ttli

VPENJAiml
PRIPRAVAMI
TIM S A- 37^1

immii«iw

■ RV-POLMAKETA
CESSNA 180

1. Nad modelarstvom se navdušuje že tretji rod Hluchyjevih.
Predrag Hluchy s sinom Domnom pripravlja model tristopenjske
rakete za start.

2. Model jahte Nina I RC (načrt zanjo je bil objavljen v Timu 2
in 3/94) smo prvič videli pluti na državnem prvenstvu z modeli
čolnov MČ na Belinki.

3. Boris Maraž (MK Kamnik) je s svojim modelom Piper nastopil na
srečanju letalskih maketarjev v Lescah. Model z razpetino kril
2800 mm in maso 9 kg poganja motor Quadra 42 cm3.

4. Mladi Jernej Vrtačnik (ARK Komorov) bo letos prvič nastopil

kot član mladinske državne reprezentance, ki se bo udeležila EP v
Liptovskem Mikulašu na Slovaškem. Na sliki je z vodjo
reprezentance J. Čudnom na DP v Krškem.

5. Gregor Zajec (AK Ljubljana) je na tekmovanju F3J za Pomurski
pokal v Murski Soboti nastopil z modelom lastne konstrukcije.

Foto:  O. Hluchy,  M. Kos,  S. Maraž, A. Sijanec, R. Zupančič

186671

REPORTAŽA

Češko - slovaška turnej a
raketnih modelarjev

Sazena

26.-28. maj 1995

Prvo izmed mednarodnih FAI tekmovanj tako
imenovane češko-slovaške turneje je bilo konec
maja na športnem letališču Sazena nedaleč od
češke prestolnice Prage. Tradicionalno dobri
odnosi naših modelarjev s praškimi, predvsem pa
izjemni tekmovalni pogoji na letališču, so bili
razlog, da se je tekmovanja, ki ga že tretje leto
zapored organizira praški klub Modelar, udeleži¬
lo šest naših tekmovalcev iz treh klubov: MMK
Logatec, ARK Komorov iz Ljubljane in ARK Vega
iz Sevnice. Bojazen organizatorjev, da se bo
ponovila slaba udeležba iz prejšnjih let, je bila
odveč, saj se je na prireditvi zbralo kar 45 tek¬
movalcev iz Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Ni¬
zozemske, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije,
Švice ter seveda domačinov iz Češke. Ob tek¬
movanju za svetovni pokal v kategoriji RV-raketo-
planov (S8E) so potekala še tekmovanja v kate¬
gorijah raket s trakom (S6A), raketoplanov (S4A),
žirokopterjev (S9A) in novi panogi v natančnem
pristajanju z RV-raketoplani (S8E/P).

Nastop naših tekmovalcev je veljal predvsem
preskusu pripravljenosti reprezentantov pred
ietošnjim evropskim prvenstvom in preverjanju
nekaterih tehničnih novosti.

Zirokopterji so bili na sporedu že v petek. V tej
panogi naši modelarji niso sodelovali, saj se s to
sicer zanimivo panogo pri nas nihče resneje ne
ukvarja.

V tekmovanju za svetovni pokal v panogi S8E
so bili naši že po tradiciji uspešni. S. polnim
izkupičkom sta se v fly-off uvrstila reprezentanta
Bogo Štempihar in Aleš Musec, ki pa se nato nista
uspela prebiti čisto v sam vrh. Osvojila sta 5. in 6.
mesto, zmagal pa je evropski prvak A. Pajdlhau-
ser iz Slovaške. Izvrstno je nastopil mladi Ivan
Turk, sicer najmlajši med sodelujočimi, ki pa že
izvrstno obvlada tehniko radijskega vodenja. De¬
seto mesto, predvsem pa doseženi rezultati daje¬
jo lepe obete za bližnje evropsko prvenstvo.

Tekmovanje pri raketah s trakom je oviral
močan veter, zato sta se B. Štempihar in Jože
Čuden v prvem štartu odločila za pol šibkejše
motorje od dovoljenih, da ne bi izgubila mode¬
lov. Kljub temu sta dosegla lepe višine in solidne
rezultate. V nadaljevanju je bil lov na termiko
prava loterija, razlike v točkah pa ha koncu dokaj
majhne. Razen zmagovalca, Čeha Kolara, niko¬
mur ni uspelo optimalno opraviti vseh treh Startov.
Naši so se nazadnje zvrstili drug za drugim:
Drago Perc na 12.-13., J. Čuden na 14. in B.
Štempihar na 15. mestu.

Podobni pogoji so vladali tudi med tekmova¬
njem raketoplanov (S4A), le da je veter proti
večeru nekoliko pojenjal. Tu pa so bile razlike
med nastopajočimi že precej večje. Prvo mesto je
osvojil vedno boljši Slovak M. Žiinan, ki je v svo¬
jem modelu uporabil tudi miniaturno enokomand-
no RV-napravo. Uvrstitve slovenskih modelarjev so
bile podobne kot v S6A. Aleš Musec je bil 12.,
mesto za njim pa se je uvrstil D. Perc. Oba sta na¬
stopila z modeli z zložljivim krilom. Tik za njima
je na 14. mestu pristal mladi Ivan Turk z modelom
klasične konstrukcije.

Ko je že kazalo,.dstokrat za našo ekipo ne bo
nobene lovorike, sta se v Š8E/P izkazala izkušeni
Štempihar s prvim mestom in .mladi Turk, ki je na
presenečenje vseh zasedel celo drugo mesto tik
pred domačim asom A. PajdlHauserjem.

Bogo Štempihar z zmagovalnim modelom
raketoplana v kategoriji S8E/P.

Pezinok

16.-18.  junij 1995

Pezinok pri Bratislavi, predvsem pa bližnje
Budmerice sta kraja, ki se ju naši modelarji radi
spominjajo, saj so prav tu nabirali svoje prve
mednarodne izkušnje in dosegli nekaj odmevnih
uvrstitev.

Modelarski klub Istrochem iz Bratislave je sredi
junija tja spet povabil tudi naše modelarje, ki so
se vabilu z veseljem odzvali.

Udeležencev iz tujine je bilo, podobno kot na
Češkem, kar precej, seveda pa je bilo tokrat ne¬
koliko več tudi domačinov. Vsi, ki poznajo tam¬
kajšnjo pokrajino, so bili morda nekoliko razoča¬
rani nad postavitvijo poligona, ki je na dveh
straneh mejil na hribovito področje. V bližini je
namreč toliko prostranih ravnic. Izbira prostora je
bila očitno podrejena panogi RV-raketoplanov,
kjer nastopajočim ni treba tekati za modeli.

To so tekmovalci občutili na lastni koži že takoj
na začetku, ko so se v vetrovnem vremenu mali
raketoplani kot za stavo izgubljali v bližnji
goščavi. Veter je namreč pihal v nasprotni smeri
kot običajno. Od naših je bil najboljši Drago
Perc, ki je bil ves čas blizu najboljših, na koncu
pa mu je zmanjkalo tudi nekaj športne sreče in se
je moral ob izgubljenem modelu zadovoljiti s 5 .
mestom.

Naslednji dan je bilo vreme tekmovalcem pre¬
cej bolj naklonjeno. Lepo sončno jutro je obetalo
dobre tekmovalne pogoje. Najprej je bilo na
sporedu tekmovanje raket s trakom (S6A), ki je
štelo tudi za svetovni pokal. Najboljše izhodišče
pred tretjim turnusom sta imela Rus Korjapin in
Jože Čuden. V napeti taktični tekmi je v trenutkih
nezbranosti pogrešil Korjapin, J. Čuden pa je na-

i°T f G o  V S 2 T -

Urednikov predal

Počitnice so bile za večino čas brezskrbnih
letovanj in zasluženega oddiha. Mnogi so ga
izkoristili tudi bolj delavno, za nekatere šport¬
nike - modelarje pa je bil to čas pomembnih
dogajanj, ki bodo pustila neizbrisen pečat pri
njihovem nadaljnjem športnem udejstvovanju.

Morda kar nekoliko preveč v senci doga¬
janj okoli evropskega prvenstva ladijskih mo¬
delarjev, ki je bilo tokrat prvič v Sloveniji - v
Velenju in velikih pričakovanj z njim v zvezi,
so se odvijali dogodki ra SP ladijskih modelov
na električni pogon v ltawi na Poljskem. Naša
žepna odprava dveh mladih perspektivnih tek¬
movalcev In spremstva se je tokrat prvič
podala na tako pot z namenom ugotoviti, kaj
pomenijo dosežki z domačih tekmovanj v sve¬
tovnem merilu. Skromno zastopstvo, ki je na
prvenstvo odpotovalo povsem na lastne
stroške in skoraj neopazno, se je vrnilo z
dvema srebrnima medaljama v mladinski kon¬
kurenci in pokazalo, kaj se da kljub slabim
pogojem za treninge in pičli družbeni podpori
doseči v hudi mednarodni konkurenci. Tako
kot že večkrat doslej ob dosežkih raketnih
modelarjev, je spet zrasel ugled Slovenije v
modelarski srenji. Še posebej razveseljuje
dejstvo, da so te uspehe dosegli mladi tek¬
movalci, pred katerimi je še dolga športna
pot. Danes je to uspelo Ljubljančanu Mihi
Holcu, jutri bo morda na stopničkah za
zmagovalce nekdo drug, saj so šele ob tem
dosežku primerljivi rezultati ostalih naših
mladih tekmovalcev, ki v marsikaterih prvinah
za njim skorajda ne zaostajajo.

Ni še dolgo tega, ko sem na tem mestu
zapisal, da se bo ob resnem in zavzetem delu
kmalu odprlo tudi drugim modelarjem, in da
ni več daleč čas, ko bomo osvajali medalje
tudi v drugih modelarskih panogah. Dogodki
so v tem primeru očitno že prehiteli opti¬
mistično napoved.

Morda bo ravno ta dosežek prispeval k dru¬
gačnim pogledom na modelarstvo, ustrezne¬
mu vrednotenju dela in nenazadnje tudi ure¬
ditvi statusa modelarstva kot niza tehnično-
športnih panog, ki v Sloveniji žal še vedno ni
rešeno.

Očitno se urejajo razmere in odnosi tudi v
reprezentanci letalskih modelarjev, kjer je bilo
stanje v zadnjem času, predvsem pri panogah
prostega leta, dokaj anarhično. Končno se je
na osnovi dogovorjenih kriterijev oblikovalo
jedro izkušenih tekmovalcev, okoli katerega
se v prihodnje utegnejo zbrati še drugi mladi
obetavni modelarji, neobremenjeni z razprti¬
jami iz preteklosti. Na letošnjem svetovnem
prvenstvu, ki je bilo konec julija v Domsodu na
Madžarskem, so naši dostojno predstavljali
Slovenijo in dosegli nekaj lepih rezultatov.

Več o vseh teh, za naše modelarstvo
pomembnih dogodkih, pa boste lahko pre¬
brali v naslednjih številkah Tima.

Jože Čuden, urednik

TIM 1 • september 1995 • 1

REPORTAŽA

V Pezinku je Jože Čuden zasedel drugo mesto
pri raketah s frakom (S6A).

logo opravil precej bolje. Vse pa je presenetil
domači reprezentant M. Mečiar, ki se je z edinim
maksimalnim poletom v tem turnusu povzpel celo
na prvo mesto, slovitega Rusa pa je nazadnje pre¬
hitel še Slovak M. Žitnan. Preostali naši tekmoval¬
ci so se_ uvrstili takole: D. Perc na 7. mesto,
Marjan Čuden na 11., mladinca Igor Stricelj in
Ivan Turk pa nekoliko nižje.

Bogo Štempihar in Ivan Turk sta nastopila še v
kategoriji S8E. Oba sta letela povsem solidno,
vendar se jima ni uspelo uvrstiti v zaključni krog.
Zmagovalec je tokrat postal poljski veteran W.
Tendera, ki je imel močnega nasprotnika v mla¬
dem domačinu J. Jassu ml. V napetem fly-offu je
imel mladi slovaški reprezentant celo možnost za
zmago, vendar je zaradi neizkušenosti tik pred
koncem poleta popustil in omogočil izkušenemu
Poljaku, da je nadoknadil zamujeno ter spremenil
potek dvoboja sebi v prid.

Barde j ov '95

V soboto 1. in v nedeljo 2. julija je v
Bardejovu na Slovaškem potekalo med¬
narodno tekmovanje raketnih modelar¬
jev, FAI, ki sta se ga od slovenskih mode¬
larjev udeležila dva člana Astronavtično-
raketnega kluba "Vega" iz Sevnice,
Drago Perc in Igor Stricelj. Nastopila sta
v treh kategorijah in sicer v S3A (rakete s

Najboljši v S6A: D. Perc, SLO (3.), P. Hornak,
SVK (2.) in I. Stricelj, SLO (1.)

Mladinski reprezentant Igor Stricelj je bil v
Bardejovu eden najuspešnejših tekmovalcev.

padalom), S4B (raketoplani) in S6A
(rakete s trakom). Slovenska reprezentan¬
ta sta se odlično odrezala, saj je v kate¬
goriji raket s padalom mladi Stricelj osvo¬
jil 1. mesto, Perc pa je bil četrti. V kate¬
goriji raketoplanov je nastopil samo Perc
in zasedel 6. mesto. Tekmovanje v kate¬
goriji raket s trakom je bilo tretje v tej tek¬
movalni sezoni, ki je štelo za svetovni
pokal. V tej zahtevni kategoriji raketnega
modelarstva je vse presenetil 14-letni
mladinski reprezentant Igor Stricelj, ki je
z veliko prednostjo zmagal tudi tokrat,

čeprav je to njegova prva tekmovalna
sezona. Njegov uspeh je dopolnil še Perc
s 3. mestom.

Tekmovanja so se udeležili tekmovalci
iz petih držav, Češke, Italije, Poljske,
Slovaške in Slovenije. Izkoristili so še zad¬
njo priložnost za preverjanje svojih spo¬
sobnosti pred letošnjim evropskim prven¬
stvom, ki bo septembra v Liptovskem
Mikulašu, prav tako na Slovaškem, in se
ga bo udeležila tudi naša reprezentanca.

Drago Perc

Tekma za pokal Nordmende

Avtomobilsko modelarstvo je bilo pri
nas pred leti zelo atraktivna zvrst, nato
pa je skoraj popolnoma zamrlo. Zdaj
znova oživljajo tekmovanja modelov
avtomobilov z eksplozijskimi motorji. Ena
prvih tekem, ki jo je organizirala firma
Nebec Hobi, [e bila 2. aprila letos na
poligonu pod Šmarno goro. Tekmovanja
za pokal Nordmende v razredu Mantua

junior se je udeležilo enajst modelarjev.
V tej kategoriji lahko tekmujejo modeli
avtomobilov VW hrošč ali peugot 205.
Tekmovalci vozijo v krogu na stezi, ki jo
označujejo avtomobilske gume. Med pet¬
minutno vožnjo smo lahko videli precej
trčenj, povzročila jih je nespretnost
mladih voznikov, ki jim očitno primanjku¬
je izkušenj. To pa je glede na stanje v tej
modelarski panogi tudi povsem razumlji¬
vo.

Na dirki za pokal Nordmende v
odprtem razredu so nastopili večji modeli
avtomobilov z močnejšimi motorji. Tudi ti
so vozili na isti stezi kot modeli razreda
Mantua junior. Ker so bili tu vozniki bolj
izkušeni, je bilo trčenj manj, čeprav je v
množici avtomobilov zelo težko varno
voziti.

Za prihodnjič organizator napoveduje
tudi tekmo s terenskimi ali "off-road" avto¬
mobili. Rezervne dele, opremo in RV-na-
prave za tovrstne modele avtomobilov
zagotavlja trgovina Nebec HobT Kupite
pa jih lahko v njihovi trgovini v Šiški na
cesti Andreja Bitenca 36.

Blaž Grgič

Vrstni red za pokal Nordmende v
odprtem razredu:

1. Anže Černe

2. Andrej Meglič

3. Dejan Jordan

Vrstni red za pokal Nordmende v
razredu Mantua junior:

1. Tone Hribar 18 točk

2. Miro Kovič 14 točk

3. -4. Jaka Perpar 12 točk

3.-4. Peter Picelj 12 točk

2 • TIM 1 • september 1995

PRILOGA

RV - polmaketa motornega
letala Cessna 180

strani odpremo trup in na tem mestu
naredimo pokrovček. Na instrumentno
ploščo (št. 71) nalepimo imitacije števcev
in jih namestimo na predvideno mesto v
kabini, nato pa prilepimo še opornico
kabine (št. 55). Površine trupa najmanj
trikrat prelakiramo z brezbarvnim nitro-
lakom, prebrusimo s finim brusilnim pa¬
pirjem in prekrijemo z japonskim papir¬
jem.

Izdelava polmakete motornega letala
Cessna 1 80 zahteva nekoliko več izku¬
šenj z gradnjo modelov, predvsem pa z
branjem načrtov, zato je popolnim začet¬
nikom ne priporočamo. Maketa je pred¬
videna za pogon z dvotaktnim motorjem
s prostornino 3 do 5 cm 3 , ki mora biti
opremljen z RV-vplinjačem. Krmilimo jo s
tremi servomotorji - za smer, višino in
plin.

Gradnja modela
Krilo

Izdelava krila ni zahtevna. Na načrt
pritrdimo spodnji nosilec ter prednjo in
zadnjo letev (št. 1, 16 in 17). Nanje po
vrsti prilepimo rebra krila (št. 7 do 15).
Ko se lepilo posuši, vstavimo in zalepimo
zgornji nosilec (št. 20). Na tako sestav¬
ljeno krilo nato prilepimo ojačitev (št. 6)
in rebri št. 4 in 24. Na ojačitev (št. 6) z
epoksidnim lepilom prilepimo kljuko (št.
5) in jo še dodatno utrdimo s sukancem,
ki ga napeljemo skozi za to predvidene
luknjice. Prilepimo še dva klina (št. 21) in
kritine (št. 2, 3, 22 in 23). Na rebro (št.
8) prilepimo cevko (št. 25), spoj pa
okrepimo s koščkom steklene tkanine ali
svile. Na cevko in rebro nalepimo še
ojačitve (št. 26), kot kaže prerez B-B.
Dodati je treba še zaključke krila (št. 1 9).
Spoj je prikazan na prerezu C-C.
Ostane nam še oblikovanje prednje in
zadnje letve (prerez A-A). Ogrodje krila
prebrusimo s finim brusilnim papirjem in
ga pripravimo za prekrivanje. Krilo lahko
prekrijemo z japonskim papirjem ali pla¬
stično folijo za prekrivanje.

Opornico (št. 27) oblikujemo tako, kot
je prikazano na načrtu. Cevko in kljuko
(št. 28 in 29) zlepimo z epoksidnim lepi¬
lom ter ju pritrdimo na opornico tako, da
spoj ojačimo še s stekleno tkanino.

Trup

Trup je klasične lesene konstrukcije, se¬
stavljen iz reber in stranic (opiat). Sestav¬
ljamo ga po naslednjem vrstnem redu:
najprej sestavimo in med seboj zlepimo
stranice št. 41, 42 in 43 ter pri tem pazi¬
mo, da sta leva in desna stran popolno¬
ma enaki. Nato sestavimo in prilepimo
spodnjo oplato (št. 59 in 60). Med levo
in desno oplato vstavimo in prilepimo
rebri trupa št. 45 in 51, ko se lepilo
posuši pa po vrsti prilepimo še rebra št.
48, 49, 50 in 53. Nato prilepimo še pre¬
ostala rebra (št. 46, 39 in 38) in pri tem

pazimo na pravilen nagib (navpični)
nosilca motorja (št. 35), ki ga izžagamo
iz tršega, npr. jesenovega lesa. V trup ga
prilepimo z dvokomponentnim epoksid¬
nim lepilom UHU plus endfest 300,
enako tudi trikotnike (št. 37) in vložek (št.
36). Oblika nosilca motorja na načrtu in
izvrtine za pritrditev so predvideni za
motor Magnum 4 cm 3 .

Na rebro št. 46 prilepimo in s pomočjo
sukanca pritrdimo levo in desno nogo
podvozja (št. 44) ter držalo opornice (št.
45). Na zadnje rebro trupa (št. 53) prav
tako s sukancem pritrdimo in prilepimo
ostrogo (št. 52) za zadnje kolo. Ploščico
iz vezane plošče za pritrditev servomo-
torjev prilepimo na rebri trupa št. 46 in
47. Odvisno od motorja oz. položaja
ročice za plin prevrtamo skozi rebri št.
38 in 39 luknjo, skozi katero vstavimo
drog za plin. Položaj ploščice za pri¬
trditev servomotorjev je na načrtu naka¬
zan približno. Kako jo bomo pritrdili, je
odvisno od položaja motorja oziroma od
tega, ali je obrnjen z glavo navzgor ali
navzdol.

