List 6.
21., 26. in 30. januar.
Spisal dr. Valentin Zarnik.
/                                  Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,
Jim lepše zvezde ko sedaj sijale.
Prešern. Ti trije dnevi leta 1867. bodo na veke najvažneji dnevi v povestnici našega naroda ostali, neizbrisljivi v spominu vsakega, ki ima le trohico srca in sočutja za naše čez tisoč let pod silno germanizacijo zdihajoče slovansko pleme. Pokazal si nam, mili narod, da tudi tavžent let ni zadosti,  vniČiti tako žilav,   korenjašk in
od narave tako obdarovan narod, kakor si ti slovenski! Te 3 dni smo bili bitke na politiškem polji, — bitke za svoj obstanek, napredek in občo boljo prihodnost, — bitke, ki imajo v razmerji ravno to važnost za naše okolnosti, kakor boji na Ceskem meseca junija in julija za prusko državo. Zdaj še le moremo prosto dihati , zdaj še le smemo reči, da je slovenski narod v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politiško giblje in da nismo samo narodopisen pojem „ein ethnogra-fischer Begriff", kakor so nas vedno mislili Nemci, in kar so tudi že — odkritosrčno govoreč — žalibog! naši jugoslovanski bratje,   Čehi in drugi Slovani o nas
mislili: da smo namreč skorej gotovo za večne čase brez vsakega rešenja germanizatorskemu aligatorju v žrelo padli.
Prve so vas, dragi Staj arci, poslali v ogenj; sovražnik je na vseh gorah, na vseh bregovih, na vsakem holmcu, v vsakej kazini in skoraj v vsakej krčmi in v vseh svojih dolgih in kratkih dunajskih in graških časopisih napeljal raznotere baterije, največ pa surovega topništva; al masirali ste skoz te ozke in silovito nevarne soteske brez pušek iglenarek mirno in resno, kakor gosta falanga, kteri nobenega člana ne manjka, se svestjo, da, ako zdaj svoje zavesti slovenske ne pokažemo, nam druzega ne ostane kot živim se v odprti germanski grob vleči in brez pogreba, brez bilj in brez črne maše za večne čase kot narod umreti. Ta zavest vas je vodila dopoldne 21. januarja, ta zavest je prouzročila, da se vidi sovražnik, ko se opoldne volilne megle razkade, na vseh osmih krajih od konca plah, osupnjen, na zadnje pa v občnem strašnem begu zapustivši za sabo vse proklamacije, Tapeinerja, vabila „Tagespošte", Loh-ningerja, Hiegesbergerja, „Telegrafa" in vse drugo olikano in neolikano orožje. Razlegal se je glas te sijajne zmage iz Maribora do Gradca, iz Gradca do Dunaja, Krakove, Lvova in Prage, in noter do Berlina, kjer je precej „Berliner National-Zeitung", glavni organ pruskih liberalcev, se oglasila tako-le: „Ti strašni bahači pod imenom „staj ar s ki h a v tonomistov", ki so se vedno ponašali kot vladarji javnega mnenja od polovice Avstrije, so bili na svojej domači zemlji pri volitvah strašno potolčeni (haben eine schreckliche Niederlage erlitten); tudi zdaj še le izvemo, da ta siloviti Nemec Moric Kaisersfeld ni nič druzega kot slovenski renegat Juda Tadej Blagatinšek iz Ptuja. V obče se nam dozdeva, da to strašno repenčenje nemŠtva v Avstrii ni druzega kot prazna sleparija (eitler Firlefanz und Hum-bug)." — Tako „National-Zeitung." — Vi vsi volilci iz vseh osmih štajarskih volilnih okrožij ste se krasno, prekrasno držali; al če se kteremu okraju mora lavo-rov venec prednosti podati, podati se mora volilcem iz mariborskega okraja. Na najnevarnejem mestu, na skrajni meji slovenstva ste sovražnika prav za prav v njegovem taboru poiskali in ga v srce zadeli; zato pa tudi tako tugovanje in žalovanje po celem „verfassungs-schreienden" Izraelu; baron Carneri zdihuje kakor Jeremija na razvalinah jeruzalemskih in joče v „Tages-pošti", da bi si glavo s pepelom potresli, se ob bregovih Drave vsedli in grenke solze pretakali. Kakor je bil maršal Ney med vsemi Napoleonovimi maršali „le plus brave de tous les braves", ravno tako ste bili vsi volilci mariborskega okraja najhrabrejši med vsemi hrabrimi.   Večna slava vam!
To so bili s;imo predhodnji boji, ki so kazali, kako misli odslej za naprej slovenski narod ravnati; al glavna bitka za slovenstvo seje imela biti 26. in 30. na Kranjskem, v srcu Slovenije. To so tudi čutili sovražniki, in visoka centralistiška komanda iz glavnega kvartirja na Dunaji je osnovala za tega del samostojeći generalni štab v Ljubljani pod imenom „centralni volilni odbor", ki je imel voditi operacije 26. in 30. Reklo se jim je : pazite, da ne ostanete generali brez armade! Ves ta štab je čutil, da po starih vojskinih pravilih mora proklamacijo izdati — pa kakošno? Mislili so si: tako kot na Dunaji, v Gradcu itd. stokati, zdihovati in ihtiti se, da smo mi Kranjci „starodavno nemško pleme" tako neusmiljeno iz tisočletne zveze svojih bratov pahnjeni, odkar je Bismark Frankobrod v svojo široko in dolgo mavho zbasal, in da nam zavoljo tega tem več srce bije za naše premile nam frankobrodske brate itd., al kaj tacega v proklamacii napisati, bi bilo vendar predebelo; to bi bil brgon, na kterega bi se še čuk ne
vjel. Nastavili bomo raji limanice lepe, fletne, prijazne, nedolžne na videz; rekli bomo: Bog obvari, da bi vas mi mislili kadaj ponemčiti; kaj tacega nam še v naj-hujih sanjah ni nikoli na misel prišlo; nemški jezik špogamo le zavoljo tega, ker je strašno važen za kupčijo, obrtnijo in za vsake baze —ijo; češ, to bode „praktičen" Kranjec brž razumel.
