LOJZIKA. Igrica v štirih dejanjih in dveh slikah. Spisal Rud. Pečjak. Osebe: Katra, vdova. i Tonček, | . t . ., ¦ ,v, i i , r - i vaska otroka. Lojzika, niena hcerka. ' Jozek, j Huda Mica, jajčarica. Otroci. Angeli. Čas: sedanjost. PfYO deianie. Tonček. Jaz se ga nič ne bojim. Saj, če nabirava drva za našo bolno mamo, Prri prizor. nama ne sme storiti nič hudega. Saj naju (Tonček in Jožek.) Marija varuje. Vidiš, če bi pa midva kar (Pozorišče: Gozd pozimi, v daljavi va- *ako tukaj letala, da bi mama ne ve- sica. Kraj gozda znamenje, ob njem par deli, potem bi pa že smel strah naju za- štorov. Bolj pozno zvečer.) poditi. {Vzameta butari, gresta naprej in se pred znamenjem ustavita.) Tonček (pride z desne strani, v roki nosi butaro drv, obleko ima raztrgano, Tonček. Ti, jaz bom pa tukajle pro- Zebe ga in kliče). Jožek, Jožek, pojdi sil Jezuščka za našo mamo. Morda bo no hitro! Kmalu bo tema. (Gleda na- naredil čudež in mama bodo zdravi, ko zaj.) Kar pusti, Jožek, če ne moreš iz- bova prišla domov. Saj so mi mamica puliti. Bova prišla pa še jutri po drva. že pravili, da je Jezušček že velikokrat Jožek (priteče na oder, v roki pri- tako naredil. (Poklekne na butaro in nese tudi butaro drv. Ravno tako velik moli.) Oh, Jezušček, daj, da bodo naša kot Tonček). Joj, joj, pa je res že temno! mama zdravi. Prosim Te jaz, Tonček, (Gleda nazaj, potegne Tončka za suk- ki sem lačen in ki me zebe in ki imam njič in z roko kaže.) Lej, Tonček — vse čeveljčke in hlačke raztrgane. Oh, tamle —• ali se ti ne zdi, da gre tamle Jezušček, daj, da bodo naša tnama strah? Ali ne vidiš, da se nekaj črnega zdravi, da mi bodo spekli štruco, zašili premika? Joj, joj, gotovo je strah! Samo hlačke in kupili nove čeveljčke. Je- strah mora biti večji. Veš, Šimnov Urh zušček (pokaže z roko na Jožka), poglcj mi je pravil, da je še večji kot naša Jožkal Nič ni raztrgan in nič ni lačen, cerkev in da sega z rokami gor do zvez- ker ima zdravo mamico. Jezušček, kako dic. Noge, oh, te ima pa tako velike, bi bilo tudi Tebi hudo, če bi Ti umrli da stoji lahko z cno nogo v naši vasi, z marnica — da bi ostal sam na svetu. drugo pa v Lazini ali pa še dlje. (Se Prosim Te, jaz strgani Tonček! Ozdravi boječe stiska k Tončku.) mamo in naredi čudež. (Vstane in reče Tonček (pogumno). Ej nič ni, nič. Jožku:) Jožek, prosi še ti Jezuščka za Meni so pa rekli mama, da je strah v našo mamo. sredi votel, zunaj ga pa nič ni. T „ , , , , v Jožek. Ker ga še niso videli. Urh ga . .Jo!fk JP°klekne); Jezuscek, vse T. je pa videl in je rekel, če je strah jezeti, L " Toncek povedal, kako mu ,e hudo. da strašno vpijc in ropota - tako da Mldva sva P»Jatel)a >n >az Ža ™am ^o , se kar hiše tresejo. Oči se mu pa tako "ad. "> metfovo mamo tudi. Saj so mi svctijo, da se kaf zemlja posveti. dah Ietos ta?i0 leP° muc^°- če}f dal Tonček. Jaz pa naši mami verjamem, ^J^ ^™ mami' boš/irvidel- /e" ki vedo več kot Šimnov Urh. zusček' kako bova Pndna- (Vstane.) Jožek. Pa je le nekaj tamle! (Kaže Tonček. Zdaj pa le hitro pojdiva, zopet z roko.) Je pa kakšen mladi strah. meni se zdi, da so mama že kar zdravi. Pojdiva hitro, da naju ne ujame. (Odideta.) 