enuk is Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeU% za vse leto - • . $6 00 Za pol leta $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: C0RTLANDT 2876 NARODA NO. 25 ŠTEV. 25 List slovenskih delavcev v Ameriki. tke United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. V Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CO&TLANDT 2876 NEW YORK, SATURDAY, JAN UARY 30, 1926. — SOBOTA, 30. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. POLOŽAJ V ANTRACITNI STAVKI Mrzlo vreme po vzhodnih državah. Zastopniki antracitnih premogarjev so predložili delodajalcem nov mirovni predlog. - Predsed-: y vgeh ^TT hdržayah mk Lewis je baje ponudil načrt za rvecjo uspes-, je ^^ hud mraz _ no«t v rovih in za povečano sodelovanje. —, v New Yorku so revni Charlesa Hughesa zopet predlagajo kot posre- ^^ ^ ženske peiska. dovalca v sporu.____le zavetja pri Salvation _ i Army. PHILADELPHIA, Pa., 29. januarja. — Za- _ stopniki antracitnih delodajalcev ter stavkujočih v severoLztoenem delu Zdruie-premogarjev so izvojevali nadaljno ostro bitko gle-;niu držav Je nastopil najhujši mraz, ki ga je bilo e očiviibio pripravljajo novi boji. General Trades Cpimerl je sklican pa petek, da sq takoj posvetuje glc(le prvih korakov, kakor-hitro bo vladna komisija, ki preiskuje položaj v premogovni industriji. podala .svoje -poročilo. Strokovni organizirani delavci so že namignili, da ne morejo do-.•vti pričakovati od komisije in da ne more biti nobenega govora o rešitvi problema na temelju priporočil te komisije. Po mnenju organiziranih premolar jev bi bilo t raba za početi s povsem izv an redno akcijo, da se prepreči prekinjenje izkopavanja prem-oga. Vided tega so predlagali konferenco zastopnikov 7>re-mogarske oarganizaeije z zvezo lastnikov p rem ogo vn i k ov. Tej konferenci naj bi predsedoval ministrski predsednik Baldwin. V nekem svojem govoru glede premogovne krize je pozval Baldwin obe strani, naj se .skupno posvetujeta glede položaja, da okleneta dogovor, neglede na kraljevo V četrtek ponoči sta bila usmrčena na električnem stolu v Sing Singu morilca fClatt in Rapi-to. — Novi krvnik je usmrtil oba v devetih minutah. i . ... i i Cr .im«/;, ki ga je bilo dosedaj de arbitracije in check-oira Pogajanja vise očividno na tenki nitki par novih veter je pričel včeraj pihati ivrokr> predlogov, katere so baje stavili zastopniki premo-:vv?a t<~a ozemlja, in temperata-i v i i • i lii , ! ra je padla na par stopinj nad t ariev, mislec, da bo nun soreiem dovedel do usta- •... „ . . ,, t> 1J • '-j jniclo. Povzročeno je bilo obilo ma- novljenja boljših odnošajev med obema spornima j torij al ne škode. Promet v prista-i trankama in do večje uspešnosti v proizvajanju bil zelo oviran in istotako promet na železnicah in po cestah premoga. Oficijelno ugotovilo je še bolj suhoparno kot ponavadi. Objavljeno je bilo, da se je vršila splošna razprava o načrtih za uravnavo stavke — in takih načrtov, je sedaj več sto. Informacije, ki so pronicale iz dvorane, v kateri , re vrše konference, kažejo, da so razpravljali o vseh možnih načrtih, da pa je bila konferenca kot običajno razdeljena v dva tabora glede zahteve delodajalcev, ikajoče se arbitracije ter unijske opozicije proti arbitraciji. Oživljen je bil tudi predlog, ki je bil stavljen pri pogajanjih v New \orku, cia se imenuje prejšnjega državnega tajnika Chas. Hughesa razsodnikom med obema strankama. Delavski tajnik James Davi je bil baje včeraj v Philadelphiji ter imel pogovor z John Lewisom,. predsednikom United Mine Workers ter majorjem Inglisom, načelnikom komiteja delodajalcev. Njegova misija in njegov sestanek z obema voditelja sta bila tajna, vendar pa se domneva, da je o-pozoril oba voditelja, da je skrajni čas napraviti stavki konec ter uveljaviti v industriji mir. Njegov obisk je imel nekaj vpliva na potek včerajšnje konferencce. Glasi se, da je postala razprava glede arbitracije večkrat zelo živahna, da pa ni nikdar obstajala resnična nevarnost razkola. nrišel na napa- ss Sadie stein, dija- stavili svoje predloge glede bolj harmoničnih od- !kin-1'a na ^yorSkem vseučilišču, j v- j ... i | j . | . | .... . včeraj zjutraj iz vlaka, da se na-i nosajev med unijo in delodajalci. Lewis je javno . .. . J i,, , i ^ proti svojemu stanovanju, ji! _ izjavil pred enim tednom, da ima njegov komitej je stopil nasproti bandit, ji pomo.; . . na razpolago take predloge in da jih bo predlo- M revolver pod nos ter jo pozval. aNovi kabinet dr. Luthra žil konferenci. V svojem pismu na E. Lynetta, l"aj d1vi?lld rr'kL T,> * tmli . . ,. 0 . , . .... la a le v namenu, da mu izbi je v izdajatelja 1 he beranton i imes, je rekel unijski ! naslednjem trenutku revolver iz; načelnik: j roke. Prijela ga je za goitanec t or — Imeli smo namen staviti delodajalcem goto- gov. V Adirondack s je sledil moč-nem-.n viharju snežni metež. ki je traial 24 ur. Vsled '•ilnega mraza so bila včeraj ponoči seveda -prenapolnjena vsa c fne na iprenoči&ča v mestu. MoCki hotel na Rower v. ki nudi ponavadi prenočišče 450 moškim jih je prenočil včera j G10. t je odgovor na kampanjo, kater.) je za počel lord Londonderry in iki zahteva odpravo sedanjega na-rodnega tarifnega dogovora ter sklenitev mezdnih dogovorov za številne majhne okraje. Podjetniki odobravajo korak Londonder-ry-ja in tudi en delavski zastopnik. Stephan \YaVh, vojni minister v vladi MacDonalda. se je izrekel za t;i predlog. Zveza strokovnih organizacij pa se je postavila .skoro soglasno na stališče, da je enoten mezdni tarif najmanj, kar morejo delavci pričakovati od komisije. Majhna večina za nemški kabinet. e pogoje, o katerih smo prepričani, da bi prispevali k uveljavljenju bojših odnošajev in večje mere kooperacije ter uspešnosti po vsem antracitnem o-zemlju. I o nudi edini ključ'k načrtu, katerega imajo premogarji v mislih, čeprav se domneva na temelju njih prejšnjih ugotovil, da določa petletni kontrakt dosedanje mezde ter check-off. Ni znano, kakšno stališče so zavzeli delodajalci napram tem predlogom. Brez dvoma jih bo zanimalo vse, kar bo povečalo uspešnost v produkciji premoga in zmanjšalo stroške. Najbrž pa ne bodo hoteli odpovedati se svojim zahtevam glede arbitracije — (da sploh ne govorimo o check-offu). Njih odgovor bo določila konferenca njih komiteja danes zjutraj pred sestankom skupne konference. Novi načrti za uravnavo preplavljajo vsaki dan konferenco. Vsaka pošta jih prinese za ducate za Lewi8u, Inglisu in tajniku Gormanu. Včasih pa pride" kak človek osebno, da predloži svoje zdravilno sredstvo. Washington, D. C., 29. januarja. — Delavski tajnik Davis je rekel včeraj zvečer, da ni bil njegov obisk v Philadelphiji v nikakem stiku s stavko antracitnih premogarjev in d^. ni imel pogovorov niti z zastopniki delavav^nitJLdplodaj^kftv, -. - ■ ■ s ga tako stiskala, da j<> pričel klicati na pomoč.. Ko je nato prihitelo več sosedov, je bandit pobegnil. Pogumna mlada dama pa je dvignila ,pono. katero je preje vrgla na tla. i Prihod novega tenorja. I5KRLLN. Nemčija. 