# 0, Konèno! Po dobrih štiridesetih letih je Fullerjeva namišljena, a udarna zgodba o pri- vošèljivih oz. zamerljivih ovaduhih zagledala luè v slovenskem jeziku. Svetovnega klasika pravne teorije v svinèenih èasih na Sloven- skem paè niso prevajali, saj bi takratni uradni politièni in akademski sferi postavil preveè intelektualnih izzivov. Lon Fuller je namreè v svojem delu The Morality of Law pokazal, da je morala notranje povezana s pravom in je, kar marksistom nikakor ni prijalo, vseskozi poudarjal pomen naravnega prava. V dodatku k omenjeni knjigi je Fuller na- pisal zgodbo o zamerljivih oz. privošèljivih ovaduhih. Povzel je razliène, do takrat znane pravne teorije in jih strnil v fiktivno pravno zagato, kjer na novo izvoljeni pravosodni mi- nister išèe odgovor na problem ovaduhov iz èasa diktatorskih Rozasrajènikov. Za zgodo- vinsko ozadje si je Fuller izmislil prehod iz nasilnega v miren politièni re`im in s tem tudi nakazal sodne izzive, ki se z drastièni- mi menjavami re`imov pojavijo. Njegova zgodba tako pravzaprav moèno spominja na obdobje po koncu druge svetovne vojne. Po- kazal je na vrednost moralnih norm pri pre- sojanju preteklih nepravilnosti za èas, ko se re`imske spremembe odvijajo; in temu bomo posvetili prièujoèe razmišljanje. Dasiravno je Fuller Privošèljive ovaduhe pisal z namenom, da bi razlo`il razliène prav- ne mo`nosti pri povojnih procesih proti na- cistom (predvsem Nürnberg) in da bi pokazal na pomen morale v pravu, si nisem mogel kaj, da ne bi ob tem branju pomislil na Slo- venijo. Petinštirideset let po Nürnbergu se je re`im spremenil tudi v Sloveniji in nova dr`ava se je hoèeš noèeš morala na nek na- èin spoprijeti s preteklostjo. Diktatura se je skokoma prelevila v demokracijo, toda v Slo- veniji do Nürnberga ni prišlo. In èe bi? Kako bi se bila lahko odloèila takratna oblast, èe bi imela znanje in voljo petih Fullerjevih so- delavcev? Na Fullerjevo zakljuèno vprašanje iz zgod- be o privošèljivih ovaduhih torej ne bom od- govoril zgolj z vidika pravne teorije. Pripo- roèila Fullerjevih svetovalcev bom raje pri- merjal s tranzicijo v Sloveniji. Èe bi bil leta 1991 pravosodni minister, bi morda odloèil, kot je bilo odloèeno: brez lustracije; še veè, molk. Mešanica nasvetov prvega in drugega Fullerjevega sodelavca tako še najbolje ustreza obdobju po letu 1991. Gle- de velike veèine preteklih zlorab ni bilo ne novih zakonov ne posebnih ukrepov. Res je, da je ta odloèitev rodila nekaj dobrih sadov. Vendar pa bom, sklicujoè se na Akvinskega, Harta, Dworkina in Fullerja, pokazal, da je bila ta, v molk zavita strategija nezadovoljiva iz moralnih in pravnih vidikov. Na koncu eseja bom predlagal tudi rešitev, ki se najbolj pribli`a tretjemu Fullerjevemu svetovalcu. Kot ozadje razpravi povejmo, da je Slo- venija, kot del Jugoslavije, od èasa druge sve- tovne vojne do svoje neodvisnosti pre`ivljala komunistièno diktaturo. Leta 1945 je Komu- nistièna partija prišla na oblast predvsem s 2 71 +$  *  $     ( +   D         0, pomoèjo stalinistiènih prijemov (vojaška moè, pišmevuharske volitve, gro`nje, umori). Takrat so njeni èlani še formalno zasedli po- lo`aje, ki so jih `e med vojno osvojili z upo- rabo sile. Mnogi èlani opozicije so pristali v delovnih taborišèih ali v strelskih jarkih. Pravice, kot so prosto zdru`evanje ali svoboda govora, so obstajale, vendar so bile “ustrezno” nadzorovane in zaupane le tistim, ki so se po- dredili komunistiènim merilom. Prostovolj- ni, koristoljubni ali prisiljeni informatorji so poroèali o “zlorabah”. Kot Fuller se bomo tudi oklenili prav po- sebne vrste informatorjev – koristolovskih. V vsakem diktatorskem re`imu je mnogo ovaduhov, vendar niso vsi zanimivi za filo- zofijo prava. Pozornost pritegnejo mejni pri- meri, saj se predvsem