81 Drugi prizor. Lojzika. Mamica, kako me zebe! ,v . T . .1 » Katra (se predrami in jo hitro pri- (Katra m Lojzika.) ¦ l »* t - j hsne k sebi). Malo se se-------odpo- (Nckaj časa je oder prazen. Čimdalje fiijeva _ malo _ malo _ samo malo _ bolj temno postaja in veter piha.) Tebe pa zavijenl) da tc ne bo zebio. Katra (pride počasi z desne strani (Počasi in s trudom vleče obleko raz na oder. Z eno roko se opira ob pa- sebe in zavija Lojziko.) Tako — tako lico, z drugo pa pelje Lojziko, deklico — če tebe ne zebe, tudi mene ne------- sedmih let. Zavita je v raztrgano obleko, Samo malo — malo — odpočijeva — v roki ima teulo). Čakaj, Lojzika, te Lojzika — samo — malo — (Nekaj časa bom zopet nesla. (Poskusi jo vzdigniti, je vse tiho.) pa ne more.) Ti ubogi moj otrok, da bi Lojzika. Mama, mene je pa strah! vsaj ti ne trpel. (Jo poboža.) Ali si kaj (Čez nekaj časa glasneje:) Mene je pa lačna? Na, tukaj imam še eno skorjico. strah! (Zaihti.) (Vzame iz cule suho skorjo kruha in jo Katra (počasi in pretrgano). Ne — da Lojziki.) Lej, Lojzika, saj se že vidi ne — strah — ne — ne — Lojzika — vasica. Kmalu bova tam. Prosila bom Joj — joj — Lojzika — koliko — kruhai tam ljudi, da ti bodo dali belega kruha Oj, Lojzika — kru-ha — bele-ga! Po- in gorko, mehko posteljco. (Poskusi jo tice — vidim — Sam kruh — kruh — zopet vzdigniti, posreči se ji in jo pri- kru-u-uh — tisne k sebi.) Oj, kako sem na smrt Lojzika. Kje je kruh, mama? Bel utrujena! kruh — jaz bi ga tako rada! Saj ga ni- Lojzika. Mama, saj imajo tam gotovo mate, mama! (Premor.) Mene zebe! dosti belega kruhka. Tudi vam ga bodo Katra. Ze-be? — Pri — peči — morali dati, saj ste vi tudi lačni. gor-ko — gor-ko! — Lojzika — Ti v Katra. Jaz, Lojzika, jetn takrat, ko — posteljci? — Atek — je — tu-kaj — vidim, da ti ješ. Če nisi ti lačna, jaz tudi Kruh — kruh — sam — kruh — nisem. (Pride pred znamenje.) Oh, Ma- kru-u-uh — rija — ti imaš otroka, jaz ga imam. Ti Lojzika (joka). Mama, mama, poj- ljubiš svojega, jaz Ijubim pa tole Lojziko! dimo no v vasico. (Zajoka.) Samo ti veš, kako jo ljubim, Katra (je sklonjena čez deklico). kako se mi smili, ko ji ne morem dati Jej — jej — Lojzika! — Bel — bel — tega, kar mora dati mati otroku. Ma- k™h — kruh — (Mrmra še nekaj ne- rija, ker ne morem jaz, preskrbi nocoj ti razločnega). Lojziki posteljco in kos kruha. (Počasi Lojzika (zavita v cunje v naročju sede pred znamenje in ihti nekaj časa.) utnirajoče matere). Mama, vstanite, — 0 Marija, vsaj otroku pomagaj! Jaz rada mama, mama! stradam! Katra (s pojemajočim glasom). Kru- Lojzika. Mama, ali