X. letnik. V Gorici, dne 17. aprila 1902. 16. številka. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. V. Krščanstvo je zlato žilo presekalo, liberalizem jo je vnovič zacelil. (Daljo.) Liberalizem je zlato žilo vnovič zacelil. Kaj je liberalizem? ..Liberalci so brezverci11. Prav za prav niso brez vere, ali ne vedo, katera je prava vera. Liberalizem je od besede liber, kar poinenja prost. Liberalizem je namreč tisti nauk, ki pravi človeku, da je prost v mislili in dejanju, da sme verovali, kar boče in držati zapovedi, katere si sam izvoli ali bolje rečeno: k dere se mu same ob sebi porodijo v glavi. Izvirajo pa ti nauki iz človeške ošabnosti in lakomnosti. Na mislih mi ni zdaj politični liberalizem našega časa, ampak 1 i b e ral i z e m s p I o h, ki se noče pokorili naukom katoliške cerkve, češ, da veruje prosto, kar meni, da razume. Vže v XIV. stoletju so se začeli oglašati taki učitelji, ki so hoteli biti prosti in se niso več hoteli ravnati po cerkvenih naukih. Še bolj svojeglavim so nastopili v XV. stoletju in vzbudili s svojimi nauki velike prepire in razpore. Ali vendar niso mogli ne duhovščine ne ljudstva potegniti za seboj. Toda ta duh svobodne misli, ta duh nepokorščine v naukih in šolah se jo vedno bolj širil in nazadnje se tudi z uspehom uprl katoliški cerkvi. Prišli so namreč krivoverci L u-t e r, K a 1 v i n, Z i n g 1 i in drugi, kateri so v krive nauke zapeljali tudi ljudstvo. Uprli so se katoliški cerkvi, da ne bodo več verovali, kar cerkev uči, ampak kar LISTEK. Mislice — iskrice. (Napisat: J. Volkov). Odkar človeški rod živi. v pregovorih rad govori. Pri besedi pazi in glej: malo reci, dosti povej! Delo, delo, ne kričanje! to je naše sveto zvanje. Zmirom naprej, pozorno in smelo! Dog blagoslovi narodno delo. Dodi tako ali tako, to ni zmirom vse jednako. Malo mislil, dosti rekel, večkrat hudo se opekel. Vsak dan nekaj, vsak dan nekaj: dobrega se v kupe stekaj! Kdor sulice v glavi nima, samo z „amenu vsemu kima. Kar ni mogoče, tega še Bog noče. Priden in moder, blage volje: plava na vrhu kakor olje. Zivenje tako je vselej: nazaj ga vidiš, ne naprej. Čez mero napeto, ni božje, ne sveto. Veselje in zdravje, .e prvo poglavje. sami hočejo, kar sami najdejo v sv. pismu. — Kar so pa oni smeli, smeli so tudi drugi za njimi, I. j., vsak je učil, kar je menil, da je resnica. Ta prostost nauka je naperjena proti oblasti in nezmotljivosti katoliške cerkve. —Seveda česar ni.-o cerkvi verovali, niso verovali tudi Lutru. To p rus losi so zapisali v svoj program tudi politični liberalci, ki so zdaj vže sto lel stari. — To prostost nauka so naši avstrijski liberalci celo v postavo zapisali in zategadelj sme dandanes vsak človek pisati in učiti, karkoli boče, tudi da ni Boga, da ni duše, da je človek žival in sploh, kar hoče. bodisi molitev ali kletvina. Liberalizem ne trpi nobene oblasti ali avtoritete, ki bi smela zapovedovali, kaj sme kdo učiti ali ne. Kakor proti naukom se je uprla človeška ošabnost in lakomnost tudi proti c e r k v e n i m postav a m. — Ljudje so začeli tožili, da so c -rkvene postave prestroge, da človeku preveč vežejo prostost, da zavirajo državno oblast, da jemljejo cesarju, kar je cesarjevega, da zavirajo ljudstvu blaginjo, ker so vpeljale preveč praznikov, da so podjetnosti in trgovini na potu. ker šo prepovedale dobičke iu obresti. Učiti so torej začeli: da cerkvene postave ne vežejo človeka, da kdor jih ne izpolnjuje, ne greši itd. Na mesto cerkvenih postav so izkopavali stare paganske postave iz časa rimskih cesarjev, ko je vladalo še su- ! ženjstvo in siromaščina in malikovav- 1 stvo. Ker so te stare rimske postave dajale knezom in cesarjem vso oblast, cerkvi pa nobene, so bile knezom všeč. Polagoma so je vpeljali namesto cerkvenih postav. Toda v rimski pravici je tičal potuhnjen b u d o b n i d u b o d e r u š t v a in 1 a k o m nosi i, a se je z njimi vred i i i V lem smo bili zmirom prvi: pridnost je v slovenski krvi. (Žal, tu i lam je že nekoliko nemarnosti). Preskočil tri jame globoke; preplezal tri gore visoke. (Velike izkušnje). Mož oderuh, krvav je kruh. S pametne glave, I so modre postave. Pijavka na žili, je upnik nemili. Sebi v pogubo snedel obljubo. Kdor polža jezdari, j mu daleč ni mari. I Pero, črnilo in papir: j iz njih je m i r, iz njih p repi r. i Nič preveč naj te ne vščene, I če te gnjusi grdo svene. | Drugim dober, sebi nič, j to ni kaj prebrisan ptič. j Dela kakor sveta Klara: kar sešije, spet razpara. Za prazen nič, ne kliči prič! i Trta obrana žaluje, | hči zapeljana še huje. j Le Bog nam zbere nevesto, iepo, bogato iu zvesto. naselil v srca krščanskih narodov in tudi ostal v njih do današnjega dne. Kako to? Poglavitni nauk rimskega prava .je n a u k o I a s t n i n i a 1 i s v oj i n i. — Vsak človek je svojega blaga tako gospodar, da sme ž njim storiti, kar se mu poljubi. Nasproti drugim ljudem nima nobene dolžnosti in nobene odgovornosti. To neomejeno lastninsko pravico, katera j je prav za prav velika sebičnost, varuje država. Komaj so bogati ljudje slišali z vseučilišč to nauke, da vsak človek bodi sam svoj gospodar, nikomur nič odgovoren za svoje, da vsak išči le svoje koristi, sploh svojino, da sebičnost ni greli, ker vodi človeka do lastnega imetja itd., komaj so, pravim, bogati ljudje zaslišali te nauke, bili so jih veseli. Groli in knezi so takoj začeli razmišljali, kako bi splavili v svojo neomejeno last posestva, katera so jim do tedaj bila izročena le v oskrbovanje in upravo. Porabili so . vsako priliko za le sebične namene. Vpeljavah so rimsko pravo, podpirali so rimske juriste, kateri so kar na celem i si izmišljali dokaze, da kar grajščaki j upravljajo, je njih