po njih razodeva pravni pristop doloèene dr`ave in njene pravne po- litike. Tistim ovaduhom, ki so ravnali po ukazih, ne bi bilo te`ko soditi, in tistim, ki so to poèeli iz `ivljenjskega strahu, najbr` niti ne bi bilo potrebno soditi. Pod drobnogled pa je potrebno vzeti tiste, ki so diktatorsko zakonodajo izkoristili za lastno korist in z ob- lastjo sodelovali iz sebiènih ali celo slabo `e- leèih oz. privošèljivih namenov. V devetdesetih letih so tranzicijske oko- lišèine v Sloveniji zastavile vprašanje, kako ravnati glede starih ovaduhov. Kaj storiti s preteklostjo, je bila namreè glavna tema raz- prav o tranzicijski praviènosti. Eni so tako nestrpno èakali, da se komunistièni zloèinci znajdejo pred sodišèem. Drugi, ki so sode- lovali pri obvešèanju, sojenjih ali pobojih, niso dopušèali preštevanja kosti in sojenja. Med obema poloma pa so bili tretji, ki o pre- teklosti niso `eleli spregovoriti rekoè: pustimo preteklost preteklosti. S tem ko je leta 1991 predsednik prve slo- venske vlade zavrnil lustracijo, se je pribli- `al stališèu prvih dveh Fullerjevih svetovalcev. Sodnih procesov proti obvešèevalcem, ki so si v èasu komunistiènega re`ima legalno uma- zali roke, ni bilo. Takrat se je zdelo bolj mo- dro, da se proti preteklim zlorabam ne ukre- pa. Temu je botrovalo veè razlogov. Prvi razlog je bilo splošno ozraèje opro- stitve, morda celo odpušèanja. Veèina Slo- vencev ni `elela obsoditi ovaduhov, ampak spregledati njihove napake in zagotoviti mir- no tranzicijo v demokracijo. Poleg tega je mnogo bivših komunistov ostalo na svojih polo`ajih. V vladi, na primer, je bilo nemo- goèe kar èez noè oblikovati novo in zgodo- vinsko neobremenjeno politièno elito. V tej luèi zakonodajni organi niso mogli obsoditi zlorab ovaduhov. Strah je bil drugi pomemben razlog za molk. Mnogi od teh, ki so vedeli za komu- nistiène zlorabe zakona, so ostali tiho. Tisti, ki v obdobju bivšega re`ima niso ustrezali ko- munistiènim kalupom, so bili namreè ustra- hovani. Prestrašeni niso `eleli spregovoriti niti v èasu, ko so nastopile politiène spre- membe. Pa tudi èe bi prijavili doloèenega in- formatorja, niso imeli zagotovil za pozitiven razplet sodnih postopkov kakor tudi ne zaš- èite pred morebitnim mašèevanjem ovadu- hov. Pomanjkanje pravne jasnosti in proce- duralnih smernic v teh primerih je še dodatno prepreèevalo prièam in nekdanjim `rtvam, da bi zaèele s pravnim bojem, in jim jemalo pogum. Naslednji razlog za to, da je bilo bore malo storjenega takoj po letu 1991, je bila vprašljiva veljavnost in zakonitost komuni- stiènega re`ima in njegovega ravnanja. Kot diktatorski Rozasrajèniki pri Fullerju so tudi slovenski komunisti vsaj formalno uporabljali legalne postopke, da so konèali s predvojno jugoslovansko monarhijo in zagotovili svoj vzpon. Za mnoge je komunistièna vladavi- na predstavljala celo normalno obliko poli- tiènega `ivljenja. Razne civilne in dru`bene aktivnosti so bile mogoèe in zakonite. Èe so bila torej dru`bena in politièna dejanja v ti- stem èasu zakonita, jih ne moremo soditi kot  # nezakonita ali kriminalna leta pozneje. Fuller- jev peti svetovalec ima prav, ko je nezaup- ljiv do kakršnih koli ex post facto kazenskih aktov (proti èetrtemu svetovalcu). Kot primer lahko vzamemo obvešèeval- ca, ki je pazljivo poslušal cerkvene pridigarje, ki so govorili zoper komunizem. S tem ko je ovaduh oblastem poroèal pridigarjeve be- sede in povzroèil, da so slednjega zasliševali in morda zaprli, po sebi ni deloval protiza- konito in leta 1991 ne bi smel biti obsojen. Te`ko je potegniti jasno loènico med tem, ko je bil komunistièni re`im zakonita oblast, in med onim, ko to ni bil veè. Res je, da so mnoge dejavnosti potekale v okviru zakona in pravnega reda. Vendar pa se Fullerjev opis dobro sklada