ne gremo v vas, u-uha —------- kjer imajo bel kruh in gorko posteljco?! Lojzika. Vstanite, gremo v vasico! Katra (počasi in s trudom). Malo (Čez nekaj časa.) Mama, vstanite! (Jo bova še počili-------potem te-------bom potegne za obleko.) Mama, ne umriteJ pa vso — pot nesla, Lojzika — vso pot. (Zajoka.) Oh, kako me mrazi — trudna! (Nekaj Tretii o ' časa molči, potem pa govori kot v sa- njah.) Odšla sem prcd leti--------kot (Prejšnji, huda Mica.) ^ nevesta — iz te vasice, sedaj sem prišla Mica. (Suha, sključena in v obraz nazaj — — bolna beračica. (Vzdihne.) vsa rdeča. Na hrbtu ima košek, v roki Tod sem včasih pevala kot dekle, zdaj palico. Se ustavi in odloži košek.) Da- jokam.-------Oh, ljubi Bog-------zakaj nes pa, danes! V trgu dobra kupčija. si mi vzel moža — tam v mestu, zakaj (Si mane roke in potem išče nekaj v si pustil, da so ga umorili stroji — in košku.) Pri vsakem jajcu tri krajcarje, in da so mene vrgli ljudje izpod strehe — pri kokoši krono. Samo škoda, da ne sedaj na zimo — mene in Lojziko. vem za nobeno gnezdo več tod okoli. n * Bom pa poleti toliko bolj vse kote pre- bi bili lahko obe v kajži, če nisi dobila brskala. (Iz koška potegne steklenico.) druge po svetu. Oh — Katra — Gabro- Zdajle se bo pa zares prileglo! (Pije, se va Katra, kmalu bi te ne bila spoznala. stresne, pljune in potem se obriše okoli To je pa tvoja punčka. No, no, no! (Jo ust. Lojzika zaihti v strahu.) prime in vleče od matere.) Kako si ji Mica (nekaj časa posluša, potem pa podobna. Če mi bodo dali kakšen groš, udari s palico ob tla). Če.ne najdeš miru boš pa pri meni ostala. Gotovo bi me in pokoja, duh, pojdi odtod stran — tvoja mama ne pustila na miru, če bi te kdor si že. Pri hudi Mici ga ne boš ne vzela, sirota, pod streho — v Ga- našel. Je sama velika grešnica, ne boji brovo kajžo. V Gabrovo kajžo — se pa nikogar ne! (Se obrne in se po- Lojzika (zajoka). Mama, mama! časi in strahoma bliža znamenju.) Stran, Mka> Te bom Je za kaj bila. stran, kdor ni s tega sveta! (S pahco goš pa z fflenoi jafčke prodaiala( pa maha okoh.) jajčke pobirala, pa krajcarje štela. Lojzika. Mama, marna drz.te me! S Lojz-ka (ge brani -m se trga od Mice) palico me bo (Se stiska k maten. Q Marij gaj mi da ostanem • Mica. Ka) pa delas tuka), h otrok, mo_; ^ ma.mi. ponoci.. ii.,i Mica (jo vleče s silo za seboj in maje Lojzika. Mama, raama, kako ,e huda z glayo) Katraf Gabrova Katra _ kdo In 4«. xt ,- , bi si mislil? Pa ta punčka/ No, no, no. Mica. Nebo, se, otrok neumni, ,az Le lepo jdimo! Ljudem povedat. sem huda, grda pa ne! Mica sem, jajča- „ , rica v vasi. (Gre k otroku, ki se drži Zastor Pade' mrtve matere.) Križ božji! — Tu je.pa smrt! Oh, smrt, smrt, smrt! (Potiplje DrilgO dejanje. mrtvo Katro, potem dela križe.) Naj ti odpusti Bog vse grehe! In pojdi v ne- (Poleti. Gozdiček tik pred vasjo. Na levi