20. jan. — Kanc'.ear Luther je dobil zaupnico sto in žcsitdesetth gla.sov proti >.to in petdesetim. Sto in enointri-deset poslancev, vrčinor.va M>eijal-nih demctkiratov. se je vzdržalo ---— ______ glasovanja. Malo preti gla>ova- Včeraj je do-*pel nov tenor za |njem so krožil.e na hodnikih jrovo-Metrapolitan Opera Company in rice, da se bo poslužil predsed-sieer v o^bi Danca, Latiri Mel- nik ILindcnburg točke v ustavi, ehior. V njegovem spremstvu se ki mu dovoljuje prevzeti vlado, je nahajala tudi njegova žena, j4ive se nahaja dežela v nevarnem Mrs. Marija Melehior. ki je nem-'položaju". Ska kinematografska igralka. Dejstvo, da niso glasovali soci- Molehior je sodeloval pri AVag- j&lni demokratje in razni drugi Emil Klatt in Luigi Rapito, ki sta bila spoznana krivini umor?. Gregorija George in Ase Kline v Do»bbs Ferry in Ogden. N. Y., sta bila usmrčena v ^električnem stolu v državni jetnišniei Sing Sing. Dvojna elektrokucija je značila prvi nastop novega kr\T3rka v Sin1? Singu. ki je dobil $300 za to. Glasilo se je, clii bo nosil novi krvnik, kojega ime ni bilo objavljeno, masko, a to se ni zgodilo. £tirirndvagset prič se je zelo zanimalo za novega krvnika, a ta se je očividno zanimal le za električne aparate v i>osebnem oddelku smrtne sobe. De^al je hitro, kajti usmrtil je Rajjita in Klatta v devetih minutah. Dejanski pa je bilo treiba za vsakega moža manj kot štiri minute, kajti med obe-nia eksekueijama je moralo poteči nekaj časa. Ura je kazala enajst m dve minuti, ko je prišel Rapito, držeč v roki razpelo in -bled kot smrt. Ko je kazala ura enajst in enajst minut, so odnesli ven Klattovo truplo. Noben ni poznal novega krvnika. On je visokorasel, zelo suh mož. z zelo izrazitim obrazom. Njegov i lasje so sivi in redki. Nosil je črno obleko in belo vrat-nico. Rapito je sedel prvi na stol, ker je bil preko dneva zelo poparjen in nervozen in ker so se vsled tega uslužbenci bali. da ga bo treba ni« sto v eksekueijsko isobo. Klatt pa se je ves dai zelo pogumno obnašal. Oba moža .sta zavžila ob pet. h sv »j zadnji obod. Klatt je naročil praži/.e kokoši, olive, zeleno. pumpin pie in kavo, a Rapito steak z gobami, 'kruli, cocoa-nut pie in kavo. Ob enja-stih izvečer je odšel Rapito v spremstvu stražnikov in očeta Cashina, iz celice po koridorju smrtne hiše. Na poti so se pričeli nekateri na smrt obsojeni poslavljati od njega, a Rapito ni odgovoril. Pričam je postalo neizmerno vroče v prostoru, ko so odšli paz-11 iiki po Klatta. Slednji ni kazal ni kakega vznemirjenja. Pred no pa ga privezali na stol. je rekel vanb nu. č<* sme izprrgovoriti par besed. Ko je dobil dovoljenje, je rekel: Želim, da bi ostal MeNa-uiara tukaj do leta 1940. To j** moja zadnja želja. Storil mi je veliko krivico. —r "William McNamara, tovariš Klatf-ta. je bil tudi obsojen na smrt. a smrtna obsodba je bila iz-premenjena v dosmrtno ječo. kei-je pričel proti Klatfcu. K'afct je bil usmrčen radi umora. ki je bil izvršen pred desetimi leti. ZAHTEVE FRANCOZOV GLEDE MADŽARSKE V zvezi s ponarjevalno zaroto so stavili sedaj Francozi Madžarski svoje zahteve. — Ministrski predsednik Briand je zapretil z Ligo in vojaštvom. — Madžarska ustava ne dovoljuje tu-jezemskim policistom preiskovati madžarskih zadev. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 29. januarja. — Pred kratkim imenovani francoski poslanik Clin-chaud je predložil včeraj ministrskemu predsedniku Bethlenu željo francoske vlade, da se francoski policiji dovoljenje udeležiti se preiskave glede ponarejanja francoskih frankov. Poslanik je izjavil obenem, da bi bil ministrski predsednik Briand prisiljen razkriknati Madžarsko ter vztrajati ali pri preiskave potom Lige narodov ali pri vojaški kon-roli, če bi vlada ne izpolnila želje Francije. Beth-'en je nato predlagal, na jse nepojasnena vprašanja, vrne policiji, pri čemur je poudarjal, da ne dovoljuje madžarska postava navzočnosti inozemskih agentov pri policijskih preiskavah. Ta odgovor je francoski poslanik brzojavil v Pariz. Baje je bil Clinchaud zadovoljen s pojasni-om madžarskega ministrskega predsednika in je vsled tega nekoliko prenehala napetost med Francijo in Madžarsko. Parlamentarni komitej je po križnem zaslišanju zaslišal ministra za notranje zadeve Rakovsky-ja. Sedaj je precej vrjetno, da bo kabinet po tej preiskavi resigniral, da pa bo ostal Bethlen ministrski predsednik. Vsi ostali ministri, z izjemo ministra za dobrodelnost, bodo zapustili svoja mesta. Sodnik Paulay je odpotoval v Haag, da zasliši ri na Holandskem zaprte Madžare. Odvetnik Ulain, zagovornik kneza Windisch-graetza, je slednjemu naročil, naj ničesar ne prizna >red francoskimi aorenti. Zupan je sprejemal podkupnino. BOSTON, Mas*., 28. jan. — Neki človek, ki je baje zastopal župana tukajšnjega mesta, je ponujal za sto dolarjev popolno pro trkcijo butlegarjem Tako so izjavile danes tri priče v zveznem sodišču. S(Klišče je sklenilo za«lt-šati župana. Ljubavna pisma na dražbi. nerjevih slavno-stinili igrah v I>av reuthu. na Bavarskebm. i poslanci, je imelo za posledico, da j je dobila vlada le par glasov nad , tre tirno članstva državnega zbora. Wilhelm llenning. naeijonali-| stični poslanec, je bil vržen iz državnega zbora, ker je o^-tro, govo- --; ril proti Locarno pogodbi. Tekom RICHMOND. Ya. 29. januarja, i Jrovora je vladal tu- Danes so prevedli v tukajšnjo 1 nmlt- gledalo je kot da se hoče bobiižnico 601etnega odvetnika Za dobroto sta ga pretepla. Dennisa P. CVonina. Izjavila je. da -sta ga na poti ustavila dva mornarja ter ga prosila, naj jx» vzame v svog avtomofxL Ko ju je peljal par rartj daleč, frta ga začt>- ----ila .neusHjiljeno pretepati. - - inu prepovedal naiialjna natolce- pretepati s kancelarjem Luthrom. ^Clane kabineta je označil kot izdajalce in krvnike nemškega naroda in raditega se je kancelar tako razburil, da je zapustil ministrsko klop, prekinil govornika ter vanja. Ostali člani državnega zbora poslati aaJMJe po DibsMb PhM Money Order ali pa ■ 1 Now York Bank Drafts FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortiaadt Stmt Maw Tort. PLAS XARQD,A,.30- JAN- 192S. GLAS NARODA (SLOVBNH DAILY) JUGOSLAVIA IRREDENTA 0wmšd andPubUOed by |Ki#yMN10 PUBLISHING COMPANX Louis PUm «f brunneai of th* corporation end M Cortlandl 81, Bonmgtt xif Manhattan, of ibori'offionr: New York City, N. Y. " Q L A 8 NABO DA" "Torto of th^Pevple" lunsd Every Day Except Sunday and Holiday*. Jfe oo1» lei* ool/o liet »a Ameriko tmKmnmde___.____ ro poi teto_____ $3.00 fo lofo „______ Za Now York wo eel* Iff* — #7.00 Za pol leta ________— $5^0 Za nioMnufva m oo2o Zoto — #7.00 Za poZ feto________$J.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agi6cnc&t. Qla$ Naroda" uhaja v taki dan ievzemH nedelj in pro«*flfc»*. Popki broa podpiu in osebnosti se ne priobčnjoj~ Denar naj se Magorott poiiljiti po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-Mrr, prosimo, do ss nam tudi prejšnje bivališče natnanf, da hifroje najdemo naslovnika. 'O L A a NABOD A", 82 Cortlandt Str««* New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2676. AMERIKA V OCEH EVROPE V Evropi >o ljudje, ki so nekoč živeli v Združenih državah ali ki >o so tako temeljito posvetili proučevanju ameriških razmer, da v<*k» več o trm. čeprav iumi bili nikdar tukaj, kot pa povprečni tu-risli, ki ]«-o>lavljwjo Ameriko na vse pretegv. po kratkem bivanju v tej deželi. \ zadnjem ca.su poklale vse evropske dežele semkaj »voje mi-bije, bvoje dclegacije. koj h člani pišejo nato. koliko velikega, dobrega mi 1'pega videli v Združenih državah. Ni njih na meti lagat, >>ač pa predstavljajo po'< /aj pov*em natančno, ker >o videli tukajšnje razmere le potisno in ker so .