141 Vasilije Maraš na študiju obramboslovja na FSPN v Ljubljani “When a student goes wandering” Vasilije Maraš as a student of defence studies at the Faculty ga gradiva in ohranjenega dokumentarnega gradiva iz osebnega arhiva opisuje svoj študij obramboslovja. Leta 1975 se je v petih repub mešanica civilnih in vojaških predmetov ter predavateljev. Kasneje je študij vse bolj izgub ljal vojaški pridih in je z uvedbo obramboslovja postal vse bolj civilni študij. Obramboslovje je vojaško šolstvo, Obramboslovje, Fakulteta za sociologijo, military education, defence studies, Faculty of Sociology, Politi- Vasilije Maraš, polkovnik Slovenske vojske v pokoju. Abstract The author describes, mostly on the basis of memories and preserved documentary ma terial from personal archives, his experience republics, the study of general defence and venia, this was at the Faculty of Sociology, na. The programme was a mixture of civilian and military subjects and lecturers. Later, the programme increasingly lost its military ori entation and with the introduction of defence studies increasingly became a civilian study programme. A considerable number of wom en also studied this subject. 142 - ramboslovja, moramo najprej razumeti obdobje, v katerem je ta študij nastajal - vije (SFRJ). Ugotovljeno je bilo, da Jugoslovanska ljudska armada (JLA) ni dovolj - ške teritorialne enote, ki so deloma prevzele vlogo rezervnih partizanskih enot in organizacijsko razvijale, zlasti v Sloveniji. bila podlaga za nastanek partizanskih oz. teritorialnih enot oz. pozneje poimeno- vanih v Teritorialno obrambo. Teritorialna obramba se je usposabljala za izvajanje je bil 20. novembra 1968 ustanovljen Glavni štab za splošni ljudski odpor. Prvi upokojeni generalmajor ter diplomat Bojan Polak – Stjenka. 1 enote kot enote teritorialne obrambe ljudski odpor vse materialne, kulturne, znanstvene, strokovne in druge sile v Slo- partizanske enote kot teritorialne enote vzpostavijo na vseh ravneh v republiki, - 2 3 - lenjski, gorenjski, ljubljanski, primorski, vzhodno- in zahodnoštajerski), ki so - - sabljanje. 3 Prav tam, 2. poglavje Zakona o ljudskem odporu. 143 Leta 1974, po sprejetju zveznega Zakona o ljudski obrambi, 4 ko je bila dana tudi zakonska podlaga za vzpo- stavitev Teritorialne obrambe, 5 so bili oblikovani republiški štab ter šest Teritorialne obrambe, leta 1980 se je ustanovilo še šest novih pokrajinskih štabov in mestni štab Ljubljana. Števi- lo partizanskih brigad se je postopno Oblikovanje enot Teritorialne obrambe, uvajanje splošnega ljud- skega odpora oz. pozneje ljudske - ne ustanove in sekretariate za ljudsko obrambo ter razvoj sistema civilne - kovno usposobljenem kadru. Edini vir strokovnega kadra takrat so bile JLA in - nile lastno ozemlje na podlagi izkušenj iz druge svetovne vojne oz. partizanskega bojevanja. Podlaga za to je bila tudi zakonodaja – zvezni zakon iz leta 1974 in ustavni amandmaji k zvezni ustavi. Ustavne spremembe, v katere je bila vnesena tudi pravica do samoopredelitve republik, so bile pozneje ena od zakonskih pod- 6 10. poglavju zakona opredelile tudi zakonske podlage za usposabljanje in pouk - konu. Vsi ti ukrepi so dali zagon pri potrebi za zagotavljanje ustreznega kadra, skupnostih in delovnih organizacijah. 4 Uradni list SFRJ, štev. 22, 4. 5. 1974. - 6 Uradni list SRS, štev. 35, 11. 10. 1982. Našitek za uniformo študenta 144 Zaradi potrebe tako po rezervnih - Leta 1975 pa se je v petih republikah - (SLO in DS). 7 V Sloveniji se je študij - svoji diplomski nalogi, je bil podlaga generalštaba JLA in republiškim sekre- mešanica civilnih in vojaških predme- tov ter predavateljev. »Prvi študenti so pomanjkanja prostorov do podcenje- vanja in odpora mnogih profesorjev vplivov in militarizacije neodvisne znanstvene institucije, kot je univerza. nizkem zanimanju za študij med sre- dnješolsko mladino, kar je hkrati vplivalo na kvaliteto vpisanega kadra. Situacijo 8 - rebovali 1250 diplomantov SLO in DS. Ti naj bi bili zaposljivi na sekretariatih - 130 ur v prvem in drugem letniku vseh srednjih šol. Program je bil vsebinsko enak vede, Ljubljana 2003. 8 Prav tam, str. 14. pred plezanjem v steni treba opraviti usposabljanje na šolski plezalni steni v v poletni planinski uniformi JLA pri plezanju v steno, junij 1983 (osebni arhiv). 