Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 8.	V Ljubljani, v četrtek, dne 22. februarja 1923.
Izhaja	BHBitek	JMB VB BB HI
V slučaju praznika dan poprej.	Aram	HU HjJ	|g||	Jj^H
Cena:	H	9 BB	M	99	99	■■	®	BH
za cn mesce.........Din.	4	HHLJhMF	rfflffirlpTfl.	HaSa BaBH	fimHI
H^Pi »B @ IB. n
Posamezna štev. stane 1-25 Din.	HH	l|ll	x@mmgBRL	WbNrŠ	llpli	Jpp	iH^KBH[
Uredništvo:	M žili Ifil	111»
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6;III.	HH	■»	BBS	mšm	«**»	ilSas	'are*
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. OLASiLO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Avtonomija.
Leto II.
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo ..Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inserati se računajo ::	po dogovoru. ::
Besede, ki se veliko rabijo, imajo navadno tudi veliko pomenov. Zlasti velja to v morali in v politiki. Poštenost naprimer razume vsak po svoje, navaden zemljan misli', da je pošten, če ni nikogar okradel ali ogoljufal. verižnik se smatra za poštenega, če svoje goljufive kupčije tako spretno vodi, da mu donašajo le dobiček in da ne pride v nasprotje s policijo in s kazenskim sodnikom. V politiki ima poštenost tudi svoj čisto poseben pomen. Kritiko je to tudi z drugimi izrazi, ki prevladujejo v političnem življenju.
Tak izraz je tudi avtonomija.
V	Sloveniji zlasti se vrše sedanje državnozborske volitve skoraj izključno pod tem geslom. Avtonomija je tista čarobna beseda, ki vsa prevzame ljudi in kdor je Proti nji, je lahko gotov svojega neuspeha. Za to je čisto naravno, da si skuša vsaka stranka in vsak politik, ki stopa v tej volilni borbi pred naše ljudstvo, nadeti videz avtonomista, da bi tako na to zapeljivo vabo '■jel kar največ glasov. Seveda razume pri tem svojo avtonomijo po ■ svoje, jo po svoje razlaga, še bolj po svoje pa jo bo poskušal udejstviti, če bo prišel v parlament.
Mi dozdaj o avtonomiji nismo pisali. Ne morda zato. ker bi to vpraševanje omalovaževali, marveč radi tega, ker smo bili uverjeni, da nam našega avtonomističnega stališča ni treba posebej povdarjati. Kdor je socialist, ta mora bili avtonomist. Saj noče dosledno izpeljani' socializem nič drugega kot omejiti tisto preveliko svobodo poedinea. ki se praktično vselej izeini v nasilje močnejših nad slabejšimi, z eno besedo : socializem hoče, da se odstrani sleherna nadvlada poedineev ■n posameznega sloja nad delovnimi množicami, da se ustvari popolna in vsestranska samovlada (avtonomija) delovnega ljudstva. Vendar morda ne bo odveč, če sedaj neposredno pred volitvami jasno in brez ovinkov Ttovemo, kako razumemo svojo avtonomijo.
Avtonomija pomeni, kakor.pravkar rečeno popolno •n vsestransko samovlado delovnega ljudstva. Po pravilu ; »Kdor ne dela, naj tudi ne je !« morajo biti od te avtonomije izključeni družabni troti, ki žive od tujega Jela povsod tam, kjer gre za izključno gospodarske ali socialne zadeve. V kulturnih in čisto'političnih stvareh, kjer družabno trotarstvo ne prihaja — vsaj v znatni meri vpoštev, morajo biti seveda deležni avtonomije ysi. Kratko rečeno avtonomija pomeni po naše, vsak juiej pravico sodelovati in soodločati povsod, kjer in kolikor gre za njegove koristi ali interese. Kjer se odloča () stvareh, ki se tudi mene tičejo, moram po načelu avtonomije imeti tudi jaz svojo besedo, kjer pa gre za stva-n> ki me nič ne brigajo, pa tudi nimam pravice vmešavati | sc vanje.
11	Sodelovati	in soodločevati pa se po naše pravi
!’« Ic biti udeležen pri izvrševanju (eksekutivi) raznih lavnih nalog, marveč pomeni tudi dajati splošno veljavne predpise, kako se imajo javne zadeve urejati in izsevati. z drugo besedo : pomeni dajati zakone iii najdbe. Naša avtonomija je toraj' zakonodajna avtonomija in sicer ne morda samo za dežele, marveč tudi za ()stale^ upravne enote.
Še eno važno reč moramo posebej povdariti. Na-v>idno se misli, da je avtonomija neke posebne vrste "cstvor, ki spada samo v zbirko političnih pojmov. Po našem mnenju pomeni avtonomija vse kaj drugega. Ona Splošno načelo, po katerem se ima urediti vse, toraj samo politično, marveč tudi kulturno, gospodarsko 111 stanovsko življenje. Načelo, da naj bi odločal vsakdo bnvsod, kjerkoli gre za njegove koristi, ne sme veljati farno v političnih, marveč tudi v kulturnih, gospodarskih " stanovskih zadevah. Ne samo v politiki, marveč tudi v f<>li ter v prosveti vobče, dalje v gospodarstvu, zlasti ')r' upravi važnih industrijskih panog (gospodarski sveti) mično v vseh stanovskih stvareh (stanovske zbornice) morajo v prvi vrsti imeti besedo vsi, ki so pri tem prizadeti.
1'ako izgleda v kratkem avtonomija krščanskih so-c'alistov. Iz tega njenega pregleda je jasno : Kdor je Pravi socialist, mora biti avtonomist, kdor je dosledni vfonomist, mora biti socialist. Kdor ni eno. tudi ni r,1Ko in zanj ne smete biti ljudskega glasu. — ar.
^  ---------------------------------------------------
Shod ljubljanskih zaupnikov S. L. S.
Ljubljansko krajevno vodstvo SLS je sklicalo dne g." februarja 1923 zvečer zbor ljubljanskih zaupnikov ril kateri so napolnili veliko dvorano »Uniona«. Otvo-ga je in vodil ljubljanski podžupan dr. Stanovnik, a eri je poročal, kako je prišlo do dejstva, da nastopa v Ljubljani pri volitvah v državni zbor samostojno.
Z velikim navdušenjem in odobravanjem se je vzelo na znanje njegovo poročilo, da je vodstvo SLS v Ljubljani postavilo za kandidata stranke tov. dr. Andreja O o s ar-j a , za njegovega namestnika pa občinskega svetovalca tov. Jožefa Pirca.
Tov. dr. Andrej (1 o s a r je nato v daljšem govoru obrazložil nujno potrebo, da SLS v Ljubljani pri volitvah najodločneje nastopi, da bo tudi Ljubljana pri volitvah pokazala svoje avtonomistično mišljenje. Ljubljana mora dokazati, da obstoja gnili režim nasilstva jn zloglasne obznaue. Govoru so zaupniki navdušeno pritrjevali.
Tov. občinski svetnik Jože Pirc je govoril o nalogah, za katere se bo moral zavzemati ljubljanski poslanec s posebnim ozirom, na stanje delavstva, javnih in zasebnih nameščencev in glede na nujno rešitev stanovanjskega vprašanja.