«e v sled tega le nezadostno se-iiiajuli ž njujni. Tako vita in o na,primer v nekem evropskem socijal-no-demokratičuem list u: -- Svropsko politično in po*jjodar.<4ko življenje je ->edaj obogateno z novo obliko: ameriškim turistom- ftozmere v Bvropr ueiz-raerno onega \ue W iz tega izvira tudi h: epe ne nje j>o novem. velikem, po i zgubljen«, m paradižu. To razpoloženje, ki je povsem Lahko umljivo, pa pomenja nevarnost za potnike in turiste. Gredo v .Ameriko, gledajo tekom treh, »tirih ali «e>tih itcdnov popolnoma novi i»vet, vidijo obJikt življenja. ki ghxle mas in gibčnosti daleko pre-kaj>ajo vse evropsko ter m- vrnejo nato domov. Za tem se pridno opevali (Ježek), katero .so videli Vzrok teh napačnih pomnil glede Amerike. objavljenih v Kvro-pi, je treba i>kati v dejstvu. da je tem "potnikom" le par tednov na. razpolago »u da vidijo v-Jed tega le eno stran medalje. Tako je v v v h teh poročilih le malo migljajev glede črnskega problema v tej deželi Ta problem opuščajo s par brezpomembnim? besedami, iu g« v on o emancipaciji črncev, o njih politični enako-pravncw.'i, o njih soeijalneiu stalšeu. a pisec ne vidi niti izdaJeka tezkoč, katere mora premagovati črnec. Evropski turist ne pride namreč na jug države, ki so prava domovina črnca. ^ sled tega .-»e ne -memo čuditi, da že sedag svari e\Tuptoljšauje starih. Dobrodelni svet države je uvedel preiskavo, ki j<- spravila r.a lan strašne razmeri', ("uvaji in -upri -o neusmiljeno pint epa h in mrevurili te uboge jetnike, ki v- ne morejo braniti. Ni bilo mogoče ugotoviti, koliko ti h moških in žen-.lc -o pobili do smrti. Le v dveh slučajih je bil vzrok .smrti jasen. I)\a črnca *ta bila pretepena z debelimi gorjaeami in v vrat so jima zapieili ostro palico. Smrt jc v obeh teh -lučajih ze-lo kmalu nastopila. V nekem drugem slučaju, ki je imel tudi smrt za posledico, so privezali čm-ia na tovorni avtomobil in superintedent ga je tako dolgo pretepal 7. gorjačo, da j" vzel slovo od te solzne doline. Ker pa je kroži* t-P črncc govoric« proti Oran ford it. ni bila dvignjena nobena oilitožba. ri\t mož je torej po mnenju okrajnih olfla.sti za.-htžil -mrtno kaz.en Ti i cvezi, ki morajo opravljati tako težka dela. dobivajo le borno hrar.o, obstoječo i/ fižola, koruznega kruha ter malo mastnega mesa. 1'onoči >o priklenjeni drog na drugega in podnevi jih neprestano n<*ganjajo k težkemu delu. Evropski turisti, ki <-o bivali par tednov v Ameriki. i>a pišejo o sijajni eksisteniei ameriškega črnca . . . Misli, da je svetnik. V Lozicah je zblaznel 5o-ietni kmet Stefan Stanič. Revež mWli, tla je on sv. Stefan in blagoslavlja z vodo one. ki se pri-ktonijo pred njim. napade pa tiste, ki nočejo toga stoa-iti. Ko .so se približali h Ni odposlanci Rdečega križa, se je Stanič zabarikadiral v Sviojfe sobe in jim grozil. Spravili So ga iz hiše v. vabilom, da se popelje sz a\7tom-o?>il-Oiu po veliko dedščLno. Tako je prišel nesrečnež končno v "blaznico. Iz Rusije se je vrnil po desetih letih 32-let-ni Kalist Slabile iz Velike Vicen-tine. V Sibiriji je služil pri nekem krutem gospodarju, šele prel ]>e-tomi meseci se mu je posrečilo ]>o-begniti iti i priti v Moskvo. Tam jc revež iskal avstrijski konasulait. ker ni nič vedel, kako se je skon čala vojna in kam spada '•ed-aj vzhodna FtrHanija. Potem je pri »šel k italijanskemu korrmlatu. kjer je d-o^iil vso potrebno i>omoč da je mogel ATiiiti domov. Sta bile trdi. da je v Ru-iji še mnogo ietnikov. o katerih mislijo doma. da so mrtvi. 4000 lir za ženo, otreke in stano vanje. Jus-t Heruzzi je ]H'ed leti -p« al ženo ur a rja Marija Hruehi v Tratil. Da.si ima' žena 12 otrr>k mu je vendar tako ugajala. :la si. zaljubil v njo. Tla tuli Hertnz^i ie poročen in ima otroke. Rerfu*.-*i je vedno bolj v*il'1 v Bruehovo ženo. Med njim in Rrueliom je rn-li te^ra'prišlo do hudega i>reprm. • le rt1 '.v 7.i pa je narlart jevnl svojo ljubezen m svet*>v?;l V>roctiovi že-11?. naj pn^.i svoje»r» inoža. Bnieh l>'rl končno naveličan t^era Re-r fir.:.7ijevega nacllecrcvanja. liertu?.--i je končno grozil Bi-uehovi ženi • .-evoh'erjefu. Ker ni A^se nič po--na'^alo. je v kavami Flora l»er-'uzzi ponudil Bruehu 4000 lir. fta on od-topi žen». otn*oke in stano-"anje. Sklenila.-^a kupč:.jo iai "R?i-•iLz^i je tekel k Bnraelmvi povedat, a je sedaj nj«K»ova. Ti? -o je pr<-! ašUn .sledili so prepiri in \"a ree je končno p^ri.šla pred sodile. Tu na. .se je pokaizailo. da je vztraj-i' BertUTtei res pognal Brneli n od licgove -žene in >e je oan nastanil ;>n njej. Bentuzzi je bU ob "tožbe oproščen )>o a*nne«tij«kih določbah. V Tolminu zgradijo nov občinski dom. V zadnji seji upravaiega odbora videm-ske pokrajine jc bila gradba oruštvu političnih prega-njaneev" nadaljnega prisq>cvka 10.000 lir za prevoz trupel onih, »i so umrli po koncentracijskih ta iori^čih ali ječah v Avstriji. mpraulh iz najbotjs krmnega mi in čistega slad-horja posebno za moheM jejo pmuitne hrane, da so čvrsti i ✓ SAfiLE BRAND CONDENSED MILK. Slo PRVO1 SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parriikom "PARIS" 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. . Potatkc bo spremljal nauradnik prav do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in ictedal posebno na to. da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno potovati. Na razpolago Imamo posebni oddelek za aaSe potnike, najboljše kabine t >r«-din! pa mika z 2.. 4. in ti. potrtelja mL Vozni stane do Ljubljane fllfi.TT z vojnim davkom in železnl-Tpeff. za tja in nazaj 1» nmn »JOB00 in 13.00 vojni davek*. Vtti fiotniki. ki mo se ke«laj vprili h tem imrnfkoai. no bill zadovoljni a voSnJc, kaitinaml. brano, imstrežbo. sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali. Kdor leti potovati, naj m obrne za pojasnil« čimprej n** FRANK SAKSER STATE BANK _ I; KeirWIrH, JTi -- cupo-nom dobite zastonj navodila, v ma-ternem jeziku 'kako hraniti in skr-ti zase in otroka. Izrežite en. in pošljite z Imenom in naslovom. The nOROEN COMPAN'Y , Hldg.. Ney York Prt ino«rar.-ke stavke še ni ko-lUH- ki je ne bo še tako /.lepa. I Baroni imajo na razpolago velike zalogre oernelega kamenja, črnejra pralni in raznih črnih odpadkov. Vse to je doslej ležalo brez cene in vrednosti vsepovsod. Kmalu po izbruhu štrajka -^o zii-celi prodajati tono te robe p?' ilva.>set dolarjev. Večinoma vse. kn v iziknpijo. je dobiček. Tona trdega, najboljšega premoga je pred -štrajkom veljala v New Vorkn k večjem petnajst dolarjev. Ze pri peitjiajstih dolarjih so imeli baroni več kot polovico dobička. Nikdar jim pa ni šla pšenica tako v klasje kot sedaj. v času štrajka; sedaj je v>e drugačna uumara — vse drugačna in večja. To je posrlavtteii vzrok, tla stav- Iiorodoiu. kakor devet mesecev po1,, . v . , 1 ka premogarjev se ni e takozvam do- kov za družinske potrebe, zdravje , , , . ....... , .. . . 