Ko je trup delno sestavljen, ga z zgor¬
nje in spodnje strani zapremo z oplatami
št. 54, 56, 58, 59 in 60. S trakovi za
prekrivanje (št. 61) zapremo še preostali
del trupa. Na rebro št. 38 prilepimo ele¬
mente št. 30, 31,33 in 34 in nato še ele¬
ment št. 32. Nazadnje prilepimo še za¬
ključek trupa (št. 82). Sestavljen trup na¬
tančno prebrusimo na pravilno obliko.
Dostop do servomotorjev in akumulatorja
napravimo tako, da odvisno od položaja
servomotorjev na zgornji ali spodnji

Trup prebarvamo z barvo, ki je odpor¬
na proti gorivu (metanol). Ko je suha, z
lepilom UHU hart prilepimo še elemente
za zasteklitev kabine.

Smerni stabilizator

Smerni stabilizator je sestavljen iz več
elementov (št. 62, 63, 64 in 82). Za nje¬
govo izdelavo lahko uporabimo 5 mm
debelo balzo. Elementa št. 62 in 63
izrežemo, zlepimo, pobrusimo s finim
brusilnim papirjem in prekrijemo z
japonskim papirjem. Na smerni stabiliza¬
tor s šarnirji pritrdimo smerno krmilo (št.
64), ki ga pred tem oblikujemo v trikotno
obliko in prav tako prekrijemo z japon¬
skim papirjem. Stabilizator prilepimo v
za to predvidene odprtine v zgornji
opiati trupa.

Višinski stabilizator

Izdelamo ga iz lahke 3 mm debele
balze in okrepimo z oplato iz lahke 1,5
mm debele balze. Enako kot trup ga
nekajkrat prelakiramo in prekrijemo z
japonskim papirjem. Višinski stabilizator
prilepimo v utor na stranicah trupa. Na¬
stavitveni kot mora biti 0° glede na
vzdolžno os trupa. Višinsko krmilo je se¬
stavljeno iz dveh elementov (št. 76 in 77),
ki sta izdelana iz lahke 6 mm debele
balze in pobrušena v obliko, ki je pri¬
kazana v načrtu. Tudi krmilo prelaki¬
ramo, prebrusimo in prekrijemo z japon¬
skim papirjem. Element št. 77  prerežemo
in sprednji del prilepimo na višinski stabi-

TIM 1 • september 1995 • 3

PRILOGA

lizator. Elementa št. 76 med seboj po¬
vežemo s klinom št. 78 in spoj utrdimo s
koščkom steklene tkanine, prepojene z
epoksidnim lepilom. Krmilo s šarnirji
pritrdimo na višinski stabilizator.

Vse sestavne dele modela lahko lepimo
z belim lepilom za les, razen tistih, za
katere je posebej priporočeno epoksidno
lepilo. Celuloid ali podobno plastiko za
zasteklitev kabine lepimo z UHU hartom
ali ustreznim lepilom za plastične snovi.
Opiate na trupu in višinskem stabi¬
lizatorju lahko lepimo tudi s kontaktnim
kavčukovim lepilom (Neostik SK 101). S
tem onemogočimo morebitno deformaci¬
jo omenjenih delov, pa še na času prido¬
bimo.

RV-naprava

Model upravljamo s pomočjo treh ser-
vomotorjev. Njihov položaj je na načrtu
nakazan samo približno. Ploščico za
pritrditev prilagodimo velikosti servomo-
torjev, ki jih imamo na razpolago, v trup
pa jo vlepimo tako kot veleva položaj
motorja na modelu. Dva servomotorja sta
predvidena za vodenje krmil - višine in
smeri, tretji pa'za uravnavanje plina.
Povezavo servomotorjev s krmili za smer
in višino lahko naredimo v obliki droga iz
trde balze s presekom 10x10  mm ali iz
aluminijastih cevi s premerom 2 mm.

Nanju prispajkamo tulce z navojem in
vanje privijemo vilice, ki služijo za zvezo
z vzvodi na ročicah ali ploščicah servo¬
motorjev in na krmilih. Za ta model
zadostuje akumulatorska baterija 4,8 V,
500 do 700 mAh, ki jo vgradimo v pros¬
tor, označen na načrtu. Baterijo obdamo
s peno, da nam pri tršem pristanku ali
padcu modela ne poškoduje trupa.

Reglaža in spuščanje modela

Pred spuščanjem moramo, tako kot pri
vsakem modelu, najprej preveriti pojožaj
težišča, ki je označen na načrtu. Če je
tešišče pomaknjeno preveč nazaj, v
sprednji del trupa dodamo svinec. Naj¬
boljše so svinčene šibre ali manjši sekan¬
ci. Ko smo tešišče pravilno nastavili, tudi
svinec obdamo z vato, da nam pri tršem
pristanku ne poškoduje trupa. Ko model
spuščamo prvič, je dobro, če nam pri tem
pomaga izkušen modelar. Model najprej
nekajkrat vržemo iz roke z ugasnjenim
motorjem, da ugotovimo, ali sta težišče in
vpadni kot pravilno nastavljena. Ko se
prepričamo, da model pravilno leti,
opravimo polet s prižganim motorjem. Pri
polnem številu vrtljajev motorja model
vržemo naravnost iz roke (ne navzgor ali
navzdol proti zemlji). Pri tem naj nam
pomaga kolega modelar. Pazimo, da
model ni nagnjen v levo ali desno. Ko
doseže višino približno 50 metrov,

nadaljujemo polet na tej višini; zmanj¬
šamo število vrtljajev motorja in vadimo
leve in desne zavoje (osmice), let od sebe
in proti sebi. Prve polete opravimo v
mirnem vremenu, pristajamo pa z ugas¬
njenim motorjem. Model z ugasnjenim
motorjem zelo dobro jadra, a se pred¬
vsem po smeri slabše odziva na naša
povelja.

Zelo pomembna je pravilna nastavitev
kota motorja (navpični nagib). Če pri letu
naravnost in največjem številu vrtljajev
model stremi k naglemu in strmemu vzpe¬
njanju, nagib povečamo. Med motor in
nosilec podstavimo nekaj podložk, ven¬
dar ne za več kot 5,5 mm.

S tal poletimo šele takrat, ko končamo
reglažo modela. Za spuščanje izberemo
primerno zemljišče. Vzletamo vselej s pol¬
nim plinom. Model še po nekaj metrih
dvigne rep od tal. Vožnjo po tleh po
potrebi s smernim krmilom še nekaj se¬
kund popravljamo, ko pa doseže ustrez¬
no hitrost, vzleti in se začne počasi
vzpenjati. Med letom se izogibajmo gro¬
bim premikom krmil, saj model s tem
lahko strmoglavimo in poškodujemo.

Ko si bomo pridobili izkušnje in bomo
svoj model bolj obvladali, lahko naredi¬
mo še kakšno akrobacijo, saj z lahkoto
naredi luping ali vrij, zmore pa leteti tudi

hrbtno. _ , , „ .

Otokar Hluchy

Kosovnica

4 • TIM 1 • september 1995

MODELARSTVO

Drsalci na sto načinov

Modifikacije

Ista velikost drsalca -
drugačen videz

Drsalec, ki ste ga izdelali po načrtu,
objavljenem v zadnji dvojni številki Tima,
izvrstno leti in dosega dobre rezultate. Z
njim ste zadovoljni, pa imate kljub temu
občutek, kot da nekaj manjka, kajne?

V prejšnem članku sem predlagal, da
nabavite malo večjo količino balze, da je
bo dovolj za nekaj modelov. Če imate
torej še kaj balze na zalogi in se odločite
za novo obliko drsalca, lahko takoj zač¬
nete z delom. Izbira je velika. Ne glede
na novi videz drsalca ostanejo glavne
prvine enake (tešišče, vpadni koti, mere),
prav tako so ohranjene tudi letalne last¬
nosti prejšnjega. Razpetina kril naj bo
spet 200 mm.

Drsalci so ena redkih vrst letečih mode¬
lov, ki jie glede na obliko vedno dobro
letijo. Če so poškodovani, jih lahko hitro
in preprosto popravimo, če pa z njihovim
videzom ali letom nismo zadovoljni, jih
lahko razstavimo, predelamo in izbolj¬
šamo.

Modifikacije

Možne so naslednje spremembe:

1) Krilo ima lahko enojno, dvojno ali
trojno obliko "V" oz. lom (slika 1).
Nosilne površine so lahko kvadratne,
trapezne, eliptične ali podobnih oblik
(risba 5).

2) Rep je lahko normalen (1), v obliki
črke V (V) ali T (T) (slika 6).

3) Trup je lahko različno bočno obliko¬
van (risba 10).

4) Drsalci so lahko različnih velikosti.

Slika 1. Krila na drsalcih imajo lahko enojni,
dvojni in trojni lom.

Krilo

Obliko nosilnih površin lahko izberemo
po želji. Najpogostejše so oblike z nazaj
pomaknjenimi vpadnimi robovi (risba 5).

Krilo ima obliko črke V in je lahko
enkrat ali večkrat lomljeno navzgor. Raz¬
likujemo enojni, dvojni ali trojni lom.
Konca kril morata biti vedno enako
visoko.

Enojni lom pomeni, da je krilo prelom¬
ljeno v sredini, oba konca kril pa sta
dvignjena.

Pri dvojnem lomu je srednji del (centro-
plan) popolnoma raven, konca kril (ušesi)
sta dvignjena. Razmerje velikosti centro-
plan : ušesi (merjeno na eni polovici krila)
ni točno določeno (risba 3). Lahko je od
1 : 1 do 3 : 2 ali tudi drugačno.

Trojni lom se od dvojnega razlikuje po
tem, da je tudi centroplan v sredini pre¬
lomljen.

Kakršenkoli lom ima krilo, mora biti
njegova višina 10 % razpetine kril, v
našem primeru torej 20 mm. Samo tako
bo drsalec dovolj stabilen (risba 2).

Krilo ima lahko profil ravne plošče.
Oglišča krila zaokrožimo, robove pa
zaoblimo. Če uporabimo balzo, ki je
debelejša od 1 mm, moramo krilo profili¬
rati.

Kadar želimo narediti krilo z dvojno ali
trojno obliko "V", na že obdelanem krilu
označimo mesta prelomov, zarežemo
balzo do polovice, premažemo obe stra¬
ni z lepilom, postavimo na kalup in
pritrdimo z bucikami.

Posebna oblika krila, ki jo redko opa¬
zimo, je v obliki zelo raztegnjene črke U.
Pri drsalcih tako oblikujemo samo krila z
ravnim profilom. Krilo ni lomljeno, temveč
zvito. Oblikujemo ga tako, da ga na¬
močimo z vodo ali alkoholom, ter zapre¬
mo v kalup iz stiropora. Krilo pustimo v
njem toliko časa, da se dobro osuši. Ko
ga vzamemo iz kalupa, se nekoliko zrav¬
na, zato mora biti kalup malo bolj ukriv¬
ljen - 15 %  (risba 4). Krilo bolje obdrži
obliko, če osušeno premažemo s tankim
nanosom nitrolaka ali epoksidne smole.

Horizontalni in vertikalni stabilizator

Razen osnovne oblike, kjer je horizon¬
talni stabilizator prilepljen pod vertikal¬
nim, so repne površine lahko izdelane še
na dva načina: v obliki črke T ali V (slika
6, risba 7).

Slika 6. Drsalci z različnimi oblikami repov: T-
rep, V-rep in klasični rep.

Risba 7. Oblike repov (pogled od zadaj)

a

TIM 1 • september 1995 • 5


MODELARSTVO


Risba 4. Različica svojsko oblikovanega krila za zanesenjake:
aj pogled od spredaj,

b) kalup iz stiropora mora biti nekoliko bolj ukrivljen.

V primeru repa na T je horizontalni sta¬
bilizator na vrhu vertikalnega, kar je za
drsalce precej občutljiv položaj. Pri
izdelavi in lepljenju moramo paziti na
vpadni kot (risba 8 ).

horizontalni stabilizator

Risba 8. Razliko kotov pri modelu s T-repom
nastavimo tako, da je zgornji rob vertikalnega
stabilizatorja vzporeden s spodnjim robom
trupa.

Stabilizator v obliki črke V je primernej¬
ši od T-jevskega. Pri njem pazimo, da je
površina enaka vsoti površin horizontal¬
nega in vertikalnega stabilizatorja pri
običajnem repu (risba 9 ).

Risba 9. Primerjava površin normalnega (1) in
V-repa (2) nam pokaže, da imata v tlorisu in
narisu oba enaki ploščini. Ploščina V-repa je
sicer od ploščine normalnega horizontalnega
stabilizatorja večja približno za velikost ver¬
tikalnega stabilizatorja.

Risba 5. Najpogostejše oblike nosilnih površin

Trup

Dimenzije neobdelanega trupa so:
zadaj 4 mm, spredaj 16 mm, dolg pa je
200 mm. Obdelan trup je 1 mm ožji. Po
teh merah izdelan trup ima že prilagojen
vpadni kot 3,5°. Namesto 2 mm debele
balze lahko uporabimo tudi 3-milimetr-
sko. Iz takega, klinasto oblikovanega ko¬
sa balze lahko izdelamo trupe različnih
oblik. Nekaj možnosti je prikazanih na
risbi 10.

Pri drugače oblikovanih trupih moramo
paziti na položaj krila in horizontalnega
stabilizatorja oz. na vpadni kot. Tega
najlažje določimo na risbi, kjer je krajša
stranica enakokrakega trikotnika dolga
med 7 in 15 mm, daljši stranici, kraka,
pa 270 mm (risba 1 1).

Vpadni kot (razlika kotov med horizon¬
talnim repom in krilom) mora biti vedno

med najmanj +1,0° in največ + 3,5°, ne
glede na bočno obliko trupa. Drsalci še
lahko letijo, kadar je ta razlika 0°, ne
morejo pa več leteti, če je razlika nega¬
tivna.

Kadar horizontalni stabilizator prilepi¬
mo na vrhu vertikalnega, nastavimo
vpadni kot na vertikalnem stabilizatorju
(risba 8).

Robove trupa rahlo zaokrožimo, razen
na mestih, kjer prilepimo krilo in horizon¬
talni stabilizator.

Frača

Nekateri drsalci za uspešen let potre¬
bujejo velike začetne hitrosti. Takih hitro¬
sti ne moremo doseči z metanjem iz roke,
ampak samo z izstreljevanjem s posebni¬
mi pripomočki, na primer z gumijasto
fračo. Med take modele spadajo drsalci
z deltastimi krili, leteča krila, race itd.,
vendar lahko tudi našega klasičnega
drsalca spuščamo na tak način.

Za lansiranje s fračo mora imeti drsa¬
lec na sprednjem delu nosu vgrajeno
kljuko, horizontalni stabilizator pa v tem
primeru premaknemo naprej za 15 mm,
da lahko model pri raztegovanju gume
držimo v roki. Frača drsalcu omogoča
večjo začetno hitrost, zato so poleti daljši
in zanimivejši.

Opozorilo! S fračo lansiran drsalec je
zaradi velike hitrosti lahko nevaren, zato
pazimo, kje in kako ga spuščamo, pred¬
vsem pa ga nikoli ne usmerjamo proti lju¬
dem ali objektom.

Fračo izdelamo iz 400-500 mm dolge
in 2,0 mm debele okrogle gumijaste niti.
Konca gume pritrdimo na paličico
velikosti 10 x 10 x 100 mm. Rob pali-

mesto lepljenja krila osnovni model

model z zakrivljenim trupom

Risba 10. Trupe novih oblik lahko izdelamo iz malo širšega gradiva. Črtkane črte označujejo
velikost kosa balze za izdelavo osnovnega modela.

6 • TIM 1 • september 1995

MODELARSTVO

200  _ _ ___ _ 50

Risba 11. Konstruiranje vpadnega kota na trupu minidrsalca. Priporočljivi koti so od najmanj
1,0° do največ 3,5°. To razmerje med krilom in horizontalnim stabilizatorjem mora ostati
nespremenjeno ne glede na obliko trupa.

čice, čez katerega zategujemo gumo,
obdelamo polkrožno, da zmanjšamo
trenje in gumi podaljšamo trajnost.

Različne velikosti drsalcev

Razen oblike drsalcu lahko spremeni¬
mo tudi njegovo velikost, za kar načrt
zanj na fotokopirnem stroju po želji
pomanjšamo ali povečamo. Zaradi lažje
razporeditve v tekmovalne razrede pri¬
poročam razpetine kril 10, 15, 20, 25
cm in več.

Nosilne površine drsalca (krila in stabi¬
lizatorji) so lahko širše ali ožje, vendar ne
pretirano. Razlog za to je v smotrnejši
uporabi materiala. Zakaj bi npr. 2 mm
balze po širini odrezali od krila ali stabi¬
lizatorja, če ima lahko zaradi tega večjo
nosilnost? S tem se možnost različnih
kombinacij samo še poveča.

Morda se bo kao na koncu tega
prispevka vprašal, kako lahko naredimo
model na sto načinov. Poskusimo najti
odgovor. Samo s kombiniranjem mode¬
lov z enojnim, dvojnim in trojnim lomom
ter omenjenimi oblikami repa dobimo 9
različnih drsalcev. Vsak od teh ima lahko
trup oblikovan na najmanj 3 načine, torej
jih je že 27. Če vsakega izdelamo še s
icrilom z nosilnim profilom, se njihovo
število podvoji. Upoštevati moramo tudi
različne velikosti, na primer z razpetino
10, 15, 20 ali 25 cm, kar pomeni, da je
končno število različnih drsalcev še
mnogo večje od sto.

Ostanejo nam seveda še spremembe
oblik nosilnih površin in druge modi¬

Slika 12. Eskadrilja devetih različnih drsalcev

fikacije, vendar se v praksi uporabljajo
samo nekatere kombinacije.

Sklep

Članek o minidrsalcih v zadnji dvojni
številki Tima tvori z današnjim celoto,
temeljit opis reglaže pa je podan v
prispevku o drsalcu - chuck gliderju.
Skupni namen vseh je širiti zanimanje za
modele drsalcev, predvsem pa mladim
olajšati delo. Ponujajo številne možnosti
za oblikovanje, spodbujajo k raziskova¬
nju oz. preizkušanju letalnih lastnosti
posameznih tipov modelov ter odvračajo
negotovost pred izbiro nenavadnih kom¬
binacij.

Krožki ali skupine v šolah in klubih ter
njihovi mentorji, ki bi se radi resneje
ukvarjali s to zanimivo panogo, lahko
dobijo organizacijsko, strokovno in tudi
materialno pomoč. Pisma s svojimi želja¬
mi in podatki nam pošljite na naslov ured¬
ništva.

Egon Engelsberger

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar
prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., lepi pot 6, 61111 Ljubljana.
Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega
pa še 20-% popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. septembra 1995 prispele na naš naslov, bomo
izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Dejan Jordan, Ul. Anke Salnič 84, 68273 Leskovec,
Tine Brumec, Lackova 96, 62106 Maribor in Aleš Triller, Virmaše 121,64220 Škofja Loka.

Čestita mol

NAROČILNICA ~~~~ .. . ..

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po
položnici.

Ime in priimek:_ ______

Naslov:

Poštna številka in kraj: _

Datum: __Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

TIMOVI OGLASI

ZELO UGODNO PRODAM PC-igre
(zahtevajte brezplačni katalog). Pro¬
dam še elektronski material v kompletu
- nad 200 elementov - za 550  SIT.
Danijel Leber
Kraigherjeva 27
62250 Ptuj
Tel.: (062) 779-496

PRODAM bankovec v vrednosti 1000
ruskih rubljev.

Milan Jungič
Alpska 19
64260 Bled

PRODAM komplet za vleko jadralnih
letal (30 m gume in 100 m vrvice),
kupim pa dobro ohranjen letalski
motor ček s prostornino 2,5 cm 3 .

Blaž Krumpestar
Moste 51 a
61218 Komenda
Tel.: (061) 841-458

PRODAM razne elektronske module:
usmernike 3 - 25 V, 0 - 2 A, stereo
predojačevalnik, ojačevalnik Booster 2
x 20 W za avto, svetlobni regulator,
VU-metre, obratomer za avto, zvonec
z 12 melodijami, triglasni gong (zvo¬
nec) in še razne druge.

Srečko Makuc
Sebrelje 62
65282 Cerkno
Tel.: (065) 75-840

PRODAM super nintendo s šestimi pop¬
ularnimi igricami in dva kontrolerja.
Cena po aoqovoru.

Miha Smolnikar
Rožna ulica 41
61000 Ljubljana
Teh: (061) 12-59-184

PRODAM okoli 200 starejših številk
Tima po 50 SIT.

Jaro Torkar
Ljubno 89
64244 Podnart
Tel.: (064) 731-514

PRODAM odlično motorno letalo
Galeb 10, primerno za začetnike ka¬
kor tudi za akrobatsko letenje (razpeti-
na 1500 mm, motor 3,5-6,5 cm 3 ). Po¬
sebej dodam tudi krila s krilci za iz¬
vajanje akrobacij.