lastnina. Kljubovali so j cesarju, kateri je imel pravico podelje-] vati grajščine in ko jo bil cesar v kaki ; veliki stiski, znali so ga prisilili, da jim 1 je podelil večjo oblast na grajščinah. i Polagoma se jim je posrečilo dobiti po-| sestva v svojo last, a kmete spraviti v sužnosl iu odvisnost. Veliko posestev je imela v onih časih tudi katoliška cerkev. Dohodki so vzdržavali duliovstvo, šole, cerkve in ubožne ljudi. Bogataši so imeli veliko : poželjenje po lepih cerkvenih posestvih, j ali kako priti do njih, ko se krasti ne J sme, kupiti pa ne more? Učitelji rimske ; pravice so učili, da je premoženje cerkveno lastnina občinska in ljudska in da torej, kjer je knez ljudstva ali grof, sme i Bolj ko je tvoj, bolj se ga boj. Mladi ribič vodo brci, ribo lovil, kačo vjel. Dolga brada, mirna rada. Slabo barka bo vozila, če ni jadra ne krmila. Kjer so v kregu prve glave, narodu ni sreče prave. Prodal travnik, prodal lozo, jalovo zdaj molze kozo. Mladiči nezreli, iz gnezda zleteli. (Neprave misli). Boljše je jezo požreti, kot na jeziku imeti. Lepoti in dobroti, rada je zavist na poti. Dvakrat načni, enkrat začni! Trta noče postopača, hoče pridnega kopača. Mlado ko rosa, hudo ko osa. Človek s praznim trebuhom, rad se ozira za kruhom. Če ni belo, pa je črno, samo, da je dobro zrno. zapovedovati tudi o cerkvenem premoženju. Ti nauki so bili odveč mogotcem, ki so se pa bali cerkve in cesarja. — Tedaj pa je nastopil krivoverec M a r-I i u Luter in je odpovedal pokorščino katoliški cerkvi. Takoj so se ga oklenili knezi iu groli iu so s silo potegnili tudi vsak svoje ljudstvo v krivo vero. Nova vera Lutrova namreč je dala knezom in grofom vse pravice paganskih rimskih cesarjev in torej tudi pravico do cerkvenega premoženja. Te „pravice-1 so se poslužili, da so cerkev oropali in sebe premagali. Premoženje, katero je poprej služilo občni blaginji: za cerkve in božjo službo, za šole in uboge, postalo je naenkrat zasebna last in je služilo le zasebnim sebičnim namenom. Kdo je pri tem trpel škodo? Ubogo delavsko ljudstvo ! Mogočneži so pa dosegli, kar si je poželela njih ošabnost in lakomnost. Bili so zdaj prosti, sami svoji, nobenemu odgovorni, na svojem. Drugi ljudje so pa bili po sili njih delavci dninarji, do katerih niso imeli več nobenih dolžnosti ko one, za katere so se prosto pogodili. Kakor posestnike je skušnjava premagala tudi m o j s t r e o b r t n i k e. Do tedaj so bili mojstri le načelniki tovarišev obrtnikov, ne gospodarji. Vezale so jih postave in zadružna pravila. Mojster je bil spoštovan mož, ali obogateli ni mogel, izkoriščati se delavci niso dali. Duh prostosti, neodvisnosti in sebičnosti je prevzel tudi obrtnike. Tožili so se. da imajo zvezane roke, da se ne morejo prosto gibali. Lakomni so postajali po zaslužku svojih tovarišev mojstrov in delavcev. Vsled tega so nastali v zadrugah razpori in prepiri, da skoraj ni bilo več mogoče vzdržavali zadružne organizacije. Vedno bolj se je širila misel : bolje je, da obrtniki delajo vsak za-se v miru ko v zadrugah v vednem prepiru. Presito svene, grde nravi, ne zna kako Bogu se pravi. (Ne moli). Vse ni ravno, vse ni zlato, vse ne kljukasto, rogalo. Kar ni vrojeno naj bo vzgojeno. Bodi prirode jeklene, kadar le hudo zadene! Prava prijaznost se cen: v lepem in slabem vremeni. Debele bukve bral, zemlje ne bo oral. Dober človek, moder mož, pa brez cvenka - - počen groš. Nekaj tvoje, nekaj moje, tako stara pesem poje. Ura vsaka tikatitku: naglo čas naprej koraka. Na kogar ploskne ljudska ploha, še svene več ga ne povoha. Drugače misli, kakor reče, na dve strani z jezičkom seče. Kateregakolisibodi — človeka prenaglo ne sodi. Zato je zdrav, vesel in lep, ker brez skrbi si lomi hleb. Kjer je mlaka, žaba kvaka. lovensKo ljudstvo na A>« <4, jra verodomepsa Nnr«>'niim im m.i znani! ■ . |> i c j c »i a upravi išlvo v tjunc:. Semen.ška ulic« il. V) Posamezne številke se pmd.ijajo v tulu karnali v Šolski ulici, Ncnski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu iu na Korenjskem Inegu (Riva Como) št. I l po H vin. Oglasi in poslanice se računi jo po petit vrstah, iu sicer: če st* tisku enkrat I : vin., itvakial I.’ Gi , trikrat D' vin. \ ll’ 11 po pil C I tir«. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. .i " '______________________________________________ Tiska ...Varotltta tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izhaja vsaki četrtek ob 11. ui i dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovaita pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto J krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema -'flfeCtošIvo v Goiici, dvorišče sv. liil.irija štev. 7. Še bolj nezadovoljni so bili s cerkvenimi postavami trgovci. Želeli so svobode, ker le svobodno trgovstvo postane krepko. Trgovstvo pod nadzorstvom oblasti, trgovstvo, ki ne sme izkoriščali velikih dobičkov, ali ki ne sme posoja'.i, upavati in izposojati si denarja na obresti, poljubno visoke, tako trgovstvo je pretisnjeno in nima pravega življerja. Med trgovci je bilo vselej tudi veliko ju-dov. Ti se sploh niso mogli privaditi krščanskim postavam; zato so jim cesarji uže poprej večkrat podelili posebno dovoljenje, da so smeli svobodno tržiti z blagom in jemati obresti. Pohlep po bogastvu je bil vedno večji in obrestovanje je znova obveljalo povsod. Cerkev se je dol?o branila, pretila, obsojala, kaznovala, a učitelji rimskega prava in krivoverci so prepričali ljudi, da cerkvenih postav ni treba izpolnjevati. Nazadnje je ostala cerkvena zapoved pozabljena, sebičnost je zmagala, obrestovanje in ode-ruštvo je smelo prosto jemati zaslužek delavskemu ljudstvu! Ta duh prostosti, neodvisnosti, sebičnosti