Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije
Vlada pripravljena popraviti predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah
sre i 0noms*s°-sociaIni svet je to 0 obravnaval predlog za spre-dn	zu*<(,na o gospodarskih
SD . ab> ki bi, če bi ga poslanci d	odpravil predstavništvo
lana^ev v nadzornih svetih. Mi-
2SSs r°^a’ 'zvr^n' sekretar v Je predstavnike vlade vpra-s_’i 18re pri predlogu zakona za oh* r?ljaja*' zavestno dejanje. V Predlo8a sprememb pr ,re^ Piše, da se s to spremembo nih StaVniStvo delttvcev v nadzoruj SVet'b uvaja, kar seveda ne dr-
Podh'1 -C ved 'et uvedeno na a8' zakona o soupravljanju, skl' a,rie^ck se avtorji spremembe sk('CU^° na usklajevanje z evrop-ne Zakonodajo in prakso, kar tudi n„ rz,) saj je z obojim v popol- Milan Utroša £ nasProtju.
ItnjJ vinda ne želi prisluhniti opozorilu, daje treba to spremembo zakona uma-tov •’ °° ^SSS prisiljena na problem opozoriti Evropsko konfederacijo sindika-^ln fudi Evropsko komisijo.
sp lr"ster za delo Tone Rop je kot predstavnik vlade povedal, daje predlog sporne er 11embe nastal na ministrstvu za finance, sedaj pa ga zastopa ministrstvo za n°ntske odnose.
Izrazil je strinjanje z razmišljanjem Milana Utroše in predlagal kompromis. V zakonu naj bi po Ropovih besedah pisalo, da imajo delavci v nadzornih svetih najmanj tretjino predstavnikov, na pogajanjih pa naj bi določili še zgornjo mejo. Uradni predlog spremembe zakona, ki gaje vlada že poslala v državni zbor, ni korekten, je še menil minister za delo.
Predstavniki gospodarske zbornice in združenja delodajalcev so skušali braniti predlagane spremembe, češ da so potrebne zlasti zaradi tujcev, ki bi želeli nakupiti lastniške deleže naših podjetij. Menili so tudi, naj ima kapital večji vpliv kot delo.
Dušan Semolič je predstavnike delodajalcev in tudi vlade poučil, da imajo tudi zaposleni praviloma poleg kratkoročnih interesov (večje plače) tudi dolgoročne (ohranitev podjetja in delovnih mest). Da to drži vsaj za Gorenje, kjer je direktor, je potrdil Jože Stanič, predsednik združenja delodajalcev Slovenije.
Po razpravi so za kompromisni predlog ministra Ropa glasovali le predstavniki vlade in delojemalcev, predstavniki delodajalcev pa so temu nasprotovali.
To pomeni, da bo vlada pred drugim branjem sprememb zakona o gospodarskih družbah sporni predlog dolžna popraviti tako, da bo v nadzornih svetih delavcem zagotavljal najmanj tretjino mest. O največjem možnem številu zastopnikov delavcev pa naj bi se dogovorili na pogajanjih. Kako bo vlada svojo napako, ki je bila, kot smo slišali, narejena le zaradi zaščite interesov tujih lastnikov kapitala, popravila, bo morala odločiti zelo hitro. Nikakor namreč ne more biti v njenem interesu, da bi v spor posegla Evropska konfederacija sindikatov ali celo Evropska komisija.
Odbor državnega zbora za delo Podpira spremembo pravilnika
0	obratovalnem času trgovin
to°dbor za delo, družino in socialno politiko državnega zbora je Sr°do obravnaval problematiko odpiralnega časa prodajaln in s kat ■,Povezane8a delovnega časa trgovk in trgovcev. Po razpravi, v a ed so poslanci izrazili podporo prizadevanjem sindikata delavcev kovine, je odbor sklenil pozvati ministrstvo za ekonomski razde! 111 ^'uistrstvo za delo, naj skupaj s predstavniki delojemalcev, . °oajalcev in potrošnikov pripravita spremenjen pravilnik o obra-alnem času. Pravilnik je potrebno spremeniti zato, da bo ščitil
1	avice trgovk in trgovcev do dnevnega in tedenskega počitka ter aega dopusta.
z obor za delo je ministrstvo za delo tudi pozval, naj inšpekcija clo poostri nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakono-Je v trgovski dejavnosti.
animivo je, da so za te sklepe glasovali vsi, izjema so bili le Poslana LDS.
Sandi Bartol
Delavci Tovarne usnja Šoštanj zahtevajo odpravnine
Več dvesto delavcev obrata Industrije usnja iz Vrhnike v Šoštanju, ki so že od marca na čakanju, seje to sredo zbralo na protestnem zboru. Na njem so sodelovali tudi predstavniki sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije s predsednikom Tonetom Rozmanom na čelu. Od vodstva podjetja so zahtevali izplačilo odpravnin presežnim delavcem, ker jim bo v naslednjih dneh prenehalo delovno razmerje. Vodstvo podjetja pa jim to pravico odreka, češ da jim po zakonu ni treba izplačati odpravnin delavcem, ki so izgubili delo ob prisilni poravnavi. Za Industrijo usnja Vrhnika je bila namreč 9. 9. 1999 na Okrožnem sodišču v Ljubljani izglasovana prisilna poravnava - v njej je izgubilo delo 506 delavcev, podjetje pa je ohranilo 1136 delovnih mest. Delavci so vprašanje odpravnin z vodstvom podjetja pripravljeni rešiti sporazumno. Vodstvo Industrije usnja Vrhnika so zato opomnili, da jim je spomladi izplačilo odpravnin že obljubilo. Če delavci ne bodo prišli do odpravnin zlepa, bodo ob pomoči sindikata svoje bivše podjetje tožili.
SINLES in Sindikat gozdarstva Slovenije o zakonu o delovnih razmerjih
Določili meje, pri katerih ne bodo popustili
Republiška odbora obeh sindikatov sta skupaj s predstavniki nekaterih drugih sindikatov konec prejšnjega tedna na seminarju v Bohinju obravnavala stališča in predloge k besedilu predloga zakona o delovnih razmerjih.
Oba republiška odbora sta pripravila stališča in predloge, ki naj jih pogajalci Svobodnih sindikatov uveljavljajo pri pogajanjih o predlogu zakona, ki bo v veliki meri na novo določil položaj zaposlenih. Če jih bodo predlagatelji zakona zavračali, bosta sindikata za njihovo uveljavitev pripravljena tudi na najtrše sindikalne boje.
Republiška odbora sta sprejela kar precejšnje število različnih predlogov in pripomb, tu se bomo mejili le na tiste, pri katerih sindikata ne bosta odstopila za nobeno ceno.
V 53. členu zakona, ki vsebuje omejitve za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, sindikata menita, da sme takšno razmerje trajati največ eno leto. Poleg tega menita, daje treba v zakonu črtati možnost, da bi delodajalci z istim delavcem sklepali več pogodb za isto delo.
Ker je čas izven delovnega čas zasebna stvar posameznega delavca, lahko zakon v 95. členu govori le o članstvu v sindikatu in udeležbi v sindikalnih aktivnostih med delovnim časom, skla-
dno z dogovorom o pogojih za sindikalno delo, stavkovnimi pravili in zakonom o stavki.
V 114. členu, ki določa položaj invalidov, je treba v peti alinei črtati možnost prenehanja delovnega razmerja po poteku treh mesecev po izteku odpovednega roka. Če bi ta določba ostala, menita republiška odbora, bi se delodajalci lahko vpletali tudi v odločitve zdravnikov.
Amandmaji vlade, ki pomenijo odpravo členov 126. do 129. predloga zakona in s katerimi bi zakon dajal zaposlenim pravico do regresa za dopust, odpravnin in različnih nadomestil in dodatkov, so za oba sindikata povsem nesprejemljivi. Vladaje s tem amandmajem direktno spremenila odločitev državnega zbora ob prvem branju.
Oba sindikata nasprotujeta tudi 18. amandmaju vlade, s katerim skuša predlagatelj urediti plačilo odmora za malico, ki naj ne bi več štel v delovni čas. Ta amandmaje po mnenju obeh sindikatov nepotreben, saj naj bi zakon še naprej vseboval rešitev iz predloga za prvo branje, ki jo je državni zbor verificiral. Ta amandmaje vlada pripravila na željo delodajalcev in se o njem ni posvetovala s sindikati. Seveda je za oba sindikata nesprejemljiv tudi 21. amandma, s katerim bi iz zakona o delovnih razmerjih odpadla določba, da čas odmora za malico šteje v delovni čas.
Sindikata zavračata tudi 25. amandma, po terem bi delodajalci morali škodo, povzročen delavcem, poravnavati skladno s pravili civiln S prava, ne pa po načelih odškodninske odgov0 nosti, kot menita oba sindikata.	•
O vseh drugih amandmajih vlade seje po?* obeh sindikatov mogoče pogovarjati in tudi govoriti.	ba
Kar zadeva amandmaje delodajalcev, P.. sindikata nasprotujeta najprej rešitvi, da bi lovno razmerje za določen čas lahko podaljs vali kar tri leta. Nasprotujeta tudi zmanjšanju p spevkov in nadomestil za odsotnost z dela radi bolezni, saj bi zaradi tega prišlo do zffl* ^ šanja pravic iz naslova zavarovanj. Sindikata tudi proti črtanju izrednih dopustov in omeJ vanju skupnega števila dni dopusta.
