Novtcc iz ipnnsife drlavB anshe w@[ne Zadnjič smo poročali, da je glavno mesto preostanka rdeče Katalonije, Barcelona, pred padcem. Ko so uvideli rdeči voditelji, da mesta ne bodo mogli obdržati, so pobegnili po večini in se obrnili na Francijo, naj jih podpre v zadnjem trenutku s četami in vojnimi potrebščinami. Francoski levičarji so napeli vse sile, da bi bili izsilili od francoske vlade Kataloncem pomoč. Predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet sta odločno odklonila pomoč v zavesti, da bi si nakopala Francija v tem primeru upravičeno nasprotstvo Italije ter Nemčije in bi zašla še sama v vojno nevarnost. Položaj v Barceloni tik pred predajo Kakor znano, so skušali rdeči v Kataloniji po proboju dveh obrarabnih črt obraniti in obdržati Barcelono s tretjim trdnjavskim pasom, katerega so zgradili z mrzlično naglico okrog mesta. Proti obmorskemu in najvažnejšemu pristaniškemu mestu Barcelona so prodirale Francove čete s treh strani. Že 24. januarja so ogrožali dnevno znatno prodirajoči nacionalisti toliko katalonsko prestolico, da so jo zapustila vsa zastopstva tujih. držav in so se ukrcala z mozemskimi časnikarji vred na pripravljene ladje. Omenjeni dan so slišali Barcelonci iz bHrine grmenje Francovih topov in so začele popoldne padati prve granate v predmestja. Bobneči topniški ogenj so spremljali neprestani napadi Francovih težMh bombnih letal, katera so popohioma opustošila in porušila barcelonsko luko in letališče. Dne 25. januarja je bilo katalonsko glavno mesto obkoljeno od petih. Francovib. armad od vseh strani na suhem tako, da je bil mogoč le ozek izhod samo še ob morski obaJi. Francove čete so opazovale dne 25. januarja, kako je razobešalo prebivalstvo barcelonskih predmestij bele zastave v znak predaje. Barcelona je bila tik pred padcem brez elektrike, brez luči, brez premoga, brez zdravil, brez vode in tako izstradana, da so si mogli le najpremožnejši kupiti kak grižljaj za najdražje vsote. Po nevnd::Jii bedi in po odločilnem pritiskanju nacionalnib. čet se je uprlo rdečim strahovalcem civilno prebivalstvo. V mestu je prišlo 26. januarja do krvavih pouličnih bojev med rdečo milično sodrgo in civilisti. Rdečim naklonjeni prebivalci so vreli ta dan v cclih procesijah proti še odprti francc:!ri meji. Barcelona se predala Največje mesto Španije Barcelona z 1,200.000 prebivalci, ki je najvažnejša pristaniška postojanka ob Sredozemskem morju in prvo industrijsko ter trgovsko mesto španske države, je bilo 26. januarja tako obkoljeno od Francovih. armad, da se je moralo predati brez boja. Omenjenega dne opoldne so začeli zmagovalci z juga, s severozapada in zapada korakati v Barcelono. Na čelu je jezdil sam vrhovni poveljnik general Franco s svojimi generaJi. Barcelonci so spreieli osvoboditelje z zastavami in z velikim navdušenjem, da so jih rešili nepopiaiega rdečega nasilja in pripeljali s seboj velike koJičine živeža. Strašne sinrti od lakote oteto mestno pre- bivalstvo je 6b zmagoslavnem vhodu generala Franca predrlo vojaške vrste in je poljublj-JiO nationalne vojake. Zvečer po zasedbi je iadal general Franco proglas na narod, v katerem poziva k skupnemu deln za osvobojeno Španijo. Barcelona bo glavno mesto nacionalne Španije,