besa, da ne boš strašila stare Mice. se vidi par hiš.) (Prime Lojziko.) Otrok neumni, ti pa z menoj, da ne zmrzneš. Tamle imam jaz Prvi prizor. bajto, tamle! Mama je pa v nebesih, (Tonček, Jožek in nato več otrok.) pusti jo. Lojzika (se drži krčevito matere in Tonček (priteče od leve, ima zašito, zre prestrašeno na Mico). Pustite me, oprano obleko in nov klobuk in čevelj- vi ste grdi in hudi. Vi niste moja mama. čke. V eni roki ima šopek rož, v drugi Jaz bom pri mami. pa kos kruha. Se ustavi sredi odra.) Mica (potegne Lojziko s silo od ma- Mama so zdravi, hlače imam zašite, nov tere). Tako, tako! Ali se ne bojiš mrliča? klobuk imam in kos kruha imam. (Kaže.) Še mene je groza ... Z menoj boš šla, po Zato pa nesem Jezuščku rožic. (Steče mater pa pridejo drugi. (Gre h Katri in proti desni.) jo položi ob znamenju. Lojzika plane k Jožek (priteče za njim, v roki ima materi in se je drži.) — Prižgati moram šopek rož). Tonček, Tonček! (Steče za še. K luči pridejo angeli, v temo pa uni njim.) iz pekla. (Gre h košku, vzame vun kos- (Nckaj Lasa Qstane 0(kr od_ cek svece, jo pnzge in posveti Katn v zad . nekdo žyiž >>Na lanincah luštno obraz.) Joj, pa tako znan se mi zdi ta ¦ xT . -± . • j i . i / „ „ , . ,„ ,XT 1 • • je...« Nato pnteceio od leve otroci, na obraz Odkod si se vzel? (Neka, casa ,o glavi imajo venfike {z rož primejo se za gleda.) če ti msi iz Gabrove ka)ze> ista rokef se yrtijo v kf in . -o); Katra, ki je sla v mesto, — pa naj ne bom jaz več huda Mica. Pokaj si pa prišla Ringa, ringa raja, domov? Kajža ni več Gabrova — ni je sredi, sredi gaja, več v naši vasi! Zdaj je kajža last hude . ringa, ringa raja, Mice, ki stoji tu-le pred teboj. Pa za- Stanko z glavo maja — radi tega bi ti ne bilo treba umreti. Saj aja, aja, aja------- 83 (Vsi se zasmejejo in pokažejo Stanka. Četrti prizor. Potcm zavpije eden izmed njih.) Huda (Tonček in Francek.) Mica gre, huda Mica! (Vsi zbežijo proti levi, nekaterim padejo venčki z glave.) (Oba pritečeta na oder brez šopkov in vsak s kosom kruha.) Drugi prizor. Jožek. Oh, kako sem se ustrašil hude ,AA. t • -i i Mice! (Mica, Lojzika.) Tonček. Jožek, meni se pa Lojzika Mica (pride v zamazani obleki, ruto smili. Poglej jo, kako žalostno gre. (Gle- nazaj zavezano. Za njo pride Lojzika, jata za Lojziko.) Gotovo je lačna. Jaz bledega obraza, bosa, v raztrgani obleki sem ze zadnjič prosil mamico, da bi jo in nepočesana. Na roki ima košarico in k nam vzeli. Ravno tisto noč ji je umrla gleda žalostno v tla). Po tri krajcarje mi mamica, ko sva midva naši mami zdravje jih moraš prodati, da veš, — v gradu izprosila. lahko plačajo. Pa tisto pesmico jim za- Jožek Joj) -e bj teW mama umrlij pa poj, ki sem te jo naučila. Ah jo še znaš? w tudi tebe yzela huda mca< Tonček< Lojzika (pogleda boječe Mico). Bo- p& jaz fe. te ne pustn pri ^ pono6i bi jim se, zapodili me