Marjan Jerele
Kuratova 27
64000 Kranj
Tel.: (064) 215-840

TIM 1

2 ?<

KUPON ZA OBJAVO
BREZPLAČNEGA OGLASA

TIM 1 • september 1995 • 7

MODELARSTVO

Vpenjalna priprava Tim SA-3

Modelarji bi lahko imeli z marsikaterim
opravilom precej manj težav, če bi za to
imeli na voljo ustrezne priprave, pripo¬
močke ali šablone. Marsikatero pripravo,
ki nam olajša delo, bi si lahko izdelali
tudi sami, vendar za to ponavadi nismo
pripravljeni žrtvovati svojega prostega
časa, še posebej takrat, ko se nam zdi,
da je potem dalj časa ne bomo več
uporabljali. Tokrat predstavljam in pri¬
poročam izdelavo vsestransko uporabne
vpenjalne priprave za letalske modele, ki
jo sam že dalj časa s pridom uporabljam.
Prepričan sem, da bo pri gradnji in
popravilih modelov marsikomu v pomoč.
Z manjšimi spremembami jo je mogoče
prilagoditi tudi za vpenjanje ladijskih in
drugih modelov.

Vodilo pri načrtovanju priprave mi je
bilo, da si izdelam priročno vpenjalo, v
katero je mogoče namestiti različne mo¬
dele, medtem ko na njih izvajamo
določena opravila. Dve roki in še noge
mnogokrat ne zadoščajo, saj se je pri
delu pogosto dogajalo, da se mi je
model izmuznil iz rok ali z delovne mize
na tla in se pri tem poškodoval. Po izkuš¬
njah sodeč se to najraje zgodi takrat, ko
je model že pobarvan...

Do nedavnega sem bil zelo na tesnem
s prostorom, kjer sem lahko izdeloval
modele (kuhinja, balkon, garaža ipd.), in
ko sem jih sukal po rokah, sem marsikdaj
s konico kril udaril v kak vogal ali rob, pa
tudi prostora za orodje in drobnarije ni
bilo nikoli dovolj. Predvidevam, da se s
podobnimi težavami srečuje tudi mar-
sikak bralec, zato predstavljam načrt za
izdelavo vpenjalne priprave Tim SA-3.

Priprava je vsestransko uporabna, saj
so njena vpenjala (3 kosi) nastavljiva po
širini in razdalji med njimi, zato lahko
vanjo vpenjamo modele različnih veli¬
kosti in v raznih položajih okrog
vzdolžne osi. Primerna je za jadralne in
motorne modele s klasičnim triciklom ali
repnim kolesom. Sestavni del priprave je
tudi vrtljiva mizica z dovolj velikimi
površinami za odlaganje orodja, ki
omogoča hiter -dostop do vsakega dela
modela, ne da bi se nam bilo za to treba
premakniti z mesta, kar navsezadnje vpli¬
va tudi na čas, potreben za izdelavo
modela. Ko je model vpet v pripravo,
lahko na njem izvajamo različne delovne
operacije, od katerih naj naštejem le
nekaj najpomembnejših: sestavljanje

modela, določanje položaja težišča izgo¬
tovljenega modela (na prednjem vpe¬
njalu), brušenje, maskiranje in barvanje
trupa, prekrivanje trupa in repnih po-

Razstavljena vpenjalna priprava Tim SA-3

Takale sta mizica z ročajem ter ležaj z vpe-
njalnim drogom in prečkama. Prečki poskrbi¬
ta, da vpenjalni drog sede do pravilne globine
in ravnine vpetja.

V vpenjalno pripravo je moč vpeti tudi večje
modele z razpetino kril nad 2 m. Slika prikazu¬
je ne ravno majhen trup makete akrobatskega
letala Bu-133 z razpetino 1,6 m.

Vpenjalo repnega kolesa je namenjeno vpen¬
janju modelov z repnim kolesom.

Trup modela je mogoče vpeti v raznih položa¬
jih okrog njegove vzdolžne osi. Določanje
položaja težišča modela in balansiranje pa
opravite samo s prednjim vpenjalom, s katerim
podprete krila sestavljenega modela.

Detajl ležaja in vpenjalnega droga

8 • TIM 1 • september 1995

MODELARSTVO

vršin, okraševanje modela z nalepkami,
vgradnja elementov za pogon krmil in
naprave za radijsko vodenje, programi¬
ranje RV-naprave - kalibriranje in mer¬
jenje odklonov krmil sestavljenega mo¬
dela, služi pa nam lahko tudi kot pod¬
stavek za prikaz modela na razstavi ipd.
Seznam vseh mogočih opravil se bo ob
pogosti uporabi vpenjalne priprave še
bistveno povečal. Pomembno je tudi to,
da je preprosta za izdelavo, in ko jo
razstavimo, ne zavzame veliko prostora.

Robovi vpenjal so obdani s prosojno
PVC-cevko, da ne poškodujejo površine
trupa modela. Na dotikalne površine sem
jo pritrdil z večjim številom lesnih vijakov
dolžine 2,9 mm. Najprej sem cevko s
svedrom premera 2,5 mm na mestu
vijačenja prevrtal, nato pa skozi zgornjo
izvrtino vstavil vijak in ga privil. Glavica
vijaka naj bo na spodnji strani ravna in
čim širša, da ostane skrita v notranjosti
cevke in ne more povzročiti mehanskih
poškodb na površini modela.

Vpenjala so na vrtljivo mizico pritrjena
z ježki (velcro) ali samoreznimi vijaki, ki
omogočajo hitro sestavljanje in razstav¬
ljanje priprave in nastavljanje razdalje
med vpenjali. Za povezavo posameznih
sestavnih delov sem zaradi preprostega
in hitrega privijanja ter lažje nastavitve
uporabil vijake s krilnimi maticami.

Razstavljena priprava, spravljena v
kotu delavnice, zavzame zelo malo pro¬
stora, vrtljiva mizica pa je za lažje pre¬
našanje opremljena s priročnim držajem.
Na spodnji odlagalni rob mizice sem za
zaščito pred obrabo pritrdil plastične
pohištvene čepke. Material za izdelavo
celotne priprave je dostopen v trgovinah
s tehničnim blagom in ne terja preve¬
likega stroška. Ležaj vrtljive mizice je za¬
radi cenejše izdelave narejen tako, da
struženje in varjenje nista potrebna.

Kdor ima možnost varjenja, pa lahko
namesto prikazanega ležaja izdela vrti-

Kosovnica

" A-A"

145 mm

175mm

19

r

ID

cO

25

5 Omni

-j 20mm

E
E

-te

o

<£>

to

24

175mm

TIM 1 • september 1995 • 9

10mm 10mm ^ 4  25mm

MODELARSTVO

PVC aiOmm

šče s pomočjo kolesc za  vozičke, palete
ipd., ki so naprodaj v trgovinah s tehnič¬
nim blagom. V raznih velikostih in obli¬
kah jih izdeluje postojnski LIV. Kolesa so
opremljena s kovinskim tlačnim ležajem,
ki omogoča vrtenje okrog navpične osi.
Za našo mizico je treba tlačni ležaj odža¬
gati od nosilca kolesa ter nato na
odžagano površino privariti ravno kovin¬
sko ploščico, ki služi kot osnova za
pritrditev površine mizice.

Vrtljivo mizico lahko vpenjamo v večji
primež, ki ga imamo pritrjenega sredi
delovne mize, ali pa še bolje v mizico
VVorkmate (Black&Decker). Ta je zložlji¬
va in prenosna in jo lahko postavimo kjer¬
koli, tudi na vrtu, če gradimo večje mo¬
dele. Na vrtljivo mizico nato namestimo
tista vpenjala, ki so primerna za vpetje
določenega modela.

Glavni sestavni deli vpenjalne priprave so:

1. Vrtljiva mizica z ležajem, iverka JI 6 mm)

2. Prednje vpenjalo, vezana plošča (8-10
mm)

3. Repno vpenjalo, vezana plošča (8-10 mm)

4. Vpenjalo repnega kolesa, vezana plošča
(8—10 mm)

Posamezne sestavne dele ročno ali
strojno izžagamo iz ustreznega lesa ali
industrijske plošče. Izdelava je dovolj
preprosta, da je ne bomo posebej opiso¬
vali. Mere na risbah naj služijo le za ori¬
entacijo, saj prikazujejo velikost moje
vpenjalne priprave. Če želite, jih lahko
spremenite in prilagodite velikosti in vrsti
materiala, ki ga imate na razpolago.

Za izdelavo vpenjalne priprave sem
porabil približno tri dni, uporabljam pa
jo že štiri leta. Torej se mi je vloženi trud,
posebej če upoštevam korist, že zdavnaj
povrnil. V veliko veselje bi mi bilo, če bi
tako dobro služila tudi še komu drugemu.

Aleksander Sekirnik

Dobri in poceni
električni priključki

O električnih priključkih v modelarstvu
je bilo v Timu že veliko napisanega, pa
se kljub temu za trenutek vrnimo k tej vse¬
lej zanimivi temi.

Dober električni kontakt v priključku je
izredno pomemben pri napravah, v kate¬
rih tečejo veliki tokovi. Pri modelih so to
predvsem elektromotorji.

Enake so ohmske ali, kot jih tudi imenu¬
jemo, Joulove izgube: P = U • I, kjer je U
adec napetosti na uporabniku prikjjuč-
u, I pa tok, ki teče po tokokrogu. Če v
enačbi napetost izrazimo s tokom, dobi¬
mo uporabno enačbo: P = R • 12, kjer je R
prehodna upornost priključka.

Oglejmo si tipičen primer. Pri jadral¬
nem letalu na električni pogon uporabi¬
mo motor tipa 550,  ki ima pri napetosti
7,2 V porabo do 20 A. Če predpostavi¬
mo, da je upornost vseh priključkov samo
10 mW (to upornost imajo malo umazani
kontakti tipa Kyosho ali Tamiva) so iz¬
gube cele 4 W. Po vožnji so taki kontakti
precej topli.

Pozlačeni priključki, ki jih pod raznimi
imeni prodajajo modelarske firme Graup-
ner, Robbe ali Multiplex, so za modelarja
z malo tanjšo denarnico dokaj dragi. Za
vsaj pol nižjo ceno pa lahko v ljubljan¬
skih trgovinah z elektronskim materialom
kupimo 2- ali 4-milimetrske kontakte švi¬
carske firme Multi Contact. Cena se suče,
odvisno od tipa, od 100 do 160 SIT. V
katalogih trgovin z elektronskim materi¬
alom jih najdemo pod oznako: MC LS
425 s premerom 4 mm ter MC LS 205 s
premerom 2 mm. Priključki s premerom 4
mm prenesejo trajno obremenitev do
32 A, 2-milimetrski pa 25 A, kar zado¬
voljuje skoraj vse modelarske potrebe.
Prehodna upornost enega kontakta je 0,2

a

Mesti razreza

mW. Za dober stik med kontaktnima
površinama skrbi pozlačena vzmet. Ker
imajo priključki vtič in vtičnico v enem
kosu, jih moramo pred uporabo razreza¬
ti. Kako jih razrežemo, prikazuje slika.
Oba dela z mehko spajko prispajkamo
na priključno žico ter izoliramo s toplotno
skrčljivo cevko. Pazimo, da na akumula¬
torje vedno prispajkamo vtičnico, sicer
bomo med kontaktoma kaj hitro naredili
kratek stik. Za boljšo mehansko trdnost in
električno prevodnost spoja priporočam
mehko spajko z vsaj 2 % srebra. Za
povezavo uporabimo žico s presekom 2
do 3 mm 2 , da bodo izgube čim manjže.

Dr. Janez Holc

Omc

10 • TIM 1 • september 1995

MODELARSTVO

Jadranje na pobočju

Vsakemu modelarju, ki je kdaj jadral
na pobočju, bo to doživetje še dolgo
ostalo v spominu. Ko bo na domačem
letališču ali travniku spuščal letalski
model s pomočjo vitla ali gume, se bo
gotovo spomnil, kako je lahko na po¬
bočju ure in ure jadral tudi brez teh pripo¬
močkov. Čudovit razgled nad pokrajino
pod strmino, letenje, ki zahteva nepre¬
stano zbranost pilota, nizki preleti v višini
glave in nenavadni občutki, ko model
opazujemo od zgoraj navzdol globoko v
dolini in ga pobočni veter kmalu zatem
ponese visoko nad nas, dajejo čar
pobočnemu jadranju.

»Slepi potnik« na modelu. Model panda firme
Multiplex kategorije HLG z razpetino 1340
mm in dolžino 740 mm tehta okoli 0,5 kg.
Krila z ušesi so grajena po sistemu Jedelsky.
Posnetek je s pobočja Kotnika nad Framom pri
Mariboru.

Pobočni vzgornik

Pobočni vzgornik nastane ob naletu
zračnih mas ob geografsko oviro (hrib,
grič, nasip, smučišče) in ga lahko od
vznožja pobočja izkoriščamo za spu¬
ščanje modelov. Oblika ovire odločilno
vpliva na nastanek pobočnega vzgorni-
ka. Na ravnih pobočjih moramo z mode¬
lom leteti bližje površju, če pa so poboč¬
ja razgibana ali porasla in je prizemni
sloj zelo turbulenten, pa letimo malo višje
od tal. Včasih lahko močnim dvigom ob
pobočju sledijo močni spusti, zato mora¬
mo vedno imeti takšno rezervo hitrosti,
da model v vsakem primeru ostane nor¬
malno vodljiv. Območje najboljšega dvi¬
ganja je pravokotno na površino pobočja
in nagnjeno proti vetru. Najidealnejša
smer vetra je torej pravokotna na oviro,
vendar tudi vetrovi, ki pihajo proti njej
pod kotom 45°, še ustvarjajo uporabne
vzgornike. V gorskem svetu pride pogo¬
sto še do kombinacije pobočnega in ter¬
mičnega vzgornika.

Tehnika letenja ob pobočju

Na pobočju letimo tako, da nos mo¬
dela usmerimo malo v veter, torej proč od
hriba. Na ta način preprečimo zanos
vetra proti njemu. Vzdolž pobočja letimo
v osmicah in obračamo vedno proč od
hriba. Polni krog, oziroma obračanje v
pobočje je nevarno in si ga lahko pri¬
voščimo le tedaj, ko smo dovolj daleč
proč od hriba. Nikakor ne smemo dopu¬
stiti, da nam veter model zanese čez
greben v spuščajoči se zrak za hribom.
Od tam običajno ni druge vrnitve kot z
modelom v kosih. Pobočno jadranje za¬
hteva zbranost in disciplino, predvsem
pa dovolj veliko rezervo hitrosti.

Opis najpogostejših oblik pobočij:

Risba 1. Pri idealni obliki pobočja je vznožje
zaokroženo. Pokrajina pred njim je prosta,
torej ni ovir, ki bi povzročale turbulence.

Risba 2. Dobro pobočje, ki pa ie ob vznožju in
na vrhu grebena turbulentno. Takšna pobočja
najdemo ob morskih obalah, pa tudi na kop¬
nem. V predelu tik pod vrhom grebena, pa tudi
ob vznožju pobočja, je pristajanje zaradi tur¬
bulenc zelo oteženo. Pristajamo proti vetru,
nekoliko globje za vrhom grebena.

Risba 3. Pobočje je primerno za jadranje, ven¬
dar neustrezno za pristajanje. Izboklina na
vrhu povzroči močne turbulence v pristajalnem

prostoru. Pristajamo v širokem loku z večje
višine nekoliko za robom grebena, kjer ni tur¬
bulenc, ali pa neposredno na robu grebena.

Risba 4. Neprimerno pobočje z ozkim
grebenom na vrhu. Ob pobočju piha močan
vzgornik, vendar nikjer ni prostora za pri¬
stajanje; možno je edino spodaj ob vznožju
strmine. Način pristajanja, ko modelar ostane
na vrhu pobočja in opazuje model od zgoraj
navzdol, je zelo težaven. V sončnem vremenu
senca modela pokaže priblišno oddaljenost
od tal, kar nam olajša pristanek. Lažje je, če
modelar prepešači pot v dolino in pristane z
modelom kot na običajnem letališču. Najtežji
način pristajanja je z vetrom ob pobočju
navzgor, ko moramo leteti daleč proč od
površja, zmanjšati višino leta modela pod viši¬
no pobočja, model usmeriti proti sebi in z
vetrom od spodaj navzgor pristati na strmini.

Risba 5. Pobočja brez optimalne pristajalne
površine imajo mnoga smučišča, ki jih poleti,
ko ni snega in vlečnice ne delujejo, lahko s
pridom izkoristimo za jadranje.

TIM 1 • september 1995 • 11

MODELARSTVO

b) zelo prikladno pobočje, primerno za letenje
pri več smereh vetra.

Risba 8. Načini pristajanja:

1. običajno pristajanje,

2. pristajanje izkušenega modelarja,

3. pristajanje pravokotno na pobočje, z vet¬
rom od spodaj navzgor.

Risba 9. Trije načini pristajanja z modelom
glede na število dreves

Miran Kos

TIMOVI OGLASI

PRODAM večje število modelarskih ra¬
ketnih motorjev ameriške, ruske, polj¬
ske, slovaške in domače proizvodnje z
različnimi totalnimi impulzi od 2,50 do
40,00 Ns. Cene motorjev so med 250
in 1500 SIT. Za vse informacije v zvezi
z nakupom motorjev pišite na uredništ¬
vo Tima.

PRODAM tri vezane zvezke revije Sam
svoj mojster, letnik 80, 81 in 82. Posa¬
mezni letnik stane 1000 SIT.

Pisno naročilo pošljite v uredništvo
Tima.

TIMOVA NAGRADNA AKCIJA

Zveste bralce, dosedanje poverjenike na šolah in vse ljubitelje revije Tim
obveščamo, da bomo tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevali z nagradno akcijo
pridobivanja novih naročnikov, katere namen je dvigniti naklado, zagotoviti nižjo
ali vsaj enako ceno revije ter povečanje obsega, saj bi radi ustregli željam čim več¬
jega števila bralcev, ki pričakujejo na straneh Tima še več prispevkov in obogatitev
vsebine z novimi rubrikami.

V akcijo pridobivanja novih naročnikov se lahko vključi vsakdo izmed vas.
Pokažite Tim učencem v šoli, sošolcem, prijateljem in znancem ali članom vašega
društva, ki jih zanimajo tehniške dejavnosti. Marsikdo naše revije sploh ne pozna
in bi jo z veseljem naročil.

Vse, kar morate storiti, je, da nam pošljete naročilnico (lahko jo tudi prefo-
tokopirate) z naslovom in lastnoročnim podpisom novega naročnika in svoje
podatke. Revijo bomo pošiljali neposredno na njegov naslov, zato kot poverjenik
ne boste imeli nikakršnih dodatnih obremenitev z razdeljevanjem izvodov ali pobi¬
ranjem naročnine.

Če boste zbrali vsaj 10 novih naročnikov, boste kot nagrado za svoj trud preje¬
mali vse leto vaše izvode Tima brezplačno, hkrati pa boste sodelovali v nagradni
akciji, pri kateri bomo 15 najbolj uspešnih sodelavcev nagradili z bogatimi
nagradami naših sponzorjev.

Med šolskim letom bomo k sodelovanju poleg lanskih sponzorjev pritegnili še
nove, tako da bo seznam vseh nagrad objavljen v Timu ob zaključku akcije, ki bo
trajala do konca letnika, oziroma do maja 1996.

O poteku akcije vas bomo v reviji sproti obveščali.

-

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo Tim. Naročnino bom poravnal po
položnici.

Pošiljajte mi _ izvod(ov) revije Tim.

(Ime in priimek)

(Točen naslov naročnika)

(Poštna številka in kraj)

(Datum) (Podpis naročnika)

-

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Prvo nagrado, Graupnerjevo RV-napravo, ki jo je prispevala firma MIBO modeli, je v
ionskem šolskem letu prejela osnovna šola Križe.

12 • TIM 1 • september 1995

MODELARSTVO

Tečaji in seminarji s področja
tehničnih interesnih dejavnosti

Mestna zveza organizacij za tehnično kul¬
turo (MZOTK) Ljubljana bo tudi v prihodnjem
šolskem letu organizirala tečaje s področja
modelarstva za osnovnošolce in srednješolce.
Tečaji bodo potekali med šolskim letom enkrat
na teden po dve ali tri šolske ure v prostorih
Mladinskega tehničnega centra v Ljubljani na
Kersnikovi 4/111.

Poleg tečajev za mlade MZOTK Ljubljana
organizira tudi seminarje za učitelje tehnične
vzgoje in mentorje tehničnih interesnih
dejavnosti.

Program tečajev za osnovnošolce in sred¬
nješolce v Mladinskem tehničnem centru:

- Letalsko modelarstvo (2 tečaja): modeli
Al in modeli s pogonom na C0 2 -motor ter
radijsko vodeni modeli - za učence na pred¬
metni stopnji in srednješolce.

- Raketno modelarstvo (2 tečaja): rakete,
raketoplani in makete - za učence na predmet¬
ni stopnji in srednješolce.

- Ladijsko modelarstvo (2 tečaja): modeli
motornih čolnov in jadrnic ter radijsko vodeni
modeli - za učence na predmetni stopnji in
srednješolce.

- Osnove modelarstva I - za učence na
razredni stopnji (1. in 2. razred).

- Osnove modelarstva II - za učence na
razredni stopnji (3. in 4. razred).

Program seminarjev za učitelje in mentorje
tehničnih interesnih dejavnosti:

- 90-urni seminar iz modelarstva na temo
OD IDEJNE ZASNOVE DO MODELA

Kraj: Mladinski tehnični center, Kersnikova
4/IJI, Ljubljana

Čas: od 15. oktobra 1995 do konca
šolskega leta 1995/96 vsak četrtek od 12.00
-15.30.