1 J lav-kt vaflrtwji ni zastopniki lia- ni pravo življenje staršev, var- , , , 1 ionov predobro razumejo uuvl >i- stvo noseče matere pred pretežki-; |)0- mi deli, premalo hrane in preveč i skrbi, največjo pažnjo je polagati za časa nosečnosti, ob porodu. | Slovensko Članek 162. OSKRBA MATERE. Življenje, zdravje in normalni razvoj otroka je veliko odvisen od zdravja in o-krbe matere. Mati lahko pokvari otroka za a-a nosečnosti v onih devetih mesecih pre-J: zdi ure z domačim jezikom in da bole t-dslej čuli v soli samo italijanščino. Po slovenskih dru^inali pravijo; za vse stariše je vprašanje enake in izhod je >aino eden: po-iučujmo. očetje in matere, svoje otroke v materinem jeziku! Samomor. 19-letni kava.narski u-bužbenec Ivan Parrin se je zaljubil v neko mlailenko. Na »Silvestrov večer je bil v tlrnižbi še dc*bre volje, .ponoči pa je umrl. zadušen z oyljen-čevo kislino. Pu-til je pismo, v katerem pravi, .da je šel v smi-t zaradi ne-rečne ljubezni. Miličniki se vežbajo. Cd:k.!ki narodne milice vi"še vo-jf'.ke vaje. Te d*ii -e je vežbalt jed-na koluv.ta 60. lccrije v bližin« Pule, rdeležil se je tudi oddelek s .'trojnimi puškami. "Črne Mraj-c ( morajo biti pripra vljenc ! Tako nanašajo fjiš -to^-ki voditelji na vseh svojih shodili in v vseli javili govorih. Pripravije-im" mc/rajo biti fašisti na veliki itkaz voditelja. D'Annunzio šo živi in kaže s prstom na Dalmacijo . . . Ubegcl dijak. I>n 9. januarja je pobegnil od svojega očeta, stlikovnega učitelja v Ptuju 13-!<5tni sinček, učenec n. ratn-eda meščanske šole. Pavel Segulja. Dečko je krenil bržkone proti Ljubljani. Segulja je normalno razvit, svetlih las m modrih oči. Oblečen je v kratke zelene hlače, temne nogavice, sivo kratko s>uknjo in ti osi na glavi športno čepico. S seboj je vzel steklenico špirita, malo posKHlo ter ftkmg 1000 Din. goto^*rne. Malo vina je pridelala lani fctra. jZato pa se je mislijo, da se bo drago prodalo vsaj to. kar je. Toda varali so se. M no vsled larwkega poletja ni baš tako sladko, kakor hočejo nekateri krčmarji. in zato se ne razproda. da«d je sicer dobro. V ospredje sili povsod italijansko vino. Tako leža domače vino v ko-nobah. poje in prodaja se itafijan-sko. Iz nekaterih krajev poročajo, da je- vino pri enem gospodarju 'boljše, pri dragem slabše: irr-«vd je pravočasno akroprl iu žvep-ial, dragi ne. Iz Jugoslavije. Zagrebški viomilci. V Zagrebu jc prišla policija na sled večji tolpi vlomilcev, ki jc ž»' dalje časa strahovala nn»sto. Re-darjem se je doslej posrečilo prijeti ff-ein zločincev. Didoma so to vlomilci sami. deloma po njihovi pernarači in odjemalci doslej u-grablijenega blaga. Dokazano je. da je ta dnižba izvedla deset vlomov. od katerih je pri dveh oškodovala lastnike za nad 200.000 dinarjev. Sklepajo, da .je ta družba izvršila skoraj vse tat vine in vlome zadnjih časov, zlasti tudi vlom v trgovino * Samopomočir na Knp-t(ru. Dva člana te tolpe sta bila prijeta na zahtevo zagrebške policije v Zenici, o katerih pa je eden pobegnil iz zapora, a so ga kmalu potem prijeli v Zagrebu na kolodvoru. Policija marljivo preiskuje zločine te tolpo, nakar jih bo izročila sodišču. Zanimivi ostanki pred po topnega nosoroga. Iž Dalmacije prihaja zanimiva Vest. da so v seLu Mikmču pri Dt »liro našli te dni spodnjo čeljust ■ i >* * / /ototi m M sfercaAt otroci pred .svojimi stariši, 5po ao:jtm povedali, da 90 odpravljene dodatne njaka, ki ga- je dr Grubišič ja nadaljovala^ Tretji vzrok je pa di\;-tvo. kf.-- je na^e ljudstvo tako -k-nmnn >n gentlemansko (in mor»la tudi to!i-na počitek in dovoljno oskrbo z i, . ... i ko nt rje ca>a. ko je mart i v postelji in oo ] času dojenja ter pravo i»ost.režb"; matere in na dontu. Več kot polovica otrok, ki u- nirjejo v prvem letu svojega ljcrija. je pripisati slabemu stanju mater. L. 191(5 nam kaže poročilo 70 odstotkov vsHi ljudi Zdr. držav je bilo nad 7."».000 smrtnih slučajev manj kot. mesec dni starih (A.">.<) odstotkov od vseh smrtnih •slučajev otr»»k>. Večina teh je bi! vzrok suiHi. rojeni pre-labotni vsled -bolezni ali ponesreč.b za živ-l jen je. Nekaj teli jo umrlo, ker matere uKo znale varovati svoje pr-uo mleko ali ker irso zrali ceniti vredn«»-;ti svoje prsm- hrane. Ti otroci >o i)ili nepotrebna žrtev vslepr»-len državljan, temveč je p-dovicn-otroških smrti, enako nevarnih za zdravje in življenje onih otrok. '>i ostanejo pri življenju. Sedaj ni vprašanje onih, ki mrre.Vj, žive naj bi no) tla >e mu v zimi n< gorkota neobhodno potivbna. Neobhod.no potrebno je pa p' 'i nmrali biti že zdavnaj -<-jeni in o'f-o "'eni. * Phi- e bo Cir temveč vsaj za one. ki -c skrbelo. MATERINSKA ODGOVORNOST Tisoče otrok umre vsako leto vsled zanemarjenosti. Rili bi lahko pri življenju še danes — zdravi in veseli — ako bi imeli pravo Oskrbo Kdo je temu kriv.' Prav gotovo ne otrdk. Torej odgovornost leži pri onih. katerih dolžnost. je. da sc vsemogoče stori — pred in po rojstvu — za var-tvo -— da se obvaruje življenje in zdravje dojenčka. Navadno -e dolži mater za nepravilno oskrbo otroka. Kateri-krat zasluži tak.o kritiko. najA-eč-krat j>a ne. Oče jc mnogokrat ravno toliko kriv v dostih slučajih in je mogoče on sam odgovoren e je. moglo ugotoviti, da jc če- ljust pripadala neki vrsti noooro- ga (rhinoceros antiqurtatis). ki je v dihivijalni dobi živel v gostih gotstih prašumali Evrope. Ker je najdba velike važnosti za spozna-•vanje naše- dihrvijalne fau^e. se sesale«. Po zobu koe-jlnHiiO izkopavanja po navodilih niaka. ki m« A- fTnilMiii" r»r»«ilsil Jniizera iiadaliovala. . ___ Poleti bo velika raz-tava \ ladelphiji. Tudi Jugoslavija udeležila razstave. l e be lo po>lali Kadiča v Phila-d 'Iphi.jo r.a ketno )>rivezaneLra al' v močan k-urnife zaklenjenega, za- ejikrat -e ir-citi mogel dognati. * Radič — vagojn: nrhil-ter! Poglavar vseh jugoslovanskih šol — v>eh šol — o*.! otročkih vrtcev do univerzo. Kdo rje tako potici, da ga uboiga — blagor mu! Toda gorje tistemu, ki je Toliko pošten, da tra ubogati noče. Radič jc v vseh O/Tirih podoben nekemu dolen.j-srkeinu šomaštru. o katerem mi ji večkrat pripovedoval moj ran.jki prijatelj .Janez. * Tisti učitelj je baje imel nava do po vsaki šolski maši svečano zaorgljati in zapeti: ''Kdor bo jabuk tlo-t' pr nesu. tist* bo v šoli dobru zjiov; n za 'lase ga bom stregli, kdor bo praznih rok pršov". Sicer je po politika dotičuega soma.štra dandanes v Jugoslaviji splošno uveljavljena. * V čas i so smatrali Amerika nc i "graft" za nekaj čisto domačega Dandanes se je pa ta cvetka (pri-jatel Terbovec n».j mi oprosti, ike pišem o cvetju) l-a/plodila j* vsem svetu in j>ovsod izborm uspeva. * Graft raste in uspeva v vseh mogočih oblikah iu pod' najraz ličnejšimi imeni. * Enkrat se imenuje taksa, enkrat davek, včasi pristojbina in tako dalje. Predno prestbpi Ani eri kanec jugoslo\-arwko mejo. mora odšteti tri dolarje. Tistemu graft.ii se ne reče niti taksa, niti davek, niti pristojbina. Sam ne vem. kako se imenuje. * Vem le toliko, da bo treba plačati v ta namen šest dolarjev, ka-korhltro bo sporočil jugoslovanski 'priseljeniški komisar v New Vorkn beograjski vladi, da ne more •sam zmagovati ogromnega dela ir da potrebuje še enega sekretarja * V New Vorkn je strašen mraz. Tako je mraz. da dekleta niti na sestanek nočejo. No. -sedaj v^este. kako je mraz v New Yciteu in kako rn^zla je ta-kozvana -vroča ljubezen. Koledar za letoi1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. Gitmij — novo zlato svetovne finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji Yorku. lačnega v Xcw Tatn za brezami. Sibirske slike. Ah del Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur-zon. ritme in pol na Xorfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. A.mudsen o svojem polarnim poletu. Iljalmur Branting. Kitajska. Sun ju t sen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel llindcnburg. Smrt Roberta La Foil ct t a. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja bolezni. na duševne Raznoterosti Smešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj» ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT SHEET NSWY0RKCFFY A ■■ JEifr-.-.t*Jviyi-i d. sss GLAS NARODA, 30. JAN. 1926. Branislav Nušič: OBČINSKO DETE. BOMAK DOJENČKA (Ned*lj«T*o je.) — Ali s tem Ac nkm iziorptA va-^•Tra 7m uj Min ju; Moriti mi morata euo iis!ujr»». — I'rar rad, prav £ad. — ml-govori navdušeno učitelj muzttte. — Midva bova torej ta listek, ki Nte «ra napisali* ra odnesli. — .lay? — lVohini va>. poslušajte iue do kunca: Odnesli ga lK**te in odlo-■/ Li naprinier j»re malo širok za vas. a torn bo?je. Ž njim /afcrijet«* otroka^ ko bfiite* ;! i «Vz dvorišče, da no oijui-7ijo u*r*x-i. a kakor hitro stopil«-na 'ieo; ga odložite. V«»ste. da n«> 1»' n r.apiKiil o t raka, temveč bom -krlnd /anj. ali boljše je. iia >•»• otr<»k tiik: le na ta način, da jr* ne najdeta ja/, teuiveč k«!1«! drogi. !n tako »r jc tudi v«a stvar n-invu;i!;i. I'eitelj muzike. ki jo -.«•-«1&j /auf. i:k «;< -jM>v p katerega bi -kH l;.liUo itrfcaj oU'ok. — vzame ji. mi > Nivleljka. da v mn n«' lu irmuznil in odidr jk> st«»p-nic;. !i. ti »d načelnik pa načrtu, ki •»i >ra je na nravi! sam grede če/ dvorišče, j,. |K>gW»tlal najprej, ko j»> -1«-|»..| na ulico, na de*no, kjer iiii /«ipazil nikogar, nato je pojrle-dal na levo. in ko bi tudi na tej strani nikogar nt* opazil, bi bil Ne l. ljko rešen. Alt t»-nin ni bilo twko. Ko ji- {kvsUmIu) na levo. je /.i»pa/.i| di*»et korakov pred seboj Zofijo Janfcovičk*. tet-ko gosp«. »ličue Ane Su,botičevc. kateri je — tej fioslednji — tri mesece dajal ure iti ji v tem ča*u /.e dva in pokkrat priztial svojo ljubi ven. — Dvakrat ji je {»»pohtoma prizna* Ijolmzen. a ona je na to zardela, pokvarila AlutLo in je bila sploli talo> osmewana. vajn že /.na ni in katett. . . V t »in trmorkn pa. ko je bil Kredi izjave. *tO|>i v *ol>o Anina tetka. gos.pa Zofija Jaukevieka. ki je «kI *mrti ^vojega moža bila po'wana v druibab kot v do vi-« a. kar ji je dajalo dovolj razloga. da išče tolažbe. V vrsto osta-1 h tolažb je jK)c»tavilH tudi mn-zikV ki jo je rada poslušala in 4iar je pripomoglo k temu, da se ji' razvil pri njej poseben okus nabiram ljudem od muzike. Ne.kako takšen okus je občutila tudi najjram našetnu gla^r-nemu učitelju in iz tega se je ro-• i la pri nji ljubo-ammo-t napram voji nečakinji. Ako >e oziramo na 1 ». da so nečakinje zmiraj boljSe ■ t vari od tetk. da >o devojke zim-raj nekaj l*oljs<»ya od vdovie. in na zadnji-. da je mlajše zaninQ nekaj boljšega oJ KtanejSejra. poti-m -e ne more jire^Uiaeivafri go--jwj Sofiji, da njena ljubosumnost in- bi imela razloga, kakor se tudt m1 more zameriti njena navadt. da Ntoji pri vratih in prisluškuje, kadar učitelj glasbe poručuje njeno nečakinjo. Vsled te svoje'nazal.• je tor«'j tudi slišala začetek iornj« !.'^bezenvske izpovedi in jo e pretakala na dvoje. Seveda je Utf-ka ohuaJi otlfrčala k svoji se-tri. materi nesrečne deklice in jf lopevedala. da kaj ta-kesra ne more več trpeti. In zares se ni i i'polo: učitelju rlj:.-.l>e -<> bile orosim "vas. pi-ajoie mam je; kakšeei posel T — lh-ivaten i>osel, — potndi u-čitelj. — pravzaprav ni toliko privaten, temveč bolj državen po--el. to je. kakor «e vzaane. — Ali ne, jjfiwtitc to. pustite ta po«el! — Nemogoče! — sikne učitelj . kozi zobe. — Ali. — nadaljuje go.^pa Zofija iu >e koketuo na^me^ine, nagnili se k njemu, —?meni na ljubo. . , — Vam na ljubo:' Pa dobro, kaj bi radi — Nikar tukaj ne stojva. poj-diva uapi*ej }>o I^«»ini ulici, pa •prideva v ]>ark finančnega tnLui- .tmtva. Siprejniite me do tja. tam je tako jirijcten hlad. pa tudi nikogar ni in se lahko mirno pogovoriva. Učitelj nvuzrke vzdihne. obriše znoj ne kapljice, ki so se mu "nabrale na čelu in gre: mimogrede pogleda na okna Sime Netlelj-•koviča in zapazi Sini o na okna. kako je delal obupen obraz. Med potoma >ta imela zelo sladek pogovor, od katerega pa ,,-e "rešili učitelj komaj slišal kakšno bi-.edo. Roka mu je \"sa otipniia t d teže. a od strahu je bil premrl zaesutivsi, da je začel NWleljiko mrgoleti. I>«ahko m mislite, kako imt je bilo. ko gwpa Z-ofija refe m c d toji dobro. — Vem. — A?i vi nekaj nosite? — Da. vem. — Za betga. za^j pa ne vzamete uosaea? - — Nojijjjža ? Ne, nemogoče, tega ne morem iriknmur zaupati. Ra zne. vesti. (iti tega dogoilka sta jnešbi od povi«wi»-kom s-> ni počutil niti malo v prijetnem jioložaju in ni mogel, niti ni znal graeijo^tio podati roke Ravno v tem hipu je čutil, ka.xo mu n<\kaj silno bije pod sirknjo na levi strani, in ni bil na čistemu. aH je to njegovo ali Nedeljkovo >i-••e. Tako zmešan učitelj ni mogel niti besedo spregovorit i. potem šele j»' pozdravil pro^po Zofijo in je zaeno premišljeval, kako bi zbežal od nje. Ali predno je našel razlc*g k begu. je gospa Zofija nadaljevala: — Kako mi je drago, da sva se -rtčala! Kaj mislite, že dva meseca va.s- ni^cm ^dela. a imela seon tako mnogo, da se )>ogovorim z vami. — Z menoj? — vpraša učitelj glasbe. — I)a. in mnogo Ln važno in zaupno. — reče ona ko-ketno. — To je eaine laskavo, samo o a ta tr^notek. . . — Kaj ta Ireuotek ? — ga ona brzo j>rekine. — Imam važ«*n posel, ki je neodložljiv. — Kaj? — vpraša učit »»I i i>rr-•:-raš«u in ]>o č«lu sra oblije hladen znoj. — I. to. kar nosit o pod ik>vy*š-nikom. — K a: j nosim. . . to .je pravzaprav. . . kako naj vam povem. . . to j<» nmzikalni instrument. — Instmiment? — T>a. rečff odločno, ker se m-.i zdi. da se je prav srečno Mpbmaiil. — Ali «1 e ga zdaj kupili? — I>a, zflaj. — (i-otovo ga nesete na posku- — l>a, na poskušajo, ali vidi-t<-. kakšna vročina je dane-, — doda na.gto učitelj, ki je skušal obrniti pogovor drugam. Medt cm sta prišla v pauk in »eJla na 'klop. Učitelj »i cddah-ne, ker se mu bo roka lahko maki -špo&ila. Ali v tem rtrenotku zame-keta Ncdeljko pod površnikom ko javee. Gospa Zofija se strese, a nesrečui učitelj vrže pogled na vse strani in se zmede kot otiok. ki so ga zalotili pri ta.tvini. — je to harmonika ? — Da. harmonika. — odgovori učitelj, pretresen do dna du5e, in sluteč naprej, da Nedeljko ne ostane saono pri tej svoji izjavi, hoče čim prej at i. ikafcor bi pobegnil Iopm- pred žandarji ali dolžnik pred upniki. To je bil dr zen in od važen sklep, ali ni imel pravega poguma zanj. (Dalje prihodnjih. sc zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. Tisočere zadovoljne družine priporočajo Severa-ova Družinska Zdravila Skrbno so sestavljena ter jih priporočajo oni, ki so jih uporablja-li. za.stran njihove uspešnosti in poštene kakovosti. Če so se jih posiužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nerama bolezen preprečen* S tem so se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil: Severa'« Antnepsoi. AntfaeplJfna rasredčina «a krajevno uporabo. AntlF«n«l?no nred* »tvo u iimivanjr uat, u irmu. ij*. xoprr al«b« m po. zeago, hrl-l>avoat in ^Ijust!. C*-na 22 In 60 centov. Severa'« Regulator. - KpluAnu tonika za niraVlJenjr bo- leanl. ki mo poaebfM trtwknm last-Cena 11.25. Sev^ra'a Kako. A ntt«M«nt(eno maatto. Namenjen« a« ar betici in druff m UTvelJem ■ fcofte __Cen« »0 centov. Couflb Balaam. Prijetno In -uape&no sredatvo za xdrartjenje ka.