Po z navdušenjem sprejetem govoru občinskega svetovalca Pirca je načenik vodstva SLS za Ljubljano tov. Kremžar predlagal sledečo protestno resolucijo :
Shod zaupnikov SLS v Ljubljani poziva g. pokrajinskega namestnika, da takoj predlaga ministrskemu svetu potrditev ljubljanskega župana dr. Periča, ker mestna uprava trpi ogromno škodo v finančnem in upravnem pogledu, ker je magistrat brez glave. Vladni komisar leži bolan, izvoljeni župan pa še ni potrjen. Opozarjamo vlado, da vrne avtonomijo ljubljanski občini in od ljudstva izvoljenega župana čimpreje potrdi, da pride občina zopet do rednega gospodarstva.
Predlagana resolucija je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta, nakar je predsednik podžupan tov. dr. Stanovnik zaključil zbor s pozivom, da naj se razvije najnavdušenejša agitacija za izvolitev kfindidata SLS v Ljubljani.
X Xf )<
Poročevalec »Ljudskega Dnevnika« je na zadnjem zboru zaupnikov SLS za Ljubljano spal. Slišal je v sanjali stvari, ki jih nihče govoril ni.
Doma in po svetu.
Volilno gibanje v Sloveniji je zelo živahno. Dne 20. februarja 1923 je potekel rok za vlaganje kandidatskih predlogov pri sodiščih. V mestu Ljubljana je vložilo sedem strank kandidatne liste. Prva jo je vložila SLS, ki kandidira tov. dr. Andreja Gosarja in Jožeta Pirca. Sledile so ji NSS, socialistična stranka delovnega ljudstva. napredni blok (stari in mladi liberalci, kateri hočejo zopet zavladati v Ljubljani), narodna ljudska stranka (kandidat dr. Šušteršič, njegov namestnik Karel Dermastja), narodna radikalna stranka in socialistična stranka Jugoslavije. Na deželi so vložile svoje kandidatske liste sledeče stranke : Slovenska ljudska stranka, samostojna kmetska stranka, narodna ljudska stranka, tiari dna socialistična stranka. Jugoslovanska demokratska stranka, slovenska kmetska republikanska stranka, narodna radikalna stranka, slovenska republikanska stranka in socialistična stranka Jugoslavije. Slovenska ljudska stranka je razvila silno agitacijo za zmago pravic ljudstva in za avtonomijo Slovenije. V nedeljo dne 19. februarja so bili sijajno obiskani njeni shodi v celi Sloveniji, na katerih so govorili dr. Korošec, Gostinčar, dr. Mohorič, dr. Kulovec, Nemanič. Žaru. dr. Češnik, Munda, Sušnik, Janez Štrcin, urednik Smodej, Kremžar, dr. Breje, Ivan Stanovnik, Brodar, Jan, prof. Dolenec, dr. Puntar, prof. Mazovec, dr. Basaj, Škulj, Pogorelec, Hrastnik, Kogovnik, Deželak. — Po zelo težki in hudi bolezni je umrl 19. februarja 1923 v Ljubljani dr. Ivan Tavčar, znan kot slovenski pisatelj in politik. Pokojni dr. Tavčar je bil markantna osebnost slovenskega političnega svobodomiselstva in zastopnik zastarele nar. gospodarske šole. — Bernot je zopet zabeležil nov uspeh v svoji politiki. V svojem Napreju se zdaj krega s svojo desno roko Francetom Svetkom in zmerja dr. Koruna, ker nočeta več trobiti v njegov rog. — V stari svobodomiselni trdnjavi Radeče je pri občinskih volitvah 18. t. m. sijajno zmagala SLS. — Sedanja vlada je pričela preganjati v južni Srbiji demokrate, kakor ti trde. Tudi komuniste preganja.
V Čehoslovaški je umrl 18. februarja 1923 finančni minister dr. Alojzij Rašin, ki je bil rojen 18. oktobra 1867. Umrl je na posledicah kroglje, ki ga je zadela dne 5. januarja 1923.
V sporu Turkov z Grki in Angleži se poroča, da bodo Turki najbrže odnehali. Govore, da bosta Jugoslavija in Rumunija posredovali med Turki in Angleži ter Grki.
Med Poljaki in Litvanci je bilo nekaj spopadov. Na Irskem je bilo zopet nekaj bojev.
Brencelj.
Ljubitelj umetnin.
Ko je slikal Tomaž Conture (1815- 1897) svojo veliko sliko »Rimljani v času razpada«, ga je večkrat ob-; iskal prijatelj, znan kot velik šaljivec.
»Veš kaj. Conture,« mu reče nekega dne. »jaz imam prijatelja, ki bi tudi rad. enkrat videl Tvojo sliko«.
Conture pa ni bil vsak dan dobre volje in mu ni ostal dolžan. Prijatelj ga pa pomiri in' reče : »Ni tako hudo. ljubi moj. Mož. ki ga mislim, bi ti takoj dal petsto frankov, samo če bi mogel Tvojo sliko videti«.
»Petsto frankov ?« Kar srepo ga je gledal.
»Da, petsto frankov !«
Nekaj časa je slikal Conture molče naprej, nazadnje je pa zmagala umetnost in odgovoril je : »Kar obdrži naj svoj denar !«
Par dni potem ga je prijatelj spet obiskal. »Poslušaj, Conture, moj znanec bi Ti dal celo pet tisoč frankov, če bi mogel videti Tvojo sliko«.
»Vraga vendar, pet tisoč frankov ! Ta mora biti pa v mojo umetnost naravnost zaljubljen ! Naj pa pride ! Kdo pa je ?
»Jakob Arago, brat slavnega astronoma«.
>>Kaj ? Ta je vendar slep !«
»Seveda ! Ravno zato bi pa rad dal pet tisoč frankov, če bi mogel videti Tvojo sliko«.
Literarno dopisovanje.
Veliki francoski dramatik Kvgcn Scribe (1791 - 1861) je bil že zelo znan, ko je dobil pismo od nekega aristokrata. ki bi se bil tudi rad v literaturi proslavil. Pismo se je glasilo : »Predlagam Vam, da se združiva v spiso-vanju drame. Vi boste dramo spisali, jaz bom prevzel vse strOške prve predstave, kot avtorja bova podpisana oba. Poznejše dohodke prepustim popolnoma Vam. jaz delam s'atno za ime«.
Takoj mu je Scribe odgovoril : »Gospod grof ’ Ni se mi še posrečilo, da bi vpregel konja in osla skupaj pred moj voz. Zato moram Vašo dobrohotno ponudbo hvaležno odkloniti«.
Odgovor, ki ga je poslal grof, je bil pa takle : »Vašo odklonitev skupnega literarnega delovanja sem dobil. Seveda je to Vaša stvar, če odklonite mojo ponudbo in se odrečete dobičku. A zato me še ni treba primerjati s konjem«.
Kaj'je bil potem Scribe ?	dr.	—	r.	—
Mlekarska zadruga in Comp.
Naloga zadruge je pospeševati živinorejo, mlekarstvo in perutninarstvo. Srečen kraj, kjer tudi kure molzejo.