Kot nam je še povedal Marjan FerČec, ^ kretar obeh sindikatov, so se predsedniki s dikatov dejavnosti iz sestave ZSSS d°8°VjZ rili za skupno posvetovanje o problemi predloga zakona o delovnih razmerjih- V dovljici bodo 15. novembra pregledali, kaj dosegli pogajalci. Takrat se bodo Svobodni st dikati po potrebi odločili tudi o zaostritvi s' dikalnega boja.	g
SDPZ
Proračun in proračunski memorandum za leto 2000 naj socialni partnerji obravnavajo pred koalicijo
SDPZ ugotavlja, da proračunski memorandum in predlog proračuna zapostavljata področje prometa in zvez, čeprav je ta sektor gospodarstva zelo pomemben za stabilen gospodarski razvoj države. Za SDPZ ni sprejemljiva politika vlade in zlasti ministrstva za promet in zveze, ki samostojne podjetnike obravnava drugače kot dmgi zasebni sektor s področja prevoza blaga (dovolilnice, stroški cestnin, itd.).
SDPZ zahteva, naj se v naslednjem letu dokončno uredi status letališča v Mariboru in zaposlenim delavcem omogoči normalno delo in na njem temelječe pravice in dolžnosti.
SDPZ meni, daje proračun za leto 2000 naravnan preveč porabniško in da mnoge lepo zapisane usmeritve niso podkrepljene z denarnimi vložki. Vlado Republike Slovenije pozivamo, naj pri nadaljnji privatizaciji Telekoma, kot je to opredeljeno v poročilu vlade in po
našem mnenju vidno v postavki proračuna “prodaja kapitalskih deležev”, upošteva tudi socialne posledice predvidene privatizacije. Po naših ocenah pri nadaljevanju privatizacije ni nikakršnih razlogov za morebitno, niti minimalno, odpuščanje delavcev v tem sistemu.
Glede proračuna in ukrepov ekonomske politike menimo, da bo njegova porabniška naravnanost v pogojih zaostrovanja mednarodne konkurence dodatno prispevala k zaostritvi pogojev poslovanja, kar lahko ogrozi zaposlitev v sektorju prevoza blaga, tudi s stečaji podjetij. Menimo, da je treba tudi na tem področju v resornem ministrstvu operacionalizirati usmeritev iz točke povečanje konkurenčnosti in nadaljevanje procesa sanacije podjetij. Istočasno odločno odklanjamo povišanja sodnih taks, ki neposredno vplivajo na materialni položaj delavcev.
Primerjava rasti posameznih kazalcev pokaže porabniško naravnanost proračuna.
-	rast bruto družbenega bruto proizvoda 3,5-4 %,
-	rast produktivnosti 3,7 %,
-	rast plač v agregatu 2,5 %, od tega v zasebnem sektorju za 2 %, v javnem pa za 4 %,
-	rast proračunskih odhodkov realno za 3,5 %.
Na podlagi teh primerjav lahko ugotovimo, da so restrikcije predvidene predvsem pri plačah delavcev v zasebnem sektorju. Vedno bolj v ospredju je, da zaradi konkurence v tem sektorju delavci za enako plačo delajo vedno več. Taka politika zagotovo ni sprejemljiva tudi zato, ker seje tudi v letošnjem letu proračunska poraba gibala krepko nad rastjo plač. Če k temu prištejemo še tendenco povečevanja razponov v plačah, je na dlani, da se materialni in socialni položaj delavcev, zlasti najslabše pla-
čanih, vedno bolj slabša. vztrajamo, naj se vse oblike P°r‘'
zmanjšajo na enako rast, kot to
lja za plače. Morebitni presežki P^ slovnih rezultatov pa naj se up rabijo za modernizacijo in inves cije v gospodarstvu, kar bo prlsP valo k povečevanju in ohranjanj zaposlenosti.	0
Predlagamo, naj se z zakono' minimalni plači predpiše enotna ^ šina regresa za letni dopust, v g ^ divu za proračun zapisana PoS5rf ka 40 za javni sektor 107.300 naj velja tudi za realni sektor.
Za SDPZ so povsem nespreF'
vkz*
ljive rasti proračunskih posta’ ministrstvo za kmetijstvo, go: ^ stvo in prehrano (nominalna rn indeksom 139,6), ter ministrstvo^
malo gospodarstvo in turizem
deksom 154. Kljub kar precejŠN
vlaganjem v kmetijstvo naši dr/ ljani plačujejo dokaj visoke CL’ kmetijskih izdelkov.	ic.
V sindikatih smo v pretekli*1
1 e Ra wmm	:
Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR g" Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, kije vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-556.
n ,a *’* socialni partnerji na liJ10113*11' ravn* zmanjšali so-'a|ne razlike, izboljšali socialni ni|m1ter*a*n' standard zaposle-> krepili stimulativne ele-nente plače, vzpostavili večjo sin 'Sn/,St l)lač od doseženih po-var	rczu*tatov in zmanjše-
in 1 Ozmerja med najvišjimi najnižjimi plačami, so ma-n.ve . s Podpisali dogovor o
fe!itiki-Na n'cg,)vi p,,d'
snrv1 nekaj dni kasneje čl	zak<)n o minimalni pla-
j’0 načinu usklajevanja plač
nha Le®resu za letni dopust v ol)dobju 1999-2001.
°a bi izvedeli, kakšne so izkuš-na 'n reziJltati izvajanja tega zako-e ' sm° v domžalski območni or-te "1Zacy‘ ZSSS opravili anketo o nie uresn'čujejo usklajeva-škov T Z rastJ° življenjskih Štrosa z l-0 poteka izplačilo regre-?aDa ,etni dopust in katere pravice Jjavp8 endl je v Praksi najtežje uve-PreH a' ■ mnenJe smo povprašali in t Sedn'*ce sindikatov vseh družb Zu„7d0v na našem območju. Reko 3 c ankete o uresničevanju za-13 smo obravnavali tudi na redni
S3J«kaphaisk‘ihde^
stvanrebn°Prelitivporab
skenahVknamenij0Za 1 bn , ,°zbe, za moderni;
Šem °. 8°r°čno prispeval Požarja,
P»d!!v’Spreminjanju
Mn?-, K!a zdravstva.
PrjZa'nteresirani za Združevanju politi
«l'avs,veala"je pravi'
v SDr
lepite'
dovVn: 'ZV0Znih L-dnja tveganj.
vnn '2)nimo'daboot 33 dobra le, če bo.
jCmom nrnrn^ni
sp;: a'. Njegovo, kLJ mu na vladi metične narav
Kako na domžalskem območju izplačujejo regres
Manj kot polovica organizacij v roku, drugi deloma in z zamikom
seji konference območne organizacije 18. oktobra.
Regres za letni dopust v višini, določeni z zakonom, so do konca avgusta izplačali v 47,8 odstotka organizacij, v drugih organizacijah so do tega datuma izplačali le akontacije, razliko pa “obljubili” izplačati do konca letošnjega leta (v negospodarstvu pa do
petega januarja prihodnje leto).
Kar 92 odstotkov predsednikov sindikatov je odgovorilo, da so s povišanjem izhodiščnih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot določa zakon, seznanjeni. Kar v 72 odstotkih organizacij so sindikalni zaupniki tudi konkretno preverili usklajevanje plač in drugih prejemkov z določbami zakona.
Predsedniki pravijo, daje največ težav s plačilom zaposlenih po normi. V nekaterih organizacijah vsakokrat, ko zvišajo plače, povišajo tudi norme.
Velik problem je tudi nadurno delo in plačilo zanj. Predsedniki vidijo precejšnje probleme tudi v
PRAVNI O V E TOVALEC
Igor Pišek, dipl, iur.
Delavec, za katerega velja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, se izobražuje v svojem interesu. Ali mu pripada določeno število delovnih dni za posamezen izpit glede na to, da se izobražuje ob delu?
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji govori v 32. členu o izobraževanju. Iz prvih treh odstavkov 32. člena je razvidno, da obstajajo tri kategorije: delavci, ki se izobražujejo v svojem interesu, delavci, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ter delavci, kijih delodajalec napoti na izobraževanje.
Seveda se tudi tretja kategorija delavcev izobražuje v interesu delodajalca. Razlika med drugo in tretjo kategorijo je le v tem, da so se po tretji možnosti delavci dolžni izobraževati na podlagi (enostranske) odločitve delodajalca, po drugi možnosti pa je izobraževanje tudi stvar njihove volje oz. pogodbe o izobraževanju med delavcem in delodajalcem.