štja, kuterepa. pov-xro^a um'Uc v grlu. ponavljajo-m k a* tja In hriparoaM. Cena 2S In 60 centov. Severa'« Gotbardol. I.ln'mrnt samo ih zunanjo uporabo PHporo«jlv za lokaliko zdravljenje revmatičnih a» ne^7alc«rnlh boteein. IzpnMror, odrjmenj. oteklin. okorelih nilMc. kr<*V v ml-ileah In okorelih sklepov. Cena 3<> In <0 centov. Severa'« Ptff«. 3oper zaprtje, beteatnl glavobol. omoUco in rroenlco, ki je poale-4.e» zaprtja.' - <2«m» 26 centov. Severa'« Eserfc«. Zanesljiv mirile« ž»todea In od-\~ajalna tonika ki ofivlja In oja-tuje. IVlporočljlvo za atara in občutljive ljudi ter one. k| se jim obrata na bolj««. Vsled novih zdravilnih sestavin ja i zborno zdravilo icper neprebavo. zaprtje In nedetavno stanje prebavnih organov. Cena 73e in $1.50. Severa'« Nervoton in Nervoton Tablete. Kombinacija tekočine In tablet. Priporočljivo za. odpravo nervoznega izčrpanja, nespečnosti ali pomanjkanju »panja, ki je posledica nervozno«ti. Cena (1.26. Mjprej T ldcmi. w. F1 SEVERA CO., Cedar Rapid«, Iowa Otroci bivše cesarice Zite v bližini Lorda. Žita Paruiska je zelo pobožma žena in vzgaja svoge otroke v krščanskem dubn, ki je bil posebno lasten Ilabtsburški hiši pod vlarii t svoj*!' najmanjš<» o-troke v neko letovišče blizu L i trda na Francoskem, Tani bodo otroci zdravstveno in o- krepili. njihova mati pa se bo v tem času doma odpočila od dni-iinskih skrbi. Odprava vojaške kontrole v Nemčiji. Berliir-ko častopisj«- poroea. da je poslal predsednik ni od za vozniške -kontrolne komisije jronernl Walsch jrenerahi PaweV^u pismo, v'katerem naznanja, tla botlo 7.0 v nekarj dneh odpravljene kontrolne ]K>dnrznicf medzavezniške komisije. Začasno o^arista, ^amo v Koen Lprsberjni in Monako vem po dva zatveznižka oficirja kot zastoii-niOca »berlinskega osrednjega nra-da. Amnndsenovi tekmeci. Berlinski ^Lokalanzeiger" pereča iz Osla. da tam pripravljajo Amundsenovi tekmovalci poskusni polet na severni tečaj. Kk-spedicija raTjpola.g'a 7.0 s }X)trrb-nhn kaphaloon v zne^cn 'iOO.OOO norveških kron. Na razpolago ima l rt al o tipa Pok ker. na katerem sc nahaja posebno dobro urejena radi otelegrafija. Ekxpedieija -e namerava oJ-praiiti na pot tako. ko nastane Ugodno ^eme. Poveljniki ekvp»-dicije nadejajo, da se jrm p^-s-i^eči preleteli v 20 urah :UX)(> k;-lometrm*. Igialec, ki je zaslužil v eni uri 6 milijonov frankov. V Londonu je umrl te dni bivši kapitan A Hit r de Curev Boiver v 69. letu starosri. Bower je bil Tečni miljenee nsodf*. ki mu je naklonila v Monte Carin pri igri v enem samem večeru šest milijonov in 7.*).000 frankov, l-gralnica je trikrat zapotvdoma izpraznila svo^o blagajno v nje>gm- prid. Sam je jxvrnoje pt*ipovedovat. da je dobil denar na podlagi posebnega igralskega sistema, katerega j»> študiral let v največjih igralnicah sveta. Pokojni kapitan je ž i veF nekaj ca-sai na račun svoje igrafske sreče v Parizu in Londona, usmri pa je radi preobilnega zavifvanja alkohola, s katerim vse življenje ni štedil svojega organizma. Novi Krist teozofgkih vernikov. Xeki list poroča, iz Madrasa. da bodo imeli teozofi letos svojo letno skupščino na mestu, kjer je pred šestimi leti položila Annv Besantova temeljni kamen za tempelj-, ki bo posvečen-solneu. Na tem mf^Ti bodo teozofi oklieali novega Krista, ki se je povrnil na zemljo, v podobi nrladeara Indijca. Križnamortija. ki je leta 1921 prišel r Evropo ter so ga vzgajali na Angleškem in v francoskih deželah. Italijanska država kupila vilo Al-tobrandini v "Rimn. Rimska '"Tribuna" poroča, da je italijanska država na podla zi kralje\-e?ra dekreta kupila vilo ATtflfbrandini. ki stopi v ulici Ka-amonale. Vila je prišla pred kratkim v roke treh denarnih špekulantov, ki so jo hoteli preurediti v Velik hotel. V zadnjem hipu se je posrečilo to nakaao preprečiti. Vila je e menda pov-od težko otlločij«». da bi znižali cene svojemu bla višjih cenah kakor je dopuščala. navedba tržnih nadzornikom. Posledice za to postopanje pa niso izo-tale. 20 mesarjev se bo moralo radi navijanja cen zagovarjati pred sodiščem. Družba sleparjev pod ključem. Dunajski policiji >.«» je posrečilo prijeti sleparsko družbo, ki .je štela 27 mož ter je že dalj časa izvrševala goljufije pri dunajski bolniški blagajni. Sleparji ^o si preskrbeli tiskovine, katero <>-pečatili s počatom bolniške blagajne ter jih potean jvredložili v 'plačilo. Ker ni nihče dvomil nad ; nstnostjo dokunicntov. je b'a-jr neko žensko in jo vai>il. da bi jn opremljala v Maribor, ila bi tem «-či-vidno dokazala svoj alibi. Identitrta umorjenega leit.i 19^0 ni bila u«rotov'jena in m* še tudi dan«^. ne ve. kdo je to bil. Najbrž! je bil neki trgovec n sadjem, ki jej usodno no<- popival z Žemljiceaii.: Ko je odšel i/, gostilne, so ga menda zaklaiK in oropali. Našli >0 trn z razbito lobanjo in z znaki, ki sn kazali, da »o ga od daleč privlekli v gozd. NOVICE IZ SLOVENIJE Strašni sledovi za tajinstvenim umorom. Mariborski policiji je skupno z orožmštvom v Sv. Trojici p^^r--črlo izslediti umor. ki se j<* izvrši t. že septembra leta 1920. Takrat so našli pri Sv. Benedikta 1 v i^c.-du truplo moškega, katero j«> 11a-s-la neka oseba, ki je nabirala gobe 1 r»'i-kava pa »takrat ni mogla ugotoviti ničesar pozitivnega ln «o bili aretirani o>iunljencr radi nezadosla! dva --voja iletektiva. Ca.njka ln 'Ooi-šica k Sv. Trojici, kjer vfn skupno z orožniki takoj pričela preiskavo. Preiskava je imela fra-panten uspeli. Po zas-lišanju sr aretirali Ivana in Jožeta Marku-oija, dalje ;>owstnika Zcmljiča 111 npjegovo soprogo ter vojirroga ene ga Markueija. V-c so odpeljali v maribc.TKke zapore. Priče, posebno fMia je z vso gotovostjo trdila, da je kvitičneca. večera videla enega Markuci nakladati na voz Kako so potuje v stari, kraj in nazaj v Ameriko KAot j« BUMoJen potovati stari ki-aj, J« potrebno, da J« »a ca učno poučen o potnih listih, prt IJagf In OrofftiQ stvareh Pojaarll*, ki vam Jih uoim dati vsled safte dolgoletne IzknJnjf 7ata bodo sotovo v korist; tudi prt poročamo vediw> Le prvovrstne par aika, ki liaajo kabin« tudi t U2 raaredo. am miHrtikt pasta v» si je stoptia v vatjaro g L JollJiar UB24, mataorejo tudi nedrja 7ijar dobiti dovoljenje ostati t dcoMvla «ao leto In ako potrebno tudi delj toaaderat dovoljenja Izdaja rpo-ralnl naeelBl&i komlaar r Wash tnstoo, D. C. Profojo ca tako * ▼oijecje ee lahko napravi tod? New torka pred od potovanjem, t* * »oflj« prodleu » stari kraj sls *<■ nanovejše odredbe. KAKO DOB&CT SVOJCU IS 8TASEOA Kdor SaU dobiti sorodnika al avojca 1m atarega kraja, naj bum pre} plfla n poja«nlIa. Ia Jogcala vije bo pripojenih v prihodnji! treh letih, od Julija 1924 napi« rmto lato po tri prlMfjanor*. . AoMriikl drfiavljaal pa mmoHt Miti atm tene ln otroka do IS. Ia ta brea, da bi bili Stej^v kvoto. T I rojene oaebe ee tndf^ae Itejefe kvota Btardl In otroei od 18. Ct ti: leta mmertftth itriatlj—» p huje prednost v kvoti. PUU« ■ mJIBBI Prodajamo voans Usta ae ra« yw tudi preko Trsta samoreje 39* potovati.