Kaj je to ? Politični matematik je postavil to - le jednačbo : NSS -| NNS + DS = ?
Ne Se Se Ne Ne Se Demokratom Soldov !
Kaj je to? NSS -j- NNS + JDS = ? Ne Se Se Ne Ne Se Judom Debelih Soldov. —	Piči ga.
Delavska prosveta.
J Predavanja Iv. Cankarja o razvoju umetnosti, ki se vrše ob sobotah, vzbujajo veliko zanimanje med ljubljanskim umetnost ljubečim svetom. Zadnje sobotno predavanje je bilo posvečeno Michelangelu. V lapidarnih in jasnih črtah zna predaavtelj tudi lajiku predočiti pomen Michelangelove umetnosti za nje nadaljni razvoj. Predavanje so spremljale lepo izbrane skioptičue slike. S par stavki je Iz. Cankar opozoril poslušalca na važne umetniške momente raznih slik. Kolikokrat gre lajik po raznih ilustracijah mimo Matere z mrtvim Kristom pod Križem brez vsega globokejšcga vtiska, pa predavatelj s skioptično sliko je znal v vsakem vzbuditi globokost, ideje. Isto je bilo pri ostalih slikah, osobito onih v sik-stinski kapeli.
Vojnik. Tukaj so potegnili v nedeljo 11. t. m. v zvonik farne cerkve 4 'krasne bronaste zvonove. Sprevod s zvonovi od postaje Celja do Vojnika je bil veličasten. Požarna' bramba in Orli na konjih so dali sprevodu in slovesnosti blagoslova še poseben sijaj.
Trbovlje.
V	nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne priredi naš delavski pevski zbor koncert v dvorani Društvenega doma. Prijatelji petja vabljeni.
Zadružništvo.
Socialna naloga zadružništva.
V	zadnji številki Pravice smo govorili o važnosti gospodarskih in socialnih nalog, ki jih ima konsumno zadružništvo. Poudarjali smo posebej, da bodo konsumna društva svojim gospodarskim nalogam le tedaj kos. ako
se takoj v začetku svojega dela okrepijo, si naberejo rezerve in gredo potem polagoma stopnja za stopnjo od posredništva konsunmega blaga v lastni produkciji vseli potrebščin za delavca. Za primer smo navajali angleško konsumarstvo, ki ima nebrojne lastne tovarne, lastne parnike in lastne plantaže. Da pa morejo konsumna društva napredovati od stopnje do stopnje, potrebujejo v začetku veliko podpore. To podporo jim more dati edino zadružno zavedno in disciplinirano članstvo, ki se odreče v začetku malemu dobičku v korist zadruge, da more zadruga s tem okrepljevati svoj položaj in zavzemati stopnjo za stopnjo v razvoju od posredništva k lastnemu proizvodstvu potrebščin.
Konsmnno zadružništvo pa ima tudi važne socialne naloge. V prvi vrsti moramo imenovati socialno vzgojo, ki jo lahko z uspehom vršijo konsumna društva. Naj navedem tu besede dr. Kreka, ki jih je govoril na drugem slovenskem katoliškem shodu ravno o socialni vzgoji potom zadružništva : »In če me vprašate kaj me najbolj veseli pri zadružnem gibanju, bom ponavljal zopet : Gmotni dobiček je postranska stvar, ker če so ljudje delavni in zdravi na duši in telesu, potem Vas vprašam, kje je tista moč, ki jih bo ustavila. Glavna stvar je medsebojno prijateljstvo, ta medsebojna zveza, iz katere izvira misel, ki je poglavitna pri organizaciji : misel delovati za splošno korist«.
V	tem medsebojnem prijateljstvu, v tej misli delovati za splošno korist, je bistvo socialne vzgoje zadružništva. Da danes prijateljstva in pripravljenosti delovati za splošno korist, silno manjka, to čutimo vsi in čutimo zelo neprijetno. Sebičnost, materijalizem, kakor leden veter piše v današnji družbi in vsak se čez glavo zavija v svojo suknjo in si piha v roke, nihče pa ne misli na to, da bi se skupno ogreli, da nam je družba in prijateljstvo kot družabnim bitjem takorekoč življenjski pogoj. Današnja družba boleha na pomanjkanju socialnega duha, na sebičnosti in materijalizmu. Zadruge so poklicane, da s socialno vzgojo zopet uveljavijo v družbi načelo ljubezni, načelo vzajemne pomoči po geslu : »Eden za vse, vsi za enega«.	Dr. — s. —
Jugoslovanska strokovna zveza.
Strokovna zveza Javnih in zasebnih uslužbencev.
I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR STROKOVNE ZVEZE JAVNIH IN ZASEBNIH USLUŽBENCEV
se vrši dne 11. marca t. 1. v prostorih I. del. kons. društva- v Ljubljani (društvena soba) Kongresni trg št. 2. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red :
1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev računskega zaključka.
5. Volitev načelstva, nadzorstva in strokovnega odbora.
6. Slučajnosti.
Ce bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se yrši čez pol ure nov občni zbor z istim dnevnim redom in ob vsakem številu navzočih. Za načelstvo :
Žumer 1. r.
Kranj. Redni občni zbor skupine Strokovne zveze javnih in zasebnih uslužbencev se je vršil dne 28. I. 1923. Izvolil se je naslednji odbor: Predsednik Ivan Naglič, podpredsednik Ivan Auselc, tajnica Mici Vidovec, namestnica Mici Grošelj, blagajničarka Vida Klun, namestnik Franc Opeka. Odborniki : Ivan Sader, Malija Koban, Martin Fortuna, Franc Petač in Pepca Benedikt. Občni zbor je dokazal, da živimo.
Ljubljana.
V petek dne 16. t. m. se je vršil sestanek tukajšnje skupine bolniških strežnikov. Na sestanku je poročal tov. Semenič. Udeležba na sestanku je bila polnoštevilna in je vladala med navzočimi prava živahnost in zanimanje. Razpravljalo se je glede osnutka službenega reda, ki je že gotov in čaka samo še predlogov skupine Maribor, nakar se bo predložil zdravstvenemu odseku. Takih sestankov bi bilo treba več, najmanj pa mesečno en-rat. Brez koristi je, če se zabavlja za kulisami. Dokaz, da se razmere zboljšajo, da oživlja v članstvu zavest skupnosti je bil ta sestanek. V upanju, da ta sestanek ni zadnji, da se snidemo vsak mesec enkrat tako kot smo sedaj, se je sestanek zaključil in smo se razšli.
Skupina Krek. V nedeljo dne 4. II. 1923 se je vršil sestanek naše skupine. Od zadnjega sestanka je minilo precej časa, kar smo takoj čutili. Razpravljale so se razne zadeve, med drugim se je stavila tudi nova spomenica za izboljšanje plač. Centralo S. J. Z. U. je zastopal tovariš Semenič. Na Jesenicah bomo za to še večkrat zborovali.
Skupinam včlanjenih zvez.
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zvez.e je leta 1921 določilo dan 19. marca (Sv. Jožef) kot delavski praznik krščansko socialne strokovne organizacije. Določilo se je tedaj, da se v vsakemu kraju, kjer sc nahajajo skupine, članstvo udeleži če mogoče korporativno božje službe, ter da se povsod vršijo shodi.