145 - se je program študija SLO in DS spreminjal in tudi pogoji so postali bolj dostopni, - v letu 1981, vpisanih okoli 60 študentov, naslednje leto pa 79 študentov. 9 Štu- - 9 Prav tam, str. 15. Vojaški praktikum se je izvajal v Vojašnici Velike Bloke in njeni okolici. 146 pogoje za napredovanje na tej osnovi. S tem obdobjem je študij vse bolj izgubljal vojaški pridih in je z uvedbo obramboslovja postal vse bolj civilni študij. Tako se je število ur vojaških strokovnih predmetov zmanjšalo na manj kot 50 odstotkov vseh vsebin, ostali pa so obvezni praksi na sekretariatih za ljudsko obrambo ali podobnih ustanovah 10 ter vojaški praktikum 1 in 2. 11 poletne in v tretjem letniku zimske alpinistike. - programu študija postal profesor ljudske obrambe ali diplomirani organizator ljudske obrambe. Po spremembi poimenovanja smeri študija v obramboslovje leta - - demske ravni oz. poglobljenega znanja, ki se je pridobivalo na štiriletnem študiju - tov, od tega je bilo 23 splošnih predmetov, dva predmeta sta bila povezava med SFRJ z ekonomiko SLO) in 18 strokovnih predmetov. - ka vseh predmetov. To je bilo premalo za poglobljeno vojaško strokovno znanje, ter taborjenju na Velikih Blokah (14 dni). Kolegice so imele še dodatnih 14 dni 10 V prvem in drugem letniku. 11 Opravljal se je v drugem in tretjem letniku. 147 Letnik Splošni predmeti Letnik Strokovni predmeti 1. SFRJ 1. Teorija o vojni Vojaška zgodovina delavskega gibanja Slovensko vojaško izrazoslovje 2. Taktika KOV Filozofski temelji marksizma Komunikologija SLO Zasnova in sistem SLO in DS 2. Vojaško zemljepisje Ekonomika SFRJ z ekonomiko SLO 3. Sodobna bojna sredstva Retorika Taktika KOV II Telesna vzgoja 3. Mednarodni odnosi z osnovami mednarodnega vojaškega prava 4. Sociologija in politologija ljudske obrambe raziskovanja s temelji statistike in Temelji vodenja in poveljevanja Telesna vzgoja Temelji obrambnih priprav Sociologija lokalnih skupnosti Uvod v pedagogiko z didaktiko 4. Teorija in praksa samoupravljanja Sociologija religije Raziskovalni seminar Socializem v sodobnem svetu Upravno pravo katolicizma 148 - Obiskali smo vojaško luko Lora pri Splitu, si ogledali vojaške ladje in podmorni- - obravnavali posamezne bitke skozi zgodovino, a ne poglobljeno. Ko gledam to s ter vojaški muzej na Kalemegdanu. S slovensko vojaško terminologijo smo se sez- nanjali pri predmetu slovensko vojaško izrazoslovje pri doktorju Tomu Korošcu, avtorju slovenskega vojaškega slovarja, ki je izšel leta 1977. Te vsebine so mi nato Teritorialne obrambe Posavja. Študenti smo si pri predmetu sodobna vojaška sredstva med drugim ogledali (osebni arhiv). 149 predmetov smo imeli v drugem in tretjem letniku. Za vse nepozaben trenutek je Takratni profesorji so bili, kot na primer dr. France Vreg (komunikologija), zaradi strogosti, nekaj pa zaradi zahtevnosti pri opravljanju izpitov. Ob rednem Na popotovanju po Jugoslaviji maja 1984 smo si študenti tretjega letnika nam profesor Lado Kocijan, nosilec predmeta vojaška strategija, šesti od leve zadnji na desni v prvi vrsti, in profesor Teodor Geršak, nosilec predmeta vojaško zemljepisje, prvi z desne v drugi vrsti, dopolnili predavanja vsak s svojega 150 - rezultatske zmage. Spomnim se izpita, ko je bil skor (rezultat) za profesorja šest danes spominjam izpitnih vprašanj in se sprašujem, zakaj me je profesor spustil. Drugi tak izpit je bil pri predmetu sociologija lokalnih skupnosti, ko me je profe- sor dr. Mlinar spraševal, a je po prvem uspešnem odgovoru nastala blokada. Pa je sem te ure zelo dobro izkoristil za dobro oceno. Bilo pa je tudi kar nekaj izpitov, kjer je bilo znanje na takšni ravni, da smo opravili izpite z oceno 10. Eden takih je pri Kani. - mal pri kolegih iz generacij, ki so bili letnik ali dva pred nami. Tako so iz Posavja - delu v upravnem delu Ministrstva za obrambo odšli na delo zunaj obrambnega - na, Majda Arh Sevšek. V Slovenski vojski pa smo kariero napravili brigadir Alojz 12 - letniku in praktikum 2 po tretjem letniku, ki smo ga morali opraviti vsi na Ve- likih Blokah. V drugem letniku pa smo med študijskim letom opravili poletno - tvid iz Ljubljane. Spomnim se poletne alpinistike, ki smo jo opravljali v vojašnici 12 151 primerna za nastanitev tolikšnega šte- na razpolago pa smo imeli samo dve kopalnici, eno za moške in drugo za treba urediti, hkrati