* P O Z O K ŠIVA L K K ! UN K, KI ZNAJO .ŠIVATI NA lio\. MAŠ IN H TK K SO IZVICŽHANK NA MOŠKIH SLAMNIKIH. llot'.E STALNO i»i:n»: M1KAIK> STRAW IIAT. 112 WOOSTKK STKKLT. N. V. r. Zdravnik z dologletno skušnjo pravi Pt dolgi bo'ezni flu. gripe, pllučnice al« drugih csiabujodih bolezni nobeno zdravi o ne povrne taka bi. tro zdravja in moči kot Nuga-Tor.e. I*o UM bolezni j o>ki<: il-* Nuga-Toiu- Čudili lxat - kako hitro s«- vam Ik> povrnilo «liavjo in «i«oo. «. iu<-i«*lji lista l»o sprevideli, tla je Kuj;*-Tuno čuil i\ ito zdniv-i.- v takih slučajih. J«- prii-rosi". i»rijetno zdr.ivii>*. p-iVcOu. min in t ik>st I11 hitr*> <>Ja> i k: i m teli«. Nnga-Tone daje otlvlj i-.-•k;- spanec. tlolj<-r' t--"K. »tiiuVilim ribisli in jetra in na prijet od uitčin r^sutira *e-kul-.t- in čreva. i'osku^Mte kj in a'.;-i se l>oste b«.>Ijži v par ilneh. — l».<1e-lov; tel j i Nuci- Ton«- vedo . ik«> dnl>r.» 1: > jo i»ia \rta-j storftl za va» v (ai:;li "lučajih, «la vs-- leksrmarj^. « i njo jamflio iu vanl iv»vniljodi*o.I»nosti takoj v prvem pismu. Pišite v an gleskem jeziku. Max Fleischer, 475 N. M.Neie St., Memphis, Tern. NOVE FEBRUARY PRAVE VICTOR GLASNE PLOSCE Sedem n j Jf ;nejMl'>. »-ajglasrejših pravdi Victor plošč 6tc ravnokar prejel-. ne sr>-e! biti brcr teb izvrstnih plesnih, zafcavr.ih p!ol£. f.'n-roč.te j:h takoj, dokler zaloga nc CQi«^e. Vojasiki n.-»bcr, Pc rožm valček. t ST a r. • h .irmonike Mr. h*t'n' r... l'ri;«.r.i.-»n <>d Vi t..r Craiv.ol. r.aj&oljilh cr;itrev \ Antt-r ki. I'll« »1- bost' •iksaii. t tu i: v r- t.v snuie lfl'.i, i •. nn. kar iz t'oTi'-miuitb n' '<>, kot j«> t iko 41 val.' i. pk-Mt;. le\tLiiretl:i- v j..s TMv'i 7S4S» Ta 127 TVTK1 T8I10 Vse štri ordro Jadnncko Morje. Cuj Marica, . . Moj konjiček, nvrs. Na svidenje. marS, U^ser Hindenburg. '.j.--. Fcrn der Hcim.it . rr.ar^. \ A't Ber.in - marš.. Ntemals zur. eck marš. . Giida po k.i. Pridi k morju, v.il-'ek. Preko Atla^tiKr. val« .. Karelins, ;«ia*urk.i. Eugenia Poika. Večer na lnorju. . t.» plesi»- SO i T . • . i.t- v plošče, pro?:'nn> naj nikil«. i!j vred j« šljite ia ]>t>ir:ii «> T;imh.ir.iJ J..»f « petjv Tambur.-ii J-;-sr -an h »M?tj« Vina ' VSk:i cvxlb.-. r.a i ib i-*in:- «*'exka ccUba iu t>! .i rw'jern. .•s.tr; s i i p VojaAk:' p dba V« ;, K> «!":'.• ra i..\ »ivojn-- dvojne ilvojne na p'.ita>: u.i . hantT »nik- harnioriki luirtnoi-iki *! > i i .i ve naroča, .nam se i »-nt. v v<>.'. : Z' .t' I uran Ipr. ;vt na ilvojn" Kina Oeška podoa na i »l'ln;t ••»•^k.-i ^.»dl.si r.a i :l ••• Viet r i»l. Tk:i. Manj ne irplaa zavijal i. '/. m< i V AN PAJK, ^ecatlq^r 24 Main St., Conemaugh, Pa. Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih: — želite dobiti denar iz starega kraja: — hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti; — imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini ; — nameravate spomladi ali kasneje v domovino; — rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah, se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926.' je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) ^ .Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing, Company S3 Cortlandt Stre«* New York, H. T. rr^-T .. ..... , i i-. . , . .' . . . . ;'r .. .. . . -.A ... - . - w" BELE ROŽE * MAK V DVEH DELIH. Za "GIas Naroda" priredil O. P. Leonid Andrejev; GLAS NAHODA, 30, JAN. 1926. M i r . u (Nadaljevanje.) Umiral' j« imeniten, star dosto- Ijanstveuik, velik gospod, ki je ljubil življenje. Umreti inu je bilo težko : v Boga ni veroval — čemu umira, ni razumel in strašna groza ga. je obhajala. Strašno je bilo gledati ga, kako se muci. Umirajoči dostojanstvenik je i-mel za seboj veliko bogato in za-, nimivo življenje, v katerem srce in misli nikoli niso bile prazne. A zdaj je srce utrujeno, utrujene .Njegov pogled je trdno vzdržala, a njen mieni obraz je pri tem večkrat zardel in prebledel. Kp pa je izpustil knez Višjegnadaki ma-vi:k> roko. je zapazil prstan kraljice, podolgast, krasen opal, obdan od demantev. — In še eno morate izvzeti i z velike množice, — je rekel. — Menim one. ki vam je podarila ta prstan. Vaša igra je privabila *smčne .v^Lze v njene <>ei in ta dan je bil inrpUlzivcn, — kot so ža-i*0 nxisl; in počasi omagujoče telo, ti bog vsa njena dejanja. ki je skusilo vse življenjske slad- — Da, prav imate. Kar je rekla kraljica, me jc srčno razve- kofit;i. In ubo je utrujeno, da ne celilo. KaditcgJi tudi ta prstan. KraMrn prstan, — je dostavila z, raorc slišati, in radost jc posta-naavnim veseljem. utrujena, srce težko. Dokler je — In vendar bi ne želel, da ga nosite, gTofica. I dostojanstvenik še hodil, je raz-— Zakaj ne 1 I mišljal o smrti celo z nekakim za- -iz dveh razlogov. Prvič, ker ima opal, na temelju starih d*voli*tvom: si vsaj odpočijem, jc iradk ij, skrivnostne sile. ki prinesejo nesrečo onim. ki ga nosijo _lnmlil .sebi; ne bodo me vcS > odvrnil kuez. | poljubljali, spoštovali in nadlego- Prosim vas. — je rekla iris, Vsa presenečena. — To je ven-T*!* Z ™fcrati ~ * pomidil zado- za gotove iUr Praiaiorverj*, hočete reči. — je izpopolnil (knez. fiofa, čilev« k iiua svoje slabe strani. — posebno če gre a i i. Trga ne razumem jKipolnoma, — je lekla presenečena. To vam verjamem. Mogoče me ne razumete niti na polo vi-•*o. — je odvrnil knez smehljaje. I Bfeis; , " — Iu kaj je vaš drugi razlog ? — V resnem stiku je s prvim. mre nov voljno. Da, mislil je. .. ko pa je Da ro na smrtuo posteljo, mu jc " ° postalo neznosno težko in nepopr,->-na gre za ga je obšla. Rad bi -bil še živel — vsaj malo, vsaj do prihodnjega ponedeljka, a-li še bolje, do srede ali četrtka. —-Toda za usodni dan, ko je umrl, pa lc ni vedel, da« jih je bilo samo sedem v tednu: ponedeljek, torek. — Knez. slavna Sfinga v Tevah jc bila prava otroška ugank a, s,^ četrtek, petek, sobota in ne-: ploti vam. — se je smejala Iris. - -delja — Ne, ne grofica. — pred to damo se umaknem - se jc gla-j In baS tistega uvodnega nezna-"i. <* g-j.oj. uega dne je prišel k dost.ojanstve- — VaS ra»k>g. vaš drugi razlog proti pnstanu! Čuti ga močniku Hudič, čisto navaden Hudič ram. tudi proti nevarnosti, d-a bo ostal nerazumljiv zame. kakršnih je mnogo. . V hišo je Moj diMgi razk>g je jasen kot - m že skoro star mož. v*aj mož v jeleni življenja. 