s takratnim polo`ajem; dr`a- va je vendarle `ivela pod strahovlado. Dejs- 0,      tvo, da so bili komunisti oblastniki in zako- nodajalci, še ne opravièuje zapornih kazni, gro`enj ali pobojev s strani re`ima. Nihèe na- mreè ne more ali ne sme uporabljati danih zakonov za to, da drugim škodi, èetudi za- konito. In tukaj se prviè sreèamo z vpraša- njem povezave med moralo in pravom. Formalna legalnost še ne upravièuje za- konodaje. Zakonitosti ne doloèa zgolj nje- no poreklo (v našem primeru komunistièni re`im) ampak tudi vsebina zakonov in nji- hova moralna podlaga. Moralna naèela na- mreè ne upravièujejo vsakršne zakonodaje. Pozitivistièni pravni teoretiki, kot na primer H. L. A. Hart, bi se s svojo teorijo loèitve med pravom in moralo v teh primerih znašli v te- `avah, saj bi privošèljive ovaduhe spoznali za nedol`ne, ker niso kršili zakona, kljub temu da so njih dejanja bila nepravièna. Druga- èe pa bi menil R. Dworkin, pravni filozof iz èasa po Hartu. Èe bi povzeli Dworkinovo pravno teorijo in jo primerjali s Fullerjevi- mi svetovalci, bi bilo njegovo mnenje pre- cej podobno tretjemu svetovalcu. Nihèe na- mreè ne more delovati zakonito oz. se oko- ristiti s pomoèjo dane situacije – èetudi bi to zakoni dopušèali –, èe bi se poslu`eval sred- stev, ki so sama po sebi kazniva (npr. ovadba prijatelja, ki bi vodila v smrt, z namenom po- lastitve imetja, ki ga prijatelj prikritemu ova- duhu obljublja v oporoki). To nas privede do Fullerjevega tretjega svetovalca. Potem ko zavr`e dualistièni po- gled na preteklost, bodisi kot povsem zako- nito (prvi svetovalec) bodisi povsem nezako- nito (drugi svetovalec), tretji svetovalec sve- tuje, naj razloèujemo in prepoznavamo spre- vr`enost oz. korupcijo. Denimo, da se je cerkveni pridigar leta 1991 upravièeno razburjal, ker so ga bili zaprli zgolj zato, ker se nekoè ni povsem strinjal s trinogovo ideologijo, in ker sedanja vlada gle- de tega nièesar ne ukrene. Verjetno ni pri- èakoval mašèevanja, ampak vsaj neke vrste opravièilo. Bilo je nepravièno, da je takratna dr`ava z njim ravnala na tak naèin. Da bi lah- ko razrešili ta problem, se zdi modro, da se zateèemo k naravnemu pravu. Samo tretji svetovalec omenja “praviè- nost” in ne zgolj pozitivnih zakonov ali pravil (proti Hartovi teoriji nujne loèitve med mo- ralo in zakonodajo). Zato bo koristilo, da naj- prej pojasnimo razliko med “praviènimi” in “zakonitimi” dejanji. Predpostavimo, da je neko ovaduhovo dejanje zakonito. Obvešèe- valec oblastem ovadi “prestopnika”, ki zaseb- no ali javno izra`a nestrinjanje z re`imom. Do te`ave pride, ko je temu “prestopniku” treba soditi. Kot vemo iz polpreteklosti, so sodniki razsojali sklicujoè se na zasilne in izredne odloèbe ali pa celo brez napisanih za- konov. Tako si lahko le predstavljamo, kako samovoljno so se lahko obnašali obvešèevalci. Sicer je res, da so nekateri informatorji èu- tili nesebièno dol`nost poroèati in da so mno- gi bili v to prisiljeni z ustrahovanjem. Našli pa so se ovaduhi, ki so to poèeli iz ideološ- kih ali celo finanènih razlogov. Stanje v dr`avi je tako omogoèalo pokvarjeno poèetje, ki pa so ga zakoniti oblastniki odobravali. Nagi- bi obvešèevalcev so bili lahko nepravièni in so obetali korist njim samim. Z drugimi be- sedami, zakonita kriminalnost je bila dopuš- èena kot del vsakdana. Danes moramo prepoznati in obsoditi takšna dejanja informatorjev. Seveda bi bilo veliko la`je pretresati “èiste” primere, na ka- tere bi se pozitivno pravo lahko apliciralo brez skrupoloznosti, vendar pa dejanja ova- duhov pogosto niso imela tega znaèaja. Prav v primeru zavidljivih ovaduhov bi postko- munistièna vlada morala obravnavati tudi manj jasne primere, kjer se pravni postop- ki morajo nanašati tako na pravilo kakor tudi na to, kar je