in lakomnosti je postal duh krščanskih narodov. Liberalizmu so bile na poti le neke stare postave, stare vezi, zadruge, katere so vedno še životarile. Treba je bilo pokopati še to starino, ako so hoteli ljudje uživati popolno prostost. To se je tudi zgodilo najprej na Angleškem, potem pa na Francoskem iu po celi Evropi. (Dalje prih.) Iz Leonove oporoke. Sv. oče Leon XIII. je izdal okrožnico, v kateri obširno in natančno popisuje rane naše dobe, vse njene javne bolezni, ki jo tarejo, vse krivice, s katerimi preganja izkvarjeni svet božjo ustanovo katol. cerkve, vso lažnjivost, s katero se bori proti njej napačna znanost in krivična strast. To pismo je ginljivo posebno zato, ker je papež sam imenuje svojo „oporokou. Iz te oporoke hočemo podati nekoliko odlomkov: 1. Resen opomin k slogi. t Ako je kdaj bilo potrebno, da vse hierarhične stopinje cerkve v medsebojni ljubezni in z največjo skrbnostjo čuvajo v popolni enakosti itd. „Ako je kdaj bilo potrebno, da vsa duhovščina sv. cerkve v medsebojni ljubezni in z največjo skrbnostjo 'čuva v popolni enakosti misli in teženj, tako da so vsi le eno srce in ena duša, - - je to v sedanjem času najbolj potrebno. Saj resnično, kdo ne ve, kako obširno zasnovana zarota sovražnih sil se trudi, da bi razdrla veliko delo Jezusa Kristusa, s tem, da z brezmejno trdovratnostjo izkuša podreti v umstvenem redu zaklad nebeških naukov, v nravstvenem redu pa najsvetejše in najkoristnejše naprave ! 2. Sv. cerkev je v vednem boju. Sveti oče popisuje, kako so po krivici preganjali in sodili našega Izveličarja, in nadaljuje: Ali je torej čudno, ako zadeva ista usoda tudi katoliško cerkev, katera nadaljuje njegovo delo in nepodkupljivo čuva njegove resnice? Svet si ostane vedno enak: poleg otrok božjih se dobe vedno tudi pristaši onega velikega sovražnika človeškega rodu, ki se je od za- Dopiica iz življenja kardinala Missie. Leta 1898. vračalo se je pet mladih duhovnikov iz rimskega zavoda, v katerem se je vzgajal tudi kardinal Missia. Med temi mladimi duhovniki bili so trije nemški Porčnci, en Hrvat in en Slovenec. V Benetkah so se ločili, zmenili so se pa, da se snidejo zopet v Gorici, kamor se je šel Slovenec poklonit kardinalu, svojemu dobrotniku. Mladi duhovniki so se zmenili, da se dobodo v Gorici v gostilni „pri treh kronah1*. Slovenca je kardinal prijazno sprejel in ga takoj vprašal, ako ima še kakega sopotnika. Slovenec je povedal, da se drugi dan pripelje Hrvat in takoj drugi dan je moral Hrvat namesto „k trem kronam11 h kardinalu, kjer je kardinal mlada duhovnika pogostil in se prijazno razgovarjal ž njima. Mladi Slovenec in Hrvat pa sta bila v nemali zadregi. Vedela sta, da se dan pozneje pripeljejo „k trem kronamu še trije zaostali Porenci, ki so pa želeli, da jih Slovenec ne predstavi kardinalu, da bi se tako nadaljnje njih potovanje za nekaj časa ne pretrgalo. Toda kardinal je vprašal: rGospoda, ali imata tu še kakega tovariša ?“ In Slovenec in Hrvat četka uprl proti Najvišjemu, in ki ga evangelij imenuje „kralja tega sveta". Sv. cerkev je zmagala vse ovire, vsa nasilstva in ponižanja, vedno dalje je raztezala svoje miroljubne smotre. Slavno dedščino umetnosti, zgodovino, književnosti, hraneč in globoko ukoreninjajoč človeški družbi duha evangelijskega, je osnovala civilizacijo, ki nosi ime krščansko in ki je vsikdar najbolje vplivala na narode, kateri so jo sprejeli, ki je učila ljudstvo pravičnih postav, milih običajev, pomoči slabotnim, usmi Ijenja do ubogih in nesrečnih, spoštovanja do prava in dostojanstva vseh. Zato je, kolikor je mogoče v vrtincu človeškega borenja, prinesla ono mirno državljansko življenje, katero izvira iz najboljšega zravnanja med svobodo in pravičnostjo. Politične in cerkvene vesti. Avslrijski državni zbor. — Seja dne 9. t. m. Zbornica je razpravljala o ustanovitvi češke obrtne šole v Budjeje-vicah in nemške obrtne šole v Hebu. Poslanec Ploj je stavil posredovalno resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da naj ustanovi češko obrtno šolo vsaj v okrožju budjejeviške trgovske zbornice in nemško šolo v okrožju hebske obrtne zbornice. Pred glasovanjem so Vsenemci uprizorili velik škandal. Naskočili so pred-sedništvo besno ter upili: „Ven s predsednikom! Proč s Vetterjem!“ Predsednik je zvonil in klical k redu. Poslanec Iro pa mu je iztrgal zvonec in udaril ž njim po mizi, da je zazvenelo. Predsednik Vetter je zahteval miru. Iro pa je udrihal z zvoncem poleg predsednika in se drl na ves glas; potem je vrgel zvonec nanj, a ga ni zadel v glavo, kamor je meril, ampak za njim stoječega podpredsednika Začka v ramo. Zvonec se je razpočil. Glasovanje se ni moglo izvršiti. Seja se je zaključila. Avstrijski narodje naj iz tega spoznajo, kaki so liberalni in „napred-n iM poslanci. S e j a d n e 1 0. t. m. — Zhornica je sprejela resolucijo posl. Ploja glede ustanovitve češke obrtne šole v okrožju budjejeviške obrtne zbornice in nemške šole v okrožju hebske obrtne zbornice z 222 proti 69 glasovom. Slovanski centrum je vložil interpelacijo zaradi postopanja deželne vlade kranjske pri iztirjavanju brezobrestnega potresnega posojila. Seja dne 11. t. m. — Na vrsti je bila razprava o ljudski šoli. Poslanec Schrott je dakazoval potrebo in koristi dobre krščanske vzgoje. Seja dne 1 4. t. m. — Zbornica je nadaljevala razpravo o „ljudskem šolstvu1*. Seja dne 15. t. m. — Slov. kat.-narodni poslanec dr. Ž i t n i k je odgovarjal gosp. ministerskemu predsedniku Korberju glede celjskega vprašanja. Njegov enourni govor so slovanski poslanci živahno odobravali. Razprava o ljudskem šolstvu se je završila. S e j a d n e 1 6. t. m. — Poslanec Spinčič je vprašal ministerskega predsednika, zakaj se v Istri prezira slovenščina in hrvaščina. sta povedala da pridejo še trije nemški Porenci. „Kje se ustavijo?