Zato se poživljajo že danes vsa načelstva skupin, da se pogovorijo in določijo spored. Priporoča se dopoldne sv. maša, po maši shod in zvečer ali kjer je bolj pripravno popoldne družabni večeri.
Vršitev hrupnih veselic ni dopustna.
Casa je samo še en mesec, zaradi tega je treba, da se povsod požurite. Vsaka skupina naj vsaj osem dni .poprej, to je do 11-. III. javi podpisanemu -tajništvu spored in če rabi govornika. Pri imenovanih shodih skupine ne morejo izbirati snovi, ki bi se naj obravnavala na shodih, ker bo snov določena od centrale in se bo na vseh shodih ta dan obravnavala ena in ista snov.
Vse skupine naj se točno ravnajo po teh navodilih, skrbe naj, da se bo povsod proslavil ta praznik dostojno in organizaciji ter članstvu v korist.
Glavno tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze Stari trg 2.11.
Obračunavanje.
Dogajajo se slučaji, da skupine svojim centralam ne obračunavajo redno kot je to določeno po pravilih in poslovniku. Funkcijonarji skupin in plačilnic morajo računati s tem, da če*ne izpolnijo svoje dolžnosti, katere jim narekuje poslovnik ali pravila, da s tem zastoji in spravi v neredno poslovanje celo organizacijo. Za skupine določa poslovnik, da morajo svojim zvezam obračunati najkasneje do 10. vsakega meseca, zveze pa centrali do 25. vsakega meseca, če zastane pri skupini, tedaj zastane tudi pri centrali. S tem pa se ne ovira namreč z nerednim poslovanjem samo poslovanja kot takega, temveč tudi strokovnoj in organizacijsko delo. Bodimo točni, potem tudi lahko točnost zahtevamo.
Dodatek.
V prihodnji številki bomo načeli vprašanje shodov, sestankov in diskuzij in se bodo redno dajale snovi za iste. Toliko v vednost in ravnanje.
Tožbe na sodišče delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščeiici, ki utrpe'obratne nezgode, katere imajo za posledico več kakor deset odstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravic do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor
okrožnega urada. Na podlagi te odločbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja,
v	kateri morajo biti povdarjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku, ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, more tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postopek. katere predvideva § 168. zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem,poštnine in kolka proste.
Strokovna zveza 'vorniškega delavstva.
Jesenice. V nedeljo 4. II. 1923 se je vršil redni občni zbor tukajšne skupine Strokovne zveze tovarniškega delavstva. Centralo S. Z. T. D. je zastopal tov. Lombardo.
Poročilo občnega zbora v katerem poročamo prihodnjič natančneje je pokazalo, da naša skupina ako prav počasi, vendar pa stalno napreduje. Treba je samo vstrajnega dela in uspeh ne izostane.
Križe pri Tržiču.
Dne 28. I. t. 1. je zboroval redni občni zbor tukajšnje skupine Strokovne zveze tovarniškega delavstva. Po poročilu predsednika, blagajnika in tajnika se je izvolil naslednji odbor : Košnjak Jožef, Polajnar Jožef, Perko Antonija, Vodnjev Katarina, Jom Frančiška, Mali Marija, Švab Frančiška, Perko Ivana in Aljančič Marija.
Delovanje skupine je bilo v preteklem letu dokaj povoljno. Članstvo se ni dosti izpreminjalo in je skupina narastla. Novi odbor si je vzel za glavno nalogo to, da poveča število članov in razširi list »Pravica«. Volje je dosti in kjer je volja je tudi delo.
Vič - Glince.
Redni občni zbor tukajšnje skupine Strokovne zveze tovarniškega delavstva se je vršil dne 12. II. t. 1. v prostorih Društvenega doma. Na zboru sta poročala, tajnik S. Z. T. D. Lombardo in g. narodni poslanec Jože Gostinčar, kateri je podal sliko delavskih razmer po drugih državah in doma. Obrazložil je temeljno razliko med krščansko socialno strokovno organizacijo in materialističnimi strokovnimi organizacijami. Prišlo je jasno do izraza, da ima pravo možnost za rešitev delavstva edino krščansko socialna strokovna organizacija. Po poročilih se je izvolil za bodoče poslovno leto naslednji odbor:
Ločniškar Ivan, Oblak Anton, Sever Ivan, Dovjak Anton, Klemečič Albina in Šemerl Ivanka. S sklepom, da se bo skušalo še bolj poglobiti organizacijsko in strokovno zavest se je lepo uspeli občni zbor zaključil.
Tržič.
V	zadnji številki »Pravice« smo poročali, da se je konjuktura zboljšala in sicer v usnjarski tovarni Karl B. Mally ker se je delavni čas zopet podaljšal. Vendar pa smo se zmotili in je že drugi teden dobilo več delavcev in delavk daljši dopust, češ da primanjkuje dela. Tako postopanje podjetnika se ne more smatrati drugače kot da se hoče iz svojih delavcev in delavk norčevati. Ob takem postopanju sili človeku nehote v glavo misel, da je gospodom zmanjkalo druzega športa in so si umislili ta šport namreč, skrajšavati delavni čas, ga zopet po-
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
Je - li človek nastal iz opice ?
»Lahko je dokazati, da je človek soroden opicam. Na prvi pogled to spoznaš«, tako uči g. Bernot. (Soc. in vera p. 48). »Poglej si različne narode«. Že v naših krajih najdeš tako velikanske razlike med ljudmi, da boš komaj verjel,.da so vsi Adamovi sinovi. Kaj pa šele, če pogledaš slike ljudi iz drugih narodov, ki žive v popolnoma drugačnih razmerah. Posebno glave, kako so različne ! Okrogle, -podolgaste, ploščate. Kako velika razlika je v čeljustih. Našo čeljust imenujemo kratko, pri mnogih narodih pa najdeš čeljust tako dolgo, da se spomniš nehote na živalske gobce. Še dandanes imamo narode, ki so v okostnjaku popolnoma podobni opicam«. (Soc. in vera p. 49). Tako g. Bernot. Poglejmo, koliko drže ti njegovi dokazi.
Postanek človeka.