nas je bilo tudi do pet v kopalnici. S tega usposabljanja se spominjam dogodka v naravni plezalni steni, ko smo imeli naenkrat kar dve napraviti razkoraka pri premagovanju višinske ovire, ker je bil prevelik, varo- valna vrv pa se je zataknila med skale in Hkrati je kolegica Darja izgubila opri- jem, ko se ji je skala odkrušila izpod svoje osi, kamen pa je padel zelo blizu - dali vzpenjanje sošolcev. Potem je med odmorom nastal direndaj, ker smo vsi obkolili kapetana, ki je vodil uspo- sabljanje, in mu jih napeli, da ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost. Bil je kar v šoku in govoril, da je to upor in da bo treba obvestiti zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. A so se zadeve kma- lu umirile, ko se je v dogajanje vpletel - imeli kar nekaj nejasnosti. Dekleta so dobila uniforme, fantje pa najprej ne vsi. Lahko smo nosili oznake študent splošnega ljudskega odpora oz. »student opšte- Velikih Blokah kar razburljiv sestanek med nami, študenti, in vodjo katedre za obramboslovje, generalmajorjem v pokoju Ladom Kocjanom in generalpodpol- zadeve niso bile rešene, na primer zahteve po še tretji praksi v upravnih orga- Na popotovanju po Jugoslaviji maja 1984 smo študenti tretjega letnika obiskali tudi Neretvo, kjer smo dobili ko se je partizanom v tako imenovani bitki za ranjence uspelo njihovih zaveznikov (osebni arhiv). 152 roka in podobno. Kot predstavnik letnika sem imel kar dolg monolog, v katerem - jega letnika, bi lahko ta monolog imel posledice, a jih ni bilo. Razen pripombe 13 Ko je V vsakem primeru nam na tretjo prakso ni bilo treba iti, nekatere zadeve pa kljub - v navadi. - - mobilizacijske zadeve v tem štabu. To znanje sem uporabil med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, ko sem opravljal naloge poveljnika 25. brigade Teritorialne obrambe v sestavi pokrajinskega štaba za Teritorialno obrambo Dolenjske. Po - za pehoto na Generalštabu Slovenske vojske. Do tedaj pridobljeno znanje sem (1995) v Teritorialni obrambi oz. Slovenski vojski. Za delo na višjih ravneh pove- ljevanja pa sem se usposabljal tudi na generalštabnem usposabljanju v nemški vojski v letih 1998 in 1999. To znanje sem izkoristil tudi znotraj vodenja projekta Slovenske vojske v letu 2000. Po delu na Generalštabu sem vrsto let delal kot - temeljne vojaške vede, poveljevanje in voditeljstvo v Centru za doktrino in razvoj. Kot poveljnik Centra za bojno usposabljanje pa sem s sodelavci v operativno upo- 13 153 zadeve v Direktoratu za obrambne zadeve, smo s sodelavci poskušali in do leta 2015 nam je tudi uspevalo pridobivati ustrezno število vojakov za zaposlitev v Slovenski vojski. poklicna vojska samo zadeva Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo. To je - - obrambo, preostali pa samo komentirajo in dajejo pripombe in poskušajo vojsko spraviti na kolena, ker ocenjujejo, da je varnost nekaj samoumevnega in bo prišla bilo v letih 1990 in 1991. Brez uspešno usposobljenih, motiviranih in domovinsko zavednih pripadnikov Teritorialne obrambe in drugih obrambnih in varnostnih struktur in brez podpore celotnega ljudstva, bi se politiki znašli kje drugje, ne na novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani iz leta 1980 (osebni arhiv). 154 ne potrebujejo, imamo pripadniki dovolj znanja, da lahko delamo tudi drugje. To zakaj potrebujemo vojsko. Odgovoril sem mu, da ni problema, da gremo lahko rekel, in da imam prav. - iz leta 1987 (osebni arhiv). 155 napravili naši predniki v boju za slovensko nacionalno ozemlje in obstoj sloven- skega naroda. - let. Leta 1976 sem vstopil kot mladinec prostovoljec, leta 2019 pa sem se upokojil kot polkovnik, veteran vojne za Slovenijo in predvsem eden od tistih, ki smo gra- - v Ljubljani po letu 1980. Leta 1975 se je v petih republikah Jugoslavije uradno vojaških predmetov ter predavateljev. Kasneje je študij vse bolj izgubljal vojaški strokovni pridih in je z uvedbo obramboslovja postal vse bolj civilni študij. Po spremembi poimenovanja smeri študija v obramboslovje leta 1985 so študentje - jejo z nazivom univerzitetni diplomirani politolog, smer obramboslovje. Avtor v - v Teritorialni obrambi ter med osamosvojitveno vojno Slovenije leta 1991. Je pa - Viri in literatura Viri Uradni list SFRJ, štev. 22, 4. 5. 1974. Uradni list SRS, štev. 35, 11. 10. 1982. Literatura