“ vprašal je kardinal. „Pri treh kronah** bil je odgovor. „A kaj, k meni jih pripeljite**, je dejal kardinal. Hudomušni Slovenec je povedal namero Porencev in je pristavil, da jih vendar privede, ako mu kardinal pusti, da napravi v sobi in na hodniku, kar se mu zdi v ta namen primerno. In kardinal mu je smehljaje dovolil. Slovenec in Hrvat sta odstranila iz sob karkoli je kazalo, da ne bi bila gostilna, postavila celo na hodnik mize in jih pregrnila; debeli sluga Avgust pa je prevzel uiogo gostilničarja. Slovenec in Hrvat sta se nato peljala na kolodvor po Porence, a — smola — takoj pri izstopu iz kolodvora skočijo Porenci v omnibus, na katerem je bil napis „Pri treh kronah**. Slovenec in Hrvat sta s težavo „prepričala“ Porence, da je bolje voziti se „k trem kronam** v izvoščeku, in Porenci so jih ubogali. Peljali so se v nadškofovo palačo, kjer so se ustavili, meneč, da so v gostilni „pri treh kro-nah“. Debeli Avgust je pritekel nasproti — ulogo gostilničarja je izborno igral — ter pripovedoval Porencem, da so ondi prenočevali že visoki gospodje. Veseli so Popoludne so se vršile volilvo v delegacijo. Pred volitvijo sta se sprla Walz in Wolf. Poslednji je Walza pozval na dvoboj. Ta pa je odgovoril, da se Wolf ne moro dvobojevati, ker je nevreden Delagacije so sklicane za dne 6. maja v Budimpešto. Nevarnost vojne na Balkanu. — Poroča se, da je bolgarska vlada zbrala na makedonski meji 15 bataljonov vojakov. Tudi na jugu Srbije se zbira vojaštvo. Sultan je sklical drugoletnike, katere koncenlruje v Carigradu, kjer je jako sumljivo gibanje. Madjari in zavod sv. Jeronima. — Madjare silno peče, da Hrvatov ne morejo spraviti tako hitro s površja „ma-žarskega zemljevida-* kakor bi radi. Ker vedo, da je hrvaška duhovščina močna zaslomba hrvatski narodnosti, zaradi tega se v jednomer zaganjajo v zavod sv. Jeronima v Rimu, ki je namenjen vzgoji hrvaške duhovščine. Ta zavod bi po vsi sili radi zatrli Hrvatom. Ker pa tega niso mogli doseči naravnost, so z vsemi možnimi intrigami vendarle dosegli, da je papež spremenil prvotni naslov zavoda, „pro croatica gente“ v »illirica gente“ in se je s tem izbrisalo hrvaško ime iz naslova in je zlasti sv. Stolica sklenila v tem pogledu s Črnogoro neko pogodbo, ki je baje žaljiva za hrvatsko ljudstvo. Zaradi tega se je podal sarajevski škof dr. Stadler k sv. Očetu da mu predloži protest hrvatskega episkopata in ga prosi, da ostane pri prvotnem naslovu, ki je osrečil vse Hrvate. V protestu je tudi izražena volja Hrvatov, da si v slučaju, ako sv. Stolica vztraja pri spremembi, katero so izzvali ne le najhujši sovražniki hrva' kega naroda, marveč tudi krščanstva, ustanovi s prostovoljnimi darovi nov zavod v Rimu, ki .bode izključno za Hrvate. — Zaradi tega potovanja dr. Stadlerja v Rim besnč zdaj madjaro-židovski listi in je bil te dni od vse ogerske zbornice sprejet ojster protest proti nastopu dr. Stadlerja. Revolucija v Belgiji. — Delavci so vprizorili po vsej Belgiji pravo revolucijo. Zahtevajo splošno volilno pravico. Kralj je zapust i Bruselj in nenadoma odpotoval v Ostende, ker noče biti prisoten pri dogodkih prihodnjih dni. Vse vojaštvo je na nogah, pa tudi delavstvo je oboroženo. Mrtvih in ranjenih je brez števila. Ministerstvo je izjavilo, da se na-silstvu ne uda. Ves boj je naperjen proti katoliški večini v državnem zboru. Vojna v južni Afriki. — Poročali smo že, da se vršijo med Buri in Angleži neka mirovna pogajanja, ker je angležki kralj izrekel željo, da se vojna v južni Afriki konča še pred njegovim kronanjem, ki bode menda meseca junija. Obe stranki sta se sicer prizadevali, da se doseže mir, ali dosedaj še niso dosegle uspeha. Buri so za mir jedino pod pogojem, da jim Angleži ne kratijo popolne neodvisnosti v obeh republikah, kakoršno so imeli pred vojno, poleg tega pa da povrnejo vojne stroške in poplačajo vse škode, ki jo je naredila angležka vojska na burskih posestvih. Le pod takimi pogoji so za mir tako predsednik Kriiger kakor i vsi načelniki burske vojske in zastopniki burskih vlad. — Kakor pa se da sklepati iz najnovejših poročil, bo iz pogajanj za bili Porenci, samo sobe, kamor jih je peljal Avgust, te so se jim zdele preod-lične in s strahom so vpraševali Slovenca, ako ne bo ta gostilna predraga. Slovenec jih je potolažil, da ne, „ker je to dobra krščanska gostilna**. Porenci so zahtevali od gostilničarja Avgusta pivo in postali naposled v „restavraciji“ jako glasni. Nakrat se odpro vrata. Kardinal pride v sobo. Porenci ga pozdravijo, potem se pa ne brigajo dalje zanj. Menili so: Gostilničar je rekel, da prenočujejo tu visoki gospodje, in danes se mudi tu visok cerkveni knez. Kardinal je pristopil k mizi in vprašal Porence, kako jim „kaj ugaja v gostilni pri treh kronah1*. „Iz-borno“, so dejali Porenci, „in prijatelja pravita, da tudi predrago ne bo**. Pri teh besedah sta bušnila Slovenec in Hr- 1 vat v smeh, kardinal se je veselo smehljal. Porenci pa so spoznali, da niso „pri treh kronah1*, ampak pri — blagem go-riškem kardinalu. Kardinal se je vele-prijazno menil s svojimi gosti in jih na- posled peljal na vrt, kjer je izrekel besede: „Svojo ljubo Kranjsko sem zapustil, tu bom pa umrl**. In gledal je proti sv. Gori, kjer sedaj počiva v Bogu. mir težko kaj, kajti Buri organizujejo še nove čete. Jedna teh čet, sestavljena iz najkrepkejših mož, se bo imenovala »železna vojska**. Možtvo te čete ne bo smelo uživati nobenih opojnih pijač. Huri izjavljajo, da oni ne potrebujejo od Angležev ničesar druzega, nego da se (Angleži) pobero iz južne Afrike. Novice. Za škofa v Trstu je