V 5. odstavku tega člena pa so določeni delovni dnevi za posamezen izpit, ki pripadajo delavcu, ki se izobražuje ob delu. Kolektivna pogodba govori v tem odstavku o delavcu, zato ta del velja tako za delavca, ki se izobražuje v interesu delodajalca, kot tudi za delavca, ki se izobražuje v svojem interesu. Navedeno posredno izhaja tudi iz 7. odstavka, kjer je določeno, da delavcem, ki se izobražujejo v interesu delodajalca, pripada poleg delovnih dni za opravljanje posameznega izpita iz 5. odstavka, še
prevoz, kotizacija, šolnina in stroški bivanja. Če se 5. odstavek ne bi nanašal tudi na delavce, ki se izobražujejo v svojem interesu, potem izrecno naštevanje kategorij delavcev po 7. odstavku ne bi bilo potrebno.
Motiti ne sme 9. odstavek, ki določa, da delavcu, ki se izobražuje v svojem interesu, delodajalec omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa uredita s pogodbo. S pogodbo lahko delavec dobi še dodatne pravice poleg pravic, ki mu gredo po 5. odstavku. Razumljiveje, da se delavec lahko izobražuje v svojem interesu tudi, če z delodajalcem ne sklene nobene pogodbe.
Povzamemo lahko, da tudi če med delodajalcem in delavcem, ki se izobražuje v lastnem interesu, ni bila sklenjena ustrezna pogodba, pripada slednjemu določeno število delovnih dni za posamezen izpit na podlagi splošne kolektivne pogodbe.
Dodajmo še, da največkrat drži, da je izobraževanje delavca tako v njegovo korist oz. v njegovem interesu kot tudi v interesu delodajalca.
stimulaciji in dodatkih na pogoje dela.
V organizacijah, ki so v slabšem likvidnostnem položaju, poleg navedenih problemov pogosto kršijo obveznosti pri izplačilih odpravnin, jubilejnih nagrad, prevoznih stroškov ...
Po mnenju predsednikov sindikatov domžalskega območja je nadzor nad izvajanjem predpisov o plačni politiki zelo zahtevna naloga. Že zbiranje podatkov je včasih zelo težko. Ker za izvajanje teh nalog sindikalni zaupniki nimajo dovolj znanja, potrebujejo za postavljanje zahtev zunanjo pomoč. Zato vodstva sindikatov v podjetjih in zavodih na dnevne rede svojih sej le redko vključijo vprašanja kršitev pravic delavcev. Če imajo probleme pri izplačilu plač in drugih prejemkov delavci zaradi takšnih razmer skoraj vedno najprej iščejo pomoč na višji ravni sindikalne organiziranosti, praviloma na območni organizaciji.
Ankete o izvajanju plačne politike so primerna in spodbudna metoda, saj z njihovo pomočjo velikokrat dosežejo, da se kakšen problem ali kršitev začne obravnavati in reševati.
Na podlagi razprave o analizi uresničevanja omenjenega zakona so člani konference sprejeli dve pobudi:
1.	vodstva republiških odborov sindikatov dejavnosti naj ocenijo uresničevanje določil zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 v vseh organizacijah in posredujejo v organizacijah, ki ne spoštujejo določil zakona,
2.	predsedstvo ZSSS naj prouči možnost oblikovanja oz. ustanovitve internega biltena, v katerem bi bila objavljena pomembna gradiva, sprotne informacije in navodila za konkretno delovanje sindikalnih aktivistov na področju uveljavljanja pravic delavcev iz kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki zaradi svoje narave oz. preobsežnosti ne sodijo v Novo Delavsko enotnost. Nekateri sindikati dejavnosti sicer imajo občasne informativne biltene, v katerih objavljajo informacije o višinah plač in drugih prejemkih, vendar za učinkovito sindikalno delovanje to ne zadošča.
Nasploh pa bi se kazalo odkrito in kritično pogovoriti o vprašanjih obveščanja znotraj Svobodnih sindikatov in o našem komuniciranju s člani in z javnostjo.
Justi Arnuš
Tiskovna konferenca ZSSS o nacionalnem programu zdravstvenega varstva
Državni zbor naj najprej opravi prvo branje
Posebej smo občutljivi, kako so pravice iz zdravstvenega zavarovanja dostopne ljudem z nizkimi dohodki. Zdravje namreč ne sme bili le privilegij bogatih. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji se ne smejo zmanjševati. Privatizacija za vsako ceno ne sme biti kriterij za spremembe v zdravstvenem zavarovanju. Vse to je železni pro-
gram Svobodnih sindikatov, je uvodoma povedal Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Zgodovino nastajanja nacionalnega programa zdravstvenega varstva, ki je že povzročil podaljševanje čakalnih dob, pa je obrazložila Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS. Ker je v nacionalnem programu veliko popolnoma novih rešitev, je program povsem nov in bi državni zbor,
kije o prvotnem programu že opravil p vo branje, moral to opraviti še enkra Ker pa je mogoče, da poslanci in p0*’ ki tega stališča izvršnega odbora PJ* sedstva ZSSS ne bodo upoštevali, je Bo mova predstavila tudi amandmaje na na cionalni program. Oboje povzemamo skrbno pripravljenih pisnih material« za tiskovno konferenco.
Amandmaji ZSSS k predlogu Nacionalnega plana zdravstvenega varstva Slovenije
Vlada Republike Slovenije je s svojimi amandmaji na čistopis Nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije - Zdravje za vse do leta 2000 predlagala od prve do zadnje besede popolnoma novo besedilo. Ker načelna obravnava v državnem zboru o teh novih predlogih še ni bila opravljena, bi bilo prav, da vlada dokument umakne iz obravnave v državnem zboru in predlaga prvo obravnavo novega predloga plana zdravstvenega varstva.
Izvršni odbor Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je vladne amandmaje za primer, če vlada predloga plana ne bo umaknila iz obravnave, ocenil na podlagi še vedno povsem aktualnih stališč o predlogu plana za drugo obravnavo, ki jih je 8. marca 1996 oblikoval Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Izvršni odbor ugotavlja, da amandmaji vlade vsebujejo številne dobre ugotovitve in predloge:
-	ugotovitev, da nekatere kategorije zavezancev za plačilo prispevkov, kot na primer samostojni podjetniki in obrtniki, ne prispevajo v skladu s svojimi materialnimi možnostmi, kmetje in upokojenci pa plačujejo sorazmerno malo v primerjavi s svojimi potrebami po zdravstvenih storitvah,
-	predlog za prostovoljno zavarovanje za doplačila v obliki dolgoročnega zavarovanja na podlagi vzajemnosti in medgeneracijskega odnosa,
-	možnost kolektivnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja pri delodajalcu,
-	ohranitev zdravstvenega doma kot funkcionalne enote v zdravstvenem varstvu,
-	dodeljevanje koncesij za zasebno delo v javni mreži na podlagi razpisov v skladu z javnim interesom za ustrezno raven zdravstvenega varstva prebivalstva,
-	nadzorovanje cen vseh zdravstvenih storitev,
-	ločitev upravne in strokovne funkcije vodstvenih delavcev v zdravstvenih zavodih,
-	strokovni, upravni in zavarovalniški nadzor,
-	reševanje problemov zdravstvenega varstva v sodelovanju s predstavniki zavarovancev, delodajalcev, uporabnikov storitev in potrošnikov.
Izvršni odbor pa ocenjuje, da vladni amandmaji zanemarjajo nekatere pomembne vidike zdravstvenega varstva. Nikjer ne omenjajo kartice zdravstvenega zavarovanja, kije ključna za cilje razvoja zdravstvenega zavarovanja. Tretji vladni amandma, ki povzema obstoječe stanje zdravstvenega varstva z zornega kota zdravstvene dejavnosti, pa ne upošteva temeljnih problemov uporabnikov zdravstvenih storitev: umetno povzročene predolge čakalne dobe in zaradi tega vse večjega obsega prisilnega odločanja obolelih za samoplačniške zdravstvene storitve. To je posledica neoblikovanja jasnih in nadzorovanih pravil za sicer marsikje potrebno širjenje zasebnega dela v zdravstvu.
Izvršni odbor Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ocenjuje, da bo skupni učinek takšnega planskega dokumenta slab in zato
nesprejemljiv za zdravstveno varnost prebivalstva in s tem zavarovan« obveznega ter prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačil3-podlagi takšne ocene poziva poslance, naj za svoje sprejmejo našle predloge amandmajev:
Predlog amandmaja na poglavje 2.5.1.
Doda se nov tretji odstavek: Obseg sredstev zasebnih sredstev za zi
;dravstv° >ak vs6
narašča ne le zaradi prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ampu- . večjega obsega samoplačniških specialističnih in bolnišničnih zdravstve^ storitev zaradi dolgih čakalnih dob v obveznem zdravstvenem zavar nju. Čakalne dobe so se podaljšale v času nedodelanih pravil širjenja sebnega dela v zdravstvu.