Pa kaj se če. Naš narod je še bolj zvit kot nemški Mihel; precej je, sarkastično se smehljaje, videl, kam vse to meri. Mislil si je: to mi brez vas dobro vemo, da tistim od nas, ki nemškega ne znamo, ne morete ust zasmoliti; kar se pa pravic obeh jezikov tiče, ste jo pa vi po svoji proklamacii, če jo bolj pri luči pogledamo, tako-le skuhali po formulam g. Savaschnigg-ovem govoreč: Bog obvari, da bi mislili vaš jezik naravnost skoz duri pahniti (stari tehniški šolski izraz bi rekel: „auštosati"); nemščina bo, kakor dozdaj med vsemi učenci nadziratelj (ali kakor se v ljubljanski muster-hauptšoli pravi „obermusteršilar"), slovenščina bo pa kot prejšnjih 1000 let pri peči v kotičku „am Katzen-tischel" sedela. Te limanice, ker so bile premalo skrite, je narod naš brž prvi trenutek opazil.
Prišli so možje 26. januarja iz vseh krajev, tudi po 10 ur dalječ, na bojno polje in bili so bitko, ktera je bila naši nemskutarii Canae, Waterloo ali pa Kra-ljični Gradec; bila je in bo, nadamo se, odločna za večne čase. Se ve, so se tolažili, to so „ultramontanci", to je fanatična duhovščina napravila; narod o tem nič ne ve; bote že videli, kaj bodo mesta na ta odgovorila, tam inteligencija stanuje, tam se bode inteligentno meščanstvo izjavilo! „Verfassungsschreierji", kakor se že teta „Triesterca" sama iz njih norca dela, natolcujejo našo duhovščino ravno tako, kakor da bi bil to kak p tuj egiptovsk ali pa kamčadalsk element v naši domači deželi, kakor da bi ne mogel korar, faj-moŠter ali pa kaplan ravno tako zvest sin svoji domovini biti in tolike inteligencije imeti kot kak financi-jalist, poštar, žitar, jesihar itd. Jaz pa rečem: blagor narodu, kjer duhovščina tako nerazrušljivo s svojim narodom stoji kakor egiptovske piramide , kjer se vedno tako apostelski za najsvetejše pravice svojega naroda poteguje, kakor pri nas. Naj se zgodi z našim narodom, kar si bodi; ali to vase držanje, čestiti duhovniki, posebno vi kaplanje na deželi, na veke ostane z zlatolesketočimi črkami v našo povestnico vsekano.
Prišel je 30. januar, odločeni dan za „inteligentno" meščanstvo; al tudi to je na neko staro tehtno vižo „verfassungsschreierjem" na uho zatrobilo; bežali so na vse strani k „Triesterci", k „Telegrafu", k „Neue freie Presse" itd. in počeli so od same jeze in razlitega žolča naše inteligentno meščanstvo zmirjati, kakor v najprostejih beznicah, da so klerikalci, reakcionarci, neumneži, ignorantje, nezreli politikarji itd., magari ko bi bila ž njimi Kopitar in Vega glasovala; njihovi so pa inteligencija, učenost, „Biirgertuchtigkeit", konstitu-cijalnost, liberalstvo, ko tudi bi bili sami Rompompomi ali pa Mokarjevi kajfeži!
Al vzrok naše neizmerne zmage je prav priprost ta-le: Narod naš zna že večidel brati, in tako je po slovenskih časopisih izvedel, kaj da je, kdo da je, ka-košne so njegove pravice in dolžnosti. K temu se je pa pridružilo nepopisljivo rodoljubje skoraj brez izgleda med Slovani v Avstrii. Naj navedem med stotino druzih samo to dogodbo, ki sem jo iz privatnega pisma izvedel: V Idrii, kjer je bil najhuji boj, ste dve ženi glas imeli; al bili ste slučajno takrat bolni, — kaj storite? — vrli mamki se daste k volitvi peljati, da volite viteškega našega Antona Gariboldi-a. Vprašam ves svet: ali je mogoče, da narod s takim čudovitim rodoljub-jem še kterikrat zgine?    Odslej smemo s ponosom slo-
44
vensko ime nositi;   akoravno  nas   ni  veliko  milijonov, vendar nismo zadnji v slovanskem kolu.
Vzel sem v roke stare, stare, že od črvov načete knjige in rokopise, dokumente; pregledoval sem po-vestnico od cesarja Dioklecijana do turških vojska; vtopil sem se v Braminske spise in spominke meksi-kanskih Aztekov; al tacega slučaja in primerljeja nisem nikjer našel, da bi bil kje kak volilen odbor 25 poslancev nasvetoval pa se z vsemi nasveti tako neu-mrjoče blamirah   Ta prikazen je tedaj res zgodovinska.
Ni se te 3 dni bitka bila za to, ali bomo febru-aristi, dvalisti, liberalci, Belkredj anci, reakcionari itd., ampak bila se je bitka: ali bo naš narod morebiti v nekoliko letih veliko-nemški, ali pa slovansko-avstrijski. To je pravi pomen te bitke.
Vi možje pa, kterim je narod s tolikim žrtovanjem svoje zaupanje pokazal, bodite njegovi pravi poslanci, pravi namestniki povsod in v vseh zadevah!
Še enkrat pa rečem: Živio slovenski narod, živio na veke, večna slava pa njegovim volilcem!
45