodnega trgovca g. J. Berlisga, č. duhovščini pa g. Avg. Adameca, rodom Čeha, ki sta dne 20. marcija neustrašeno glasovala za slovenskega kandidata. G. Adamec ima dobro blago in že več let v splošno zadovoljnost zalaga večino rogaSke dekanije in velik kos Hrvaške, mnogo župnij šmarijske dekanije mu je pa letos zagotovilo svoja naročila. Posebno opozarjamo dosedanje Faningerjeve naročnike v celjskem okrožju, da resno pomislijo, koga sodi bolj podpirati s cerkvenimi denarji, ali izdajalca versko-slovenskega naroda, ali njegovega pospešitelja. Iz Ormoža. (Nujno potrebno) za naš okraj je slov. katoliško politično in gospodarsko društvo. Rojaki! Poglejte v Ljutomer! Tam še tudi ni dolgo enako društvo in kake uspehe je že doseglo! Če bi imeli taka društva v ormoškem, ptujskem in tudi v sv. lenarškem okraju, prepričan sem, da bi bile naše volitve bolj častne, nego so bile nekatere. Na V. kurijo ne bom spominjal, poglejmo po mestih in trgih. Ptuj je seveda tudi tukaj nosil zvonec, Ormož še še, Središče pa se vkljub velikemu številu sedaj ni kaj posebno obneslo, zakaj spravilo bi lahko Se polovico več glasov skupaj, ko bi bila prava organizacija ali pa politična zrelost pri volilcih. V Ormožu bi se moralo počasi obrniti ria bolje, naj bi veljalo, kar bi hotelo, zakaj tako nemškutarsko gnezdo, ki ee živi od slovenske okolice, zginiti bi moralo raz obličja zemlje, a kaj, možem, ki kaj žrtvujejo, mečejo se polena pod noge, voditelji si nasprotujejo iz malenkostnih ozirov in tako ne more iti naprej. Kaj pa se še naj reče o slavni Veliki Nedelji? Zdaj bi bil tam tudi ravno primeren čas. Najhujši in najvišji »piklhavbi« bo odzvonilo in znamenje slabosti bi bilo, če bi se tak slovenski kraj ne mogel oprostiti nemškega vpliva, ki je le navidezen. To bi bili saino politični uzroki, da je bilo že prej potrebno tako društvo. Kaj pa še prihodnjost? Kakor kaže vse, ne bo ostalo pri tem, da se je dala betvica volilne pravice širšim krogom, in poskrbelo se bo v novem državnem zboru za to, da stvar ne bo zaspala. Zategadelj bo potrebovalo ljudstvo poduka in takrat, ko bi ga že moralo imeti, bo prepozno. Zato pa sedaj začnimo, da bomo do takrat, ko bo treba pokazati, kaj da znamo, da bo do lakrat storjena že vsaj polovica in da ne bo po toči jadikovanja in stokanja, zakaj brez poduka, brez organizacije, brez discipline ali reda se ne napravi dandanes ničesar več. Saj še gg. komisarji niso bili v razlaganju volilnih postav jedini, kako bi pa naj poznali prosti Ijudje te različne paragrate. Zato pa na delo, dokler so dnovi, — a delo in trud nai Bog blagoslovi! Iz Celja. (Zakaj srao propadli) pri državni volitvi v mestni skupini? Narodni kandidat dr. Hrašovec je ostal v manjšini le zato, ker se je volilni imenik po slovenskih trgih samovoljno uradno popravljal. Nekaj izgledov: Okrožje trga Žalec natanko določa pismo z leta 1586. C. kr. okr. glavarstvo pa je letos samovoljno postavilo nove meje slovenskemu trgu, ter tako iz volilnega imenika izbrisalo 35 slovenskih volilcev. — Meje trga šmarije ie določil deželni zbor ddo. 23. junija 1877 ter jih potrdil presvetli cesar. C. kr. okr. glavarstvu meje niso bile všeč ter je izbrisaio 29 volilcev. Tako se je nadalje izbrisalo v Konjicah 15 volilcev, na Laškem pa se je pustila volilna pravica 10 volilcem, od katerih je bilo znano, da bodo z nemškutarji volili. -— Čudno to, da se tam ni oziralo na deželni sklep in na voljo presv. cesarja, kjer je bilo to Slovencem v prid. — 0 drugih volilnih nemčurskih spletkah ne govorimo, ker upamo, da bodo zadnjo besedo o tej »postavni« volitvi spregovorili naši posianci v državnem zboru. Slov. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Obtožba.) Kakor je bilo o svojem času v »Slov. Gosp.« poročano, je proti tukajšnjim občinskim volitvam šestorica vložila pritožbo, ki pa je prav za prav le blatenje nekega volilca. Ker se je ta volilec žaljenega čutil, je vložil ne pritožbe, ampak tožbo, ne proti vsem podpisanim, kajti o peterih bi rekli, velja >Gospod, odpusti jira, ker ne vedo, kaj delajo«, ampak le proti pisatelju onega žaljivega spisa, znanemu Fr. K., pri okrajni sodniji gornjeradgonski. Ta je bil zavoljo onega žaljivega spisa dne 9. sušca obsojen na 25 gld. globe. — Vi petorica, ali vas ne oblije rudečica? Blago je z vami ravnal žaljeni volilec, prizanesel je vam, ki ste podpisali tako blatenje svojega soseda, kateri se je že nekaterim izmed vas skazal pomočnika in v gotovih zadevah dobrotnika. — Da, treba dobro premisliti, kaj kdo piše ali podpiše! Iz Gornje Radgone. (Rojaki, Petrovčani!) Le v obilnem številu pristopite k našemu bralnemu društvu! Naj ne bo nikomur žal za tistih borih 10 kr., ki jih na raesec plača; koliko več potrati, če gre v gostilno namesto v čitalnico! Le pomislite, kaj knjige stanejo, če bi si jih vsak za-se naročil; že najcenejši časnik stane najmanj 2 11. na Ieto, pri bralnem društvu pa si je lahko izposodi: tedaj le marljivo čitajte dobre knjige in časnike, ki vam blažijo um in srce in vam bodo v korist! Posebno vam, slovenske matere, priporočam novo knjigo »Materino delo za Boga in domovino«, ki jo ima bralno društvo v več iztisih. Slovenske matere, na vas je največ ležeče, vaša dolžnost je, da svoje otroke že v mladosti v narodnem duhu gojite, da se ne bodo pozneje, ko odrastejo in bi naj v korist domovine delovali, svojega materinega jezika sramovali in svojo narodnost pri kupici vina pred peščico nemčurjev zatajili, kakor se to žali Bog dandanes godi; le malo jih je, ki svoji materi Sloveniji zvesti ostanejo. Pa tudi dosedanje društvenike oporainjam, da bralnemu društvu zvesti ostanejo in vsak naj gleda na to, da še več novih društvenikov pridobi. Bodite značajni, kakor vam je g. knjižničar na dan zborovanja dne 21. febr. na srce polagal ter složno delujte za občni blagor mile nam domovine! Ako bode imelo društvo mnogo zvestih udov. namreč takih, ki svojo udnino redno plačujejo, bode zamoglo tudi primerne veselice prirejati. Edino le bralno društvo priredi vam take veselice, katerih se pošten človek ne sramuje, kjer se lahko pošteno zabava. Dal Bog, da se kmalu po Veliki noči zopet snidemo, da se bomo zopet skupno veselili. —i.— Iz Braslovč. (Naš paša). V spodnjej Savinjskej dolini je lepi trg Braslovče, kateri je v narodnem oziru skozi in skozi probujen. To probujenost spriCuje »bralno društvo«, katero ima mnogo udov, »pevsko društvo« in veliko število Mohorjanov v koledarju družbe sv. Mohorja. Tudi za nove preroke tukaj niso ugodna tla; pri volitvah v V. kurijo je vladal najlepši red. A v IV. kuriji, kdo bi si bil mislil? Tu je neki mož, ki je prej vso občino zastopal na zvunaj in misleč, da ima še zdaj vajete v rokah, Sel je ponujat mandat te kurije nekemu gospodu na Vransko, kateri pa je to čast modro odklonil. Da bi pa ta bivši braslovški paša vendar posebno pečenko imel, je vkljub med slovenskim narodom običajnej disciplini dal v Celju svoj glas g. dru. Voušeku in je za to hotel pridobiti tndi druge volilne može. Mi spoštujemo g. dr. Voušeka in bi nam bila čast imeti za kandidata svojega