- 40-urni SEMINAR IZ ROBOTIKE

Kraj: Osnovna šola Ledina, Komenskega
19,. Ljubljana

Čas: v šolskem letu 1995/96 v

popoldanskem času

- 24-urni SEMINAR S PODROCU
LETALSKEGA, LADIJSKEGA IN RAKETNEGA
MODELARSTVA

Kraj: Mladinski tehnični center, Kersnikova
4/IJI, Ljubljana

Čas: med zimskimi počitnicami (februar
1996)

3Q-urni nadaljevalni SEMINAR S
PODROČJA FOTOGRAFIJE za mentorje
interesnih dejavnosti

Kraj: Osnovna šola Ledina, Komenskega
19„ Ljubljana

Čas: v šolskem letu 1994/95, enkrat na
teden v popoldanskem času

- 24-urni seminar s področja ELEKTRONIKE

Kraj: Srednja elektrotehniška šola, Vegova

4, Ljubljana

Čas: predvidoma v novembru 1995 (enkrat
na teden)

Vse informacije v zvezi s tečaji in seminarji
dobite na naslovu:

Mestna zveza organizacij za tehnično kul¬
turo Ljubljana, Komenskega / ali po telefonu:
061 / 311 - 940 .

Roman Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO

Prva knjiga iz serije publikacij v okviru Timove knjižnice,  ki je
nedavno izšla pri Tehniški založbi Slovenije,  ie namenjena
vsem, ki jih zanima ladijsko modelarstvo. Avtor, ki je inštruktor
modelarstva, pedagog tehniške vzgoje in vodja Mladinskega
tehničnega centra v Ljubljani, jo je zasnoval tako, da jo lahko
uporablja tudi popoln začetnik. V knjigi so obdelana orodja,
gradiva, lepila in površinski premazi; sledijo predstavitve
osnovnih tipov ladijskih modelov, podrobna navodila za njiho¬
vo sestavljanje, opremljanje, preizkušanje in splovitev, v
dodatku pa je pet kompletnih načrtov na dveh polah formata
BI.

- format 20 x 28 cm

- obseg 50 strani + 2 prilogi s 5 načrti v merilu 1 : 1

- 100 črnobelih slik in risb

- cena 1.995 SIT (za naročnike revij TIM ali Življenje in tehni¬
ka samo 1.596 SIT)

Naročilnico pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana,
tel.: 061/213-733, faks: 061/218-246

S«-

NAROČILNICA__

Nepreklicno naročam knjigo Ladijsko modelarstvo.

Plačam v O, ©, © obrokih.

(Ime in priimek)

(Točen naslov naročnika)

(Poštna številka in kraj)

(Datum) (Podpis naročnika)

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Timov portret

Roman Zupančič se je rodil 2. maja 1943 na
Jesenicah. Veselje do modelarstva je dobil že v
osnovni šoli. Čeprav ga večina pozna predvsem
kot ladijskega modelarja, pa je pred več kot
osemintridesetimi leti začel kot letalski modelar.
Tako kot mnogi, se je najprej ukvarjal s prosto-
letečimi letalskimi modeli.

Leta 1958 je z modelom A2 prvič nastopil na
tekmovanju. Med prvimi se je včlanil v letalsko
modelarski krožek, ki so ga leta 1957 ustanovili v
Novem mestu. Ta letalsko modelarski krožek je
kasneje prerasel modelarski klub, ki deluje še
danes.

Po končanem študiju se je leta 1964 zaposlil
na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno
prizadetih v Ljubljani, kjer je organiziral in vodil
prve modelarske tečaje za slušno prizadete. Med
prvimi je konstruiral in izdeloval modele čolnov, ki
so iih poganjali elektromotorji Mehanotehnike iz
Izole. Objavil je tudi njihove načrte. Takrat so se
začela prva tekmovanja v razredih MČ, ki so še
danes, čeprav nekoliko spremenjena, med mla¬
dimi še vedno zelo priljubljena. Na teh tekmova¬
njih je sodeloval kot organizator, nastopil pa je
tudi kot tekmovalec.

Kasneje so ga pritegnili raketni modeli in je
veliko svojega prostega časa namenil razvoju
modelov raket s padalom in raketoplanov. To je
bilo hkrati tudi obdobje burnega razvoja radij¬
skega krmiljenja modelov, ki se mu je popolnoma
posvetil, še posebno področju radijsko vodenih
tekmovalnih ladijskih modelov z elektromotornim
pogonom in tekmovalnih modelov jadrnic.

V času razcveta avtomobilskega modelarstva
je sodeloval kot organizator in sodnik na tek¬
movanjih z radijsko vodenimi modeli avtomo¬
bilov.

Ko so ga jeseni leta 1972 povabili k sodelo¬
vanju na Mestnem odboru Ljudske tehnike v
Ljubljani (sedanji MZOTK Ljubljana) in mu-ponu¬
dili mesto vodje pravkar ustanovljenega Mladin¬
skega tehničnega centra, se mu je izpolnila ena
od velikih želja - postati profesionalni inštruktor
modelarstva in prenašati svoje dolgoletne mode¬
larske izkušnje na mlade. Koliko mladih modelar¬
jev je svoje prve korake v svet modelarstva
napravilo prav v Centru pod njegovim mentor¬
stvom. Roman 'je še vedno zaposlen kot vodja
MTC in skrbi za redno izvajanje tečajev mode¬
larstva za učenke in učence osnovnih in srednjih
šol ter seminarje za strokovno usposabljanje učite-
Ijevjn mentorjev tehničnih interesnih dejavnosti.

Čeprav je včasih tudi tekmoval, ga je bolj kot
šport privlačilo področje izobraževanja in popu¬
larizacije modelarstva med mladino in odraslimi.
Za svoje delo z mladimi in zasluge pri širjenju
tehnične kulture je prejel številna priznanja, med
drugim tudi plakete Borisa Kidriča, MZOTK
Ljubljana in Zlati znak mladine.

Bralci Tima ga poznajo po številnih strokovnih
prispevkih s področja ladijskega modelarstva. Ju¬
nija letos pa je v okviru Timove knjižnice izšla tudi
njegova knjižica za mlade modelarje - Ladijsko
modelarstvo.

J.Č.

TIM 1 • september 1995 • 13

MAKETARSTVO

v

Sola plastičnega maketarstva (29. del)

Makete "vacform"

Mitja Maruško

V ponudbi velikih proizvajalcev maket
zevajo velike praznine. Maketa marsi¬
katerega zanimivega letala se ne bo
nikoli znašla v bogato ilustriranih kata¬
logih Revella, Italerija, Hellerja ali Ha-
segawe. In če se ne zadovoljite le z
maketami najbolj množično izdelovanih
letal, potem morate poseči po takih, ki so
izdelane v alternativnih tehnikah.

Makete, oblikovane s tehniko vakuumi-
ranja ali makete "vacform", kot jih imenu¬
jejo maketarji povsod po svetu, so najbrž
za večino Timovih bralcev neznanka, pa
vendar jih bomo obsežneje predstavili,
saj z njihovo izdelavo zlahka osvojimo
zahtevnejše maketarske tehnike.

Maketa vacform je toplotno in vakuum¬
sko obdelan kos plastike, običajno v obli¬
ki večje plošče, iz katere moramo izreza¬
ti sestavne dele. Prve vacformske makete
so nastale predvsem za domačo rabo in
ne za prodajo. Predelovalci plastičnih
mas so z vakuumirano embalažo in na
najrazličnejše načine oblikovanimi plas¬
tičnimi podlogami za posamezne izdelke
spodbudili maketarje k posnemanju. Os¬
novne sestavne dele, kot so krila, obe
polovici trupa, smerna krmila in pnev¬
matike, so izdelali iz lesa in čeznje v
pripravljeni kalup nalili poliestrsko zmes.
Slednjo so kmalu nadomestila epoksidna
gradiva, ki so jih okrepili še s tankimi
kovinskimi nanosi. V tako nastalo matrico
so ob robove in na skrbno določenih
točkah sestavnih delov navrtali drobne
luknjice za odsesavanje zraka in jih pri¬
pravili za oblikovanje odtisa.

Matrico je treba zatesniti v napravi za
vakuumsko stiskanje, ki ima vgrajen gre¬
lec. Naprave za vakuumsko stiskanje

izdelujejo različne tovarne, vendar se nji¬
hov nakup povprečnemu maketarju ne
izplača. Lahko pa jo izdelamo tudi sami.
Doma izdelana priprava mora izpolnje¬
vati naslednje zahteve: zagotavljati mora
preprosto gretje z električno spiralo na

E okrovu, tesen stik pokrova in podlage,
jer zatesnimo matrico, in odvod zraka
na spodnji strani. Star sesalnik za prah je
lahko kar dober pripomoček, če si ne
bomo omislili ročne črpalke.

Ko plastično ploščo, dobro zatesnjeno
nad matrico, primerno ogrejemo, zač¬
nemo izčrpavati zrak. Segreta plastika se
vleže v matrico in povzame njeno obliko
z vsemi vrezanimi površinskimi detajli.
Med črpanjem zraka segrevanje izključi¬
mo. Vsak poskus ni vselej uspešen, ven¬
dar za dober odtis zadoščjo običajno
dva ali trije poskusi.

Vrnimo se spet k samim maketam. Ker
smo v letih renesanse maketarske indu¬
strije, se na trgu še vedno pojavljajo nove
in nove vacformske makete, ki bijejo
težak tržni boj z novejšimi epoksidnimi
maketami. Če so bile prve vacformske
makete zgolj sestavni deli za trup, krila in
krmilne repne površine, so sedanje naj¬
pogosteje dopolnjene tudi s kovinskimi
jedkanimi elementi, odlitimi kovinskimi ali
epoksidnimi deli, predvsem pa z oznaka¬
mi in preglednimi navodili za gradnjo. V
prvih vacformskih maketah pa je vsega
primanjkovalo.

Tehniko vakuumskega odtiskovanja so
uporabljali predvsem za izdelavo raz¬
ličnih kompletov za spreminjanje tipov
letal v različne izvedenke. Danes na tem
področju kraljujejo epoksidni dodatki. Ta
tehnika pa je nenadomestljiva predvsem

pri izdelovanju prozornih zasteklitev
pilotskih kabin, ki so vedno bolj iskane
med zahtevnejšimi maketarji. Tu naj ome¬
nimo le tri najbolj uveljavljene proizva¬
jalce. Prednjači novozelandski Falcon, ki
trži komplete, v katerih najdemo zastek¬
litve za več kot ducat letal. Posamezne
kabine pa v ZDA prodaja veliki distri¬
buter maket Squadron Signal kar pod
svojo blagovno znamko. V Veliki Britaniji
je najbolj znana serija Aeroclubovih
vakuumsko stiskanih zasteklitev kabin, pri
čemer prevladuje predvsem izbor za bri¬
tanska letala. Vakuumsko stiskane dele
pa najdemo tudi v izdelkih manjših proiz¬
vajalcev, kot sta češka Eduard in MPM.

Vacformske makete so za nekatere
rešitev vseh težav in želja, za druge pa
neskončna mora na poti do cilja -
makete neobičajnega letala. Gradnja teh
maket ni prezahtevna. O proizvajalcih in
njihovi ponudbi bomo kaj več povedali v
nadaljevanju, zdaj pa se posvetimo tehni¬
ki izdelave.

Vsako osnovno plastično ploščo s se¬
stavnimi deli najprej pregledamo in oce¬
nimo debelino bodočih stičnih ploskev,
saj so pri vakuumskem stiskanju stični
robovi običajno prav na mestih, kjer se je
plastika najbolj stanjšala. Če ploščo po¬
stavimo pred močan vir svetlobe, bo ta
na kritičnih mestih intenzivneje prese¬
vala. Slab izdelek kar vrnite proizvajal¬
cu, oziroma prodajalcu. Nekaj kritičnih
mest sicer lahko okrepimo s tankimi
nanosi kita na notranji strani bodočih se¬
stavnih delov, preveč krpanja s kitom pas
ni dobro.

Nekateri maketarji pred ločevanjem
sestavnih delov na celotno površino nane-

Pfalz D. III in Siemens schuckert D. III sta nemška lovca iz prve svetovne
vojne, ki sta bila nezanimiva za velike proizvajalce maket. V merilu
1 :72 je prvega ponudil Rareplane, drugega pa nemški Classic Planeš.

Jugoslovanskega predvojnega lovca IK-3 so izdelali le v nekaj primerkih.
Formaplanova vacformska maketa je bila vrsto let edina maketa tega
zanimivega letala. Tudi romunski IAR.80 je redka ptica, oba pa sta že
bila deležna kakovostnejše upodobitve v tehniki brizgane plastike.

14 • TIM 1 • september 1995

MAKETARSTVO

sejo sloj osnovne barve, drugi le z debe¬
lim flomastrom obrišejo sestavne dele;
tako en kot drugi postopek naj bi zago¬
tovil vidno vodilo za kasnejše brušenje.
Tudi pri izrezovanju se metode razhaja¬
jo. Zagovorniki tesnega poševnega reza
na stičnem robu sestavnega dela z osnov¬
no ploščo poudarjajo prihranek časa, saj
si z natančnim rezom prihranimo bruše¬
nje. Tisti, ki dele obrešejo z varnim nekaj-
milimetrskim odmikom, zagovarjajo pred¬
vsem varno oblikovanje delov, saj se pri
prvi metodi kaj rado zgodi, da nam rezi¬
lo ob spremembi debeline plastike zaide
v nepravo smer.

Kakršnakoli že je zareza, povlečemo
jo narahlo in napravimo z eno potezo
rezila. Plastika se po tej zarezi lepo lomi,
tako da nam delov ni treba izrezovati.
Nakateri si vse sestavne dele najprej
izrežejo in nato obrusijo, drugi napredu¬
jejo del za delom. Izbira je odvisna od
posameznika, vendar nam zadnja meto¬
da omogoča sprotno primerjanje ključnih
sestavnih delov. Če se je proizvajalec
morebiti uštel v razponu spodnjega dela
kril, lahko s kasnejšim, nekoliko širšim
izrezom tega dela, napako popravimo.

Brusilni papirji in priprave so ključni
pripomočki pri gradnji vacformskih ma¬
ket. Na ravno leseno ploščo formata A 4
nalepimo dva brusilna papirja, z večio in
manjšo gradacijo. Tudi na manjše kose
lesa različnih oblik nalepimo brusilne
papirje. Tako tehnika suhega kot mokre¬
ga brušenja imata neprijetne posledice,
prva dosti prahu in obruskov, druga mo¬
kro zdrizasto zmes, ki nam zamaže
delovno mizo.

Vsak del brusimo postopno. Tisti, ki
premorejo ročne brusilnike, si lahko po¬
magajo z brusilnimi diski, brusijo pa z
manjšim številom vrtljajev. Kovinske str-
galne glave so mnogo varnejši pripo¬
moček, saj še tako tanlce plastike ne seg¬
revajo. Velika večina maketarjev pa
uporablja predvsem svoje roke in veliko
mero potrpljenja. Na večje in ploske dele
pritrdimo iz lepilnega traku narejena dva
ali več oprimkov, ki nam pomagajo pri
premikanju dela po brusni površini. Pri¬
tisk rok oziroma prstov mora biti enako¬
meren, sicer bomo na eni strani dela
odbrusili več kot na drugi. Krožno bruše¬
nje nam zagotavlja enakomerno odvze¬
manje odvečne plastike.

Manjše dele lahko pred izrezovanjem
zapolnimo s epoksidno smolo ali kiti, ki
plastike ne razjedajo. Pogosto pa so od¬
litki manjših delov namenjeni le kot vodi¬
lo pri izdelavi samogradnih delov iz pri¬
mernejših gradiv; v mislih imamo pred¬
vsem podvozja in opornice kril.

Stične robove vedno oblepimo s tanki¬
mi plastičnimi trakovi, ki so opora tudi
kasneje nanešenemu kitu. Na ukrivljenih
delih zalepimo primerno število manjših
kosov. Če smo polovici trupa ali kril pre¬
več obrusili, potem na stične robove
zalepimo polnilo v obliki primernega

plastičnega traku. Pri izbiri oblike pazi¬
mo predvsem na trdnost spoja, saj bomo
vso odvečno plastiko kasneje odstranili.

Prve vacformske makete so običajno ponujale
le osnovne sestavne dele. Vse manjše dele, kot
so zračni vijaki, kolesje, oborožitev in podob¬
no, je bilo treba poiskati med ostanki briz¬
ganih maket. Airmodelov dornier Do 15 val je
po kakovosti že prekašala Humina maketa v
merilu 1 : 72.

Vacformska tehnika pogosto služi za proizvod¬
njo različnih dodatkov. Airmodelov komplet je
namenjen za izdelavo različnih prototipov
nemškega reakcijskega lovca Me 2o2.

Vacformske makete najpogosteje ponujajo v
skromni embalaži. Poljska maketa PZL-104
wilge 35A je izjema, saj ima na hrbtni strani
barvno navodilo. Plastična vrečka je kaj slaba
zaščita za sestavne dele, zato pri naročanju
po pošti obstaja velika verjetnost poškodb.

Vacformska tehnika omogoča maloštevilno in
ceneno proizvodnjo maket. Maketa finskega
šolskega letala je nastala na Poljskem, trži pa
jo finska firma KA-OK. Načrte VL Pyryja so
odkrili nedavno in to je spodbudilo skupino
zanesenjakov, da so izdelali vacformsko
maketo tega letala. Le koliko kupcev bo našla
zunaj finskih meja?

Notranjost trupa in kril moramo okrepi¬
ti. V trup na primernih mestih prilepimo
prečna rebra; nekateri za zapolnitev
notranjosti makete uporabljajo tudi
poliestrske pene, ki so na razpolago v
dvokomponetni obliki. V tekočem stanju
jih preprosto nalijemo v trup letala. Ker se
pri oblikovanju pene sprošča toplota, ta
metoda ni primerna za vse vacformske
makete.

V krilih dodatne plastične trakove pri¬
lepimo na mestih, kjer bomo izrezovali
krilca in zakrilca. Tudi klasično rame-
njačo trdno zalepimo, saj nam bo zago¬
tavljala pravilen naklonski kot s trupom
letala. Del ramenjače prilepimo v trup
letala.

Ker vacformske makete ne premorejo
izrazitih detajlov v notranjosti letala, se
priložnost za mojstrske dopolnitve ponuja
kar sama. Vse kar bomo izpopolnili v
notranjosti, lahko prispeva k trdnosti ma¬
kete. Mehka plastika vacformskih maket
omogoča lahko vrezovanje površinskih
detajlov, zato moramo poskrbeti, da bo
maketa prenesla kasnejšo površinsko
obdelavo. Nič ni bolj neprijetnega kot
razpoka, ki zazeva med barvanjem.

Sestavne dele skrbno primerjamo in
zagotovimo tesno prileganje. Lepimo
vedno s tekočimi lepili, ki jih nanašamo s
tankim čopičem. Dela, ki ju spajamo,
zlepimo z lepilnim trakom, preverimo
spoj in nato nanesemo tekoče lepilo.
Nepravilno ukrivljene dele še pred lep¬
ljenjem poravnamo v topli vodi.

Površinska obdelava vacformskih ma¬
ket je najzahtevnejše opravilo. Večkratna
brušenja in dodajanja plastičnih detajlov
so lahko zamudna in utrujajoča, tako da
prenekatero maketo včasih prezgodaj
odložimo na polico. Vsemu navkljub pa
je treba priznati, da je v mehko plastiko
mogoče vgravirati presenetljive detajle. Z
uporabo nazobčane britvice ali posebne¬
ga strgala zlahka vgraviramo razmejitve
med posameznimi oplatami. Z iglo pona¬
zorimo kovičenje in druge točkovne
detajle. Pri graviranju so nam v pomoč
Verlindnove ali Eduardove kovinske ša¬
blone, ki omogočajo gravure različnih
ovalnih, okroglih in štirikotnih oblik, pa
tudi značilne oblike pokrovov na letalih.
Prav na koncu celotno maketo še enkrat
rahlo obrusimo s papirjem za vodno
brušenje in očistimo vseh mastnih ma¬
dežev.

Za izdelavo vrste površinskih detajlov
bomo morali osvojiti tehniko vlečene pla¬
stične niti, ki smo jo na straneh Tima že
predstavili. Nad plamenom sveče si
lahko oblikujemo potrebne oblike manj¬
ših delov. Za gradnjo notranjosti pilotske
kabine lahko uporabimo še industrijsko
izdelane tanke plastične trakove in niti
različnih oblik. Ponudba kovinskih detaj¬
lov nam olajša delo pri maketah letal z
zvezdastimi motorji. V obliki kovinskih
odlitkov najdemo tudi še raznovrstno
strojnično oborožitev.

TIM 1 • september 1995 • 15

MAKETARSTVO

Timovo izložbeno okno

Ameriški klasični bombniki

Academy/Minicraft je značilen "azij¬
ski tiger" - podjeten in kakovosten azijski
proizvajalec plastičnih maket, ki svojo
poslovno strategijo načrtuje v Združenih
državah Amerike, makete izdeluje v Ko¬
reji, prodajo pa vodi zjaponskega. Izbor
iz kakovostnega in zanimivega progra¬
ma nam je zagotovilo mlado slovensko
odjetje Nebec Hobi d.o.o iz Ljubljane,
i se je doslej že uveljavilo z modelarskim
programom.