'no. od strahu pa povsem jasno. ItoNon m oči vidi K) gin jen ji je zrl v jasne, nedolžne otroške Toda Hudič je bil navidez utru-očr. J jen in nezadovoljen. Dolgo ni ho- V istem trenutku .je pristopil grof Vrfxski, da obvesti svojo tcl za^cti pogovora, .namrSil je o-be. rko, da je čas odpeljati se domov. Žo je poiskal Sigrid iz mno- brvi hx ™ kUl0 oziral sobi- ^ \ r je k še ostal, da polhovi od hišne gospodn>je. Knez Vi-,kor da ni T>rL4cl To ic do" šjegradski je porabil to priiiko ter naprosil grofa za dovoljenje. ^oi^***««^ vznemirilo in zato ■ii g.i sme obiskati. j je hitro povabil Hudiča, naj sede. To bo prav posebno veselje za nas, — *e je glasil veseli sedeč je Hudič še vedno ki- govov. — P n nas je seveda še vse narobe, ker ^o stvari na pna- j Sl° ^^ m \em iae-tu, a najti bo mogoče kotiček za kramljanje. Ko so v»i odšli in ko se je lcnoz po«k>\-il od svoje upehane -— Vidiš jih, kakšni so, — si je mislil dostojanstvenik in ogledo- r/. .. __. a val skrivaj tuj, več kot inozemski s revne ®6=»tT*f je naletel v garderobi na svojega nečaka, ki je straž- r , - ' no pisano gledal. K gosta. — No. aopr- {na je p>a ta zaloga, kar se da. — Torej gre« še ven, Boris ? — je vprašal začuden, kajti bilo, Mislim, da ga tudi tam "preko" je pozno e*4o za italija7isko večerno dražbo. — Le demov, — jc sopihal Boris, ki si ni mogel obleči površnika. ka -- Ne, stric, ae tega še manjka! Da bi mama kontrolirala vsa"-mojo pot kaj ne? Stanujem v Angieterre ob Lungarno. — I>obto. potem imava isto pot. Jaz sem, da se navžijem zra-po bivanja tej strašni atmosferi. — Dobro, stric, bodi vesel. Atmosfera? Bodi ve*el da imam ijj ciektj-ično luč ine*to plina. IJor.si; v ji- medtem posrečilo obleči v površnik. nakaT si je še «tkul velikanske gab^še ter odšel za knezom, molče štrleč Itori-. ti vo zelo sUbe volje. Ali potrebuješ denarja? __jc vprašal knez. ko M« moiče koiakala par mhtut naprej. No. .trie. ali po^iaš koga. ki ga ne potrebuje! — >c je gladil Tvizb «>odgovor. T.»ga nisem hotel tako ostjo izreči. — je rekel knez sineh-Lm> N*» vsak luu-iru upam. da se ne boš ženiral in da bo« spre-J' mene dar kr^tnesra bo>tra z obrezani rrvd. Mo \rago%. to je pa res takten dar. — je. vzkliknil Horis z o;ikm(^r.'nhu občudovanjem. — Iz tega je razvidno, da je noblesa pr rojen«* in da se jr ne da naučiti. — hopala! je dostavi naglas in t istem Jlvnutku je izginil .]»ovr«ja. to se pravi, ležal je po v*ej dolžini na flch. - ^eH Bog. kaj pa deli«? — je vzkHknii stric, ves presenečen. N c ne škodi, — je mrmral Boris, ki s<» je dvignil ter si bri-s»l svoja kolena. — Izpodtoficnil sem se nad lastnimi galoši. Ne, to jv kr-sno od tebe. — jc dostavil ter padel popolnoma nepripravljenemu kneasu krog vratu. — Ha-i i tega. radi denarja pa res nisem bil slafbe volje, _ res ne. (V imam denar, je dobro. Če nimam, ga pač nimam. Jezil sem - . k r sr je ta Kimp, ta Spini s svojo jogxdjasto spi-ctnostjo pribli->al Vrbfkim tt-r smel odpeljati k vozu malo Higrid mesto mene. Pretekel aie je. — ,Ifc- očka. Zopet boš padel. __ je rekel knez ter komaj t je! Borise. Da. — je dostavil, _ prj j^n in v ljubezaii se mora človek staviti i d čelo gibanja, če se hoče zmagati. Kaj pa je »ploh ta Ca- vaLerc Spini: Kaj je T LklcE« onih elegantnih postopačerv kot jih najdemo v \ ob veLkih mestih. On ima baje naki nedosegljiv markiza t? nekje n« luni ab r Parmi ,k*j vem! T«rc j ndke vrste odličen prertolovec? ne smatrajo za lepega. Glasno je pa dejal: — A nisem si mislil, da ste tak. — Kaj ? — jc vprašal Hudič nezadovoljno in se namrdnil. — Nisem mislil, da ste tak. — Neumnost. Vsi so mu govorili tako pri prvem srečanju in naveličal se je poslušati vedno isto pesem. Dostojanstvenik jc niislil: — Saj mu vendar ne morem ponuditi čaja ali piva — eelo gobec ima tak. da ne more piti. — Tako ste srečno umrli. — je spregovoril Hudič malomarno in dolgočasno. — No. kaj pa mislite! — se je prestrašil dostojanstvenik. — Niti na mi^l mi ni prišlo, da bi u-mrl. — Drugemu povejte. — je za-godrnjal Hudič malomarno in nadaljeval : — Tako, zdaj ste umrli. kaj naj torej počnet-a? Stvar je resna in sploh je treba to vprašanje rešiti. — Pa vendar ui res. da sem že umrl? — so je zgrozil dostojanstvenik. — Saj se vendar pogovarjava. —^ Nu. a kadar se peljete na revizijo, mar stopite takoj v Va gon? Sedeti morate še na kolodvoru. — Torej je to kolodvor? — Seveda Kaj pa ste mislili? — Razumem, razumem, torej nisem več jaz. Kje pa je moj — 44jaz", to se pravi moje telo? Hudič je neodločno zmajal z glavo. — Blizu. Zdajle vas umivajo t mlačno vodo. Dostojanstvenika je postalo sram. Spomnil se je, da i™3 na >>cokojni-ka : Frank Boje. Anton Pritekel, John Centa. Joe Bregar. Joe Mehle in Frank Ahlin, jr. Ilvala nosilcem krste, hvala darovalcem prekrasnih vencev: društvo sv. Jožefa, družina Bojtz. Mr. & Mrs. Anton Pritekel. Mr. & Mrs. John Centa. Mr. & Mrs. John Klnn. Mr. & Mrs. 3!iltou Prior. Mr. & Mrs. Frank Ahlin. Mr. & Mrs. Louis Anziek. Mr. a Mrs. John Germ, Mr. & Mrs. Joe Zupančič. Mr. John Perko, Mrs. Mesojedec, Lakeside Vineland Junior Class. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Dragi soprog in oče, naj ti večni Bog poplača vse delo in skrbi ter naj tt podeli večni mir. Žalujoči ostali: Annie Strube), soproga. _ Josephine, Joe, RwMf, Gabrida, otroci. Pueblo. Colo., 25. januarja, 1026. 6. februarja: Olympic, Cherbourg; Pre®. Roosevelt, Bremen; Onluna. Cherbourg. 10. februarja: ■La. S&vole, Ham. 11. februarja: Weatphalia, Hamburg. 13. februarja: Parts, liavrt; America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin. Cehrbourr. Bremen. Albert Ballln, Hamburg. SO. februarja: Adultanla, Cherbourg; Prea Hard-log, Bremen. 14. februarja: De Graaee. Havre. 25. februarja: Thurtngia, Hamburg; Muenchen. Bremen. tT. februarja: Olympic. Cherbourg. 3. marca: Suffren, Havre. 4. marca: Deutschland, Hamburg. 6. marca: lierengaria, Clierbourg; France. Havre; Orduna, Cherbourg; Torek. BrWinen. 10. marca: George Washington. Cherbourg In Bremen. 11. marca: Mpunt Clay, Hamburg. 13. marca: Majestic. Cherbourg; Bremen, Bremen; Andanla. Hamburg, New Amsterdam. lloiterdam. 17. marca: La Savoie, Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg. 20. marca: Leviathan, Cherbourg; Aquitanla, Cherbourg: Pittsburgh. Clierbourg; Veendam. Rotterdam; Berlin, Bremen 22. marca: De Grasse, Havre. 24. marca: Martha Washington, TrsL 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg. 31. marca: Bercngarfa, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen. • 10. aprila: Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. maja: Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija Pres. Wilson. Trst. SKUPNI IZLET. VeUk velikonočni izlet v JUGOSLAVIJO preko Cherbourga-Francoska, na svetovno znanem-parniku AQUITANIA 45 700 ton Odhod iz New Yorka v SOBOTO, 20. MARCA ob enih zjutraj pod vodstvom g. S. VTJKOVIČA, jugoslovanskega zastopn i k a Cunard črte v New Yorku. Onim, ki nameravajo to spomlad potovati v domovino obiskati svoje rojake in prijatelje, se nudi izvanredno usodna prilika, da se pripravijo in pridruži-/I 70 skupini izletnikov ter pridejo DOMOV ZA VELIKONOČ. 1 r G? VTJKOVIČ, ki dobro pozna potovanje po Evropi, bo spremil potnike prav do Ljubljane in naprej. Skrbel bo, da bodo potniki najugodnejše potovali — tako na paraiku kot tudi na evropskih vlakih. Za nadaljna navodila £lede tega posebnega IZLETA se obrnite na našega agenta v vašem kraju ter si preskrbite prostor, ali pa pišite V svoji materinščini CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE Ml IzdelU jemo In 1 m port 1 ramo raxlifi Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. XaSl parn:hi na tri vijake RESOLUTE. RELIANCE AL8ERT BALLIN DEUTSCHLAND In znani mokabinslti paralki CLEVELAND. WESTPHALIA MOUNT CLAY, THURINGIA $ 198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In