rojaka, a tako prilizovanje proti gospodu, ki je kandidaturo odklonil, je smešno in moža bomo zapisali za večne čase v črno knjigo! Braslovčani, ali nimamo bolj zanesljivih mož, da bi jih volili volilnim možem? Ako še enkrat tako naredimo, zaslužimo vsi skupaj, da bi nas jeden dobro pokrtačil. Iz Ljutomera. (Volilni boj.) To vam je bila ono soboto trdovratna borba. Naši »Nemci« so si vtepli v glavo misel, da morajo Slovence v manjšino spraviti zato, da bodo lahko rekli »das deutsche Luttenberg«. Tacega pritiska še ni bilo; od 112 volilcev jih je prišlo 95 na volišče. Pritirali so betežnike, komandirali svoje dolžnike, kakor so Puconja in Krašovec (bivSi Savinjski sokol), gnali so na volišče ubogega občinskega mlinarja. Celo Šteyer, ki se dela lako mirnega, je ukazal ubogemu Skerlecu voliti. Osobito pa priporočamo okoliškemu Ijudstvu, da so strastno delali zoper Slovence trgovci: HOnigman Makselj in Zemljič ter krčmarji: Zidarič, išramel in celo Sterman, ki samo od pomurskih kmetov živi. Spomnite se slovenski kmetje, da imamo v Ljutomeru vrle narodne trgovce: Seršena, Vršiča, Repiča, Šnajderja, Hercoga itd. in da imamo dobra slovenska krčmarja, Seršena in Vavpotiča. Ne dopuščajte. da bi se tisti, ki se redijo od naših krajcarjev, norčevali iz vaših rojakov v Ljutomeru, ki morajo zavoljo svojega slovenskega prepričanja toliko prestati. Ali čast bodi izrečena slovenskiin voiilcem. Zdaj se je zopet pokazalo, kje je možak in kje figa-mož. Naši volilci so vedeli, da njih kandidat zmagati ne more. Ali hoteli so vsaj v Ljutomeru zmagati. Vkljub vsem zvijačam in pregovarjanju prišlo jih je 50 na volišče. Tu so se zo- pet izkazali naši pogumni, marljivi in značajni možje iz Starega trga in iz Stare ulice »hasgaž«, katero bodemo prekrstili pač lahko v Slovensko ulico. Tem možem se je zahvaliti v prvi vrsti, da vedno lahko rečemo: Ljutomer je in bo slovenski trg. — H koncu bodi še pripomnjeno, da »slavni« zaupni mož sedlar Karba ni prišel volit. Iz Črešnjic. (Sleparstvo? — Preojstre p o s t a v e.) Zmirom zanesljivo poštena udova iz naše župnije je lani nekemu Straničanu prodala vina. Vse vino je smel poprej skusiti, kakor je kupljeno domov peljal, in ni ničesar prigovarjal. Tretji dan pride z naglieo nazaj in obdolži ženo, da mu je dala ponarejenega vina. Smrdelo je in grizlo vsakega, ki ga je le malo popil. Je-li mogoče po pravici, da bi se popolno zdravo vino v dveh dneh tako skvarilo? Sirota ima zdaj vse polno potov in jeze. Ker se je kupcu reklo, Ja je on vino pokvaril, je tako dolgo vohal, da je zvedel, da je ona bojda poldrugi liter žganjice prodala. Ker je v davkariji plačala od žganja, je mislila, da se sme kaj prodati. Zaradi te trohe so jo obsodili na 245 gld. kazni. Človek kmet mora tudi državi na škodo čisto obupati, če ga za malo reč tako grozovito pokopljejo. Ko bi se božjih postav vsak uradnik tako ojstro držal, kakor se nekateri linancarji svojih, smo hitro na konju. lz Vojnika. (Volilno zmago) so obhajali žalostno naši po sili Nemci, še streljali niso. Nekateri bodo še dolgo časa grenke solze točili, ker več ran je vsekala njih zmaga njim samim, kakor pa zvestim Slovencem. Bili so v večini za 3 in pol glasa, kako boste kmalu videli, da se je 4. majal. Nekoliko dnij pred volitvijo se je odigrala na cesti blizu »maute« čudna žaloigra. Prišla sta Zottelnov fant in »Jakelnov puba«, znan že zavoljo svoje nemške volapliksprache: »epfel obi tresen von die drevesen« — k 80 let staremu Pokelšeku, češ, oče, raztrgajte listek, saj se ne zamerite