Predlog amandmaja na poglavje 3.1.1.	. .:0
V drugem odstavku se doda nov drugi stavek: Vlada bo pred vloži predlogov za širjenje ali oženje pravic iz obveznega zdravstvenega z rovanja pridobila soglasje socialnih partnerjev v okviru ekonomsk0"1 cialnega sveta.
Predlog amandmaja na poglavje 3.2.1.
Tretji odstavek naj se nadomesti z novim: Izdelani bodo kriteriji z ^ dajanje soglasij ministrstva, pristojnega za zdravstvo, h koncesija«1 opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki jih z od bo podeljujejo občinski oziroma mestni upravni organi, tako da bo zag tovljena uskladitev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene slu in učinkovito urejanje skupnih nalog javnih zavodov in koncesiona J na območju več občin oziroma regij. Soglasje h koncesiji za opravlj1 teh storitev na drugih lokacijah bo možno le, ko bodo istovrstne stot zagotovljene tudi na lokaciji zdravstvenega doma. Kriteriji bodo vse vali kadrovske in storitvene normative. Kriterij za soglasje bo tudi za e tavljanje z letnimi dogovori določene dolžine čakalnih dob. Kadar bo US tovljeno, da koncesionar ne opravlja javne službe pod pogoji, pod kate mi je ministrstvo soglasje izdalo, bo predviden umik soglasja.
Predlog amandmaja k poglavju 3.2.3.
Zadnja stavka naj se nadomestita z besedilom: Posebna skrb bo na'
njena racionalni in varni porabi zdravil, kar vključuje tudi obveznost^ ganizacije ekološko varne odstranitve neporabljenih zdravil. Obseg sebne lekarniške dejavnosti se bo povečeval na podlagi odkupa ozir« lastninjenja obstoječih zmogljivosti, koncesije za lekarne na novih ^ cijah pa se bodo podeljevale zgolj na območjih, kjer so uporabnike«1 karniške storitve lokacijsko in časovno oddaljene.	^
Izdelani bodo kriteriji za izdajanje soglasij ministrstva, pristojnega^ zdravstvo, h koncesijam za opravljanje javne službe v lekarniški dej nosti, ki jih z odločbo podeljujejo občinski oziroma mestni uprav«1 gani, tako da bo zagotovljena uskladitev lekarniške dejavnosti in uči« , vito urejanje skupnih nalog javnih zavodov in koncesionarjev na ob«1® ju več občin oziroma regij. Kriteriji bodo vsebovali tudi kadrovske i«h , ritvene normative. Kadar bo ugotovljeno, da koncesionar ne opravljaj3 j, službe pod pogoji, pod katerimi je ministrstvo izdalo soglasje, bo PfC viden umik soglasja.
jjredlog amandmaja k poglavju 3.2.4.
vd esedilo “Večina te dejavnosti lahko preide v zasebno dejavnost, ko bo s” "Sem odstavku naj se nadomesti s predlaganim, tretji odstavek pa naj se Pra °i D*^jI ODSTAVEK: Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, bo pri-s v! o kriterije za izdajanje odločb o koncesiji za opravljanje javne službe v Tecialistieniambulantni dejavnosti, v katerih bodo upoštevani kadrovski in . r*tveni normativi ter načelo za ohranjanje zdravstvenih storitev na lokaci-ravstvenega doma. Koncesije za opravljanje teh storitev na drugih lokanji bodo možne le, kadar bodo istovrstne storitve zagotovljene tudi na lo-JP Nravstvenega doma. S kadrovskimi standardi bo ...
1RETJI ODSTAVEK: ... zato, ker ... (?).
Predlog amandmaja k poglavju 3.2.8.
<>da naj se nov odstavek: Posledice vzpostavitve enotnega obvezne-javnega zavarovanja za dolgotrajno nego bodo glede prerazporeditve 3V‘C 'n glede višine prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in 0 vezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje naslednje: ...
Predlog amandmaja k poglavju 3.4.2.
Na ko,
Nravstvi
'ncu prvega odstavka se doda: V ta namen bo vpeljana kartica enega zavarovanja.
^redlog amandmaja k poglavju 4.1.2.
stv l°^‘ ^ naJ se d°da nov drugi odstavek: Za delovanje sistema zdrav-0 ,n®ga zavarovanja bo ključnega pomena dobra obveščenost zavarovancev J1,lovih pravicah. V ta namen bodo določeni standardi za njihovo ob-enost: vsaka čakalnica oziroma prostor, kjer zavarovanec plača 5
moplačniško ali nadstandardno zdravstveno storitev oziroma doplačilo k ceni zdravstvene storitve bo opremljena s preglednimi informacijami o pravicah zavarovancev. Najmanj bo zavarovanec na tem mestu obveščen o dogovorjenih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve v okviru obveznega zavarovanja, o standardih storitev, za katere doplačil ni, in o višini doplačil za nadstandard oziroma za samoplačniške storitve. Dodano mora biti tudi navodilo o izbiri osebnega zdravnika ter mestu za pritožbe v primeru kratenja pravic.
Predlog amandmaja k 4. poglavju
V	točki s) naj se doda: s) V sestavo Sveta za zdravje bodo vključeni predstavniki organizacij socialnih partnerjev, ki so reprezentativne za območje države, kot predstavniki interesov zavarovancev in zavezancev za plačilo prispevkov zdravstvenega zavarovanja.
Predlog amandmaja k poglavju 4.2.3.
V	2. in 3. ukrepu naj se vnesejo naslednje spremembe: 1. K nalogam novoustanovljenega Inštituta za medicino dela naj se v 3. odstavku 2. ukrepa upošteva tudi naloga proučevanje vzrokov bolezni v zvezi z delom, kijih omenja Zakon o varnosti in zdravju pri delu. V 4. odstavku 2. ukrepa naj se določi, kolikšno število delavcev je v povprečju potrebno na pooblaščenega zdravnika, da bo vzpostavljena dejavnost varovanja zdravja pri delu, kakor jo predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
2.	Črta naj se 2. stavek 3. ukrepa z naslovom Absentizem.
i za sa-
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
Kronologija nastajanja plana zdravstvenega varstva Slovenije
Spre Cza svobodnih sindikatov Slovenije s stališči in predlogi že od leta 1993 o^Ja nastajanje Plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije. Zakon da V,VStVenem varstvu in zdravstvenemu zavarovanju namreč v 6. členu določa, brŽa ' ^ePu*3*'ke Slovenije pripravi predlog plana zdravstvenega varstva, l°ča VHm Z*30r Republike Slovenije pa ga sprejme. V 105. členu pa zakon do-secih dU mora državni zbor plan zdravstvenega varstva sprejeti v šestih me-pr uveljavitvi zakona, kije začel veljati 1. marca 1992. vlad- °® ^ana zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000 je zbodla državnemu zboru v prvo obravnavo 29. aprila 1993 Državni V,Je prvo obravnavo opravil 28. oktobra 1993. zbor a-*e Prcdlog plana za drugo obravnavo pripravila 20. aprila 1995. Državni stVo Pa Predloga plana ni takoj obravnaval, ker je tadanji minister za zdravit, s r’ “ož.idar Voljč matični državnozborski odbor za zdravstvo, delo, družino vilo 'a no Politiko v juliju 1995 obvestil, da bo resorno ministrstvo pripra-in a,Uandtnaje na predlog plana, ki da bodo upoštevali pripombe kritične s|a|r?i°Vr|e javnosti. Vladaje nato v decembru 1995 državnemu zboru polog ^ amandmajev na prvotni predlog plana. Vladaje z amandmaji k pred-be |n^ ana Prvič predlagala tudi dve prilogi: mrežo javne zdravstvene služ-gija Slralegij° razvoja zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji. Strate-v,,c ^azv°ja zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji je v predlog plana nega a določila o izjemno ostrih posegih v pravice iz obveznega zdravstve-v (jr. Zavar°vanja, o katerih pa v prvi obravnavi v letu 1993 načelna razprava Čala i3v„nern zboru sploh še ni mogla biti opravljena. Strategija je tako dolo-va„j r^enje obsega in kakovosti pravic v obveznem zdravstvenem zavaro-rtiož Prestavitev pravic v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, odpravo Paci\°/s zavarovanja za posamezne primere ter ponovno uvajanje partici-°btie Crtane na.i bi bile zlasti naslednje pravice: zdravstvena oskrba trajno ljenj rtl08jih (socialna hospitalizacija), zdravljenje umirajočih bolnikov, zdravilo.;? Ef^Skodh izven dela, zdraviliško zdravljenje, zobno in zobnoprotetič-ste piljenje odraslih, nekatere oblike rehabilitacije, zdravila iz vmesne lipo’ x3*3 zaracli starostne daljnovidnosti, nekateri ortopedski in drugi pri-pryj °***- Nič več pa naj sploh ne bi bilo možno zdravstveno zavarovanje za ob,^sk pri zdravniku, za zdravila, za nenujno zdravljenje na domu in za S ,V Ažurni ambulanti ob nedeljah in praznikih! da e.et z-vczc svobodnih sindikatov je po obravnavi vladnih amandmajev ocenil, 'Id- rUtC8ija ru^> z zakonom v letu 1992 uveljavljeni sistem zavarovalništva Ker3'*e.rn!n'ster za zdravstvo dr. Božidar Voljč odgovoren za predlagani plan. jetj naJ bi bil planski dokument podlaga za kasnejše zakonske spremembe, nas et Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poslance seznanil z ostrino svojih pia^r°t0Vanj predlaganim določilom. Poslancem je predlagal, naj predlog re§jt3	v prvo obravnavo in opravijo načelno razpravo o predlaganih
razrev v Strategiji. Hkrati je poslancem predlagal, naj začnejo postopek za Pov |i'-ev m*ni stra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča zaradi neupoštevanja skle-fzavnega zbora ob obravnavi zdravstvenega varstva. Razrešitev je bila
predlagana tudi zaradi njegovega zanemarjanja zakonske iniciative. Kar 26.596 volivcev seje namreč leta 1993 podpisalo pod zahtevo, naj prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje dolgotrajno brezposelnim krije polno ceno zdravstvenih storitev. Državni zbor je namreč na svoji seji 7. julija 1993 iniciativo obravnaval in naložil ministrstvu za zdravstvo, naj do septembra 1993 pripravi analizo zdravstvene varnosti dolgotrajno brezposelnih v okviru analize izvajanja celotnega zakona in pripravi predloge rešitev.
Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko državnega zbora pobude za začetek postopka za razrešitev ministra na svoji obravnavi 5. marca 1996 ni sprejel, zato pa je za svoje sprejel večino predlogov amandmajev, ki jih je pripravil Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Predlogi amandmajev ZSSS so bili: 1. diferencirana prispevna stopnja za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, 2. davčna spodbuda delodajalcem, ki vlagajo v varno tehnologijo, ki ohranja zdravje zaposlenih, 3. v sestavo tako sveta za zdravje kot tudi sveta za varnost in zdravje pri delu vključiti predstavnike socialnih partnerjev, 4. prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje naj krije polno ceno zdravstvenega varstva za dolgotrajno brezposelne, 5. pripraviti analizo o tem, ali je občina primerna za oblikovanje in uresničevanje javne zdravstvene službe na primarni ravni, 6. plan naj določi kriterije za podeljevanje koncesij za vključevanje zasebnih zdravstvenih delavcev v mrežo javne zdravstvene službe, 7. nasprotovanje vnaprejšnji prednosti zasebnikov ne glede na načela zdrave konkurenčnosti pri konkuriranju za razpisani program opravljanja zdravstvenih storitev za obvezno zdravstveno zavarovanje, 8. nasprotovanje vnaprejšnji opredelitvi, da se bodo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krčile po obsegu in kakovosti, 9. zobno in zobnoprotetično varstvo odraslih naj ostane pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 10. zavračanje ponovne uvedbe participacije k ceni zdravstvene storitve kljub prostovoljnemu zavarovanju, 11. zagotoviti sredstva za prezaposlitev, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in druge ukrepe za prezaposlitev presežnih delavcev v zdravstvu.
Na podlagi razprave na odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ter v državnemu zboruje vlada pripravila nov predlog plana za ponovitev (!) druge obravnave! Predlog čistopisa plana je bil v Poročevalcu DZ RS objavljen pod naslovom Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje za vse do leta 2000. Leto in pol kasneje je bila v Poročevalcu k tej verziji predloga plana za ponovitev druge obravnave objavljena še obrazložitev besedila, objavljenega v letu 1996 v amandmajski obliki, tako kot so bili oblikovani v poslanski obravnavi.
Od leta 1998 do oktobra 1999 je vlada pripravila več verzij amandmajev na to besedilo, ki pa jih je kasneje umaknila. Amandmaji vlade k predlogu plana za drugo obravnavo, ki so bili pripravljeni 4. oktobra 1999, od prve do zadnje besede spreminjajo predlog plana, ki je bil v državnem zboru v letu 1996 oblikovan po prvem poizkusu druge obravnave.
Pogovor z Jožetom Smrkoljem generalnim direktorjem ETI Izlake
Največji kapital so ljudje in notranji odnosi
Z velikimi napori vseh smo krizo v podjetju prebrodili, je na začeteku pogovora povedal Jože Smrkolj, generalni direktor družbe ETI d. d Izlake.
Podjetje, ki bo spomladi slavilo 50-letnico, je vsa leta poslovalo brez večjih težav. Smrkolj meni, da so zaposleni največje bogastvo delniške družbe, skupaj z bivšimi zaposlenimi in upokojenci so tudi največji lastniki. Notranji odnosi in zaupanje med ljudmi so največji kapital delniške družbe. Smrkolj pravi, da mora delovati v korist lastnikov, zlasti 1700 notranjih lastnikov (sedanjih in bivših zaposlenih in upokojencev).
“Za uspeh podjetja je pomembna prava notranja klima, koman-diranje na dolgo roko ne more biti uspešno. Tako tudi delam, ne le govorim. Takšna kultura medsebojnih odnosov je v ETI-ju že tradicionalna. Prav od vsakega zaposlenega pa moram zahtevati, da od sebe da maksimum, tudi od vratarja, ki lahko dela še kaj koristnega. Sam sem v podjetje vpet od jutra do večera. Kar zadeva motivacijo, pa lahko rečem, da ne bom nič žolčen, če ne bom zaslužil še več.
Čeprav ETI ne bo nikogar pustil na cedilu, smo že več let vedeli, daje v Kamniku (Svit seje priključil leta 1981) preveč ljudi, zlasti v režiji. Ljudem, ki so ugotavljali, da ne vzdržijo tempa, smo dali možnost, da odidejo na čakanje in na zavod. Kot je povedal Smrkolj, ETI nikoli v zgodovini ni bil v krizi, tudi stavk ni bilo nikoli. Podjetje je raslo s svojimi kadri, v svojem posebnem okolju, stran od večjih centrov. Lastni kadri so bili tudi nosilci razvoja in nenehnih investicij.
ETI je finančno izredno trdna delniška družba, saj žiro račun ni bil nikoli blokiran niti za en dan. V virih sredstev so dolgoročne in kratkoročne obveznosti le 15 odstotkov vsega denarja, ETI torej posluje skoraj v celoti z lastnim denarjem.
Poslanstvo podjetja je skrbno načrtovano, z njim so seznanjeni vsi zaposleni. Pri nastajanju načrtov je sodelovalo skoraj 300 od nekaj več kot 1200 zaposlenih. Ni res, daje ETI odpustil nekaj delavcev, kot sta poročalo Delo in Finance. Zaradi reorganizacije in ustanovitve dveh hčerinskih podjetij (ETI Svit in ETI Norton v Kamniku) je vanju prešlo skupaj 157 delavcev.
Globalizacija je že prišla tudi v ETI. Podjetje iz Izlak je vodilni proizvajalec talilnih varovalk nemškega tipa in želi ta položaj tudi zadržati. Zaradi tega želijo
ETI imeti prvo besedo tudi pri povezovanju z drugimi proizvajalci in širjenju programa na francoski tip varovalk. Z divizijo Siemensa iz Regensburga ETI sodeluje zelo tesno. Prav ta multinacionalka je leta 1992 prišla v Izlake s ponudbo za odkup tovarne. Smrkolj se spominja, da so nakupovalcem rekli, da ne čutijo potrebe po prodaji, da imajo dovolj lastnega denarja in da bodo z njim zmogli tudi sami financirati razvoj. Prav s tem Siemensom je ETI leta 1997 sklenil dolgoročno pogodbo o sodelovanju. Sodelovanje je za slovensko tovarno koristno tudi zaradi tega, ker partner pomaga tudi pri presojanju programskih in razvojnih odločitev.
Tako nima ETI pri vodenju proizvodnje in poslovanju nobenih omejitev, zatrjuje Smrkolj. Vse je njegovo, niti patenti niso izjema. ETI ne opravlja nobenih Ion poslov.
V tem času ETI skupaj s podjetjem Jean Miiller iz Nemčije, ki je bilo že več kot 100 let vodilno pri posebnem tipu NV varovalk, ustanavlja proizvodno joint ven-ture podjetje. Za skupno mešano podjetje so se dogovorili, čeprav je nemško podjetje izgubilo konkurenčni boj z našim podjetjem. Za potrebe nemškega podjetja bo proizvodnja odslej organizirana v Izlakah, kjer bo zaradi tega zanesljivo odprtih 60 novih delovnih mest. To novo mešano podjetje bo moralo začeti delati čim-prej, že pred vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo.
ETI je 60-odstotni lastnik podjetja ETI Polam, ki ne proizvaja in trži le za to Poljsko (kjer je njegov sedež), ampak tudi za baltiške države. ETI namerava prevzeti še enega od poljskih proizvajalcev. Skupaj z Elektroprivredo pa ETI ustanavlja firmo v Sarajevu. V Sarajevu naj bi bila organizirana proizvodnja, od tam naj bi ETI prodajal v države, nastale iz bivše Jugoslavije.