Ob izidu prvih maket je bil program
firme Academy deležen nazaupljivin ko¬
mentarjev, ki so izdelovalcem očitali
kopiranje še uveljavljenih proizvajalcev.
Toda seriji ameriških bombnikov iz druge
svetovne vojne in modernih lovcev sta
ovrgli vse dvome v izvirnost Academy-
jinih maket. Vgravirani površinski detajli,
preprosta gradnja, detajlirana notranjost
maket in kakovostni odlitki sestavnih de¬
lov so postali Academyjini zaščitni znaki.

Boeing B-17B (2106), B-17C (1666)
in B-17D (1683) - "leteče trdnjave"
v merilu 1 : 72

Boeingov štirimotorni bombnik B-17 so
z imenom "leteča trdnjava" krstili novi¬
narji na javni predstavitvi 17. julija
1935. Boeingov model 299 je bil odgo¬
vor na javni razpis ameriškega kopen¬
skega letalstva v letu 1 934, ki si je želelo
večmotorni bombnik. Pri tem projektu so
bile Boeingovim inženirjem v veliko po¬
moč izkušnje, pridobljene na potniškem
letalu Boeing 247 in pri gradnji gigant¬
skega štirimotornega bombnika XB-15.
Čeprav je v nesreči 30. 10. 1 935 pro¬
totip strmoglavil, je vojaško letalstvo na¬
ročilo prvih 13 bombnikov Y1B-17. Do
najštevilčnejše in najbolj znane izveden¬
ke B-17G je Boeing poskrbel za številne
dopolnitve.

Academyjina odločitev, da izdelajo tri
makete najzgodnejših izvedenk tega
slavnega ameriškega bombnika, je bila
prijetno presenečenje. Prvi seriji trinajstih
letal Y1 B-17 so vgradili nove motorje
VVright R-l 820-39 cyclone in prilagodili
podvozje. Oznako YB-17A je nosilo sa¬
mo eno letalo, na katerem so premestili
kompresorje na spodnjo stran kril in vgra¬
dili še močnejše motorje R-l 820-51.

Na B-17B so opravili nekaj vidnih po¬
segov. Drugačna zasteklitev nosu, pove¬
čana zakrilca in smerno krmilo so le
nekatere spremembe. Izvedenki B-17C in
B-l 7D se od svojega predhodnika B-l 7B
razlikujeta po opuščenih kapljičastih
zasteklitvah strojničnih gnezd in novi
kadi za strelca na trebuhu. Na motor
B-l 7D so vgradili še dodatne lopute za
urejanje pretoka zraka skozi ohišje
motorja.

Skoraj identična zunanjost izvedenk
B-l 7B, B-l 7C in B-l 7D je Academy omo¬
gočila izdelati enake osnovne dele. V
maketi B-17B dobite posebne zasteklitve
strojničnih gnezd in motorske gondole.
Sestavni deli B-17C in B-17D pa se raz¬
likujejo samo po prednjem delu motorja.

Čeprav se skozi prozorne dele vidi le
bore malo, je notranjost pilotske kabine
in nosu letala zadovoljivo detajlirana.
Instrumentna plošča in pasovi na pilotskih
sedežih so nalepke. Na notranji strani
trupa sicer pogrešamo strukturo njegove
konstrukcije, vendar nam gladka notra¬
njost omogoča preprosto dograditev.
Zunanje površine vseh delov pa so rahlo
globinsko gravirane. Bombni jašek lahko
zgradimo z odprtimi loputami, za to je v
maketi na voljo 8 bomb. Podvozje je
lično oblikovano in trdno. Prednja stran
motorjev R-l 820 je sicer rahlo poeno¬
stavljena, zato pa so propelerji dobro
oblikovani. Pri montaži trupa in kril mo¬
ramo paziti na pravilni kot lepljenja, sicer
bomo napako težko popravili.

Oznake, ki običajno niso konkurenčna
prednost Academyjinih maket, so pri
B-17 dobre. Natisnjene so na svetlečem
nosilnem filmu in omogočajo gradnjo le

enega letala. B-17B nosi oznake
nekamufliranega poveljniškega letala
2. bombniške skupine, katerega prednji
robovi motarskih gondol so pobarvani v
barvah vseh treh eskadrilj te skupine.

B-17C v nekamuflirani, goli kovinski
opravi, nosi oznake "KR 17" iz 50. izvid-
niške eskadrilje 111.  bombniške skupine.
B-l 7D pa ponuja oznake za slavno letalo
B-17D "Swoose", ki se je proslavilo v
prvih mesecih vojne z Japonsko. Letalo so
skrpali iz ostankov dveh poškodovanih B-
1 7, "Svvana" in "Goosa". Letalo je pre¬
živelo prve bitke in dočakalo celo konec
vojne, saj so ga leta 1942 umaknili v se¬
stavo šolske eskadrilje v ZDA. Na zgor¬
njih površinah je kamuflirano z olivnoze-
leno, na spodnjih pa s svetlosivo barvo.
Ob številnih poletih v tropskem podnebju
je barva hitro preperevala, kar morate
upoštevati pri barvanju makete. Če si
boste privoščili vse tri izvedenke, potem
vam priporočamo nakup nalepk Xtrade-
cals (X-021-72) za prvih šest britanskih
"Fortress Mk.l", ki so ustrezale ameriškim
B-17C.

Academyjine leteče trdnjave so dobre
makete za sprejemljivo ceno, le na poli¬
cah zavzamejo precej prostora. Letos pa
se obeta še izid B-l 7E, B-l 7F in B-l 7G.

Consolidated B-24D (1692), B-24H
(1693) in B-24J (1694) "Liberator"
v merilu 1 : 72

Vrsto let sta bila Airfixov B-24J in
Revellov B-24D edini maketi slavnega
ameriškega bombnika iz druge svetovne
vojne, ki je bil hkrati tudi najštevilčnejše
izdelano ameriško letalo doslej. Libera-
torja so zasnovali leta 1 939 kot nasled¬
nika Boeingovega B-17. Prototip ja pole¬
tel še decembra 1939. Britanci in Fran¬
cozi so pohiteli z naročilom kar 284
letal, vendar je Francoze leto kasneje
prehitel poraz, Britanci pa so prve libera-
torje Mk.l takoj vključili v protipod-
morniški boj.

Liberator B-24D je bil prva množičneje
izdelana izvedenka z zasteklitvijo, ročno
vodenimi strojnicami ter daljinsko vodlji¬
vo kupolo bendix na trebuhu letala.
B-24D so ognjeni krst doživeli na bojiščih
v Severni Afriki in v prvih napadih na
romunske rafinerije v Ploeštiju.

Liberator B-24H je bil opremljen z
Emersonovo strojnično kupolo na elek¬
trični pogon, ki jo je na modelu B-24J

16 • TIM 1 • september 1995

MAK ET/VRST VO

nadomestila kupola tipa erco. Academy
je uporabila še pri maketah B-17 uve¬
ljavljen pristop in ponudila tri različne
izvedenke s skoraj enakimi sestavnimi
deli. Medtem ko se B-24H in B-24J po
sestavnih delih ne razlikujeta, saj pri
obeh dobimo obe verziji nosnih stroj¬
ničnih kupol, so B-24 dodani značilna
kapljičasfa zasteklitev in sestavni deli za
nekoliko drugačen prednji del trupa.
Verjetno bo tudi maketa mornariške izve¬
denke PBY4Y-1 Liberator (2114), ki jo
Academy obljublja za letošnje leto, pre¬
cej podobna svojim predhodnikom.

Zunanjost makete je odlična, le v notra¬
njosti pogrešamo ponazoritev strukture
trupa ob strelnih linah, kjer se vidi
dobršen del notranjosti. Bombniški jašek
lahko odpremo, v notranjosti pa nam je
na voljo le osnovno ogrodje in 8 letalskih
bomb. Motorske gondole z motorji Pratt
& Whitney tvvin wasp imajo ponazorjeno
samo prednjo zvezdo tega batnega,
zračno hlajenega motorja. Kolesni pro¬
stori pa imajo detajlirano notranjost.

Stekleni deli so odliti v malce predebeli
plastiki, vendar je končni videz spre¬
jemljiv. Montaža kril in trupa ni težavna,
saj krila vlepimo v globok utor na trupu
letala.

Oznake pri vseh treh maketah so
solidne kakovosti, vendar so le za po eno
letalo. B-24D "Goon" v olivnosivi kamu¬
flaži je pripadal 308. bombniški skupini
14. zračne armade, ki se je bojevala nad
Burmo, Kitajsko in Indijo. B-24H v neka-
muflirani kovinski izvedbi ima oznake
93. bombniške skupine 8. zračne arma¬
de v Evropi. B-24J "Jolly Rogers" pa pri¬
haja iz sestava 90. bombniške skupine,
ki je delovala na tihomorskem bojišču.

Academyjini liberatorji B-24 so prav
gotovo najbolj kakovostne makete na
tršišču. Na slovenskih tleh jim konkurira le
Airfixova maketa B-24J, ki pa Acade-
myjinim ne seže niti do pasu.

Boeing B-29A "Superfortress"

(2111) in KB-29P (2113) v
merilu 1 : 72

Boeing B-29A se je v zgodovino letal¬
stva zapisal kot nosilec prve atomske
bombe, ki je zapečatila usodo Hirošime
in Nagasakija, ter pospešila konec mori¬
je v drugi svetovni vojni. Vse breme
bombniške ofenzive, v kateri so z zaži-
galnimi bombami uničevali cele četrti
večinoma lesenih predmestij japonskih
mest, so nosile "super trdnjave". Prvi
B-29 je poletel 21.9.  1943. Ognjeni krst
so ta letala doživela na burmansko-kitaj-
skem bojišču, kjer pa so jih pestile težave
z vzdrževanjem. Zavzetje Marianskega
otočja je Američanom omogočilo prve
napade na Japonsko. Izdelali so skupno
3960 letal B-29, ki niso doživela večjih
sprememb. Se v korejski vojni so B-29A
bili hrbtenica strateškega letalstva.

Z vgraditvijo angleških cevnih sistemov
za prečrpavanje goriva v zraku so leta
1948 prve B-29A prilagodili v leteče
tankerje. Pri Boeingu so kmalu razvili
poseben teleskopski drog, ki omogoča
prečrpavanje goriva pod večjim pri¬
tiskom. Rezultat je bil KB-29P, ki so ga
uporabljali za oskbovanje na preletih
lovskih letal iz ZDA na Japonsko.

Academy je v izdelavi makete B-29A in
KB-29P uporabila že uveljavljen pristop -
enaki deli in različne oznake. V obeh
maketah boste našli skoraj vse dele za
drugo izvedenko, le pri KB-29P manjka
celotni tovor bomb.

Notranjost letala, ki je sicer zastrta
pogledom, je dobro detajlirana. V bomb-
niškem jašku sicer pogrešamo natančneje
izdelane notranje površine trupa, ki pa
jih poln tovor bomb na nosilcih nekoliko
zakrije. Vsi sestavni deli v notranjosti
trupa se dobro prilegajo, osrednji nosilec
kril pa prispeva k večji trdnosti makete.
Navodila za barvanje notranjosti so
skromna. Vse strojnične kupole so dobro
izdelane in omogočajo vgradnjo po

končanem barvanju. Kakovost površin¬
skih detajlov pa je izvrstna.

Motorske konzole in podvozje letala so
dobri, upodobitev motorjev pa ena od
najboljših med Academyjinimi maketami.
Zal so oznake standardno skromne, saj
zadoščajo le za eno letalo. Večjo izbiro
pogrešamo predvsem pri B-29A, kjer bi
pričakovali oznake za znana nosilca
atomskih bomb "Bockcar" in "Enola
Gay", če že ne za kako od letal iz korej¬
ske vojne. V škatli B-29A tako najdemo le
slikovite oznake za letalo "Big Time
Operator" iz 9. bombniške skupine na
Tihem oceanu.

Sestavljanje letečega tankerja KB-29P
terja odstranitev ležišč za strojnične
kupole, kar začetnikom lahko povzroči
nekaj preglavic. Za nadomestne opiate ni
opornih točk, zato si moramo pred lep¬
ljenjem trupa ob robove lukenj za stroj¬
nične kupole nalepiti nekaj kosov plas¬
tike. Za prekritje spojev bo potrebno tudi
nekaj kitanja.

Oznake za KB-29P so na voljo za leta¬
lo iz 91. eskadrilje za zračno prečrpa¬
vanje goriva iz leta 1952, ko je ta enota
omogočila prelet lovskim bombnikom
F-84G iz Teksasa do Japonske.

Lepo izdelani površinski detajli na
Academyjinih maketah B-29A in KB-29P
omogočajo uporabo kovinskih folij, ki so
prava rešitev za upodobitev nekamufli-
ranih letal.

Academy je družino velikih bombnikov
dopolnila še z maketo izvedenke B-50D
in tankerja KB-50J, ki so mu ob klasične
zračno hlajene batne motorje vgradili še
dve reakcijski turbini. Obe omenjeni
maketi pa imata večino delov, ki jih
najdemo še pri B-29A. Po Airfixovi ma¬
keti B-29A je Academyjina maketa ned¬
vomno prava izbira za vse tiste, ki pre¬
morejo predvsem dovolj prostora.

Mitja Maruško

TIMOVI NAČRTI - KNJIGE

Bralce obveščamo, da imamo ponovno na
zalogi vse TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-mode!

Basic 4 Star.496,00

TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Lipa 1 .496,00

TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model
HOT-94 .500,00

Načrte lahko naročite na naslovu ured¬
ništva: Revija TIM, Lepi pot 6,

61000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749.

K ceni prištejemo še stroške poštnine.
Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.
Poleg načrtov vam iz našega knjižnega
programa priporočamo še naslednje izda¬
je:

D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana Izdaja!.2940,00

Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3150,00

M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE. 420,00

M1ZARJENJE. 840,00

MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .... 2100,00
Delfi, Botermans, Oker: MISELNE IGRE

VSEGA SVETA.3360,00

Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ...1260,00
PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00

Naročniki revije TiM imajo pri nakupu knjig 20% popu¬
sta.

TIM 1 • september 1995 • 25

MAKETARSTVO

Zaključna dela (3. del)

Maketa male železnice

Ozadje makete

Maketo smo navadno postavili ob
steno ali v kot, če je imela obliko črke "L".
V takih primerih je za videz makete zelo
pomembno ozadje. Mnoge makete so
izdelane prav do najmanjših podrobno¬
sti. Vlak sicer pelje skozi skoraj resnično
pokrajino, vendar vse skazi popolnoma
neprimerno ozadje. Maketa stoji v sobi
pred pisanimi tapetami ali v kleti pred
steno iz grobega ometa. Maketarji se
pogosto ne zavedajo, kako se videz
resničnosti popravi, če za maketo name¬
stimo ustrezno ozadje. V trgovinah se
dobijo barvne pokrajinske tapete, ki so
kot nalašč za maketo; lahko uporabimo
tudi primeren turistični plakat ali pa
pokrajino narišemo sami. Določen učinek
dosežemo že s tem, če steno pobarvamo
v svetlo sivo, ki vleče nekoliko na modro.

Če se bomo pokrajine lotili sami,
moramo imeti malce občutka za slikanje
in perspektivo. Težko bo kar ob prvem
poskusu doseči pravo perspektivo in
izbrati ustrezne barve. Večkrat si lahko
pomagamo s kako predlogo; najbolje je
vzeti sliko s kakega stenskega koledarja.
Take slike na koledarju so navadno zelo
široke, kar je za naše ozadje kot nalašč.
Zanimiv je tudi poskus s primernim pokra¬
jinskim diapozitivom. Na steno ga proji¬
ciramo iz take razdalje, da dobimo sliko
ustrezne velikosti; nato s svinčnikom zari¬
sujemo, oziroma prerišemo obrise vseh
hribov in drugih značilnosti pokrajine. Ko
je to opravljeno, projicirano sliko pre¬
maknemo vstran in po njenem vzoru
nanašamo barve na našo risbo.

Preprosteje pa bo najbrž delati brez
diapozitiva. Poskusimo najprej na enako
velikem listu papirja in se šele nato lotimo

ozadja. Tudi v tem primeru najprej s
svinčnikom narišemo obrise daljnjih in
bližnjih hribov ter zaselkov na njih. Nato
si pripravimo temperne barve in ploščat,
10 mm širok čopič. Z izbiro pravih barv
bomo dosegli globinski učinek. Če gle¬
damo naravo ali tudi barvno fotografijo
pokrajine, bomo ugotovili, da so barve
najbolj oddaljenih hribov svetle in posta¬
jajo vse temnejše, čim bolj se bližamo
našemu stojišču oziroma spodnjemu robu
slike. Zelo oddaljeni hribi so rahlo vijo-
ličnosivi, nato modrikastozeleni, sledijo
svetlo zeleni in končno močno zeleni.
Odtenek zelene je drugačen za listnate
gozdove, drugačen za iglastejn spet dru¬
gačen za pobočja s travniki. Sele ko smo
uspešno napravili poskus na papirju in se
privadili temu opravilu, se lotimo stene. S
svinčnikom (ne s flomastrom ali kemičnim
svinčnikom) zarišemo glavne obrise. Na¬
to pobarvamo nebo. Tik nad hribi je
nebo svetlejše modro, čim višje pa^ gre¬
mo, temnejšo modro bomo vzeli. Če je
stena bela, pustjmo svetle lise za oblake
nepobarvane. Če stena ali podlaga ni
bela, pobarvamo seveda vse v modro in
kasneje z belo vnesemo oblake. Ko se
barva neba posuši, se lotimo hribov.
Začeli bomo z najbolj oddaljenimi, svetli¬
mi, in se postopoma bližali našemu sto¬
jišču ali spodnjemu robu ozadja. Vedno
počakamo, da se ena barva posuši, in
šele nato začnemo z drugo. Z novo bar¬
vo gremo vedno za kak milimeter čez
staro, da med posameznimi plastmi hri¬
bov ne bo belih črt.

Ko slikamo hribe, ne bomo vseh pobar¬
vali v enaki svetli vijoličnosivi barvi. Gore
so seveda razbrazdane, nekje visi po¬

bočje v desno, drugje v levo, en greben
je usmerjen proti nam in podobno.
Nekateri predeli so osvetljeni, drugi pa
so v senci. Tudi na našem ozadju mora¬
mo upoštevati učinek svetlobe ter nasli¬
kati sence, da bodo hribi upodobljeni
dovolj plastično. Prvotni barvi bomo
dodali malo temno rjave in s tem dobili
temnejši ton za predele, ki so v senci.
Skica kaže, kako se spremeni videz hri¬
bov, če jih osenčimo. Temnejša barva je
prikazana črtkano. Paziti moramo, da bo
sonce na vse hribe sijalo z iste strani. Na
enak način pobarvamo tudi poraščene
hribe in griče - v osnovno barvo vedno
primešamo malo rjave, da jo potemnimo.
Čim bliže našemu stojišču gremo, več
detajlov moramo narisati. Tu bomo men-

Na levi strani so samo obrisi hribov, in šele, če
jih osenčimo (na desni strani), dobimo občutek
globine.

jali barve tudi za gozdove in travnike. Ti
bodo bolj rumenozeleni, gozdovi pa tem¬
nejši. Na vrhove lahko kje postavimo
cerkvico; na oddaljenem grebenu bo to
le majhna bela črtica z rjavo piko na
vrhu, na bližnjih gričih pa mora že imeti
bolj določno obliko stavbe z zvonikom.
Na pobočjih lahko naslikamo tudi kakšen
zaselek in še posamezna drevesa.

Tovarna Faller prodaja pet vrst pokra¬
jinskih tapet za ozadje, Vollmer pa dve.
Nad mojo maketo na sliki je ena od teh
tapet, ki prikazuje gričevnato pokrajino,
podobno kot je kje pri nas na Dolenj¬
skem. Tu in tam je nekaj manjših zasel¬
kov, ki poživljajo videz ozadja. Sestav¬
ljena je iz treh meter dolgih delov. Če je
ozadje daljše od treh metrov, je tapete
mogoče kombinirati. Tapeto moramo
vedno nalepiti na steno ali ploščo, sicer
se lahko zmečka in kvari videz. Na debe¬
lo jo namažemo z lepilom za tapete in
nekaj minut počakamo, preden jo

26 • TIM 1 • september 1995

MAKETARSTVO

začnemo pazljivo pritiskati na podlago.
Nikoli ne smemo lepiti suhe tapete na
namazano podlago, saj bi nastale gube.
Podlaga mora biti gladka, sicer bo vsaka
neravnina opazna na sliki. Stenski omet v
kleti je navadno pregrob, zato v takem
primeru na steno pribijemo tanko lesonit-
no ploščo ali debelejšo valovito lepenko
in nanjo prilepimo tapeto. Včasih zado¬
šča, če podlago zgladimo z brusilnim
papirjem in jo temeljito obrišemo. Posa¬
mezne tapete - dele celotne slike - po
robovih skrbno sestavimo, če pa ga
vseeno kje kaj polomimo, lahko napako
popravimo z ustrezno temperno barvo.
Včasih bo treba kombinirati tapeto in last¬
no slikarijo, kar sem tudi sam naredil na
svoji maketi na levi steni (glej sliko).