imenovan, kakor poročajo časopisi, dr. Fr. Ksav. Nagi; dosedaj rektor „Animae“ v Rimu Nemec, rodom Nižjeavstrijec, duhovnik »l- hipolitske škofije. Rojen je bil na Dunaju 26. nov. I. 1855., v rnadnika jo bil posvečen I..J878. Najprej je služboval kot profesor v bogoslovnici št. hipolitski kmalu potem kot kaplan „Animae“ v Rimu, pozneje je postal pravi c. kr. dvorni kaplan, dne Iti. dec. 1887. ga je cesar imenoval za ravnatelja Avgustineja na Dunaju. L. 1889 je prišel za rektorja v „Animo* kot naslednik za linškega škofa imenovanega dr. Doppelbauerja. Papež ga je imenoval za hišnega prelata. L. 1893. je bil imenovan za apostolskega prolonotarja. V Vatika.iu in v svetih kongregacijah je njegovo ime slovelo. Osebe, ki ga poznajo, pravijo, da je preblagega srca in temeljito izobražen. ,,Goriška ženska podr. družbe sv. Cirila in Metoda“ priredi dne 20. t. m. v dvorani „Goriške čitalnice** v prid narodnemu šolstvu svojo letošnjo besedo, z blagovoljnim sodelovanjem častitega čitalniškega pevskega zbora. — Spored: 1. Fr. Gerbič: „Moj spominek**; mešan zbor. 2. B. Smetana: ,,Hubička“, duo za klavir in harmonij iz istoimne češke opere. 3. A. Nedved: „Tvoj mirni čuvam stan**, samospev za sopran. 4. „Svatje na poti iz cerkve**, živa slika, prizor iz življenja starih Gorenjcev. 5. Fr. Abt: »Slavnost na kraljevem dvoru**; ženski zbor s klavirjem iz uglasbene pravljice „Pepelka“. 6. Fr. Prešeren: „Krst pri Savici**, dramatiziral Jos. Nolli, z živimi slikami. — Osebe: Deklamovalka uvoda. — Črtomir. — Bogumila. — Duhoven. 7. A. Nedved : „Zvezdi“ ; mešan zbor. Začetek ob 8 '/2 uri zvečer. — Vstopnina 1 krono; za šolsko mladino 40 vin. Sedeži: l-ll vrsta (na divanih) po 2 K; — 11I-IV vrsta 1 K 50 vin. V-IX vrsta na stolicah 1 K; Ostali sedeži 40 vin. Listki za sedeže bodo na prodaj zadnja dva dneva pri čitalničnem čuvaju in na večer pri blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici. Listki za sedeže se obdrže, vstopnice se pa oddajo v sobi pred dvorano. Blagosrčni darežljivosti deležencev in zadržanih vabljencev se priporoča Načelništvo. Za Alojzijevi&če: »Hranilnica in posojilnica** v Biljah 20 K. N. N. 5 K. Bog stotero pvrni! Naročnikom. — Prvo četertletje se bliža koncu. Prosimo vse č. naročnike, da naj prej ko mogoče plačajo naročnino. Nekateri dolžujejo še za I. 1901. Rojaki, spomnite se svoje dolžnosti! Ob enem prosimo, naj se nam naznanijo pogreški oziroma premembe v naslovih, da popravimo, oziroma preme-nimo. Naznanjamo, da bo naš uvodni članek: Socijalno vprašanje izšel v posebni izdaji. Br. Fruktuoz Mayt*r, predstojnik bratov v Gorici, je odšel na Dunaj. V Gorici je zapustil najbolji spomin 3 tile t n ega delovanja. Bil je vsakemu prijazen in postrežljiv, zgled usmiljenega brata nasproti bolnim in nesrečnim. V imenu cele dežele mu smemo torej izreči iskreno zahvalo želeč mu prijetnega pokoja po tolikem trudu. Blagorodna gospica E. Holzinger pl. Weidicll je izdala svoje misli o pogrebu Njega Eminencije kardinala v lični nemški poslanici, naslovljeni: Vision. Poslanica je ko sveža cvetka na grob nepozabnega pokojnika. Družba sv. Mohorja. — k raznih krajev se nam poroča, da se je letos število udov pomnožilo. Upamo, da nas slavno vodstvo v Celovcu kmalu razve-veseli z enakim potočilom. Goriško vinarsko društvo. — Odbor, ki se je bil izvolil na shodu goriških vinogradnikov dne 27. febr., je že sestavil pravila za vinarsko društvo. V kratkem se skliče ustanovni shod. Volitve v tigo vinsko in obrtno zbornico. — V obrtnem oddelku so v 1. kategoriji izvoljeni: Chiozza Anton, Dolmestri grof Eg., Lenassi Alfred, Hitler bar. Evg., Mulitsch Jos., Ilolzer Ern.; v drugi kategoriji Ktirner Hug., Pater-nolli Jos., Einetii pl. I)., Naglos Jos.; v tretji kategoriji Dorlles A., Marzini Fr., Mighetti L., Salvaterra E., Perco in Zoff. Iztiranih iz goriškega mesta je bilo v mesecu marcu 31 oseb, v teku prvega četrtletja letošnjega leta pa 127 oseb. Mrzlek. — Te dni se je mudil tukaj montanistični nadzornik Čebul in sije ogledal z inženerjem Batističem dela pri zasledovanju izvirka Mrzleka. Predor meri do zdaj 44170 metrov. Delo baje dobro napreduje in se je nadejati, da se pride do izvirka, ker bi bilo jako želeti, da bi se enkrat odpomoglo veliki bedi s pitno vodo v Gorici. Gradnjo novega mostu čez Sočo pri Barki je prevzela neka tvrdka Gaer-tner. Razpis službe postnega odpravnika. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razpisuje mesto poštnega odpravnika (ekspedit »rja) za c. kr. poštni urad v Ročinju. Kavcija 400 K; letna plača 450 K, letni pavšal za dostavljanje poštnih pošiljatev v področju te pošte 252 K; uradni pavšal znaša 120 K. Prosilci se imajo oglasiti do 29. t. m. pri c. kr. pošt. in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Prečastiti gospod Evgen Črnigoj, vikar iz Vel. Žabelj je stal v pon-deljek pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem. Ovadili so ga „naprednjaki“, daje pri zadnjih deželnozborskih volitvah podkupoval volilce z denarjem. Ker je razprava dognala, da je bila ovadba popolnoma neutemeljena, bil je gospod Črnigoj oproščen. Obtoženca je zagovarjal odvetnik g. dr. Franko. „Pri- Soče" bi se mornl bolje ozirati na društvena pravila, potem bi lahko rekli, da nima nihče vtikati se. „Trgovsko-obrtna zadruga'1 posluje 3%, naše posojilnice po deželi se Dopisnikom „Soče“ in na znanje. — Pp. okolu „_____ pozivljejo nas, »klerikalne lažnike po po klicu", da naj dokažemo, da „jo tisti dopisnik na Pečinah in ne na Ponikvah". Pozivljejo nas naj le povemo, kod se valjajo njegovi spisi? Obljubljajo nam za dokaz 1000 K „za tiskovni sklad farovških listov". Izjavljamo, da ponudbo sprejmemo. Če so pp. okolu „Soče“ gotovi, da smo pisali neresnico, naj položijo 1000 K pri osebi, za katero se zmenimo. Ko se to zgodi, bomo dalje govorili. Pokažite tedaj najprej 1000 K.I To bodi v svarilo dopisnikom „Soče" in »Primorca". Pred kratkim smo prišli na sled tudi nekemu drugemu dopisniku, ki je svoj čas v »Soči" in »Primorcu" blatil sv. misijon. Pp. so v „Soči“ in »Primorcu" izdajali uredniške tajnosti, katere bi morale biti vedno skrite, zdaj se na njih maščuje. Taščica »Pr. Lista. Gorjansko. — V »Soči" št. 37. in 40. je čitati, da je gorjanski kurat rekel v cerkvi, da so »naprednjaki" krivi kardinalove smrti. Izjavljam, da je to neresnica. Res je, da sem dne 25. marca t. 1. pred popoldansko službo božjo obveščal svoje duhovnjane o prerani smerti Njega Emi-nencije ter omenjal raznih napadov na Njegovo osebo, toda presvitiega imena »naprednjaki" nisem omenil. Kdor je »Sočinemu" uredništvu to novico sporočil, bodisi kdorkoli, ni sporočil resnice. V Gorjanskem dne 14. aprila 1902. Ivan Slokar kurat. Kaj delajo pri »Trgovsko-obrtni zadrugi" ? — Nedavno je bil občni zbor »Trgovsko-obrtne zadruge" in »Goriške ljudske posojilnice". Določilo se je po 1000 K za »Narodni sklad", ali bolje za »pevce", — Ko se je ustanavljala »Trg,-obrtna zadruga", ne bi bil nihče mislil, da se bo čisti dobiček delil v strankarske namene. »Soča" se sedaj ošabno postavlja za sodnico, češ, tukaj nimajo »kavči" nič govoriti. Občni zbor je v tem najvišja inšlanca. Toda le počasi gospodje! Pri zadrugi so udje »kavči" in »ravci". V tem siučaju bi ne smeli odločevati ne eni, ne drugi, ampak pravila. Pravila vežejo »kavče" in »ravce" in občni zbor bi moral gledati, ali ima pravico dovoljevati podpore v tako’namene. §§ 37- 38. določujeta, da se ima dobiček razdeliti med člane ali v trgovsko-obrtne namene ali v narodne namene. Vsakdo pa ve, da narodni nameni so skupni. »Narodni sklad" pa je strankarski in bo služil le »pevcem". Občni zbor pa navadno z 1%—11 'a% in vendar , -od teh še daje za narodne namene. Tedaj smemo upati, da se bo po preteku odsekove dobe veliko dobička razdelilo med člane, pa tudi za trgovsko-obrtne namene, za kar imajo gospodje .vedno polna usta obljub, in slednjič (tako je v pravilih) tudi za prave narodne namene, ako nam tega »najvišja inštanca" ne vniči. — Na pravila se morajo gospodje j bolje ozirali! Tukaj ne smejo delati ka-| kor se svojim premoženjem I Mirenska podružnica„l)el. bral. in podpornega društva". — O tej podružnici smo dobili razne pritožbe. Mej drugim se udje pritožujejo, da ni bilo občnega zbora že dve leti, da ni imel odbor seje že 6 mesecev itd. Predsednik te podružnice je »naprednjak" A. Jakil! Če je to res, hočemo o tem še pisati. „11 Piccolo" in „L’Ainico“. — Prvi teh dveh listov je židovski list. V sovraštvu do Slovanov se pa jeden od drugega malo ali celo nič ne razlikujeta. Da, večkrat trobila v tem pogledu v jeden in isti rog. Tako sta se našla tudi sedaj, ko so raznesli listi govorico, da bode novoimenovanemu tržaškemu škofu, ki ne zna niti besedice ■ slovenskega in hrv. jezika, prideljen neki koadjutor slovanske narodnosti. Mi se za danes nočemo spuščali v širjo kritiko njiju pisave; opomnimo samo, da trdi »Piccolo", da živi v tržaško - koperski škofiji večina Italijanov. To pa ni res in »Piccolo" ved orna trdi neresnico. Ako židovski list neresnico trdi, ni nikako čudo, da pa tudi „L’ Amico" to židovsko neresnico ponavlja in trdi, se mu to, moramo reči, jako slabo prilega. Zaupni shod štajerskih Slovencev. — V četrtek 10. t. m. se je vršil v Celju zaupni shod štajerskih Slovencev katerega se je udeležilo 200 zborovalcev iz cele Spodnje Štajerske; na shodu je bilo veliko število duhovščine. Shod je otvoril dr. Srnec in razložil stanje celjskega vprašanja. Poročevalec dr. Dečko je omenjal kompromisne predloge zadnjega časa. Rekel je: v tem trenotku, ko smo zmagali v drž. zboru, seje našel voditelj Slovencev, ki je predlagal kompromis. (Fej klici.) To je predlog, ki ni slaven za narodnega voditelja. Na vsak način mi vzdržujemo celjske vsporednice, iz Celja ne gremo! N osled je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva: Izpopolnitev celjskih slovenskih paralelk v celo gimnazijo, ki mora ostati v Celju. Ako bi drž. zbornica hotela odpraviti slov. paralelke ali jih premakniti iz Celja, naj stopijo poslanci v obstrukcijo. Izreka se zahvala vsem slovenskim in drugim slovanskim poslancem za to ker so se borili za Celje; shod se pridružuje ogorčenju Slovencev, izraženem na zadnjem manife-stacijskem shodu. IV. shod slovanskih časnikarjev se bo vršil v Ljubljani o binkoštnih praznikih po sledečem vsporedu: Dne 17. maja: ob 8. z ečer komerz v »Narodnem domu". Dne 18. maja : ob 7. zjutraj na »Rožniku" sv. maša in skupni zajulrek ; ob 9. dopoludne IV. shod slovanskih časnikarjev v »Mestnem domu". Dne 19. maja: ob 8. zjutraj izlet na Gorenjsko: Šum, Vintgar in Bled. Dne 20. maja: ob 5/, zjutraj izlet v Postojno; ob 2. po-poludne odhod v Trst. — Udeležniki naj blagovolijo do 25. aprila pripravljalnemu odboru slovanskih časnikarjev v Ljubljani (gg. dr. Karolu Trillerju ali dr. Evgenu Lampetu) svojo vdeležbo prijaviti. V pokritje stroškov za izdajo brošure blagovoli naj vsak udeleženec doposlati 10 K. — Samostojni predlogi se morajo naznaniti pripravljalnemu odboru v Ljubljani vsaj osem dni pred shodom. Iz Ročinja nam poročajo, da je tamošnje starašinstvo v svoji zadnji seji jednoglasno sklenilo peticijo do vlade za ustanovitev višje slovenske gimnazije v Gorici. Tako je prav in želeti je, da sklenejo take peticije tudi vsa druga starašinstva na Goriškem. — Od tam se nam tudi poroča, da imajo v Ročinju poštno odpraviteljico, ki ne razume besedice