ETI pa je po Smrkoljevih besedah v fazi čiščenja. Zaradi tega prihaja do izločanja proizvodnje, ki ne sodi v temeljni in strateški program, v ločene firme. Prvo takšno podjetje je ETI Svit (ETI je 100-odstotni lastnik), ki v Kamniku proizvaja dekorativno keramiko. Skupaj z Nortonom, keramičnim gigantom iz Francije s 110.000 zaposlenimi, kije dokapitaliziral proizvodnjo tehnične keramike v Kamniku, pa so ustanovili podjetje ETI Norton, v ka-
O razmerah v podjetju smo se pogovarjali tudi z Bojano Pirkovič Zajc, odgovorno za kadrovske, organizacijske in splošne zadeve, predsednikom SKEI v podjetju Branetom Medijo in predsednikom sveta delavcev Viljemom Avbljem.
ETI seje začel lastniniti že leta 1991 po “Markovičevi” zakonodaji. Desetodstotni lastniški delež so si zaposleni pridobili že takrat, zato so kasneje lahko s certifikati in notranjim odkupom pridobili večinski (63-odstotni) delež. Žal jim je, da naša zakonodaja ne omogoča udeležbe zaposlenih pri dobičku. Prizadevali si bodo, da bi bil zakon, kije že bil v proceduri, sprejet. Sodelovali bodo z vsakim, ki bo imel enak cilj. Prizadevajo si tudi, da bi nakupi delnic zaposlenih postali davčna olajšava.
Zaposleni so s firmo relativno zadovoljni. Center za mednarodno konkurenčnost je izmeril, daje stopnja zadovoljstva 3,33 (anketirani so lahko izbirali med 1 in 5). Fluktuacije v ETI-ju skoraj ni, na leto odide v povprečju le kakšnih 20 delavcev. Ta stopnja zadovoljstva je mogoče povezana tudi z lokalnimi razmerami, saj na tem območju skoraj ni drugih možnosti za zaposlitev.
tereni imajo Francozi 51 -oC*st0 ni lastniški delež.	■
Letošnja kratkotrajna križa j bila po besedah Jožeta S mrk0 J posledica več dogodkov, ki s° stopili sočasno. Vodilnisvet°V proizvajalci stikalnih naprav . nenadoma, z namenom um1-konkurenco, znižali cene svPI izdelkov tudi za 40 odstotkov, radi tega je bilo ogroženega 31 odstotkov ETI-jevegaprog^ ma. Poleg tega je v Nemčiji P šlo do izrazite štednje v tamkaj*11 elektrodistribuciji, zaradi česar se naročila zelo zmanjšala. E1 J ’ prvih šestih mesecih letos
v prvih šestih mesecih ieiu= u-jj varil za 20 odstotkov manj prih0
Uprava se na tQ nj ocjzva]a z 0(j_
Ruscanjem zaposlenih, ampak z stj 8lmi metodami. Cilj je bil zla-in ^manjšanje vseh vrst stroškov d povečanje proizvodnje. Mene-Smr ,• za^ne odpuščati, je za ra/ ° - Podoben kmetu, ki za-■ zapitka v gostilni začne pro-c;7 "Jive. Z obema gre h kon-u ‘ c P, va prisilna poravnava ne t/k ne b° uspela niti druga, podenje carski rez.
Uprava je v začetku aprila s sin-k„.atorn Podpisala dogovor, po za erern Je zagotovila delo vsem Poslenim. V zameno pa je sin-kat /gre za SKEI - edini sindi-stm!družbi) soglašal z za lOod-pi v ov Povečano storilnostjo. Iet-Ce S° Se v začetku letošnjega v „ Povečale za osem odstotkov, k.., ,gustu Pa še za 2,3 odstotka, 1 orje znašala eskalacija, d,. a bolj izvirno rešitev so se govorili pri režijskih delavcih, r sindikat ni soglašal s skraj-tedJe,TI de*ovnega časa na 36 ur v naSko’ SO se dogovorili za de-Sa stotno znižanje plač, od če-
denar naj bi režijci prejeli le, če bodo letošnji poslovni cilji doseženi. Še pred tem pa je Smrkolj sebi in še 18 zaposlenim, plačanim po individualnih pogodbah, plače znižal za 10 odstotkov.
Po besedah generalnega direktorja je v obdobju julij-septem-ber prišlo do bistvenega poveča-
nja prodaje in izboljšanja poslovanja. Čeprav je ETI v prvih šestih mesecih pridelal za 80 milijonov izgube, bo že novembra bilanca za 110 milijonov pozitivna (pri tem bodo obračunali 121 milijonov revalorizacijskega primanjkljaja). Naročila tudi kažejo, da bo poslovanje do konca leta ugodno. ETI bo po Smrkoljevih
varil zazuocistotKov manj > .	Sar , ^nizanje piac, ou čekov kot v enakem obdobju lan*	, s° sest odstotkov obračunali
ga leta.
Za(Jržane plače (varščina). Ta Jože Smrkolj, generalni direktor ETI-ja
besedah dosegel dva odstotka večji prihodek kot lani, planiranega obsega proizvodnje pa ne bo dosegel.
Zaradi tega pozitivnega premika pri poslovanju je Smrkolj že dal nalog, da se zadržani del plače izplača.
Odnosi s sindikatom so ves čas pošteni, zatrjuje Smrkolj. Vodstvo podjetja ni nikoli razmišljalo o možnosti, da bi rezultate poslovanja izboljšalo z zadrževanjem rasti plač. Vendar niso nikoli bili za skokovita povečanja, ampak za zadrževano rast izplačil. Vsa leta so se držali kolektivne pogodbe. Ker so bili rezultati praviloma ugodni, so zaposlenim kaj dali še pred koncem leta. Tako naj bi bilo tudi letos.
ETI od olastninjenja dalje deli delničarjem tudi dividende, iz tega naslova so razdelili že več kot pet milijonov tolarjev. Institucionalni lastniki so nasprotovali participaciji zaposlenih pri dobičku. Zaradi zunanjih lastnikov in ker so takšna izplačila predraga, so od njih odstopili.
Franček Kavčič
Delavcfco z ETI-iem Jokaj zadovoljni
...	na ^_____ ________
Za plačni sistem (temelji še ^ vrednosti točk) so se že dog0' rili, da ga bodo prenovili- Ze J urediti zlasti možnosti naPre vanja znotraj istega plačilnega t reda.
Ker imajo dokaj slabo iz°a. zbeno strukturo, dajejo velik P. men izobraževanju ob delu, -se . se izobražuje štiri odstotke vS zaposlenih.
V ETI-ju skrbijo, da so P1^ vedno vsaj malo nad kolekt'v pogodbo. Zaradi zakonsko d° čene minimalne plače ni nih°e boljšem. Povprečna bruto p|a ■ je 132.000 tolarjev. Zapo*lenv imajo možnost prehranjevanj' lastni tovarniški restavraciji, k* malico med delom nudi tri raz ne obroke. Strošek toplega obr°
1 Pirkovič Zajc
j0 °niom Zagorje. Tako ima-skov^°S*eni do^re možnosti obi-ležnUn-ia osebnega zdravnika, de-
‘ ' VJ I I 1 (\ 1 r\/~\ *-Y% rv i . ./ii II 1 ■ i-l / X i r
1IV V/Ul V/I\U. OllVdvri lU)71V£,v*^	,e?ni "	Z,Vil tl V IIlfVCl, uv
v celoti poravnava podjetje nar ^ ! s° tudi pomoči specialistov
rtiin rpnraco -zn nroEronn	^	(Ipl JI
čun regresa za prehrano. .
Stroške prevoza zaposleni'1 delo v višini cen javnega pre za ETI poravnava stoodstota
ETI ima 11 počitniških objek ‘
z 68 posteljami na različnih l° cijah (Terme Čatež, Moravci,*-gla a). Ker v teh objektih org1"^ zirajo tudi preventivni oddih, dokaj zasedeni.
Obratne ambulante nimaj0’
po sklenili pogodbo z Zdrav
stve'
-me dela.
Po/k1^ 1nvalidov so ustanovili Hiem- Podjetje ETI Gum, v pod- Je 62 zaposlenih. Tudi to žJetJe Posluje s pozitivnim re-uutom.
je?dsotnost z dela zaradi bolezni kot Rn0C^0tna' Odsotnost manj Pod' dni, nadomestilo plačuje r°dtfšiT’J6 tri°dstotna, zaradi polo« 'S*ega dopusta pa je odsot-z dela 3,5-odstotna.
Brane Medija
Podjetje ETI zelo skrbi tudi za rekreativno dejavnost zaposlenih. Odmore med delom, namenjene rekreaciji, pa so ukinili.
Solidarnostnih pomoči je ETI letos izplačal za sedem milijonov tolarjev. Pri višini dodeljene pomoči upoštevajo razmere, v katerih živi posameznik. V hujših primerih dajo celo več, kot določa sindikalna lista.