bodo — ne grem pdšel) ko w Qna spak) gH pa ko b- jfi ra ne bilo doma, pa — Mica. Moraš, pravim. Naj ti kdo kaj Tonček (veselo). Dajva ji Lojziko naredi — temu že jaz pokažem. (Zuga z vzctjj roko.) Zapoj pesmico. T - i n • t » 1 t j *• i • m l*i j ±1 ¦ - i- ¦ Jozek, Daiva, Toncek. Toda ponoči Loizika (gleda v tla m zacne peti, iz- '' . , . .1 4-l t -¦ j i- u i- ^i 10 morava vzeti. rodnevi, ko je svetlo, prva potiho, nato cimdalie bolj glasno ' ... , , , . . . ' . '. , T . ¦ > . i bi nas Mica videla m bi nas uiela rn Loj- m s cuvstvoml: ., . . . . . 5 n »• ziko bi vzela, naju pa natepla. ronoci, Nimam mamice, ko bo tema, pa ne bo mogla za nami, atka sem zgubila, tudi če bo zvedela. In ponoči, ko ne bo nimam bratca, sestre, imela Lojzika kam iti in bo raztrgana in kak bi jih ljubila, lačna, se bo vsakemu smilila in jo bodo Dajte kruhka mi, gotovo vzeli, kamor jo bova pripeljala. ki imate mamo, Jo bodo morali. Podnevi bi se jim tako dajte krajcar mi — ne smilila. oh, recite: damo. Tonček. Kam jo bova pa peljala? mm. ii ¦ i ¦ j- ¦ j u -i Kam daleč jo morava, da je Mica ne Mica. Zdaj pa le ldi m dobro opravi! ... ' ' In v štacuni mi kupi —! (Da ji stekle- J , . ,. . , . . ,., _ T . , Jozek. Ves, kaj bova naredila? Jaz mco za zganje.) . „ . . , ' . , , . , lmam na Zvircah stnca, to je dalec od Lojzika. Pravijo, da ste vi----------- tukaj Kaj) ko bi jo k njemu peljala< (Mica jo hudo pogleda in Lojzika odide, potem je huda Mka gotovo več ne dobi- ne da bi skončala stavek.) Tonček. Pa jo bodo stric vzeli? Jožek. Saj jo bodo morali, ko bodo Tretji prizor. videli, da je lačna in raztrgana in da je (Mica sama 1 noč, in da nima kam iti. Zato jo bova pa ponoči pripeljala. In midva jih bova lepo Mica (gleda za njo). Že sluti. Kdo ji prosila in jaz bom imel strica tako rad! je le povedal? Menda zopet tista dva Tonček. In obiskala bova Lojziko paglavca! (Čez nekaj časa.) Pa ona ne večkrat, da ji ne bo dolgčas. Ko bo pa sme tega vedeti. Naj ostane nedolžna in Lojzika velika in se ne bo več bala hude naj ne izve, da je to greh, ker prodaja Mice, bo pa k nam prišla. Veš, ko je ukradene reči. Greh naj bo moj. 0 Mica, človek enkrat velik, potem se nikogar Mica, zastonj ti ne pravijo huda Mica. več ne boji. Tudi tatinska si! Tatinska Mica! (Po- Jožek. Kako jo bova pa mogla od- časi odide, odkoder je prišla.) vesti? 84 Tonček. Ponoči, ko bo tema. Mice njimi. Huda Mica teče za njimi in pri- tako ni dolgo domov. Še nocoj bova šla vleče čez nekaj časa Lojziko nazaj na po njo. (Si sežeta v roke. Odzadaj na- oder. Tukaj se za hip ustavi in jezno staja hrup, otroci vpijejo: Tatica, ta- reče:) Tudi ti, tudi ti, trma trmasta! tica! Lojzika joka.) Ti paglavci! (Zažuga z roko, potem pa Jožek. Tonček, Tonček, poglej, kaj Prime deklico in jo s silo vleče z odra.) delajo z Lojziko! Zastor pade. Tonček. Dajva jih! Peti