Kako si predstavlja g. Bernot postanek človeka, nam pove sam nekaj strani pozneje. »Nevedneži so se ustrašili«, tako piše, »tudi podobnosti človeka z opico in so rekli — kaj, človek da je nastal iz opice ? Pa ni tako, človek ni sin opice, živel pa je v podobnih razmerah in se je zato podobno razvijal, v kolikor je pa svoje življenje živel drugače, v toliko je postajala tudi njegova oblika drugačna. Razvijal se je drugače, razvoj je tisti skupni oče vsega, kar je. Le iz tega razvoja lahko sklepamo, da je v pradavni dobi vse življenje nastajalo iz tistih prvotnih oblik, o katerih pa zopet prav nič ne vemo, kakšne so bile, le to si lahko mislimo, da so bile zelo preproste, tako nekako, kakor so posamezne celice organizma. Vsak organizem je namreč sestavljen iz celic. (Soc. in vera p. 54, 55). Po nauku g. Bernota človek torej ni naravnost sin opice, pač pa je nastal iz opice potom razvoja, ki je oče vsega, kar je. Njegova zunanja oblika je postajala drugačna v toliko, v kolikor je svoje
življenje živel drugače kakor je navadno živi opica. Vsekakor zelo skrivnostna razlaga. Ker bi morda enemu ali drugemu izmed čitateljev ne bilo jasno, kaj naj si predstavlja »pod drugačnim življenjem«, ki ga je živela opica, ki je dobivala polagoma človeško obliko, in bi mu bil nejasen morda tudi-postavek te praopice iz celice, naj sledi tu kratek opis tega »drugačnega življenja« in »postanka in celice«. Kot nedolžne, nepokvarjene celice smo plavali nekoč nekje v oceanu, tako si to predstavljajo darvinisti. (Odkod so te celice in ta ocean, seve ne povedo.) Valovi so nas premetavali semtertje in tako nas zbudili iz smrtnega spanja k življenju in postali smo upapolni žlezni mehurčki. Da je tega mnenja g. Bernot, smo že ponovno omenili). Celici, kateri se je ta korak v življenje posrečil, je bilo tudi vse drugo mogoče.
V	gorki vodi se je ta mehurček stegoval tako dolgo, da je postal črv. Ta ubogi črv je moral zdaj napeti vse svoje možgane in vso energijo v ta namen, da je svoje živce centraliziral na hrbtišču in tako dobil hrbtenico. Njegovi naprednejši potomci so ob strani hrbtenice pognali štiri male izrastke, ž njimi zlezli na breg, spremenili svoje ribje mehurje v pljuča ter postali dvoživke in kuščarji. Nekaterim izmed njih je padlo v glavo, da so si pozimi, namesto da bi se skrili pred mrazom, raje pustili rasti dlako in postali so polagoma prvi sesavci. Pri iskanju hrane so se večkrat postavljali na zadnje noge, poželjenje po jabolkih je povzročilo razne telovadne vaje po drevesih in nastale so prve dolgoročne opice.
Zdaj je bilo pa treba zopet par dolgočasnih milijonov let, da so se razvili iz opic ljudje. Neka brihtna opica iz Koromandije, potopljenega raja med Indijo in Afriko je bila vsled pomanjkanja drevesnih sadežev prisiljena stopiti na zemljo. Ker ji ni bilo potreba več stegovati rok, so se ji te skrčile in ker so se istočasno kaveljna^ sta stopala prilagodila ravnim tlom, se je opica, od začetka sicer z neestetično krivimi koleni naučila pokon-. čne hoje. Ponoči so se morale te opice seve vleči na | trda tla in tako se jim je odbrusila dlaka na eni strani,
potem na drugi strani, na hrbtu i. t. d. Sčasoma so se opice navadile svoje komične zunanjosti, družiti so se začele samo z gladkokožnimi drugi, ter so izvzemši brado, vso nepotrebno dlako same popukale. (Slučaj št. 9). Njih mladiči so se navadili vedno lepše po koncu hoditi. Z mnogim skakanjem so si utrdili mišice in ker so morali potem počivati, jim je polagoma vsled vstrajnega sedenja zginil zadnji konec repa. Toda opice še vedno niso znale govoriti, celo njihov nežni spol ne'Ker so pa živele skupaj v votlinah, jim je to dalo večkrat povod izražati svoje občutke in rabile so' v začetku nehote, potem pa tudi namenoma raznovrstne vzklike strahu, jeze, veselja i. t. d. in tako je nastal polagoma eno-zložni prajezik. Govorjenje jih je prisililo k mišljenju, vsled mnogih misli so se jim razširili možgani in spodnja čeljust je stopila nazaj. Tako pridemo do popolnega človeka, ki se je po mnogem trudu dokopal do današnje kulturne višine. Toliko srečnih, četudi nedokazanih in deloma celo fizično nemogočih »slučajev« morajo verjeti somišljeniki g. Bernota, ako hočejo verjeti njegovemu nauku o postanku človeka iz opic in posameznih celic.
Kaj pa mi katoličani, kakšno stališče zavzemamo nasproti temu nauku ? Tudi mi priznavamo razvojno teorijo, celo to priznavamo, da je možno, da bi se človeško telo potom razvoja razvilo iz opičjega (duša seveda ne), samo eno napako imamo, ki je nima g. Bernot in njegovi somišljeniki, namreč to, da te lepe in •romantične štorije o postanku človeka in njegovem sorodstvu z opicami ne verjamemo, dokler nam tega znanost ne dokaže. Dokazati bi mogla to na tak način, da bi našla vmesne člene, ki bi bili nekako prehodni členi med opicami in ljudmi. Moderna znanost pa, čeprav je ne prizna g. Bernot, ne samo, da ni našla nobenih vmesnih členov, ampak je dokazala dejstvo, da človek sploh nima prednikov. Dočim večina sesavcev iz sedanje dobe pokazuje dolge vrste prednikov, v tertiarni dobi, se človek hipno in neposredno pokaže v divulialni dobi, ne da
daljšavati in delavce odpuščati. To bi bilo pri letošnji zimi še dokaj verjetno, ker manjka snega. Pazijo naj, j lok če se preveč napne rad poči in tako se lahko tudi ; jukaj zgodi. Zato bi svarili podjetnike pred takimi po-i 'zkusi.
Preska.
1'ukajšnja skupina je imela svoj redni občni zbor
I	18. t. m. z običajnim dnevnim redom. Izvolil se je
Naslednji odbor : Ivan Peternel, Preska, Ivan Križaj, Jo-*cf Peternel, Andrej Luštrek, Marija Kavčič, Knifič Fr., Kopač Franc, Zelnik Pavla in Debevc Marija.
Zaupniki pa ostanejo še nadalje oni, ki so doslej Poslovali.
Na občnem zboru je poročal o delu centrale tajnik Z. T. D. Lombardo. Poleg drugega se je na tem ob-jtoem zboru tudi sklenilo, da se z vso vnemo začne naduti naročnike za list »Pravica« in se je takoj na občnem zboru pridobilo 20 naročnikov. List »Pravica« se vzdržuje iz lastnih sredstev vsled tega je treba s podvojeno Sl'o se vreči na delo za pridobivanje naročnikov.
Strokovna zvesa rudarjev.
Zabukovca.
t	Redni letni občni zbor Strokovne zveze rudarjev,
i skupina Zabukovca, bo zboroval v mesecu sušcu. —
Trbovlje.
| Žrtvi	poklica. Dne	7. t. m.	sta se ponesrečila	na
j Revnemu	poku rudarja	Kurent	in	Tomše.	Prvi je	bil
| ^ mestu mrtev, drugi je	čez par	ur	izdihnil	v bolnišnici,
stisnili so	ju vozički. N.	p. v m.
Zagorje.
|	*	Tukajšnja skupina Strokovne zveze rudarjev ima
j /Oj redni letni občni zbor v nedeljo dne 25. t. m. ob 3. ! ^ri Popoldne v dvorani Društvenega doma z običajnim J Cevnim redom.
j Tovariši udeležite se zborovanja polnoštevilno, da j °Sledamo in premotrimo delo v preteklosti ter napra-| “no načrt dela bodočnosti.	Odbor.