Če bo maketa stala ob steni in bo
ozadje prav na njej, ga je preprosteje
naslikati prej, preden zgradimo maketo.
Delo bo veliko lažje, ker lahko stojimo ali
sedimo tik ob steni. Ko je maketa že
postavljena, bo zaradi njene širine težko
doseči celo ploskev ozadja in ga ne
bomo mogli dovolj natančno naslikati.

Kadar maketa stoji sredi prostora, je
priporočljivo ponazoriti nizko ozadje na
stranici, ki leži nasproti upravljalni deski.
V takem primeru bomo na eno, dve ali
celo tri stranice privili pol metra široke
plošče, nanje prilepili tapete ali pa jih
poslikali. Tudi tu bo laže najprej v vodo¬
ravni legi poslikati ploščo in jo šele nato
priviti na rob makete. Vnaprej pa mora¬
mo vedeti, kakšno bo površje makete, da
bomo na pravem mestu narisali hribe, ki
se morajo prilegati pokrajini na maketi.

Če maketa stoji sredi prostora, naredimo
ozadje na plošči, ki jo privijemg ali kako dru¬
gače pritrdimo na rob makete. Če imamo dve
plošči, ju v kotu povežemo z utori.

Včasih hribovita pokrajina za ozadje ni
najbolj primerna. Če je zadaj na maketi
mestno naselje, lahko dosežemo zanimiv
učinek, če na ozadje spodaj nalepimo
ustrezno velike izrezane slike hiš. Naj¬
demo jih lahko na škatlah, v katerih so
bile hišice, ali v barvnih prospektih. Pri¬
merne so tudi barvne slike iz revij ali pa
ustrezne črno-bele fotografije, ki jih po¬
barvamo z vodenimi barvicami. Nekaj
podobnega je tudi na eni izmed slik.
Spominjam se tudi primera, ko je make-

PRCGA

Zadaj na maketi lahko postavimo kuliso iz
mestnih hiš, ki imajo samo sprednjo polovico
(za njimi lahko poteka proga). Del strehe pa
mora biti še na zadnji strani.

KULISA - OBRIS VASI

Lahko si pomagamo tudi s pravo kuliso, ki jo
naredimo tako, da hišice izrežemo iz kakšne¬
ga prospekta ali turističnega plakata. Pri¬
lepimo še slike dreves in obris vasice pritrdimo
pred ozadje.

tar namesto zadnje stene postavil široko
zrcalo in s tem dosegel, da se je globina
makete pomaknila daleč nazaj. Marsikaj
velja poskusiti, saj se najde prenekatera
zanimiva in učinkovita zamisel. Se več
bo vredna, če se je boste spomnili sami.

Oznake na progi

Ko smo napeljevali električne pri¬
ključke, smo naredili načrt proge in
označili vse električne porabnike: glavno
progo, tirne odseke, signale in kretnice.
Zdaj, ko je glavno delo končano, mora¬
mo na maketo ob progi postaviti tudi
oznake vseh porabnikov, v bližino pa
obesiti načrt z oznakami. Pri majhni ma¬
keti si je mogoče nekaj odsekov in kretnic
zapomniti; kakor hitro pa bo ta malo
večja, bo na njej več transformatorjev in
s tem tudi več tokokrogov, poleg glavnih
dveh tirov še cela vrsta izogibalnih, stran¬
skih in odstavnih tirov. Da vse to
nemoteno deluje, je potrebnih veliko kret¬
nic in nekaj signalov. Nemogoče si je
zapomniti položaj vseh teh sestavin, zato
je nujno, da si napravimo shematski načrt
proge z vsemi oznakami, ki jih namesti¬
mo tudi ob progi; šele to nam omogoča
vodenje vlakov in upravljanje makete.

Prva označitev se nanaša na toko¬
kroge,  torej na odseke proge, ki jih napa¬
jajo posamezni transformatorji. Osnovna
označitev so nadalje tirni odseki,  torej
tisti deli tira, ki jih posebej vključujemo ali
izključujemo ročno s stikalom ali prek sig¬

nala ali jih celo avtomatsko vključuje in
izključuje vozeči vlak. Naslednja ozna¬
čitev se bo nanašala na kretnice,  brez
katerih prometa ni mogoče usmerjati. Tu
so lahko še drugi elementi, kot npr. elek¬
tromagnetni (razklopljevalci) preklopniki,
kontaktni tiri in podobno.

Pri tokokrogih  moramo navesti ime
tokokroga in označiti obe mesti - začetek
in konec, ki omejujeta ta del proge. Na
načrtu z dvojno črto ali trikotnikom ozna¬
čimo meje tokokroga in zraven zapišemo
njegovo označitev. Na maketi moramo
prav tako natančno označiti mesto na
tiru, kjer se konča napajanje z enim in
začne napajanje z drugim transformator¬
jem. Tam tudi postavimo označbo tega
tokokroga. Označimo jih navadno z
velikimi črkami A, B, C...

Tudi pri tirnih odsekih  moramo označi¬
ti začetek in konec posameznega odse¬
ka, pa tudi njegov naziv. Če imamo slepi
tir, ima ta seveda le eno mesto, kjer se
veže na drugi tir, na drugem pa se tir
konča. Na načrtu narišemo za meje
odsekov eno črto ali piko. Tudi na maketi
morata biti obe mesti točno označeni in
napisana številka tega odseka. Navadno
jih zaznamujemo z zaporednimi številka¬
mi, ki tečejo od nam najbližjega roba
makete proti nasprotnemu, nato v levo in
končno še v desno. Poleg številke tirnega
odseka dodajmo še črko tokokroga, tako
da hkrati vemo tudi, kateri transformator
daje tok temu tirnemu odseku (1A, 2A,
3C ... ).

Signali  so vedno vezani na določen
tirni odsek, saj odpirajo ali zapirajo
dovod toka temu delu proge. Zato zanje
velja enak način označevanja: začetek in
konec ter ime odseka. Označili jih bomo
s številkami tirnega odseka in dali
spredaj črko S (Sl, S2 ... ).

Kretnice  dobijo samo številko, saj delu¬
jejo na mestu, kjer so postavljene.
Označimo jih z veliko črko K in zapored¬
no številko (KI, K2 ...).

Vse označbe moramo, kot sem že ome¬
nil, napisati na načrt, postaviti na make¬
to, kjer posamezni element stoji, in seve¬
da, kar je zelo pomembno, tudi na stikala
na upravljalnem pultu. Zaradi boljše pre¬
glednosti vsak element označimo s svojo
barvo. Na primer takole: tokokrog bo
imel črno črko na rumeni podlagi, tirni
odsek črno številko na rdeči podlagi, kar
bo veljalo tudi za signale, kretnica pa naj
ima črno številko na zeleni podlagi. Tako
bo vodenje vlakov peglednejše. Ko bomo
videli rdečo barvo, bomo vedeli, da gre
za tirni odsek, če pa bo zelena, bo kret¬
nica. Na načrtu pa bo bolj pregledno, če
bomo vsak tokokrog narisali v svoji barvi.
Tako bomo že na daleč takoj videli,
kateri del proge napaja posamezni trans¬
formator.

Odločiti se moramo še, kakšno obliko
bodo imele označbe na maketi. V tujini je
mogoče kupiti posebne male podstavke s
ploščicami, ki jih privijemo ali prilepimo

TIM 1 • september 1995 • 27

_MAKETARSTVO

Slovenske kmečke hiše

Prekmurska hiša

Oznake na maketi so iz tanke aluminijaste
pločevine, številke pa so odtisnjene z
letrasetne pole. Če bi bile slike v barvah, bi
lahko videli, da so oznake za kretnice zelene,
za odseke rumene in za signale rdeče.

Na zidu tik nad maketo naj visi načrt proge z
vsemi oznakami, sicer pri večji maketi ne
bomo vedeli, kje je kaj.

na maketo. Res bi bila velika škoda za
kaj takega razmetavati denar, ko to
lahko zelo preprosto naredimo sami. Ena
možnost je, da iz paličice prereza 10 x
10 mm narežemo 15 mm dolge koščke,
ki jih ustrezno pobarvamo in nanje
prilepimo etikete z označbami. Se lepše
in tudi manj naporno bo, če bomo
naredili ploščice iz tanke aluminijaste
pločevine, ki je dovolj trdna, se lepo reže
in barva, nanjo pa se dobro lepijo tudi
etikete. Ploščice naj bodo velike 10 x 30
mm. Nanje nalepimo rdeče, zelene ali
rumene etikete, na katere smo z letraset-
nimi  črkami nanesii oznake tirnih elemen¬
tov. Ploščice v manjšem primežu upog¬
nemo v obliko črke L, tako da bo zapog¬
njeni del meril 10, drugi z etiketo pa 20
mm. Nato ploščice s krajšim koncem
prilepimo na ustrezno mesto na maketi -
poleg tira, tik ob signalu ali na kretnico.
Pri tem moramo paziti, posebno na
ovinkih, da znak ne bo preblizu tira in ne
bo oviral prometa, vendar še vedno tako
blizu, da vemo, kateremu dela tira ali
kretnici pripada. Slika kaže del makete z
opisanimi oznakami. Začetke in konce
tirnih odsekov bomo označili s podobno
ploščico, le da bo samo 10 mm visoka in
pobarvana rdeče. Prilepili jih bomo tik ob
tiru na mestu, kjer je izolacija med dvema
tiroma, torej tam, kjer se dejansko začne
tirni odsek. Ker je izolacija hkrati meja
med dvema transformatorjema, kjer se
torej začne drug tokokrog, bomo na
rdečo ploščico prilepili ali narisali velik
črn krog.

Vlado Zupan

V dosedanjih sestavkih smo si ogledali
in izdelali stare kmečke hiše zahodnega
dela Slovenije, Gorenjske, Bovškega,
Primorske in okolice Škofje Loke. Tokrat
pojdimo povsem na drugi konec, na
skrajni vzhodni del naše države - v Prek¬
murje. Med hiše vzhodnega dela Slove¬
nije prištevamo tri sorodne tipe hiš: šta¬
jerski - od Ptuja do Slovenskih goric,
belokranjski - okrog Gorjancev in prek-
mursko-panonski tip - povsem na vzho¬
du, na meji z Madžarsko, torej na
začetku Panonske nižine.

Pokrajina tod ni gorata kot v alpskem
delu Slovenije in nima obsežnih iglastih
gozdov. Prevladuje ravnina, ki je tu in
tam porasla z listnatimi gozdovi. Tal ne
sestavlja apnenec v obliki skal in kame¬
nja, temveč ilovnata zemlja. Včasih ljudje
niso imeli denarja za drage prevoze
gradbenih materialov od drugod in so
hiše pač gradili z materiali, ki so bili pri
roki. Graščaki so kmete dobesedno
"tlačili", poleg desetine so jim pobirali še
polovico pridelkov in ubogi tlačani niso
imeli ne časa ne denarja. Zato so gradili
hiše poceni, takorekoč zastonj. Bližnji
gozd je dal les, ilovico so izkopali ob
hiši, slama pa je ostala po mlačvi.
Gradili so tako, kot so jih naučili očetje in
dedje, zato so bile hiše preproste in
majhne.

Prekmurska hiša je po obsegu najmanj¬
ša v Sloveniji. Široka je le 4 do 5 metrov.
Na čelni strani ima navadno dve okni, le
redko tri. Višina od tal do vrha strehe ne
presega 5 metrov in pol. Ostrešje je na
čelni strani pomaknjeno znatno čez steno
in zaprto s krajniki brez line. Hiše iz lesa
ali ilovice so bile krite z rženo slamo in so
imele precej debele stene. Hišo iz ilovice
so gradili tako, da so med pol metra
visok lesen opaž polagali pregneteno
srednje trdo ilovico, ki so ji primešali
slamo ali nalomljene vejice. Ilovico so
nato zbijali z batom, zato so tako nare¬
jene hiše imenovali "nabijance" ali "blat-
njače". Ko je bil opaž napolnjen in nabit,
so za nekaj dni prenehali z delom, da se
je ilovica osušila. Opaž so nato prestavili
za pol metra višje in postopek ponovili.
Da je bila stena gotova, je bilo treba
opaž petkrat prestaviti. Blatnjače so
gradili večinoma revnejši prebivalci,
bogatejši so si hiše delali iz debelih
lesenih tramov, imenovali pa so jih "cim-
prane" hiše. Tako eno kot drugo vrsto hiš
so lepo popobelili, da ob površnem pre¬
gledu navadno ni bilo mogoče zaznati,
iz katerega gradiva so narejene.

Tloris hiše kaže tipično razdelitev na tri
dele: glavna soba (hiša, hiža, iža) je

Pročelje prekmurske hiše iz Lipe pri Beltincih

"Dom na vogal"

največja in gleda na cesto, v sredini je
kuhinja, na desni pa prostor za spanje
(hišca, mala ali zadnja iža). Vhod v hišo
je navadno skozi kuhinjo, pri nekaterih
starejših hišah pa so vhodi z dvoriščne
strani celo v vsak prostor posebej. Streha
na dvoriščni strani je navadno podalj¬
šana vzdolž cele dolžine hiše, da je
nastal pokrit hodnik, imenovan "pod-
stenj". Ta varuje hišo pred vlago, ljudje
pa lahko hodijo po njem iz hiše v gospo¬
darsko poslopje po suhem. Uporabljajo

28 • TIM 1 • september 1995

MAKETARSTVO

ga tudi za sušenje perila ter za odlaga¬
nje in shranjevanje orodja in drugih pred¬
metov.

Za prekmurske domove je značilno, da
so stanovanjski del in gospodarski pro¬
stori pod isto streho. Glede na to, kako so
gospodarski prostori (hlev, skedenj ali
"škegenj", klet in parna ali lopa) pove¬
zani s stanovanjskim delom, poznamo tri
oblike prekmurskega doma. Najstarejša
oblika je "stegnjen dom", pri katerem so
gospodarski prostori podaljšek stano¬
vanjske hiše v isti črti. Tak dom je tipičen
za obcestne vasi, kjer so hiše dosledno
obrnjene s čelno stranjo na cesto. Drugi
je "dom na vogal" (ali na akel), kjer so
godpodarski prostori pravokotno priklju¬
čeni stanovanjskemu delu, torej v obliki
črke L. Ta oblika doma je dejansko
najbolj razširjena in najbolj značilna za
Prekmurje. Kadar je dom dvakrat lomljen
- torej v obliki črke U - govorimo o

95

D

J40

Prekmurska hiša
"dom na vogal"
Merilo: 1:100

Model prekmurskega "doma na vogal", katerega izdelavo opisujemo

Levo je model manjšega "doma na vogal", ki ima ob stanovanjskem
delu 'podstenj", desno pa je revnejši "stegnjen dom".

TIM 1 • september 1995 • 29

RADIJSKO VODENJE

"domu v ključu". Tu je gospodarski del še
enkrat podaljšan proti dvorišču vzpored¬
no s stanovanjsko hišo. Navadno je ta
tretji krak krajši in služi kot parna za
shranjevanje vozov.

Za izdelavo makete sem tokrat izbral
"dom na vogal". Model je prikazan na
fotografiji, priložen pa je tudi načrt z
merami. Iz tlorisa je razvidno, kako je
treba posamezne stene zlepiti med seboj.
Če boste vzeli lepenko debeline 2 mm,
bo levi krak hiše dolg 1 24 mm, zadnji pa
142 mm. Sestavljanja posameznih delov
ne bom opisoval, saj poteka tako kot pri
vseh dosedanjih modelih. Dela G in H

služita za okrepitev, ker bi se sicer hišica
pri taki dolžini lahko upognila. Okna in
vrata samo narišite in pobarvajte, ker so
za izsekovanje premajhna. Nekaj sitnosti
bi lahko bilo s streho, ker se morata oba
dela strehe pod določenim kotom združi¬
ti v vogalu in se lahko zgodi, da stik ne
bo natančen. Na načrtu so sicer podane
mere, vendar streho vseeno najprej po¬
skusno sestavite in po potrebi prilagodite.
Tudi pri čopu nad čelno steno morate
paziti. Ta delček je bolje ukrojiti s papir¬
jem, ko je streha že prilepljena, in ga
šele nato izrezati iz lepenke in prilepiti.
Streho je treba končno obložiti s slamo. V

ta namen morate najti kakšen kos
debelejšega kosmatega blaga (npr. za
plašče), saj so prekmurske hiše krite z
debelo plastjo slame.

Na čelno stran prilepite na zgornjo
polovico del Al iz valovite lepenke, na
desno steno pri gospodarskem poslopju
pa delček F1 iz enakega materiala.
Seveda ju morate pobarvati svetlo rjavo,
da bosta videti kot iz desk. Na dvoriščni
strani bi bilo dobro pod nadstrešek - del
strehe, ki sega nad stene - prilepiti pol
centimetra širok trak iz debelejšega pa¬
pirja v obliki črke L, da se ne bo videlo

Vlado Zupan

pod streho

Modelarski triki

FSR - skupinska dirka

Uvod

Modelarska tekmovanja postajajo vse
bolj privlačna, posebno še za najmlajše.
V lanski sezoni je izjemno narasla ude¬
ležba prav v juniorskem razredu na sku¬
pinskih dirkah ladijskih modelov FSR.
Veselje je videti toliko podmladka na
tekmah, še posebej razveseljivo pa je, da
je opaziti dosti modelov, narejenih v
samogradnji, opremljenih z elektronskimi
vezji, ki so prav tako nastala v domači
delavnici. Tudi najmlajši ne sestavijo
vsega le iz kompletov. Ob tem bi jim rad
namenil še nekaj koristnih nasvetov.

hkrati na progi tudi po osem modelov in
več. Gneča pri štartu, prerivanje ob bo¬
jah in tesna prehitevanja so čar tega tek¬
movanja, ki je še posebej privlačno za
gledalce. Za modelarja oziroma njegov
model pa se utegnejo taka "bližnja sre¬
čanja" slabo končati. Naj naštejem, kaj
vse se lahko zgodi med samo vožnjo ali

pa ob trčenju z drugim modelom ali bojo:

-Voda počasi pronica v model, zaradi
česar lahko odpove naprava za vodenje.

- Model poškodujemo tako, da začne
voda vanj močneje prodirati; naprava
odpove, model pa se lahko celo potopi.

- Poškodujemo samo ladijski vijak;
škoda je le na vijaku in izgubljeni dirki.

- Drug model se zaleti v našega na
najbolj občutljivem mestu in nam izključi
RV-napravo. Ta tek je za nas seveda
izgubljen.

- Ob trčenju z drugim modelom, še
posebno pa z masivno bojo, se lahko

premakne pogonska baterija ali kak drug
del naprave. Sprememba težišča je lahko
prav tako usodna, kakor če odpove
naprava.

- Model se prevrne in obleži na hrbtu.

- Model se izmuzne nadzoru in začne
nekontrolirano drveti nesreči naproti.

Kaj storiti v teh primerih?

RV-naprava

V tekmovalnem ladijskem modelu naj
bo RV-naprava čim bolje zaščitena pred
vodo. To velja prav za vse komponente,
za sprejemnik, regulator (stikalo) in ser-
vomehanizem. Zelo pomaga že, če spre¬
jemnik dobro zavijemo v neprepustno
plastično vrečko. Regulator (stikalo) lahko
površinsko zaščitimo s posebnim silikon¬
skim premazom, ki je namenjen prav
elektronskim vezjem (slika 2); po Conra-

Slika 2. Zaščita elektronskih vezij s posebnim
brezkislinskim silikonskim premazom

dovi kataloški prodaji (53-22-82-33) ga
dobite pri Terni na Kolezijski 25. Prav
tako je koristno vsa vezja, vključno z elek¬
troniko, zaščititi z WD 40 ali podobnim
sredstvom zoper vlago. Servomehani-
zem, ki trza, je nedvomno poln vode.

Nepotopljiv model

Najbolje je, da je model nepotopljiv in
to tudi takrat, ko vanj prodre voda. Naj¬
preprosteje to dosežemo tako, da vanj na
mesta, kjer je še kaj prostora, nabriz¬
gamo poliuretansko peno. Dobimo jo
pod imenom purpen v pločevinkah pod
pritiskom. Peno iztisnemo skozi cevko
tako, da lahko dosežemo vse skrite kotič¬
ke modela. Pri polnjenju bodimo skrbni,
saj se volumen pene močno poveča; ena

30 • TIM 1 • september 1995

RADIJSKO VODENJE

pločevinka zadošča za več modelov.
Poliuretanska pena je lahka in skoraj ne
pomeni dodatne obremenitve, zapolni pa
vse prazne prostore in se lepo prilagodi
obliki modela. Penasto polnilo model
obdrži na površini, čeprav je poln vode.
Cenejša rešitev je primerno oblikovan
kos stiropora, ki ga zatlačimo npr. v kljun
modela.

