URN_NBN_SI_DOC-JVF872ND

Library Trends 20. Vol. 1971/72 Revija je ostala zvesta svoji tra ­ diciji, da obravnava vsaka njena številka posebno temo. Prva šte­ vilka nas seznanja s problem i o razvoju osebja v knjižnici in z nje­ govim perm anentnim izobraževa­ njem . Avtorji poudarjajo, da je to, k ar je dobro za uslužbence, dobro tudi za knjižnico. Z drugim i bese­ dami: produktivnost knjižnice ni odvisna samo od tehnoloških iz­ boljšav, am pak tudi od osebja. Zato je treb a posvetiti veliko po­ zornost pravilni razm estitvi usluž­ bencev, rek ru tiran ju kadrov in sploh skrbeti, da bi se vsak na svojem delovnem m estu k ar naj­ bolje počutil. Poudarjajo, kako važno je, pravilno zainteresirati uslužbence za njihovo delo. Ugo­ tavljajo, da dela osebje najbolje tam , k jer sodeluje pri upravljanju. Ta vidik po m nenju avtorjev so­ dobni učbeniki o upravljanju knjiž­ nic prem alo upoštevajo. Uspešno lahko deluje le knjižnica, ki im a dobro usklajene m edosebne odno­ se in dober odnos do obiskovalcev. Za dosego tega cilja uporabljajo m etodo behaviorističnih znanosti. Več člankov obravnava perm a­ nentno izobraževanje, ki ga ime­ nujejo tudi tretjo dim enzijo izo­ braževanja in pomeni skupaj z razvojem osebja najvažnejši pro­ blem sodobnih knjižnic. Stalno naj bi se izobraževalo vse osebje v knjižnici, ne samo knjižničarji. Stanje je danes takšno, da se o perm anentnem izobraževanju veli­ ko razpravlja, ni pa še bilo veliko storjenega za njegovo organizacijo. Vodje knjižnic kažejo v splošnem zanj prem alo zanim anja. Odgovor­ nost bodo m orala nositi tudi bi­ bliotekarska društva in šole. V člankih so razloženi modeli in pro­ gram i takega izobraževanja. V drugi številki se seznanimo s knjižničarskim i program i in uslu­ gami za prizadete. Pod tem poj­ mom so m išljeni socialno, kultur­ no, duševno in telesno prizadeti. 21 člankov nam razlaga to proble­ m atiko z najrazličnejših vidikov. Seznanimo se s tem, kakšna je in kakšna bi m orala biti knjižnična pomoč drugim etničnim skupinam , kot so Indijanci, črnci in mehiški Španci, te r revnim pokrajinam , kot je Appalachia. Tudi problem e priseljencev obravnavajo. Zanimiv je članek o funkcionalni nepism e­ nosti in ju trišn jih nepismenih. Razpravlja o tem, kaj bodo m orali knjižničarji storiti. Knjižnične usluge izkazujejo tudi bolnim ose­ bam dom a in v zavodih. Več član­ kov obravnava še posebej prizade­ to mladino. Končno izvemo, kako bo treba vzgojiti knjižničarje za obravnavano področje in kakšni so zvezni program i zanj. T retja številka prikazuje vlogo am eriškega bibliotekarstva v svetu po drugi svetovni vojni. Ta vloga se izraža na več načinov. Knjižni darovi različnim deželam sveta im ajo že tradicijo, največji obseg pa so zavzeli v letih 1953—1967; zadnja leta je opaziti upadanje. N ekatere am eriške založbe sodelu­ jejo s tujim i založbami. Agencija za m ednarodni razvoj ( A I D ) po­ m aga deželam v razvoju tudi pri njihovi založniški dejavnosti. Zelo pom em bna je vloga am eriških bi- bliotečnih svetovalcev po svetu. Nekaj jih je vključenih v program UNESCA za pom oč deželam v raz­ voju na področju knjižničarstva in dokum entacije. Izdatna je am eri­ ška pomoč pri knjižničarski vzgoji. Po svetu so zelo razširjene am eri­ ške knjižnice in inform ativni cen­ tri. Mnogo je tudi am eriških voja­ ških knjižnic, ki tudi vplivajo na razvoj knjižničarstva v deželah, k je r so nameščene. Največ zvez s svetom im a Li­ brary of Congress. Ze v 19. stoletju je prevzela skrb za zameno am eri­ ških publikacij s tujino. Sedaj do­ biva ta knjižnica v zameno čez 500.000 publikacij letno. Po svojih zastopnikih kupuje po vsem svetu vse publikacije, ki so kakorkoli K njižnica 17/1973 189