Hrastnik.
f V nedeljo 25. t. m. ob 2. uri popoldne priredita J^ilni shod delavska kandidata Kugovnik in Uranjek. j °variši udeležite se ga polnoštevilno.
j j. Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter lizina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna za-Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Delavska zveza.
. Inšpekcija dela v Celju se ukine ter se preda arhiv
11	združi poslovanje z Inšpekcijo dela v Mariboru. Trbovlje.
j. V nedeljo 25. t. m. priredita delavska kandidata
v	£°vnik in Uranjek volilni shod od pol 9. uri dopoldne , !rbovljah v dvorani Društvertega doma. Tovariši ude-z'*e se ga v obilem številu.
Zabukovca.
l Strokovna zveza rudarjev v Zabukovci prav do-napreduje. Tudi Delavska zveza pridobiva vedno . v>h somišljenikov in somišljenic. Kmetje in delavci se oramo združevati v okrilju SLS, da nas ne bodo volj f1 za nos taki socialisti, kakor je bil znani milijonar jj ec*en nJ'h- Zdaj jih ne bomo več volili in nam s &k 0 ve^ ^odovali razni krivi preroki, kateri so nam °dovali pri aprovizaciji. Postavili smo svojega delav-| je eKa kandidata, katerega vsi dobro poznamo : revež j jj.’ rodbinski oče, kateri se poteguje za pravice reveža, J° kot revež prav dobro pozna.	Rudar.
j Mednarodna krščansko 'socialno strokovna organizacija.
B.	Delovni načrt.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih društev zahteva sledeče zahteve, ki naj jih udejstvujejo deloma država in deloma delodajalci.
Dokler se ne bo dosegla taka samouprava narodov, katera bo koristi vseh udeležencev zadostno ugotovila, je državna oblast poklicana, pospeševati splošen blagor in da varuje slabe, mora odrediti »ukrepe, ki ugotovijo redne delovne pogoje in pospešujejo zdrav gospodarski razvoj.
Država ni le dolžna zagotoviti popolno in svobodno izvedbo združevalnega in društvenega prava, marveč mora tudi pripoznati poklicne organizacije delodajalcev in delojemalcev kot poklicanih zastopnikov navedenih gospodarjev, skupin in jih ozirajoč se na njihov moralen, socialen in številen pomen pritegovati pri pripra-
vi	in pri izvedbi zakonodaje.
Državna oblast naj pravice manjšin v socialno gospodarskih organizacijah primerno čuva in zagotovi delavcu svobodno udejstvovanje njegovih pravic, ki mu grejo kot človeku in delavcu.
Delovna doba ne sme presegati meje človeških moči in se mora prilagoditi delavčevim potrebam v verskem, rodbinskem in v političnem oziru.
Delovna doba naj se zdaj uveljavi temeljem osemurnega delavnika.
Za nezdravo in težko delo (rudniki, plavži i. t. d.) naj se stremi za širšo omejitev delovne dobe.
Nedeljsko in ročno delo naj se omeji na neob-hodno potrebo. Delavcem in nameščencem naj se, če je le mogoče, zagotovi prosto sobotno popoldne.
Pripustna starostna doba otrok za plačano delo naj se določi vsaj s 14. letom.
Posebni varnostni ukrepi se morajo ukreniti za mladoletne delavke in delavce in za vajence.
Otrokom pod 18. letom in ženskam naj se ročno delo prepove.
Zaposlitev oženjenih žena (mater) v plačani službi naj se polagoma odpravi.
Dela naj se na zakonito ureditev varstva mater.
S posebnimi ukrepi naj se zabrani vsako neopravičljivo izkoriščanje v domači industriji zaposlenih delovnih sil.
V	korist zdravja in nravnosti naj se stanovanjska skrb najkrepkejše pospešuje.
S smotreno vodeno in znanstveno utemeljeno izbiro poklica naj se privajajo vsakemu poklicu najsposobnejše delovne moči.	>!/••
Izvedbo socialne zakonodaje naj v zvezi s poklicnimi organizacijami nadzorujejo in zagotove pristojna obrtna nadzorstva.	1
Plače, katere naj se kolikor mogoče urede s tarifnimi in s pogodbami skupnega delavstva, naj se urejajo po sledečih načelih :
a) Vsak odraščeni delavec imej pravico do najnižje plače, katera zadošča za preskrbo njegove rodbine ; njena višina naj se določi ozirajoč se na izdatke živ-Ijenskih potrebščin.
b) Čez nedotakljivo najnižjo plačo mora delavčev delež pri proizvajanju odgovarjati delavčevemu delu in zagotoviti odplačilo za posebno spretnost in pridnost in še za posebne napore, nevarnosti in drznosti.
Za rodbine z mnogimi otroci naj se ustvarijo naprave, iz katerih naj se dovoljujejo primerne doklade.
k Poznali katerega njegovih terciarnih prednikov. (W. anko). Znanost ne našteva nič manj kot trideset ple-okamnelih praopic in osemnajst plemen okamnelih i 0cavih °P‘C> ki leže zakopane v zemeljskih plasteh od skij311? konca diluvialne dobe, toda med domnevnim JNm deblom — kakor je zahteva darvinizem g. Ber-i za človeka >n opico — in današnjim človekom ne Sel .0 niti enega veznega člena (Zittel). Veliko ve-So)e ie sicer zavladalo med privrženci opičje teorije, ko n našli v Neaudertalu pri Dusseldorfu, potem L 1891 .c^,°toku Javi in 1899 v neki votlini pri Krapinskih topli-fj. na Hrvaškem i. dr. kose starih kostnjakov, o kate-£lo so domnevali, da tvorijo vmesne člene med opico in stekom. Toda najnovejša raziskovanja so dokazala, da jjj * kostnjaki navadnih ljudi, ki imajo lobanje, na katere bl* marsikateri Evropejec lahko ponosen.