pravièno. Toma` Akvinski obravnava to, kar je pra- vièno, kot to, kar je skladno z razumom oz. umom. Praktièni um doume nekaj kot do- 0,  # bro in zato vredno stremljenja. Temu nas- protne stvari so po sebi slabe ali zle in ne smejo biti storjene, èetudi zakon to dovo- ljuje. Res je, da so nepravièni zakoni še ved- no zakoni. Toda, ker so nepravièni, ne bi smeli biti aplicirani oz. upoštevani. Zakon ima namreè tudi lasten smoter in cilj; to je skupno dobro. S Toma`em in Dworkinom lahko torej dokazujemo, da moralna naèela predstav- ljajo norme, ki so del pravnega sistema. Pravni postopki namreè sledijo ne samo pra- vilom ampak tudi širšim naèelom, ki jih priznava skupnost s privzgojenim èutom za praviènost. Tako se, na primer, nihèe ne sme okorišèati s pomoèjo kriviènih ali slabih de- janj. Ni prav in ni zakonito, da nekdo ovadi nedol`nega zato, da se ga znebi ali da se oko- risti z njegovim imetjem. Zakon torej mora upoštevati smotrnost (finalnost) in razlo- èevati glede tega, kakšen namen je imelo do- loèeno dejanje. Doloèeno dejanje pa lahko sodimo predvsem glede na prizadevanje za skupno dobro. V našem primeru skupno dobro naroèa revizijo vseh primerov ovadb. Tako bodo dr- `avljani ohranili zdrav èut za to, kar je pra- vièno. Kar namreè doloèa in ohranja razum- no ravnanje dru`be, je skupno dobro te dru`- be, in tako mora tudi pravo slu`iti temu do- bremu. Katero koli pravno sredstvo še ne more upravièiti dejanj, kot sta kraja ali umor. Tretji Fullerjev nasvet je torej razumen in uèinkovit: kjer je bilo pravo sprevr`eno, “mo- ramo posredovati”. Molk kot odgovor torej ne zadošèa. Kljub temu pa mora biti sedanja vlada previdna, da ne ponovi komunistiènih napak. Zavrniti mora mo`nost retroaktivnih zakonov glede koristolovskih ovaduhov. S tem ko sloven- ska vlada ni uporabila lustracije, se je tako po eni strani res izognila pravnim nesklad- nostim. Tej skušnjavi so se, mimogrede, mar- ca letos pustili zapeljati konzervativni zako- 0, nodajalci na Poljskem. Po drugi strani pa se je vendarle potrebno sooèiti s preteklostjo in ponuditi neko vrsto pravic tistim, ki so po nedol`nem ali nezakonito utrpeli škodo. S trenutnim molkom ves narod ostaja v stanju zanikanja in neodgovornosti do `rtev. Beg pred preteklostjo oslabi in hromi dr`avljanski èut za praviènost; še veè, na dolgi rok lah- ko spodkoplje legalnost dr`ave. Danes se mora molk umakniti razpravi in dejanjem. Le takšni ukrepi bi ohranili le- galnost sistema: pokazali bi pripravljenost, da se krivice lahko popravijo; dr`avo pa bi povedli iz škodljive tišine glede preteklosti in s tem pomagali dr`avljanom, da za`ivijo v miru s sedanjostjo. Kot zakljuèek predlagam tri vrste ukre- pov. Prviè, vlada naj podpre in omogoèi sklic posebne zgodovinske komisije za študij pri- merov privošèljivih ovaduhov v preteklosti in pridobi kolikor je mogoèe podatkov o njih. Poleg tega naj sklièe posebno skupino pravnikov, ki bodo preverili pravnomoènost teh primerov in motive, ki so ovaduhe gnali v dejanja. Zakljuèki raziskav naj bodo pred- stavljeni širši javnosti, ohranjujoè dostojans- tvo vpletenih. Drugiè, vlada naj se, kot pravni naslednik komunistiènega re`ima, javno izre- èe o primerih, v katerih so bili nedol`ni ne- pravièno obsojeni, in izrazi opravièilo. Tret- jiè, pravosodje naj ne poziva ovaduhov in nji- hovih `rtev na sodišèa. Vendar pa, èe v po- sameznih primerih obstajajo utemeljeni sumi zlonamernosti ali pokvarjenosti, naj tem ova- duhom sodijo. To bi se spodobilo v pravni in pravièni dr`avi. Literatura: Akvinski, T., Summa Theologiae, I/II. Dworkin, L., Law’s Empire. Cambridge: Harvard University Press, 1986. Fuller, L.L., The Morality of Law. New Haven: Yale University Press, 1964. Hart, H.L.A., The Concept of Law. Oxford: Clarendon, 1961.