prizor. Tretle dejanje. (Prejšnja, Lojzika in otroci.) (Majhna sobica pri hudi Mici. Vse jc (Na oder priteče Lojzika, vsa razkuštra- razvlečeno. Lojzika oblečena ob oknu, na in košarica z jajci ji pade na tla. ki )e nalahko odprto. Tema je, ob po- Lojzika se zgrudi na kolena in joka. Za steljici je stol.) njo vpijejo otroci: Tatica, tatica!) Jožek in Tonček. Jo boste pustili, prvi prizor. ali ne? Kaj vam je naredila? Več glasov. Boš še katerikrat pro- (Lojzika sama.) dajala ukradena jajca! Lojzika (moli). Oh, mama, kako je Lojzika. Saj nisem vedela! Saj bi jih meni hudo, če bi vi vedeli. Danes sem rajši ne, pa sem morala. bila zopet tepena. Ona me tepe in vsi Tonček. Vas ni sram? Lojzika ni otroci razen Tončka in Jožka me te- kriva, ona je revica brez mamice in pejo in pravijo, da sem tatica. Pa ni res, ateka. Huda Mica je vsega kriva. mamica! Oh, mamica moja! zakaj ne Več glasov. Pojdimo k hudi Mici, P™dete pome (joka), saj sera vaša, samo saj nas je dosti. (Vsi razen Tončka in vaša- Tonček in Jožek sta rekla, da me Jožka stečejo proti desni in vpijejo.) bosta danes rešila "» peljala nekam da- leč od tukaj. Pa jaz se tako bojim, jaz bi najrajši videla, da bi me vzeli vi, Šesti prizor. mamica. Zdaj moram iti pa vun, da bom (Tonček, Jožek, Lojzika.) počakala Tončka in Jožka, saj Mice ne bo še domov. Tonček. Revica, na kruha, če si lačna. (Iz žepa potegne kos kruha in ga ji da.) Drugi prizor. Jožck. Midva te bova pa danes vzela (Prejšnja, Tonček in Jožek.) hudi Mici, ko bo noč in ne bo Mica vedela. (Lojzika zajoka.) Tonček (skozi okno). Lojzika, Loj- Tonček. Ne zaspi! Moli k angelčku zika- P6te sva Prišla< 'az Tonček in Jo- varihu in naju čakajf žek- N.e bo> se< hudc Mice ie ne bo do" T . ., ,. . , o i l i mov; ie pri Kajžarievih. Lojzika (joka). Spet bom tcpena. \ y ,' ' T > , ^. . . , . ... ,,-., Lojzika (bojecej. Kam me bosta pa Jozek. Daiva 10 sedai vzeti! (Odza- .., . 1 • 1 • •. ¦ \ peiiaia 1 daj hrup m vpitje.J . _ » . „ . . ,„ . . T . ., Jozek, Le hitro vun, vun, te že skn- Toncek- Dajva! (Primeta Lojziko za . roki in jo vlečeta raz oder.) Le hitrol ¦,'..,. , > ,T ^ (Otroci prilete na oder in za njimi . Lo'zlAka ^ Preknža). V imenu Oče- hudaMica.) *L'¦ • Angelček vanh mo,, varu, me. „. „ . „ , . . „ (Zleze skozi okno. Zunai se sliši glas: Mica (jezno). Paglavci, jaz vam ze Bežimo!) pokažem! (Jožek in Tonček zbežita z Lojziko raz oder in otroci zbežijo za Zastor pade. 85 Četrto dejailje. Mamica. Bleda si in raztrgana, pa v tvojih očeh je nedolžnost. Peljala te bom P r v a s 1 i k a. s seboj, Lojzika. Lej, prosila sem Je- ,-n , ...» .