ter ^ar
se tiče razlik, med posameznimi ljudmi, na ka-Bernot opira svojo opičjo in razvojno teorijo, so Ojjjg. nebistvene, da ne morejo našega mnenja prav nič ČtiH, ati’ ker se dado vse razlagati iz različnih klimati-r;J in življenskih razmer. G. Bernot povdarja veliko i\\ 7°. čeljusti pri raznih narodih ter njih podobnost z Še]; kim gobcem. Merilo, s katerim se meri dolžina cjl^sti se imenuje obrazni kot (vidni ogel). Pri sesav-45« Uidemo ta obratni kot v velikosti od 10° do največ 't °d opice do človeka pa vidimo skok kar na 65 °. ^lik pr‘rnerjamo človeške glave z opičjimi, vidimo Drj ^ansko razliko. Med tem ko znaša lobanjski prostor tl^n>°-Ve*CU p°d°bni °P>ci največ 500 cma, znaša isti pri 'OOn vrsti ^udi (takoimenovanih pritlikavcih) še vedno P°Prečno Pri vseh ljudeh pa znaša isti 1350
V	ZQTQi Je lobanjski prostor opice trikrat manjši od epskega in v primeri z velikostjo opice in človeka iiiia Detkrat manjši. Trditev g. Bernota : »Še dandanes 0t)>Ca ° nar°de> ki so v okostnjaku popolnoma podobni fie D Pa Prosto izmišljena in brez vsake znanstve-^er!u ge' >>^e m°re biti več govora o tem, da bi se 'koli rod sedanjih divjakov mogel smatrati za pre-
hodni člen med človekom in katerokoli živaljo«. Tako piše znani učenjak Virchow. Njegovemu mnenju sc pridružujejo druge, svetovne priznane kapacitete, na polju človekoznanstva kakor Rauke, Platz in v najnovejšem času Bias in Kayser. (Isto dejstvo potrjujejo najnovejša raziskavanja na polju moderne paleontologije* zoologije, geologije in filologije). Po pravici smo torej Slovenci lahko »ponosni« na to, da imamo v svoji sredi človeka, ki je našel in dognal nekaj, česar niso našli učenjaki svetovnega slovesa namreč : sorodstvo človeka z opico. »Lahko je dokazati«, tako namreč trdi g. Bernot, da je človek soroden opicam. Na prvi pogled to spoznaš. Bojimo se le, da bo ta slovenski naravoslovni svetilnik docela zatemnil, še predno bo to, kar trdi, tudi dokazal.
Človek je ustvarjen po božji podobi.
Enako neutemeljena, kakor trditev, da je Človek nastal iz opice je tudi trditev g. Bernota, da je, se pravi zasmehovati Boga, če trdimo, da smo ustvarjeni po božji podobi, »če bi (mravlje) rekle :« Bog je ustvaril prvo mravljo po svoji podobi, in ji dal tudi mravljinca, ker je bilo mravlji težko, da je bila sama ! »Ali bi ne bilo to zasmehovanje ? ... Prav tako zasmehovanje božjega imena je tudi to, kar delamo mi ljudje. Ali mislite da smo mi kaj več nego mravlje ?« (Soc. in vera p. 43). S tem, da mi trdimo, da je človek ustvarjen po božji podobi, hočemo reči le, da ima človek poleg telesa, ki ga imajo tudi mravlje, tudi dušo, ki je duh opremljen z razumom in prosto voljo. Dokazali smo že v Pravici z dne 15. februarja 1923 št. 7, da je Bog zgolj duh, ki ima um in prosto voljo, telesa pa ne. Po telesu človek ne more biti Bogu podoben, ker Bog telesa nima, kakor nas uči to lastna pamet in vera. Podoben pa mu je po tem, ker ima duha, ki ima tudi razum in prosto voljo.
Človek ima dušo in sicer duhovno dušo. Vsaka misel, vsaka beseda, vsako dejanje volje nam kaže, da je naša duša v resnici duh, kaže pa tudi, da ima človek
Državna oblast naj z nepristranskimi statističnimi poizvedbami o življenskih stroških olajša določitev plač.
V	obratih, v katerih ne obstoja zadosten strokovni pokret, naj državna oblast s plačilnimi komisijami in podobnimi ustanovami poskrbi za gospodarsko obstojno zavarovanje delavcev.
Javno pravno korporacije naj s svojim službenim osebjem ugode obrazloženim zahtevam sporazumno s pristojnimi organizacijami.
XXX
Z Zvezo narodov in z mednarodno organizacijo dela ali z drugimi organizacijami, katere so za to primerne, naj narodi v duhu našega načrta sodelujejo.
Mednarodna organizacija dela naj s pogajanji in s sveti pospešuje delavsko varstvo.
Dosedanji dogovori in sveti posvetov v VVashing-tonu, Genovi in Dženevi pomenjajo šele skromen pričetek uspešnega delavskega varstva, kakoršnega pričakuje delavstvo.
Ne omejuje naj se na vplivanje v deželah, v katerih ne obstoja socialna zakonodaja ali je nezadostna, marveč mora svoj učinek razširiti v vse dežele trajno izpolnujoč njihovo zakonodajo.
Izseljevanje delavcev naj se organizira temeljem vzajemnosti socialnih zakonov in enakopravnosti vse-ljencev domačinov. Izseljevanje celih skupin naj se omo-gočuje le v sporazumu s prizadetimi gospodarskimi zvezami.
Da bodo na mednarodnih delavskih posvetih sklenjene pogodbe in nasveti najkrepkejše in kolikor mogoče učinkovali, naj mednarodni zvez krščanskih strokovnih organizacij pridružene dotične centrale poskrbe za to, da se bodo v njihovih deželah izpeljali.
Da se bo mogel uveljaviti krščanski strokovni pokret z učinkom, mora v mednarodni organizaciji dela imeti popolen in direkten vpliv in dobiti na mednarodnih delavskih konferencah in v upravnem svetu mednarodnega delavskega urada primerno zastopstvo.
Na polju pravilnih strokovnih zahtev je mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij pripravljena z vsemi prizadetimi organizacijami sodelovati.
C.	Izobrazba delavstva.
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij zahteva splošno gospodarsko in tehnično izobrazbo delavske mladine in jo smatra za predpogoj omogočiti delavstvu nravstven, rodbinski in socialen blagor in racionelen razvoj produkcije.
Do 14. leta obvezni ljudski šoli naj se pridruži poklicni pouk.
Pristop k srednješolskemu in višjemu pouku naj se omogoči vsakemu podvzetnemu in talentiranemu človeku ne glede na denarni položaj njegoyih staršev.
Predpogoj socialnemu in gospodarskemu napredku delavstva tvori temeljit študij vseh spojitev in razmer socialnega, gospodarskega in državnega življenja, povišano veselje do dela in poglobeno zavest dolžnosti in čuvstvo odgovornosti do družbe, države in rodbine.
Vse uničujoče gospodarstvo.
Pred nekoliko dnevi je po najbrže krivdi »stru-njakov« v državni upravi, padel dinar na nižino, ka-koršnje dosedaj še ni' zaznamoval. Na borzi v Curihu je notiral 3.35 stotinke franka. Ako se pomisli, da je bil pred vojno dinar in frank v bivši Avstriji vreden približno 98 helerjev, in da so »mudraci« v Beogradu v zvezi z slovenskimi »Žerjavci« povzdignili v naši državi
razum in prosto voljo.
Kaže nam to dejstvo vsaka naša misel. Mi spoznamo materijalne reči, kakor drevo, hišo, luč i. t. d. Spoznavamo pa tudi nadčutne nematerijalne reči, ki jih ne spozna noben telesni organ, kakor n. pr. resnično lepo dolžnost, čednost, greh i. t. d. Materija, snov, kaj tacega ne more razumeti, taka misel nujno mora torej biti nadčutna, duhovna. Nadčutna misel zahteva nujno nadčutno bitje, nadčutno dušo, duhovno dušo, kajti nihče ne more dati, česar sam nima, drugače bi bil namreč učinek večji kakor vzrok sam. Bog je zgolj duh, kakor je bilo že dokazano, človek ima dušo, ki je duh, torej je podoben Bogu, ali ustvarjen je po božji podobi.