Tradicija tovarne iz Izlak je srečanje kolektiva, vsako leto maja, ko praznujejo obletnico ustanovitve. Svoje upokojence povabijo tudi decembra, zanje
Viljem Avbelj
organizirajo tudi izlet.
Velika ETI-jeva posebnost je dodeljevanje stanovanjskih kreditov. Vsi prosilci lahko za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja pridobijo ugoden kredit z odplačilno dobo petih let.
Če je le mogoče, ETI zagotavlja otrokom svojih zaposlenih možnost opravljanja pripravništva in obvezne prakse. Pri štipendiranju pa so skromnejši, saj imajo le 10 štipendistov.
Za področje varstva pri delu ima ETI še vedno posebno službo. Tudi ta služba je zaslužna, da so v
zadnjem času investirali v klima-tizacijske in odpraševalne naprave.
Nagrajujejo tudi inovatorje, lani so nagradili kar 70 zaposlenih, naj višja nagrada je bila skoraj milijon tolarjev.
Kot pravi Brane Medija, se SKEI trudi za večje plače zaposlenih, vendar le na podlagi doseženih rezultatov in za dobro opravljeno delo. SKEI pa ne gleda le na golo plačo, ampak tudi na vse razmere v podjetju. Zaveda se, da kot sindikalist in tudi kot delavec s plačo nikoli ne sme biti povsem zadovoljen.
Sodelovanje z upravo je po njegovem mnenju konstruktivno. Tudi če so bila stališča spočetka različna, smo se vedno uspeli dogovoriti, zatrjuje Medija.
Za svoj uspeh šteje SKEI tudi ustanovitev sveta delavcev pred petimi leti. Ker je prvemu potekel mandat, so letos izvolili že novega.
Svet delavcev je v nadzorni svet izvolil tri predstavnike zaposlenih, eden od njih je zunanji, Franci Križanič, s katerim so zelo zadovoljni, poudarja Brane Medija.
Posvetovanje predsednikov svetov delavcev
Raziskali bodo vpliv soupravljanja na poslovno uspešnost podjetij
Na Bledu je bilo prejšnji teden posvetovanje predsednikov svetov delavcev, ki gaje pripravilo Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij ob pomoči študijskega centra za industrijsko demokracijo Studio Parti-cipatis. Posvet je bil hkrati izobraževalne in inštruktažne narave, saj je bil med drugim namenjen tudi konkretnim dogovorom o načinu izvedbe raziskave Vpliv delavske participacije na poslovno uspešnost. Ta raziskava, ki jo nameravajo izpeljati pod okriljem Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij, po besedah sekretarja združenja Mata Gostiše ne bo koristna samo za delovanje svetov delavcev ter za soupravljanje v tistih podjetjih, ki bodo vključena v raziskavo, temveč bo prispevala tudi k prodoru in utrjevanju delavske participacije v širšem slovenskem prostoru.
Tudi svet delavcev potrebuje program dela
Uvodoma je sekretar združenja Mato Gostiša dejal, da nekateri menedžerji še vedno kažejo odpor do soupravljanja delavcev, kar dokazujejo tudi nenehni napadi na zakon o soupravljanju v podjetjih. Da bi pokazali na povezanost soupravljanja in uspešnost poslovanja podjetij, bodo pod okriljem združenja izvedli raziskavo Vpliv delavske participacije na poslovno uspešnost. Po Gostiševih besedah je sodelovanje v tej raziskavi za svete delavcev priložnost, da bolj temeljito spoznajo probleme v svojem okolju ter da začnejo pripravljati lasten program dela.
Ko je govoril o programih dela svetov delavcev, je Gostiša poudaril, da ima vsak svet delavcev dve vrsti nalog. Gre za tekoče in za načrtovane naloge. Med prve sodijo naloge, povezane s soodločanjem, pravico do uporabe veta, pravico do obveščenosti, pravico do skupnih posvetovanj z upravo o kadrovskih in socialnih problemih ter druge tekoče naloge. Tiste naloge, kjer je svet delavcev sam nosilec aktivnosti, pa sodijo med načrtovane naloge. Mednje sodi tudi proučevanje kakovosti delovnega življenja in ukrepi za njegovo izboljšanje.
Raziskava o vplivu delavske participacije na poslovno uspešnost podjetij sodi po besedah Mata Gostiše med najpomembnejše skupne akcije združenja. Z njo bodo, vsaj tako pri-
* I
m
Janičaiji soupravljanja
Piše: Tomaž Kšela
Star pregovor pravi, da je kovačeva kobila vedno bosa. Očitno ta pregovor velja tudi za nas, saj so v Sloveniji domala vsi odrasli ljudje, ki so oziroma smo odraščali v domovini, otroci samoupravljanja. Kljub temu pa se mora-
mo danes, ko od njegove ukinitve še ni preteklo niti desetletje, pri tujcih zgledovati, kako je treba razvijati soupravljanje delavcev v gospodarskih družbah.
Da bi si nabrali izkušnje za uvajanje soupravljanja, so v šestdesetih in sedemdesetih letih k nam prihajali številni sociologi, ekonomisti, politologi, psihologi in drugi strokovnjaki iz najbolj razvitih držav. V marsikateri evropski državi so naše izkušnje s pridom uporabili za razvoj lastnih modelov soodločanja delavcev v gospodarskih družbah, zato lahko mirno rečemo, da je tudi Slovenija prispevala svoj delež k razvoju industrijske demokracije, ki je za razliko od Amerike, Rusije, Bližnjega in Daljnega vzhoda tako značilna za razvite evropske države. Med vsemi narodi, ki so živeli v nekdanji skupni državi, smo imeli ravno Slovenci največ strokovnjakov, ki so med prvimi v svetu tudi teoretsko osvetlili vpliv soodločanja delavcev na učinkovitost in uspešnost podjetij. Danes o tem, da dobro razvito soupravljanje delavcev pomembno prispeva k večji učinkovitosti in še zlasti k hitrejšemu razvoju gospodarskih družb, ne dvomi več skoraj noben resen teoretik, ki se ukvarja z organizacijo podjetij.
Tudi pri nas se strokovnjaki zavedajo pomena soupravljanju delavcev v podjetjih, zato je to področje dokaj dobro urejeno v zakonu o soupravljanju, ki so ga po nemškem vzoru že pred leti sprejeli poslanci v državnem zboru. Kljub temu pa se pri
nas nekateri novodobni kapitalisti in menedžerji soodločanja delavcev v svojih podjetjih bojijo kot “hudič križa ”. Mnoge od njih so na čelo podjetij postavili takratni delavski sveti. Sicer pa, ali niso janičarji že od nekdaj veljali za najbolj krute bojevnike?! Danes je prav smešno gledati, kako zoper delavsko participacijo najbolj zavzeto dvigujejo glas posamezniki, ki so bili še pred dobrimi desetimi leti najglasnejši zagovorniki samoupravljanja. Soupravljanja se bolj kot lastniki kapitala oziroma delničarji bojijo nekateri menedžerji, ki jim ni po godu, da bi jim kdorkoli gledal pod prste, kaj počnejo z denarjem in kako spoštujejo pravice delavcev.
Nekaterim je zadnje čase napoti zakon o soupravljanju, češ da daje delavcem preveč pravic in da so predstavniki zaposlenih premočno zastopani v nadzornih svetih. Tako sedaj vlada predlaga, da bi s spremembami zakona o gospodarskih družbah spremenili oziroma izničili nekaj členov zakona o soupravljanju, s katerimi so Nemci že desetletja zadovoljni. Po omenjenih predlogih naj bi se med drugim zmanjšalo tudi število delavskih predstavnikov v nadzornih svetih, spremembe zakona pa naj bi dopustile celo možnost, da delavci v nadzornem sve-
tu svloh ne bi imeli svojega predstavnika.
-e bodo oziroma bi poslanci v državnem zboru takšne spremembe zakona o soupravljanju sprejeli, bi se slovenska zakonodaja začela oddaljevati od zakonodaje Evropske unije. Sprejem predloga sprememb 264. člena zakona o gospodarskih družbah pa bi bil skregan tudi z zdravo pametjo: pri nas namreč že vrabčki na vejah čivkajo, da v tej deželici na južni strani Alp ni problem v prevelikem, temveč v premajhnem nadzoru nad delom menedžerjev oziroma uprav podjetij. Sicer pa: kdor dobro dela, se nadzora ne boji, mar ne?
čakujejo, empirično dokazali poZ' tivno korelacijo med delavsko ticipacijo in poslovno uspešnosti podjetja. Če bo tako, potem bodo V sledki raziskave po Gostiševih ^ sedah izjemno pomembno orožj6 boju za ohranitev sedaj veljavne? zakona o sodelovanju delavcev p upravljanju pred nenehnimi napa° delodajalskih organizacij. Hkrati P bodo izsledki raziskave v posaflf znih podjetjih tudi smerokaz za n lovanje sveta delavcev.	...
Gostiša je opozoril, da so vpj* delavskega soupravljanja že raziš*
vale tudi druge ustanove in orgai
nem mestu.