Zaščita ladijskega vijaka

Ladijski vijak lahko zaščitimo tako, da
na nosilec gredi prispajkamo poseben
ščitnik, kot to prikazuje risba 3. Izdelamo
ga lahko iz 0,5 mm debele medeninaste
pločevine in profilno zbrusimo. Pri mon¬
taži pazimo, da bo zares v osi modela; v
nasprotnem primeru bo porabil de[ ener¬
gije in mu tako zmanjšal hitrost. Ščitnik
montiramo pod blagim kotom, tako da
model lahko brez težav preskoči oviro,
ne da bi si izpulil gred.

Risba 3. Pogonski vijak zavarujemo s ščitni¬
kom, ki naj ne bo postavljen pod preostrim
kotom.

S pomočjo okrogle in polokrogle pile
obdelamo tudi spajko. Pri gladkih površi¬
nah in prehodih so izgube bistveno manj¬
še. Tak ščitnik seveda ni vsemogočen,
zaščiti pa vijak pri skoku čez drug model.
Biti mora tudi pravilno oblikovan in
zglajen, da se na njem ne nabirajo
vejice, listje in drugi odpadki, ki plavajo
po vodi.

Zaščita stikala

Stikalo za vklop ja žal precej izpostav¬
ljeno. V nekaterih trgovinah z elektroteh¬
ničnim materialom dobimo tudi stikala, ki
jih ne moremo preklopiti samo s pri¬
tiskom, ampak je potrebno ročico tudi

potegniti. Če takega nimamo, pa ga vsaj
umaknemo z izpostavljenega mesta, kot
je narisano na risbi 4. To rešitev večkrat
opazimo pri modelih naših starejših kole¬
gov. Ker pa vsakdo nima doma stružnice,
si pomagamo tako, da vzamemo za ščit¬
nik stikala kar tulec odsluženega štarterja
fluorescentne šarnice. Ta je navadno iz
aluminija ter lahek in primerne velikosti.
V dno naredimo luknjo s premerom 6
mm, kamor z epoksidnim lepilom prilepi¬
mo stikalo. Če je model iz ABS-plastike,
uporabimo dvokomponentno lepilo sta-
bilit express. Pri montaži pazimo, da ščit¬
nik prilepimo tako, da se v njem ne bo
nabirala voda.

Pogonska baterija

Pogonsko baterijo moramo pritrditi
tako, da je 'niti najmočnejši trk na pre¬
makne iz prvotne lege. Pritrjevanje zgolj
z gumicami ne zadošča. Najbolje je, če
ima baterija podobno ležišče, kot model
eco-star. Zelo uporabni so tudi tapetniški
žeblji. Ker imajo široko glavico, jih z
lahkoto prilepimo na dno modela; spod¬
nji del zakrivimo in otopimo konico. Na
risbi 5 je prikazano, da lahko služijo za
omejevanje položaja (a) ali pa za
pripenjanje [ d ).  Nekateri, npr. Nemci,
pogosto uporabljajo samozaporne vež¬
ice (risba 6), ki so sicer namenjene za
povezovanje kablov (ang. strap, nem.
Kabelbinder). Nedvomno so boljše od

Risba 5. Tapetniški žebelj je dobrodošel tudi v
modelarstvu.

Risba 6. Samozaporna vežica dobro učvrsti
baterijo, toda samo pri prvem zatezanju.

gumic, žal pa so samo za enkratno
uporabo; ko jih enkrat zadrgnemo, jih
lahko samo še odščipnemo. Tovrstno
pritrjevanje pa bi kakemu tekmovalcu
prav gotovo lahko rešilo finalni tek - in
pokal je tega nedvomno tudi vreden.

Prevračanje modela

Zahteva po sposobnosti modela, da se
vedno spet obrne v prvotno lego, je v
modelarstvu trajna. Marsikomu se je zma¬
ga izmuznila iz rok prav zaradi tega, ker
je model po trčenju prevrnjen nemočno
obležal na gladini. Ze stari eco-star je
imel grbo, ki mu je s svojo prostornino

Slika 7. Neuničljivi modeli vrste livia, ki jih je
konstruiral in izdelal Peter Burkeljc.

pomagala nazaj v pravilni položaj, da¬
nes pa je takih izdelkov že veliko. Izsto¬
pajo modeli Petra Burkeljca (vrste livia)
ter M. in J. Holca, najdemo pa jih tudi v
katalogih tujih proizvajalcev (npr. Con-
radov shark). Pri modelu, ki se sam ni
sposoben postaviti v prvotni položaj, si
pomagamo tako, da na pokrov prilepimo
primerno oblikovan, dovolj velik kos stiro¬
pora, kj mu omogoča, da se postavi
nazaj. Če pa vendarle obleži na hrbtu v
labilni legi, ga poskusimo prekucniti
nazaj z vklapljanjem in izklapljanjem
motorja; navor ob zagonu je navadno
dovolj velik, da ga obrne.

Zaščita modela (motorja)

Dostikrat se primeri, da naprava za
vodenje odpove in model začne nenad¬
zorovano divjati po vodi. Velika hitrost,
oster ladijski vijak in krmilo lahko povzro¬
čijo hude poškodbe, da drugih nevšeč¬
nosti ne omenjamo. Lovljenje takega mo¬
dela je zelo tvegano opravilo. Ko je vse
skupaj v vodi, stikalo napajanja ne iz¬
klopi, vzrok pa je v regulatorju motorja.
Kadar je baterija priključena, je regulator
vedno pod tokom, in ko je poln vode,
daje na motor vedno polno moč. Za nje¬
gov izklop je tedaj potrebno prekiniti
glavni tokokrog. Zato imajo Nemci na
modelu pripravo za izklop v sili. Ta je

Slika 8. Prevezava služi tako za vklop kakor
tudi za izklop v sili; takrat jo le izvlečemo.

navadno v obliki dveh puš, ki ju ob
vklopu kratko sklenejo z miniaturno pre-
vezavo (slika 7). Ob nezgodi je to pre-
vezavo treba samo izvleči, s čimer od
zunaj prekinemo glavni tokokrog.

Dr. Jan. I. Lokovšek

TIM 1 • september 1995 • 31

ELEKTRONIKA

Mini predojačevalnik

(1. del)

Miha Zorec

Predojačevalnik, ki ga tokrat predstav¬
ljamo, odlikujeta dve glavni značilnosti:
preprostost in kakovost. Predojačevalnik
ima namreč le najpotrebnejše kompo¬
nente, dodatki, kot so kontrola tona,
»rumble« filter, filter za šum, ... pa so
izpuščeni. Pri tako preprostem vezju
veliko pridobimo na kakovosti, saj vsaka
dodatna komponenta prispeva svoj šum
in popačenja, ki se na koncu verige sešte¬
jejo, zaradi česar je skupna karakteristi¬
ka vezja precej slaba. Po drugi strani pa
najrazličnejših filtrov in kontrol tudi ne
potrebujemo. Današnje dni so slušni sig¬
nali iz različnih medijev (npr. zgoščenk)
že tako kakovostni, da skoraj ne potrebu¬
jejo dodatnih popravkov. V sodobnih di¬
skotekah uporabljajo le dve frekvenčni
kontroli. Prvo ima didžej na mešalni mizi
(npr. 5 stopenjski ekvalizer), druga pa je
kakovosten digitalni ekvalizer, ki prostoru
prilagodi frekvenčno karakteristiko zvo-

Namen našega predojačevalnika torej
ni oblikovanje in popravljanje frekvenčne
karakteristike zvoka, temveč zbiranje
raznih avdiosignalov. Poleg tega pa ga
lahko uporabimo kot samostojno napra¬
vico za snemanje na kasete.

Opis vezja

Risba 1 prikazuje načrt predojačeval¬
nika. Na prvi pogled se morda zdi izjem¬
no zapleten, vendar, če ga podrobneje
ogledamo, vidimo, da pravzaprav vse-
uje le dve integrirani vezji, pest uporov
in Kondenzatorjev, dve stikali in še nekaj
drugih sestavin. Risba je tako obsežna le
zaradi nazornejšega prikaza vezja.

Vhodne signale pripeljemo prek "činč"
konektorjev KI in K 12 na stereo prek¬
lopnika Sl in S 2. Preklopnik S 1 služi za
izbiro signala, ki ga želimo snemati,
preklopnik S 2 pa določa signal, ki gre
na predojačevalnik. Predojačevalnik sta
dve ojačevalni stopnji, zgrajeni okoli

operacijskih ojačevalnikov tipa NE
5534, ki jih tudi v domačih trgovinah ni
težko dobiti. To integrirano vezje zahteva
zelo malo zunanjih elementov, saj poleg
uporov za nastavitev enosmernih pred-
napetosti in ojačenja, potrebujemo le en
kondenzator. Kondenzator C 1 (C 2)
služi za stabilizacijo ojačenja prvega
operacijskega ojačevalnika, ki deluje z
ojačenjem 1.

Stereo signal iz vhodnih ojačevalnikov
najprej s potenciometrom P 1 balansi¬
ramo (uskladimo jakost levega in desne¬
ga kanala), nato pa ga s potenciometrom
nastavimo na želeno jakost. Zatem signal
vodimo na izhodni ojačevalnik, ki kom¬
penzira slabljenje signala v predhodnem
vezju. Ojačenje izhodnega ojačevalnika
je zaradi tega z uporoma R 22 in R 23 (R
25 in R 26) nastavljeno na okoli 5,5-krat-
no vrednost. To zagotavlja, da pri vhod¬
nem signalu amplitude 250 mV dobimo
izhodni signal amplitude 1 V.

32 • TIM 1 • september 1995

ELEKTRONIKA

Montažna shema in tiskano vezje predojačevalnika

Predojačevalnik ima preprosto zakasni¬
tev vklopa. Pred vklopom napajalne nape¬
tosti rele Re 1 veže izhoda predojačevalni¬
ka na maso. Ob vklopu napajalne napeto¬
sti se začne kondenzator C 5 polniti prek
upora R 29. Ko napetost na njem in hkrati
napetost na bazi tranzistorja T 1 dovolj na¬
raste, začne tranzistor prevajati. To povz-

Seznam elementov:

Upori:

R 1, R 2, R 3, R 4, R 5, R 6, R 7, R 8, R 9,

R 10, R 11, R 12, R 15, R 16= 100 kW
R 13, R 14= 1 kW
R 17, R 19, R 30 = 2,2 kVV
R 18, R 20 = 680 W
R 21, R 24 = 270 kW
R 22, R 25 = 220 W
R 23, R 26 = 1 kW
R 27, R 28 = 100 W
R 29 = 6,8 MW

TIM 1 • september 1995 • 33

ZA SPRETNE ROKE

roči tok skozi navitje releja, ki sprosti izhod¬
ni signal. LED-dioda v zakasnitvenem vezju
služi za prikaz vklopa napravice.

Tudi napajalnik predojačevalnika je raz¬
meroma preprost. Omrežni transformator
mora imeti simetrično sekundarno navitje z
napetostjo 2 x 15 V in mora zagotavljati
moč vsaj 3 W. Diodi D 4 in D 5 predstavlja¬
ta preprosti usmernik za napajanje vezja za
zakasnitev vklopa. Napajalnik za predoja-
čevalno vezje pa se začne z graetzovim
usmernikom, blokiranim (proti radiofrekvenč-
nim motnjam - RF) s kondenzatorji C 21 do
C 24. Sledijo gladilna kondenzatorja C 16
in C 17 ter kondenzatorji (C 1 8, C 1 9, C 14
in C 15) za stabilizacijo delovanja integrira¬
nih vezji IC 5 in IC 6. Za popolno napetos¬
tno stabilizacijo napajalnika pa skrbita inte¬
grirana napetostna stabilizatorja IC 5 in IC 6.

Vir: Elektor Electronics,  februar 1994

Koš za odpadni papir

Načrt za ta koš je nastal na pobudo
vodstva šole, ko smo dobili zabojnik za
papir, načrtovali in izpeljali pa smo ga
kot projektno nalogo pri pouku tehnike v
petem razredu. Projekt je trajal 1 8 šolskih
ur. Najprej smo naredili skico, potem
načrt, nato pomanjšan model (1 : 6), ob
katerem so učenci lahko nadgradili prvot¬
no zamisel, na koncu pa smo ga naredili
še za splošno uporabo. Za izdelavo smo
uporabili 4-5 mm debelo valovito le¬
penko, kontaktno kavčukovo lepilo, belo
lepilo in star časopis.

Potek dela

Najprej izdelamo dno. Na valovito
lepenko narišemo krog (0 36 mm) in z
nanašanjem polmera krožnico razdelimo
na šest delov. V šestilo vzamemo 1 7 mm
in ne 18 mm, tako da zaradi debeline
materiala pri sestavljanju ne bomo imeli
težav. Potem narišemo še stranice in za¬
vih koša v obliki razvitega plašča. Paziti
je treba le na kotnost pri risanju stranic,
ker sicer koša ne bomo mogli zlepiti.
Valovito lepenko režemo z olfo. Vmesne
žlebne pregibe naredimo z gladilnikom.

Ko so deli izrezani in prepognjeni,
namažemo vse stične ploskve s kontakt¬
nim lepilom (Neostik SK 101 ali UHU
greenit). Nanos lepila mora biti tanek in
se mora pred spajanjem sušiti 10 minut.
Učitelj naj nanos preveri, ker se zgodi,
da učenci včasih nanesejo premalo ali
preveč lepila ali pa na napačna mesta.

Če se lepilo preveč vpije v podlago, ga
moramo še enkrat nanesti. Med delom
prostor zaradi škodljivih hlapov zračimo.

Dno in stranice zlepimo tako, da en
učenec drži dva sosednja zaviha navz¬
gor, drugi pa približa in natančno nas¬
tavi prepognjeni rob stranic. Priporočam,
da je ob tej delovni operaciji navzoč
učitelj, saj pri večini kontaktnih lepil kas¬
nejša poprava rii več mogoča. Ko koš
zlepimo, še ni dovolj trden, zato ga
oblepjmo še s starim časopisnim papir¬
jem. Časopis natrgamo na srednje velike
trakove, ga namočimo v belo lepilo
(mekol ali UHU coli), ki smo ga razredčili
z vodo, in kos za kosom polagamo na
lepenko. Časopisni papir se bo lepo
polegel, morebitne mehurje in gube pa
iztisnemo s čopičem.

Ker je koš razmočen, aa previdno
položimo na plastičen podstavek, tako
da ohrani obliko in se posuši. Suh koš je
kar trden in primeren za uporabo, se
pravi, samo za papir. Ko se bo obrabil,
pa ga lahko zavržemo enako kot drug
odpadni papir.

Gregor Razpotnik

34 • TIM 1 • september 1995

ZA SPRETNE ROKE

UHU UHU-jeve ustvarjalne strani

Namizni nogomet

Seznam materiala
Namizni nogomet:

Ostali material: lak ali barva po želji

Lepila: UHU coli express, UHU alleskleber kraft, UHU plus schnellfest,
UHU greenit kraftkleber

Qpomba: _ .

Ce imate dovolj prostora in možnost izdelati igrišče v normalni
velikosti, morate vse mere povečati za 20 %. V tem primeru boste imeli
v srednji vrsti prostora za pet figur in boste lahko igrali s kompletnima
enajstericama.

m

i_i_

TIM 1 • september 1995 • 35

ZA SPRETNE ROKE

Navodila za izdelavo

Nabavimo ustrezne aluminijaste cevi s premerom 1 2 mm ter 10 mm
debelo vezano ploščo, ki jo razrežemo na mere, kakor je razvidno iz
načrta. Nato v vsako izmed bočnih stranic z 1 2-milimetrskim svedrom
izvrtamo po 8 lukenj.

Pred lepljenjem zabijemo v bočni stranici žičnike, vendar le toliko,
da na drugi strani ne segajo iz plošče. Pri tem si pomagamo tako, da
na mestu zabijanja narišemo črto. Robove stranic igrišča namažemo
z lepilom UHU coli, jih sestavimo, nato pa žebljičke s točkalom zabi¬
jemo nekoliko globje v les. Vgreznino zapolnimo s kitom za les ali
gosto mešanico lesnega prahu in belega lepila.

Ogrodje gola zlepimo z lepilom UHU coli. Nato vse ostre robove
pobrusimo z brusilnim papirjem št. 120. Enako obrusimo tudi robove
okvirja igrišča. Vse lesene površine prebrusimo, očistimo prahu in oba
gola s po tremi 15 mm dolgimi vijaki privijemo na dno igrišča.

Letve iz tršega (borovega) lesa s presekom 5 x 45 mm nažagamo na
ustrezno dolžino. Robove gladko pobrusimo in jih pobarvamo s svetlo
temeljno barvo. Letve nato prelakiramo z rumenim nitrolakom. Ko se
lak posuši, nanje nalepimo letvice s kvadrctnim presekom. Le tako stoji
ograja z reklamnim napisom poševno. Reklamne napise lahko nariše¬
mo sami, ali pa jih izrežemo iz prospektov (revij) in prilepimo na ogra¬
do.

Nadomestna držala za pile nam služijo kot ročaji za obračanje
palic med igro. Da lahko držala nasadimo na aluminijaste palice, jih
moramo pred tem še povrtati z 1 2-milimetrskim svedrom. Prav tako
povrtamo tudi kroglice, ki jih nasadimo na nasprotni konec alumini¬
jaste palice. Pri vrtanju moramo obdelovance vpeti v primež. Spoje
iesenih delov z aluminijastimi palicami ojačimo s petminutnim
dvokomponentnim epoksidnim lepilom UHU plus schnellfest.

Vse površine in robove dvakrat premažemo s svetlo temeljno barvo.
Nato jih prelakiramo z rumenim oz. zelenim nitrolakom (glej sliko).
Oznake na igrišču najlažje zarišemo s pomočjo ravnila in belega
alkoholnega flomastra. Krog na sredini igrišča in polkrog pri enajst-
metrskem prostoru narišemo s pomočjo manjšega krožnika.

S pomočjo priložene šablone narišemo figure in jih izžagamo.
Luknje naredimo tako, da pri vseh igralcih na enaki višini (glej risbo!)
narišemo oznake in jih vodoravno prevrtamo z 12-milimeirskim sve¬
drom. Pri tem pazimo, da držimo vrtalnik navpično. Lesene kroglice
navrtamo in jih s 30 mm dolgimi lesnimi vijaki privijemo na telo igral¬
ca. Figure obrusimo in jim nazadnje ročno narišemo in pobarvamo
drese.

Izgotovljeno ogrado prilepimo s kontaktnim lepilom UHU greenit ob
rob igrišča. Zadošča, če jo le rahlo pritisnemo. Aluminijaste cevi vpe¬
ljemo skozi eno preluknjano letev, na vsako cev nataknemo približno
3 cm dolg kos plastične cevi npr. za kompresorje, nato nanje eno za
drugo nanizamo pobarvane figure v predvideni položaj (glej sliko!)
ter jih zalepimo s petminutnim epoksidnim lepilom (UHU plus schnell¬
fest). Tudi na nasprotni strani ne smemo pozabiti na palice natakniti
koščkov plastičnih cevi. Vsak košček cevi še z vijakom pritrdimo na
palico. Nazadnje na konce aluminijastih palic s petminutnim epoksid¬
nim lepilom prilepimo pripravljene zaščitne kroglice oziroma ročaje.

Dva kosa 170 x 170 mm velike 3-milimetrske vezane plošče diago¬
nalno prežagamo in pobarvamo na enak način kot igrišče (glej sliko!).
Pod vsakega od štirih trikotnikov prilepimo lesen vložek. Tako priprav¬
ljene trikotnike s kontaktnim
lepilom (UHU greenit) vlepi-
mo v vogale igrišča. S tem
dosežemo, da je žoga ves
čas v igri.

36 • TIM 1 • september 1995

ZA SPRETNE ROKE

Za okvira vrat uporabimo tanek aluminijast U-profil, ki ga razža¬
gamo pod kotom 45° in ga s križnimi vijaki pritrdimo na končni strani¬
ci igrišča. Igrišče je tako že skoraj nared za igro.

Za večjo stabilnost in boljše razpoloženje med igro je potreben še
trden podstavek, ki ga lahko izdelamo iz nekoliko debelejše panelne
plošče (16 mm). Odrezane robove izravnamo z obličem in jih pobrusi-
mo. Dele podstavka povežemo med seboj s pomočjo elementov za

sestavljanje pohištva, kot je prikazano na slikah. Tako lahko pod¬
stavek kadarkoli razstavimo in pospravimo, če ga ne potrebujemo, da
nam v stanovanju ne zavzema dragocenega prostora.

Preden začnemo igrati, moramo igrišče pritrditi na podstavek s šti¬
rimi veznimi elementi za pohištvo. Za žogo uporabimo leseno krogli¬
co s premerom 40 mm. Vržemo jo na igrišče in igra se lahko začne.
Vam in vašim partnerjem pri igri želimo obilo zabave.

J.Č.

Da ure tehničnega risanja
ne bi bile enolične

V šestem razredu osnovne šole se učen¬
ci prvič srečajo s pravokotno projekcijo.
Posamezne projekcije (pogledi) so jim
sicer že znane, toda povezava med njimi
je zanje nekaj povsem novega.

Učitelji si na različne načine posku¬
šamo popestriti ure. Učencem je težko
ribližati prostorsko predstavo z besedo
rez modelov in slik. Zdaj je nekoliko
laže. Z učilom "prostorski kot" lahko
učencu nazorno prikažemo, v kakšni
soodvisnosti so naris, tloris in stranski ris.