Naša duša je duhovna-ter ima razum. Kaže nam to vsaka beseda. Beseda je izraz misli. Ona je proizvod mislečega, primerjajočega, sodečega vzroka. Ta vzrok mora biti nadčuten, duhoven, mora pa biti tudi razumen, kajti le razum more misliti, primerjati, soditi. Bog ima razum, kakor je bilo že dokazano, človek ima razum, torej je podoben Bogu, ali ustvarjen je po božji podobi.
Naša duša ima pa tudi prosto voljo.1 Lahko si želimo tudi nadčutne stvari, kakor n. pr. resnico, znanost, čednost i. t. d. Zmožnost, ki more kaj takega želeti, mora biti nadčutna, ker čutna, materijelna narava more želeti le čutne, materijelne dobrote. Vsakdanja skušnja nas pa dalje uči, da je človek že po svoji naravi svoboden in lahko kako stvar stori ali tudi opusti, in torej ima prosto voljo, kakor je bilo že dokazano, torej je človek podoben Bogu, ali ustvarjen je po božji podobi.
Moti se torej g. Bernot, ko pravi, da je zasmehovanje Boga, če pravimo, da smo ustvarjeni po božji podobi. I Bog je namreč zgolj duh z umom in prosto voljo v najpopolnejši meri, pa tudi človek je po svoji duši duh z umom in prosto voljo, če tudi v nepopolni meri, torej > je v resnici človek po božji podobi ustvarjen.
* * *
na štirikratno vrednost krone tudi povojni dinar, potem si moremo približno predstavljati mizerijo naše uprave v tem posebnem vprašanju.
Vprašanje stabilizacije (vstavljenja) valute, je za vse javno in privatno gospodarstvo največjega pomena. V naši državi na žalost do sedaj še nismo dobili človeka, ki bi bil vešč in sposoben vsaj približno to narediti. To smo imeli priliko videti pri zadnjem, morda iz špekulativnih razlogov domačih lopovov provzroče-nem padcu dinara. Kakor na povelje se je vse blago, brez razlike po kateri ceni je bilo nakupljeno, poskočilo
v ceni zelo občutno.
Ta vdarec je zadel v prvi vrsti delavstvo in vse javne in privatne nameščence naravnost katastrofalno. Značilno pri tem je pa posebno to, da pri poznejšem dvigu dinarja cene niso padle. Iz tega se da presojati in zaključiti, da je bil to napad velikega kapitala na siromašno ljudstvo.
Veliki trgovci, ki stoje v okrilju velikih bank, naenkrat niso hoteli prodajati blaga. To je provzročilo veliko paniko in neprimerno dviganje cen. Toda v tem slučaju nismo vidili niti ene državne vlasti, da bi dvignila v obrambo siromakov svojo roko.
če kak siromak kupi in proda za nekaj dinarjev katerekoli vrste življenskili potrebščin, takoj mu je za petami »sud«, ki ga zaradi navijanja cen obsodi na občutno globo. Toda nasproti velikim lopovom, ki stoje morda v zvezi z državotvornimi elementi raznih vlad, in iz tega vidika ropajo vse delovno ljudstvo, — nema suda in ne kontrole. Vi, po porekli »državotvorici« in obenem oberspekulanti, ki nosite v svojili rokah vlast,
vi ste krivi gospodarski mizeriji vseh delavnih slojev, vam nasproti bi se moral z vso strogostjo izvajati zakon o zaščiti države, ker nihče ne ograža države in reda v državi tako, kot nesposobno in velikemu kapitalu in veliki spekulaciji v roke delujoče državno gospodarstvo.
Kaj mora nastati, ako delavni ljudje : delavci, obrtniki, uradniki in kmečko siromašno ljudstvo, ne bode moglo več shajati in živeti ? Ali še ne slišite vzdihov lačnih uradnikov ? Ali ne vidite dviganja pesti sestradanega in v nadah prevarjenega delavnega naroda ? Ali ste gluhi in slepi za vse, kar je vaša dolžnost viditi in slišati ? Vse izgleda kakor da je tako !
Ce je tako, ta pot gotovo ni prava. Omejite divje izrabljanje naroda, in sicer vsakemu nasproti. Skrbite za dobro in pošteno državno gospodarstvo, dobre od-nošaje napram zunanjemu svetu in za lastni ugled.
Državno in privatno gospodarstvo, kakršno imamo pri nas, bi se moglo v resnici imenovati »v sc u n i č u-
j o č e« !
G.
Okno v svet.
Draga krma. Neki francoski kmet je obesil svoj suknjič na klin v hlevu, v katerem je imel bankovcev in vrednostnih papirjev za 300.000 kron. I3ik. ki je bil blizu suknjiča pa je ovohal usnjeno denarnico, potegnil iz žepa ter vse vkup pogoltnil. Bika so nato pobili in denarnica se je zopet dobila. V kakšnem stanju, tega nam niso povedali.
Iz hvaležnosti, ker mu je žena ozdravla od »spalne bolezni«, na kateri je bolehala dve leti, je Sir Leigh, poslanec angleške spodnje zbornice, razdelil 500 brezposelnim oženjenim možkim v okolišu desetih milj svojega posestva, vsakemu 5 kg govejega mesa in potico. Posnemanja vredno.
Inserirajte v „PRiflViei“!
l^auarna	farK*ral“ uubuana, Sv. Petra nasip
Ud	poleg	zmajevega	mostu
se priporoča * cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk.
Štefan Mikolič, knvarnar.
Nabirajte naročnike!
VALENTIN VOJSKA, pleskar in lica;
Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO-!	CENE	ZMERNE!
KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BIV9C
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV.
Cene nizke! Postrežba točna! Delo solidno!
Vaše blagorodje
i
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj se obrne na naslov
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florijanska ulica.
JU
Naročajte
SOCIALNO MISEL"
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo :
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak.
Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, | za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D.
Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D.
Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolporta&ni oddelek, Poljanski nasip 2.
■
(Zahtevajte ..PRAVICO" po vseh fl gostilnah in lavnih lokalih, po- | ■ sebno še v industrijskih krajih! ■ tmmmmrn■:; m m km: k :
Prometni zavod za premog
d. d. v
LJUBLJANI
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja iri razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora
ter priporoča posebno
la čehosiovaški in angleški koks za livarne in domačo uooraho, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11
 l,', ,'.=r^-rrr-r— podružnica v Novem Sadu (Bačka) ==^-— =r
9
ai
‘45?
V
TJ
O
a
o
>S
E
•o
to
IM
Najboljše in najtrpežnejše blago kupite pri
OBLACILNICI ZA SLOVENIJO «•«•««■«• V LJUBLJANI
Oglejte si njene zaloge!
PRODAJALNE NA DROBNO
so v Stritarjevi ul. št. 5 In v hiši ..Gospodarske Zveze" na Dunajski cesti.
GLAVNO SKLADIŠČE
je v Ljubljani v ..Kresiji", Lingarjeva ulica štev. 1, I. nadstr.
Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova ulica št. 11.
<
o
?r
Ul
<
O
IMM uma f
3
>1 IG Dl K
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni.
Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/o. Člani dobe 3% blagovni popust.
 —................-	Pristopnina	10	kron,	delež	100	kron.	...
Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne.
V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge!
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.