slovenski. Brez komentara! Varstvene oblasti, kje ste? — Pišejo nam iz Gorenjega polja: Dne 12. t. m. pride ciganka z otrokom na hrbtu v hišo posestnika Jožefa Gabrijelčiča. Stara gospodinja je ravno ku- hinjsko posodo omivala. Tu zapazi, da je ciganka nekaj stisnila pod pazduho. Stopi k nji in zahteva, da pokaže, kaj skriva. Ciganka reče: Nič, mati, nič! Gospodinja jej potegne roko, katero je ciganka potiskala pod pazduho in zagleda mošnjiček, v katerem je bilo 11 K 72 v., katerega je bila zmaknilaz nrze. Ciganka jo zdaj naglo popiha iz hiše. Ko pride gospodar domov in mu povedo, kaj se je bilo zgodilo, teče brž po vasi za njo. Ko jo doteče in jej očita, obrne se ciganka jezno proti njemu ter mu zagrozi, da mu bodo njeni možje že pokazali, ko pride slučaj. Vprašamo naša slavna glavarstva, do kdaj bodo te reči trpeli ? Cigani kradejo krompir, sirk, seno, zelje, konje itd. S seboj nosijo samokrese in dolge nože. Do kdaj se bo to trpelo ? Večkrat se je že pripetilo, da so morali ljudje bežati pred cigani. Povedati hočem, kaj so je meni pripetilo. Nedavno sem šel z vozom v Trst mimo Devina. Tu me doteče voz ciganske dru-hali. Jaz se ustavim z vozom na strani ceste, kakor je dalo ukaz c. kr. glavarstvo v Gorici. Nato pa priskočijo k meni cigani in hočejo po sili, da moram na drugo stran. Povem jim, da je po ukazu glavarstva tako prav. Oni pa so mi strašno grozili. K sreči sem imel še enega domačina pri sebi, toda molčala sva lepo oba. — Tako postajajo ti malopridneži vedno bolj nevarni in čas bi bil, da se jim to pohajanje zabrani za vselej ! Nesreča pri delih Vipavske železnice. — 43 letni Jože Škert iz Dorn-berga, delavec pri Vipavski železnici, je delal z 8 drugimi tovariši pri nekem za seku ob progi. Svet, katerega so izpod kopavali v svrho podzidavanja, je bil sicer podprt z močnimi gredami, vendar je hotela nesreča, da se je svet udrl in zasul pod se Jožefa Škerta. Nesrečnega so hitro odkopali, vendar ga je po vsem životu tako poškodovalo, da so ga morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico usmiljeiih bratov, kjer se nahaja v precej nevarnem stanju. Važno za pudkovače. — C. kr. namestništvo je ustanovilo posebno komisijo za izpraševanje podkovačev. Kdor želi delati izpit, naj se oglasi do konca meseca maja ali novembra pri namest ništvu. Kam dovede Nemce njihova politična strast. — Mej tem ko' celjski Germani in pol Germani kriče zoper slovenske gimnazijske razrede in hočejo po vsej sili iztirati Slovence iz Celja, pa se njihova krivičnost nad njimi samimi že hudo maščuje. Slovenci, probujeni baš po tem nemškem hujskanju do večje živahnosti na polju trgovine, so obrnili hrbet nemškim in ponemčenim razgrajačem in nosijo svoj denar v slovenske trgovine. Posledica tega je vidno propadanje nemške trgovine, kar se je začelo kazati na grozen način. Zaporedoma padajo v konkurz nemški ali nemčurski trgovci in morajo zapirati svoje prodajalne. V zadnjem času jih je kar peto-rica na bobnu. In vendar nočejo spoznati, da Celje s Slovenci stoji in pade, ker je le pičli otočič v jezeru slovenskega prebivalstva. Zoper socijalno demokracijo. — Ameriški škofje so začeli resno postopati proti socijalnim demokratom. Kakor po-snemljemo iz »Nove Domovine" je škof Anigley v Buffalo, N. Y., izdal pastirsko pismo, katero končuje tako-le: »Prvič. Katoličan, ki se trdovratno noče odpovedati naukom socijalne demokracije, ne more sprejeti sv. zakramentov. Drugič. Katoličani, ki spadajo k društvu, kjer se je vgnezdil strupeni nauk socijalne demokracije, so dolžni vse poskusiti, da se ta nauk odstrani iz ustav in pravil društva. Cerkev ni zoper društva, ampak ona obsoja nauke socijalne demokracije, kjerkoli jih najde. Delavec je lahko društvenik in dober katoličan, a socijalen demokrat in katoličan pa ne more biti. Tretjič. Katoličanu je ostro prepovedano na katerikoli način širiti socijal-nodemokratične nauke". Dirka s smrtjo. — Jednak slučaj kakor je sledeči, se je še malokdaj pripetil v zgodovini ainerikanskih železnic : Po Baltimore & Ohio Southwestern progi med postajama Shoals in VVasbington sta se pomikala dva hitra tovorna vlaka. Vlak št. 33 je bil v Shoals ko je dobil povelje, da naj odrine naprej ker je proga zanj prosta in da nasprotni vlak št. 50 čaka nanj v Washington. Kmalu , za tem pa je vlak št. 50 dobil novo po-i velje, naj odide ker čaka nanj vlak št. 33 v Shoals. Naravno je, da bi se bila zvečer , ta dva vlaka zaletela drug v druzega in da bi bila nesreča neizogibna. Tu pa je postajni načelnik v VVashington zapazil pomoto, hitro odšel na tir ter tam vkazal premikalni lokomotivi naj zdirja z vso močjo za tovornim vlakom. Strojevodja je uvidel za kaj se gre in zakuril je lokomotivo na vso moč. Deset milj od VVa-shingtona so šele zagledali rdeče luči na kabusu tovornega vlaka. Kmalu so bili skupaj. Tovorni vlak je dobil znamenje naj zapelje na stranski tir postaje, katero so ravnokar in kakor po naklučju dosegli. Ni bil še dobro na tem tiru, že pridirja nusprotni tovorni vlak z vso hitrostjo na postajo. Preprečena je bila huda nesreča. — Železniška družba gotovo no bo pozabila obdarovati vrlega postajnega načelnika. »Nova Domovina", katoliški list za slovensko ljudstvo v Zjedinjenih dr-žavak ameriških, je izšla za Veliko noč v slavnostni obliki s podobami. Lep napredek! Naroča se pri uredništvu : 1763 St. C 1 a i r., Cleveland, O. 15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solo-speve in spremljavo orgelj, zložil I g n. Hladnik, je izšlo ravnokar v »katoliški tiskarni" v Ljubljani. Naroča se v »katoliški bukvami" v Ljubljani ali pri skladatelju v Novem mestu. Cena part. in 4 glasom 3 K, posameznim glasom 30 h. Nove „Šm«rnice“, katere priporočamo. — Ravnokar so izšle nove »Šmarnice": Premišljevanja o srcu Marije po o. Hattlerju T. J. napisal P. Ladislav Hrovat O. F. M. Naročajo se v tiskarni: 1. Krajec v Novem mestu. Včerajšnji »Sovenec" je prinesel žalostno novico, da je č. g. P. Ladislav Hrovat predvčeranjem previden se sv. sakramenti umrl. Upamo, da mu je Marija, prečista Devica, kateri je zvesto služil, izprosila milost večnega življenja. Gospodarski nauki. — 1. Kokošje gnjezdo. Ko ne znate, kje vam kokoš jajca nese, primite jo in namažite jej zadnjico dobro s soljo, pa jo pustite. To kokoš silno srbi, da misli, da mčra hitro znesti jajce, zato teče na gnjezdo. Pojdite za njo in našli boste njeno gnjezdo. 