V prostorski kot postavimo telo.
Pravokotno projekcijo prikažemo tako,
da pritrdimo posamezne projekcije -
ploščice z magneti na projekcijske rav¬
nine. Robovi ploščic predstavljajo vidne
robove telesa. Pomožne projekcijske črte
lahko ponazorimo s flomastrom in tako
nazorno prikažemo medsebojno odvis¬
nost posameznih projekcij. Ko naredimo
zvrat ravnin prostorskega kota, se nazor¬
no vidi tudi lok, ki ga opišejo slednice
ravnin. S tem olajšamo razumevanje kon¬
struiranja projekcij s pomočjo šestila.
Zvrnjene ravnine prostorskega kota z
magneti pritrdimo na tablo. Poleg njega
lahko učenci na tablo narišejo koordinat¬
ni sestav z vsemi tremi osmi in s pomočjo
pomožnih črt pravokotno projekcijo tele¬
sa. Pri ponazarjanju nam je v pomoč pro¬
zorno stojalo, kamor položimo telo, da je
videti, kot da lebdi v zraku. Na projekci¬
jah se jasno vidijo vse tri oddaljenosti od
ravnin. Nazornost lahko še povečamo,
ker imamo na razpolago štiri različna
telesa, ki jih lahko v prostorskem kotu tudi
obračamo. Tako se nam število projekcij
še poveča.

S prostorskim kotom lahko pokažemo
tudi nastanek izometrične projekcije.
Slednice projekcijskih ravnin predstavlja-

Izdelke so naredili učenci 8. c razreda osnov¬
ne šole Bičevje v Ljubljani.

jo koordinatne osi X, Y in Z. Kvader
postavimo v prostorski kot tako, da je
čimveč robov vzporednih s koordinatnimi
osmi, in oboje skupaj zavrtimo v tako
lego, da projekcijski osi X in Y oblikujeta
s črto skozi izhodišče koordinatnega si¬
stema kot 30° in telo skupaj s prostorskim
kotom nagnemo naprej za 30°.

Na koordinatnih oseh odmerimo
dolžine robov in s črtami, ki jih narišemo
vzporedno z osmi, narišemo robove
kvadra. Kot 30° lahko odmerimo navz¬
gor ali navzdol. To pomeni, kot da bi

postavili koordinatno izhodišče v pred¬
nje, oziroma v zadnje oglišče kvadra.
Zdaj samo risanje telesa v izometrični
projekciji ni več težavno.

Ker želijo biti učenci pri svojem delu
samostojni, je smotrno, če delo orga¬
niziramo v skupinah ali dvojicah. Vsaka
skupina ali dvojica naj ima svoj prostor¬
ski kot. Učenci si ga lahko sami izdelajo
iz kartona ali lepenke. V prostorski kot
polagajo različne predmete, ki jih najde¬
jo v šolski delavnici in jih nato poskušajo
samostojno narisati. Ko je predmet
postavljen, si laže predstavljajo predmet
v izometrični projekciji. Telesa lahko tudi
sami naredijo iz lesenih odpadkov, ki se
vedno najdejo v šolskem skladišču. Posa¬
mezne dele nažagajo, med seboj zlepi¬
jo, obrusijo in lakirajo, da dobijo različ¬
na prizmasta in valjasta telesa. Predmeti
naj bodo tolikšni, da jih učenci v zvezke
lahko narišejo v naravni velikosti.

V šestem razredu lahko učenci že po
idejni skici naredijo telesa in jih šele, ko
so dokončana, zrišejo v pravokotni pro¬
jekciji, tako da si jih vsak postavi v svoj
prostorski kot. Na ta način laže določijo,
kaj je naris, kaj tloris in kaj stranski ris.

V osmem razredu pa morajo učenci
vsak predmet, ki ga želijo izdelati,
najprej narisati v pravokotni in izometrič¬
ni projekciji, ter ga šele nato samostojno
izdelajo iz lesa.

S takim načinom dela si učenci na
neprisiljen, sproščen način pridobivajo
prostorsko predstavo, saj lahko z lastnim
delom ustvarjajo predmete želenih oblik
in jih s toliko večjim veseljem tudi sami
narišejo.

Suzana Kranjec

TIM 1 • september 1995 • 37

__ _ ZA  SPRE TNE  RO KE  _ _

Stenska omarica za ključe

Velikokrat se nam zgodi, da v množici
ključev vhodnih vrat, garaže, kleti, avto¬
mobila in še česa ne najdemo prav tistih,
ki jih takrat najbolj potrebujemo. Čeprav
smo »prepričani«, da smo jih pustili tam
kot vedno, se po daljšem iskanju pokaže,
da so bili drugje, ker jih je vmes nekdo
potreboval, samo prestavil ali pa po¬
spravil na »primernejše« mesto. Da bi se
izognili nepotrebnemu iskanju in z njim
povezani slabi volji, vam predlagamo,
da naredite omarico za ključe; ker ima
obliko obešanke, je lahko tudi lep okras
na hodniku, stopnišču ali v predsobi.

Material

Ohišje omarice je zaradi trdnosti nare¬
jeno iz 10 mm debele vezane plošče,
jarem je iz masivnega smrekovega lesa,
poleg tega pa potrebujete še štiri majhne
šarnirje, magnetni zadrževalnik, nekaj
manjših lesnih vijakov, lepilo za les (npr.
UHU coli), kljukice za obešanje ključev,
dva vijaka s PVC vložkoma premera 6
mm za pritrditev omarice na steno, ter
nitrolak, oljno barvo ali kak drug premaz
za les.

Orodje

Vse sestavne dele je mogoče izrezati z
navadno ročno žago s finimi zobci, ven¬
dar boste imeli v tem primeru več dela z
dokončno obdelavo robov z brusilnim

papirjem in rašpo. Zato je bolj pri¬
poročljiva uporaba električne vbodne

žage (npr. Black & Deckerjeva modela
KS 530 ali KS 531), ki jo ima zaradi
njene vsestranske uporabnosti v svoji de¬
lavnici že skoraj vsakdo, ki se ljubiteljsko
ukvarja z obdelavo lesa. Poleg žage

potrebujete še mizarski kotnik ali večji
trikotnik in svinčnik, električni vrtalnik s
kompletom svedrov za les, sveder pre¬
mera 6 mm za vrtanje v gradbene mate¬
riale, manjši in večji izvijač, kombinirane
klešče, kladivo, čopič in vsaj dve svori.
Če imate delovno mizo (pri nas je mo¬
goče dobiti sestavljive Black & Decker-
jeve mize Workmate WM 300 in VVM
2000), vam bo zelo koristila pri sestav¬
ljanju okvirja omarice, saj jo je mogoče
uporabiti kot podlago za vrtanje, žaga¬
nje in brušenje, pa tudi kot velik primež.

Izdelava

Na obrušeno površino vezane plošče
po merah, podanih v kosovnici, narišite
vse sestavne dele ohišja omarice za
ključe in jih čim bolj naravnost izžagajte.
Morebitna odstopanja od črt popravite z
brusilnim papirjem, nato pa zlepite stra¬
nice in hrbet (deli 1, 2 in 3). Ko se lepilo

Slika 1. V tej omarici obešanki bodo ključi
vedno na svojem mestu in jih ne bo več treba
iskati po predalih, policah ali žepih.

posuši, lahko stike stranic po želji utrdite
še z 20-25 mm dolgimi tankimi lesnimi
vijaki, ki jih čim bolj naravnost privijte v
prej izvrtane 15-20 mm globoke luk¬
njice.

Če nimate dovolj široke deske, iz
katere bi izžagali jarem (4) v enem kosu,
zlepite tri smrekove letve, debele prib¬
ližno 20 mm, v obliko črke U (glej risbo!).
Da bo jarem čim bolj podoben tistemu pri
pravi obešanki, mu z rašpo in brusilnim
papirjem zaoblite vse robove, nato pa ga
prilepite in privijačite na zgornji del ohiš-

38 • TIM 1 • september 1995

ZA SPRETNE ROKE

ja omarice. Bolj iznajdljivi lahko jarem
naredijo tudi iz ukrivljene cevi.

Vrata (5) so na spodnji strani nekoliko
daljša, da jih je mogoče laže odpirati.
Enako kot okrasno odprtino na sredini jih
izrežite z vbodno žago, nato pa na levo
krilo vrat z notranje strani prilepite še dva
100 mm dolga koščka 5 mm debele
vezane plošče, ki bosta služila kot pripira
(6). Vrata pritrdite na omarico z majhnimi
šarnirji (8), ki jih tako kot tudi magnetni
zadrževalnik (9) in ustrezno velike klju¬
kice (10) za obešanje ključev dobite v
trgovinah z okovjem. Utore za šarnirje na
omarici naredite kar z rašpo ali grobo
pilo.

Na hrbet omarice z notranje strani tik
pod vrhom in tik pod sredino prilepite še
dve letvici (7) iz 10 mm debele vezane
plošče. Ko se lepilo posuši, vanju z majh¬

nim lesnim svedrom približno 40 mm
narazen izvrtajte plitve luknjice in vanje s
kladivom narahlo zabijte kljukice za
ključe. Če imajo navoj, jih v luknjice uvij-
te s kombiniranimi kleščami.

Kako boste omarico pobarvali in opre¬
mili, je prepuščeno vaši iznajdljivosti.
Uporabite lahko žive oljne ali nitrobarve,
brezbarvni lak ali pa tak ton zaščitne
lazure za les, s kakršno je pobarvano
drugo pohištvo v prostoru, kjer bo omari¬
ca visela.

Z montažo na steno ne bi smeli imeti
težav. Če je podlaga lesena, zadoščata
že dva 40 mm debela lesna vijaka, v
opečnat ali betonski zid pa morate s sve¬
drom s konico iz karbidne trdine najprej
narediti dve luknji s premerom 6 mm in
vanju potisniti zidna PVC-vložka.

Matej Pavlič

Nabodalo
za ražnjiče

Čeprav gre poletje h koncu, se boste v tem
mesecu z drugimi člani družine ali prijatelji
gotovo še kdaj zbrali ob žaru na vrtu ali terasi
pri peki mesa. Če jih še nimate, lahko po naših
navodilih hitro in brez večjih izdatkov naredite
zelo uporabna nabodala, ki so zaradi svoje
oblike nekaj posebnega.

Za izdelavo enega nabodala potrebujete
slab meter 3 mm debele jeklene pokromane
žice, dva ali tri plutovinaste zamaške od
buteljk in približno pol metra 3-5 mm debele
konopljene vrvice.

Držalo za knjige

S knjigami je treba lepo ravnati tudi
tisti čas, ko jih ne uporabljamo. Kdor ima
v sobi knjižno polico ter na njej različno
velike in debele knjige z različno debeli¬
mi platnicami, ve, da se hrbti postrani sto¬
ječih knjig sčasoma začnejo kriviti, plat¬
nice dobijo »ušesa« in listi se mečkajo.
Temu se lahko izognete z izdelavo lese¬
nih držal za knjige, ki bodo knjižni polici
hkrati tudi v okras.

Da bodo držala za knjige količkaj
trdna, morajo biti debela vsaj 20 mm. To
pomeni, da jih lahko naredite iz poskob-
Ijane deske kake trše vrste lesa ali iz dveh
zlepljenih kosov 10 mm debele vezane
plošče. V vsakem primeru morate s po¬
močjo mreže, v kateri je narisano držalo,
njegovo obliko s svinčnikom in ravnilom
prenesti na trši karton in pazljivo izrezati
z olfo. Vrednost X v načrtu pomeni debe¬
lino police, k temu pa morate prišteti še
slab milimeter, da boste držalo laže

nataknili na rob. Izrezano šablono sedaj
položite na les oziroma z UHU collom
zlepljeni vezani plošči, s kemičnim svinč¬
nikom občrtajte in z električno vbodno
žago natančno izžagajte. Odprtino na
sredini izrežete tako, da v enega od
kotov prej z električnim vrtalnikom in sve¬
drom za les izvrtate luknjo s premerom
8-10 mm. Ko z rašpo in brusilnim papir¬
jem zgladite vse stranice in nekoliko
zaoblite robove, pride na vrsto barvanje.
Odločite se lahko za žive oljne oziroma
nitrobarve ali pa držala pobarvate enaka
kot je knjižno stojalo.

Matej Pavlič

Poleg žage za železo in pile potrebujete za
izdelavo nabodal le še oster nož Olfa in man¬
jši primež.

Na približno meter dolgem kosu ravne jek¬
lene pokromane žice s premerom 3 mm
določite sredino, žico okoli v primež vpetega
večjega svedra ali okroglega kosa lesa zvijte v
obliko črke U ter s pilo ošilite dobljene »vilice«.
Nato vzdolž zamaškov, ki jih obvezno vpnite
v primež, z obeh strani naredite plitev utor v
obliki črke V (risba 1). Dva ali tri tako
zarezane plutovinaste zamaške drugega za
drugim potisnite v zgornji del vilic, vse skupaj
tesno ovijte s konopljeno vrvico in nabodalo je
narejeno (risba 2). Nanj lahko nataknete
koščke mesa, krompirja in paprike, hrenovke
in še kaj. Ker je ročaj dobro izoliran, ni

3

bojazni, da bi se s takšnim nabodalom, ki je
bilo dalj časa nad razžarjenim ogljem, opekli.

Ce boste naredili več takih nabodal, jih
lahko označite z različno obarvanimi tankimi
bombažnimi vrvicami, ki jih vpletete med
konopljeno, z različno obarvanimi lesenimi
kroglicami na vrhu ročaja, ki jih nataknete na
žico pred namestitvijo zamaškov (risba 3), ali
še kako drugače.

Matej Pavlič

TIM 1 • september 1995 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

V

Številčnica

?

Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi,
in jih vpišite v lik. V številčnici ista številka
vedno pomeni isto črko, vsaka črka pa je
v liku zastopana vsaj dvakrat. Ob pravil¬
ni rešitvi boste v srednjem stolpcu dobili
priimek poljskega naravoslovca, utemelji¬
telja heliocentričnega svetovnega sestava
(Nikolaj, 1473-1543).

1. blago iz volne za zimske plašče, 2.
domače moško ime (Gregor), 3. za kopa¬
nje pripravljena voda, 4. pasta, maša, 5.
ime slovenskega smučarskega skakalca
Tepeša, 6. stožec, 7. žensko oblačilo,
kikla, 8. kraj pri Mariboru, znan iz »de¬
setdnevne vojne« leta 1991.

Anagrami

1

2

3

4

5

Besede, ki jih zahtevajo opisi, vpišite v
lik in na označenih poljih boste dobili
ime dalmatinskega kraja v bližini Ma-
karske. Rešitev uganke je spet anagram,
kar pomeni, da je sestavljena iz enakih
črk kot posamezne besede v liku.

1. spalnica v kmečki hiši, 2. usoda,
glavna verska postavka budizma, brah-
manizma in dšainizma, 3. grški otok na
jugu Kikladov, 4. navlaka, šara, 5. nem¬
ška denarna enota.

Pregovor na črticah

KO . . . VA
PO. . . A
K...A
R E ... A
M ... AN
T...C
KRA. . AR
P..D
P...IS
ML. J .A
K..CEK

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

SEPTEMBER 1995, LETNIK XXXIV, CENA 252 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246.

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu.
Posamezna številka stane 252 SIT, polletna naročnina pa 1260 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman
Zupančič.

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden
Oblikovanje: Božidar Grabnar
Lektoriranje: Ludvik Kaluža
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov
na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-10/95 z dne 10. 2. 1995.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Vesoljski taksi na sliki ne bo nikoli zapustil startne ploščadi, saj ie le mojstrsko narejena, pri¬
bližno decimeter visoka maketa, ki jo je iz različnih gradiv izdelal maketar Miha Kozjek.

Foto: Miha Kozjek

S pomočjo med seboj pomešanih
opisov poiščite manjkajoče črke in z njimi
dopolnite besede. Po vrsti brane dodane
črke dajo nemški pregovor.

sad - tuj človek - drevesna vejica ali
poganjek, ki zraste v enem letu - pasta,
maža - ime slovenskega pisatelja Ro¬
žanca - divje rastoča rastlina s pekočimi
listi - svojeročno napisana ime in priimek
- garaža za tramvaje - večja potovalna
potrebščina za prenašanje prtljage -
slika, lik - prodajalec krame.

Rešitev nagradne tematske osmero-
smerke iz lanske dvojne številke revije

TIM: METRONIC

Nagrade za pravilno rešeno uganko v
lanski dvojni številki revije TIM prejmejo:

1. Gregor Sedej, Petrovičeva 19, 61110
Ljubljana

2. Anže Jamnik, Verje 12/a, 61215
Medvode

3. Branko Perenčevič, Ul. svobode 2,
62204 Miklavž

Rešitve vseh ugank  prepišite na dopis¬
nico (ne trgajte revijel) ter najkasneje do
20. septembra pošljite na naslov Teh¬
niška založba Slovenije, Lepi pot 6,
61111 Ljubljana (s pripisom "Timove
uganke"). Enemu izžrebanemu reševalcu
bo podjetje Metronic-Komet, d.o.o., Ce¬
sta Tončke Čeč 81, 61420 Trbovlje,
podarilo komplet za izdelavo plastične
makete letala, dva reševalca pa bosta
dobila lepo knjižno nagrado Tehniške
založbe Slovenije.

KAZALO

UREDNIKOV PREDAL 1

ČEŠKO - SLOVAŠKA TURNEJA

RAKETNIH MODELARJEV 1

BARDEJOV '95 2

TEKMA ZA POKAL NORDMENDE 2

RV-POLMAKETA MOTORNEGA

LETALA CESSNA 180 - PRILOGA 3

DRSALCI NA STO NAČINOV -

MODIFIKACIJE 5

VPENJALNA NAPRAVA TIM SA-3 8

DOBRI IN POCENI ELEKTRIČNI

PRIKLJUČKI 10

JADRANJE NA POBOČJU 11

TIMOVA NAGRADNA AKCUA 12

TEČAJI IN SEMINARJI S PODROČJA

TEHNIČNIH INTERESNIH DEJAVNOSTI 13

TIMOV PORTRET 13

ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA

(29.DE L) - MAKETE "VACFORM" 14

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO 16

MAKETA MALE ŽELEZNICE -

ZAKLJUČNA DELA (3.DELJ 26

SLOVENSKE KMEČKE HIŠE -

PREKMURSKA HIŠA 28

MODELARSKI TRIKI -

FSR - SKUPINSKA DIRKA 30

MINI PREDOJAČEVALNIK (1 .DEL) 32

KOŠ ZA ODPADNI PAPIR 34

NAMIZNI NOGOMET 35

DA URE TEHNIČNEGA RISANJA
NE BI BILE DOLGOČASNE 37

STENSKA OMARICA ZA KUUČE 38

DRŽALO ZA KNJIGE 39

NABODALO ZA RAŽNJIČE 39

40 • TIM 1 • september 1995

MULTIPLEX

4T

RV NAPRAVE
KOMPLETI MODELOV
ZA SESTAVLJANJE

ASP

- MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM

CARL  GOLDBERG

- KOMPLETI MODELOV LETAL

THUNDER TIGER

- KOMPLETI MODELOV

KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA

•MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva
Dragon, Kirin, Revell

•MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell
VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU!

•ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell

•GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah
•KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete

HUMBROL

Heller

•GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila

•MODELARSKO ORODJE PROXXON, Humbrol

•IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI: avtomobili Burago,
TV-igre in moduli Micro Genius, fotoaparati, pirografi,
spajkalniki, kasete, diskete

BOGATA PONUDBA KOMPLETOV,
GRADIV, ORODJA IN PRIBORA

MODEL KITS

MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO

Trgovsko podjetje

GfllSDISIftfl QPREfflliW o

Mladi tehnik, Levstikov trg 7,61000 Ljubljana

Tel.:061/12-61-158, Faks: 12-62-243

Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure

UHU  V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale


<N

m

On

On

rH

U

CU

S

oI

d,

O

</>

S

HH

H

m

Oh

o>

tH

Ih

-O

6

0>

Oh

0)

cn

S

H

O

<N

Cessna 180

RV-polmaketa

Merilo: 1:2

Obdelal: Otokar Hluchy

Razpetina kril . 1395 mm

Dolžina trupa .950 mm

Ploščina kril .26,52 dm 2

Ploščina višinskega stabilizatorja .8,4 dm 2

Masa modela.pribl. 1200 g

Motor .3 do 5 cm 3

33

31

30

■ 950 -

34

32

CESSNA ISO


304

54

ojačiti s stekleno tkanino

54

. BATERIJA i
I !_ 48^6oo_mAh__j

39

68

38

' rV'

32

T’

54 40 39

J—

57 56

40 47


-IM

V

36

71

-J


/

64


51


44

69



72

32 64 52

79

N>

4^

H

HH

S

rt

"O

rH

rt

3

a 4

rt

i-t

M

VO

Ul

H

HH

2

rt

*“t*

3

a*

rt

•-i

M

'O

O

Ul

18* TIM 1 • september 1995 TIM 1 • september 1995 • 23

Obdelal: Otokar Hluchy

22* TIM 1 • september 1995 TIM 1 • september 1995 • 19