¦ * zusa, da me je pustil iti pote. S seboi pa (Pokopahsce, mesec sveti.J . ,. , r lv1 , . .. , , , ,. sem pripeljala angelcke, ki ti bodo dali Prvi prizor. peruti in boš z njimi zletela v nebesa. /rp x . T . , . t • i > Lojzika. In z vami, mama! (Tonček, Jozek m Lojzika.) ,0.1. •• 1 - (avetloba zasije, pnkaze se mnogo Lojzika (pride počasi od desne. Jo- angelčkov, ki se razvrstijo v krogu žek in Tonček jo držita vsak za eno okoli mamice in Lojzike. Za odrom pojo roko). Kje so mamica? Meni je tako angeli.) hudo. Posloviti se moram. Tonček (boječe). Te ni strah, Loj- Druga slika. zika? ' (Pokopališče kot v prvi sliki.) Jožek (tudi boječe).Ob tej uri, pra- vijo, da mrtvi vstanejo. Mene je strah! PfT* prizor. (Jožek in Tonček ostajata zadaj, Loj- (Tonček in Jožek.) zika gre počasi naprej.) Tonček (ki se z Jožkom počasi bliža Lojzika. Oh, ko bi vstali mamica, jaz grobu). Sedaj je ne smeva več pustiti, bi jim vse povedala in bi jih prosila, naj izjokala in zgovorila se je že z mamico. me vzamejo s seboj. Tamle je njih grob! Ojunačiva se in pojdiva! (Steče tja, pade na grob in zajoka.) Jožek. Mene je strah! (Čez nekaj (Jožek in Tonček gresta nekoliko časa.) Lojzika, Lojzika, pojdi, gremo! nazaj. V zvoniku bijc ura.) Ali te ni strah? Pojdi, da nas ne dobi Jožek. Mene je strah! Pustiva jo, naj huda Mica. K stricu te peljeva, jaz Jo- se izjoka, greva potem ponjo! zek jn Tonček, ki ti dobro želiva in boš Tonček. Lojzika, Lojzika, pojdi, gre- nama sestrica. mo, naju je strah. (Obstaneta kraj odra Tonček. Kaj, če je umrla, Jožek!? in čez nekaj časa odideta.) Lej, nič se ne gane! Morda je prišla Lojzika. Oh, mama, ko bi vas mogla mamica iz nebes in jo je vzela. Morava odkopati, da bi prišli vun in bi videli, iti k njii naj b0, kar hoče. Saj nama ne kako vaša Lojzika joka, kako je bleda sme storiti nihče nič hudega, ker sva in raztrgana! Potem bi me gotovo vzeli Loiziko rešila. s seboj. Jožek (ki pride s Tončkom baječe h Tonček (za odrom). Lojzika, Lojzika, grobu se skloni k Lojziki in jo prime lepo te prosiva, pojdi no! Naju je strah! za roko) Lojzika, vstani, gremo! — Oh, Lojzika. Mama, pridite vun in me Tonček, umrla je! (Oba jo privzdigneta vzemite, saj sem samo vaša. in jo giedata.) Drugi prizor. Oba' Loizika- Loizika. (Zajokata.) (Lojzika, mamica in angelčki.) DruLi pr«or. (Hipoma se zasveti, prikaže se mamica (Prejšnja. Angelček.) v beli obleki in v dolgih, razčesanih (Svetloba zasije, prikaže se angelček. laseh. Svetloba izgine.) Tonček in Jožek ga gledata in klečita Mamica. Lojzika, tvojc solze so pri- ob mrtvem truPluJ tekle noter k meni v grob skozi to suho Angelček. Oh, Jožek in Tonček, zemljo in tvoj jok se je slišal v nebesa. kako je lepo v nebesih pri ljubem Bogu Prišla sem pote. (Se prikloni in jo po- in med angelčki. Hvala vama, ki sta boža.) Lojziko rešila. Goreče bo za vaju pro- Lojzika. Saj sem vedela, da boste sila. da prideta tudi vidva za njo v ne- prišli. Kako ste lepi, mamica! (Skoči k besa. Ne bo vaju pozabila! (Za odrom njej in ji objame kolena.) Sedaj vas več zapojo angeli.) ne izpustim, mamica! Zastor pade. 86