2. Zelena krma. O prehodu od suhe paše na zeleno treba opreznosti. Prej nego se živina žene na pašo, treba jo je z mešanjem polagoma na zeleno pašo privaditi. Z naglo premembo dobi živina proliv in ako je brega rada izvrže. 3. M e d trte, osobito med mlade trte, ne smemo saditi nobenih rastbin. Nekateri imajo navado saditi v vinograd krompir, turščico, prešo, zelje, buče itd. Vse to napravlja mnogo več škode, nego doprinaša dobička. Jour fix vsaki četrtek ob 2 pop. v delavski sobi. Listnica. — Dopisniku z v i-p a vs k o-k r a š k e meje: Zdi se nam bolje, da poslanega dopisa ne objavimo. Razmere pri Vas so žalostne in srce nas boli, ko mislimo, k d o j e kriv. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 31. Pravo zasebne lastijevvseh rečeh odvisno od Boga. Pravo zasebne lasti je naravno pravo. Določajo je naravni zakoni, katerih člov:k ne more premeniti. Ti zakoni so od Boba, kakor je vsa narava od Boga. Iz tega sledi, da je pravo zasebne lasti od Boga. Ce je pa pravo zasebne lasti od Boga, če je je Bog ustanovil, je naravno, da je od Njega tudi vsestranski odvisno in Njemu vsestranski podrejeno. Pravo zasebne lasti je torej omejeno ne samo po naravnih zakonih, ampak tudi po drugih zakonih, katere je Bog razodel ali katere je po sv. katoliški cerkvi postavil. To resnico potrjuje nebroj izrekov iz sv. Pisma. Dalje! Razum uči, da je Bog najvišji lastnik ne samo stvari, ampak tudi ‘judi. Vse stvari so vstvarjene iz niča po vsemogočni besedi Božji in so torej po-jolna last Božja. Iz tega je razvidno, da so ljudje z ozirom na Boga le po d^sE-tt i k i ali oskrbniki, ki se morajo ravnati po Božji volji in biti Njej v vseh rečeh pokorni in podložni. Človeško lastninsko pravo je torej odvisno od Boga in Njemu vsestranski podrejeno. Prva meja, katera je postavljena jravu zasebne lasti, je tedaj poleg naravne postave Božje razodetje in nauk sv. katoliške cerkve. Človek ne sme de- lati sfc svojo lastjo, kar bi hotel. Če smo rekli, da lastninsko pravo je pravo svobodne posesti in vabe zunanjih gmotnih blagrov, ki so v resnici naši, nismo s tem rekli, da je ta svoboda neomejena. Človeška svoboda na splohje omejena po naravnih zakonih in po Božjem razodetju. Tako tudi svoboda lastninskega prava. Ta nauk je za naš materialistični vek prve važnosti! Za kratek čas. Sem bil čisto pozabil! — V Wiir-tenbergu pride vodja neke večje pisarne 3e-le ob štirih popoludne v urad. Uradniki opazijo takoj, da mu ni nič kaj prav in da je precej natrkan. Vodja hodi nekaj časa po sobi, potem reče: »Gospoda, meni ni nič kaj dobro. Delajte do ure, potem idite domov11. Izgovorivši te besede odpravi se ven. Nek uradnik se ponudi, da ga bo spremljal po stopnjicah. Prime ga pod pozduho ter počasi pelje. Na sredi stopnjic pa se ga vodja otrese rekoč: „Pustite me, pojdem že sam!“ Toda komaj stopi na drugo stopnjico, zavali se kakor dolg in širok po stopnjicah do tal. Uradnik misli, da se je ubil. Teče dol, da bi ga pobral. Ko se vodja zopet postavi po koncu in nekoliko pretegne, reče uradniku, kateri ga je vzdignil: „Gospod, obžalujem vašo nesrečo. Kako vam je kaj ? Ali ste se zelo pobili?“ Uradnik: „Ali, prosim, g. vodja, saj jaz nisem pal, ampak vi!“ Vodja: „A tako! Sem bil čisto pozabil!“ jfn eodor Slabanjalj srebrar, u v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam a tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod ryi naročevalec sam lahko določi. A Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirnberčkega iu drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hla oMa za ne letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. r Najboljša krma za živim KOKOVA ZMES katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potijeno od prof. dr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. 67 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici St. 4. Uzorci z navodili ae razpošiljajo brezplačno. Mm M m Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semen iški ulici li. štv. ~ (v lastni hiši.) j^nton JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. # A>° /tV A/ T> ’ ///, V &+ .A° ///„ * V/&///M Lekarna Prare in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih| dvakrat na dani po jedno žličico (Varstvena znamka) popye _ 0krept ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CRlSTOFOLfiTTI e <0 v Gorici. V »Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po najnižjili cenah. Cen« k o vtalne brez pogajanja. Javna zahvala. Podpisana izreka lem polom najsrčnejšo z:ilivalo vsem onim, kateri so ob času bolezni in prerane smili naše priljubljene hčere, oziroma sestre JVCarije J^rast skazali ljubezen do blage pokojnico. Posebno si* zahvaljujemo vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli spremiti jo k zadnjemu počiIk 11 in sploh vsem onim, ki so nam slali na strani v najbridkejših urah Vsem kličemo ginjenega srca: Bog slolero povrni! Na Livku, dne 14. aprila l(.)()2. v Žalujoča rodbina. Prosiva zahtevati listke!