nobenemu, ako ne greste k volitvi. Tako sta se mu sladkala. Ko pa ni nič pomagalo, sta ga tako z žganjem napojila, da je nevedoč, listek katerega je »von die drevesen« iz omare privlekel, na njib/prigovarjanje baje raztrgal. V tein. hipu je prihitela žena, ki je branila to surovo počenjanje in }e žalibog našla starčka na cesti že precej pobitega in krvavega. Zottelnov fant jo je čez travnik popihal, »Jakelnov puba« pa se je za hramom skril. A končala je ta igra res žalostno: Pokelšek je zavoljo reklamaciie nov listek dobil in po svojem prepričanju volil, Jakelnovega puba je pa zadelo očitno osramotenje, kajti on sam radi neke sitnosti ni imel volilne pravice in se mu je to vpričo komisije in volilcev tudi objavilo. Le žalibog, da ni bilo v pravem času reklamirano in večina komisije mu je dovolila voliti. Hoch, ali bolje oh, Fortschrittspartei! — Pa še druge osebe smo tu videli. Prikašljal je bil zraven tudi g. Šanda, ki se je sam izjavil, da je Slovan, pa je glasoval z našimi nasprotniki. Tako tudi naš stari lončar je na stara leta ob slovensko pamet; sam je rekel, da on kot Makolčan nikdar ne bo z Nemci volil, pa glej čudo, spravili so ga vendar v nemški »žakelc« Oni napis na hiši >Pototsehnigg« vendar nekaj pomeni. Gospod »piskrmajstr«, koliko piskrov pa od vas Nemci kupijo? Pojdimo nekoliko korakov naprej! Glej, tu je čisto slovenski napis: Krojaški mojster, ki suknje, hlače, »bestlce« rad prodaja, seveda Slovencem, le SIovencem. Tudi vino — prav fina roba! Slovenec sem! Ni dosti, da je ta Jošt volil sam, Se sina je posodil za agitacijo. Ali so šolski otroci bili za ta dan tudi oproščeni šolskega poduka ? Se ve, nemška šola vojniška je itak privilegirana; tam se ne vpraša, jih li res 86 obiskuje, ali samo 65, dvorazrednica se koj dovoli, tudi zaostati sme učenec in agitirati, kakor je ravno storil Ignac Filipič. — Vi pa, vrli vojniški Slovenci! Dobro ste se držali, se ne udali svojim zatiralcem, le moško naprej, saj ne bo dolgo in čutili se bote srečnejše pri občinskih volitvah! S Slatine pri Rogatcu. (Tapliške zadeve.) Povodom lanskih volitev je zgubil dr. Wannisch svoj raandat. Vsled tega je prenehal biti deželni odbornik: oskrbovanje zdravišča je prevzel novi odbornik dr. Derschatta. Z dr. Wannischem se ni dalo lahko govoriti; bil je precej trmast, mislil je, da on vse najbolje razume, svetovati si ni dal. Kot zagrizen Nemec je povsodi in vselej podpiral naše nemčurje in nemčurčke, Slovence pa je zatiral. On je Sel, Slovenci pa smo ostali. Ko se je deželni proračun v zbornici pretresaval, govoril je dr. Jurtela kot poslanec rogaškega okraja tudi o slatinskih razmerah. Pritoževal se ie, da je že več let nastavljen ravnatelj na Slatini, kateri svoji nalogi ni kos, da ne ugaja gostoni, kamoli prebivalstvu. Gledo ravnatelja in nekaterih uradnikov je treba premembe. Dalje se je naš poslanec o tem pritoževal, da se delo na Slatini daje tujcem, da se domačini, ker so slovenske narodnosti in se ne marajo uklanjati slatinskim nemčurjem, prezirajo. Povdarjal je, da so domači obrtniki prej izročena njim dela dobro in vestno opravljali, da njih še sedaj tudi drugod cenijo, le doma na Slatini ne. To krivico naj bi novi deželni odbor odpravil, naj bi skrbel za domačine, kateri imajo prvo pravico do dela na Slatini in do zaslužka doma. Slednjič je prosil poslanec deželnega odbornika, da pride sam na Slatino, da se o razmerah tu dobro poduči in potem uvede potrebne reiorme. To so gotovo umestne tirjatve. Ali se nam bodo izpolnile, to pokaže bližnja bodočnost.