Pogačnik je podjetje duhovito p'
merjal z nogometno ekipo in na hi
bi lahko bili pri delu bolj učinkj
premika, morajo biti osebno /.avZ'
vsi, saj tudi veliki voditelji ne rejo vsega opraviti sami. Soupra'
Pogačnik je nato obsežno g°v •: ril tudi o različnih načinih moti'1
zacije, vendar ne po enotni dologiji, zato je raziskava še ka* potrebna.
Podjetje je kot nogometna ekip?1 z nezadovoljnimi r člani ne more r zmagovati
V nadaljevanju posveta je Vid ^ f
gačnik iz Save spregovoril o delo' J’
—j zadovoljstvu zaposlenih. ^ udaril je, da klima v podjetju še h1* r
;eic v
pomembna pa je tudi za kvalh6 življenja delavcev, ki preživijo v lik del svojega življenja na del°'
iii' I
nem primeru ponazoril, kako je ^ i
uspeh pomembno zadovoljstvo; .	<
nogometu to že dolgo vedo, števil , menedžerji pri nas pa se tega še v6 dno ne zavedajo v celoti. Razith3 ve, ki sojih opravili v Združeh1 državah Amerike, kažejo, da nasV^ ^
jem delovnem mestu da vse od s1
be 25 odstotkov delavcev, 50 odst® S kov pa jih dela le toliko, da oba Jj žijo delo. Preostalih 25 odstotk1’
zaposlenih v Ameriki pa pravi. ^ n
ul' V,
viti, kot so. Kakšni le bi bili rez1 tati podobne raziskave pri nas. Klc‘ je zadovoljstvo delavcev marših3 ;■
teremu menedžerju zadnja skrb-Po Pogačnikovih besedah mothl 1
biti v vsakem uspešnem podjetj^ ^ ospredju tri skupine vprašanj: P(° s duktivnost, kakovost in odnosi-"
pride v podjetju do kakovostni. J v J J	vZč» di
ljanje je torej imperativ časa. K j
L

Na posvetovanju so predsednici svetov delavcev izpolnili tudi
la v ,mno anketo, ki je pokaza-’ Kako so sami zadovoljni s svo-m delovnim Življenjem oziro-: a 1 razmerami v svojem pod-
sert v nket°je izP°lni|o65 pred-51 n,kov svetov delavcev iz vse °venije, razmere so ocenjeva-0(11 do 5. Najbolj so zadovoljni _0 nos' s sodelavci (le-te so v Povprečju ocenili z oceno 4), s : nos,j° zaposlitve (4), varnost-J Pn svojem delu (4) in zanimi-nstjo svojega dela (4). Najmanj so zadovoljni s svojimi mož-nstmi za napredovanje (2) in s °Jimi neposrednimi šefi (2,5)! j l lna predsednikov svetov s aVcev n' pretirano zadovoljna , °jo plačo (3), pa tudi ne z ugle-sv°jega dela (3). Bolj zado-
de/7 80 z us,varjalnostj() pri ni -U ■ Možnosti za soodloča-e v svojem podjetju so ocenili
Pov-prečju z ocenQ 2 5 v po_
|2,®l-1u so predsedniki svetov de-nj svoje zadovoljstvo z deloval :,„Vlje,niem oceniti s 3,37. Naj-
nezadovoljen predsednik sve-
tove *aVCev razmere v svojem jetju ocenil z oceno 2, najbolj zadovoljen pa z oceno 4,67.	'
ril a |Ut*' 'n v zvezi s tem pouda-’ a plača ni vse.
prc ,ato Gostiša in Vid Pogačnik sta nil Sednike svetov delavcev sezna-t()(1( ,udi s konkretnimi orodji in me-
Potr h ■ PriPomočki> kiJih bodo
Vpij6 0Vali za izvedbo raziskave o slov U t*c*avske participacije na poza Pr ° USpešnost Podjetij *n kasneje delavc >3V0 pro8ramov tlela svetov
piskava do voljstva l*Poslenih -^erokaz za delo etov delavcev
In /zprava na posvetuje pokaza-cev ~ So Predsedniki svetov delav-dobr 'Se*0 izvedbi raziskave zelo g0v 0 sPrejeli in da seje bodo od-jetjn k °lotili'v marsikaterem podela h ?t*° V tej raziskavi dobili alibi, oa 0 lahko začeli proučevati in rejo US 8°Voriti o problemih, ki ta-Ven(|Zaposlene 'n svete delavcev, ličnihr S° doslej o njih zaradi raz-Sj|j . vzrokov molčali ali bili pri-iS(,„n' molčati. Skupna akcija in raz-venjVa Cseb svetov delavcev v Slo-gpi*pa bo za mnoge zadosten ar-isk0ent’.da se bodo lahko lotili raz-ljen|Vania kvalitete delovnega živ-diin'j1 v Ustnih podjetjih, četudi vodo „ '^cttedžerji temu morda ne bo-K j! °'j »aklonjeni. ne ra . rkoli že, rezultati omenje-raz.vdZ'SkaVe bodo zanimivi in za t0Vo()J SouPravljanja pri nas zago-udi izjemno pomembni.
Skupščina Združenja predsednikov svetov delavcev slovenskih podjetij
Kdo se boji delavskih predstavnikov v nadzornih svetih?
Sredi prejšnjega tedna seje na Bledu sestala skupščina Združenja predsednikov svetov delavcev slovenskih podjetij, na kateri so razpravljali o predlogu sprememb 264. člena zakona o gospodarskih družbah. Gre za člen, s katerim želi vlada izničiti določilo zakona o soupravljanju v podjetjih, ki govori o predstavnikih delavcev v nadzornih svetih podjetij.
O spornem členu je sekretar združenja Mato Gostiša dejal, da je v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij, kije nastal v Sloveniji po nemškem zgledu, vprašanje delavskih predstavnikov v nadzornih svetih podjetij dobro urejeno. Omenjeni zakon namreč v 79. členu določa, da v nadzornem svetu ne more bili manj predstavnikov zaposlenih od ene tretjine oziroma od ene polovice, če je v podjetju več kot 1000 zaposlenih. V praksi se po besedah Gostiše omenjeno zakonsko določilo korektno izvaja. Zato ni nobenega razloga, da bi zakon spreminjali. Podoben zakon o soupravljanju imajo tudi Nemci. Če je bi 1 za Nemce dober 50 let, potem ni nobenega razloga, da bi ga pri nas na vrat na nos spreminjali, čeprav ni bila v zvezi s tem narejena še nobena empirična raziskava, ki bi kazala drugačne in ne dobre rezultate.
Mato Gostiša: Za zmanjševanje pravic, ki jih daje delavcem zakon o soupravljanju, ni nobenih razlogov. O negativnih izkušnjah zaradi sodelovanja predstavnikov delavcev v nadzornih svetih ne govori nobena empirična raziskava.
Nadzorni sveti brez
delavskih
predstavnikov?
Med nujne spremembe zakona o gospodarskih družbah je vlada uvrstila tudi spremembo 264. člena zakona. Če bo njen predlog obveljal, bo v nadzornih svetih podjetij lahko največ tretjina vseh članov, ki zastopajo interese delavcev. Če bi tako določili s statutom, ki ga sprejema skupščina delničarjev, tudi izvolitev nadzornega sveta brez delavskih predstavnikov ne bi bila nezakonita. Kam bi takšna zakonska možnost ob sedanjem razmerju moči privedla, po Gosti-ševih besedah ni težko predvideti: v številnih podjetjih bi oblikovali nadzorne svete brez delavskih predstavnikov.
Takšno določilo ne spada v slovensko zakonodajo, saj zanj ni nobenega razloga. Predlog, da bi takšno zakonsko določilo vnesli v zakon o gospodarskih družbah, čeprav vsa vprašanja soupravljanja ureja poseben zakon, pa je po Gostiše-vih besedah v posmeh pravni stroki.
Predsedniki svetov delavcev so odločno nasprotovali sprejemu takšnega zakonskega dopolnila, ki bi zmanjšalo vlogo delavskih predstavnikov v nadzornih svetih. Še več. Opozorili so, da se podobne rešitve pripravljajo tudi na nekaterih drugih področjih, denimo pri pripravi zakona o zavarovalništvu.
Po razpravi so sklenili, da bodo svoje negativno stališče do sprememb 264. člena zakona o gospodarskih dmžbah posredovali ekonomsko-socialnemu svetu, sindikatom, delodajalskim organizacijam in seveda poslancem v državnem zboru. Kakor je dejal Mato Gostiša, namerava združenje poslance posebej opozoriti, naj ne nasedajo na kukavičja jajca vlade, ki želi s spremembami zakona o gospodarskih družbah zmanjšati pravice, kijih delavcem daje zakon o soupravljanju.
Zdmženje predsednikov svetov delavcev bo to vprašanje poskušalo rešiti z močjo argumentov, saj za kaj drugega tudi možnosti nima. Če argumenti ne bodo pomagali, pa bodo verjetno morali v tej bitki za delavske pravice svoje postoriti tudi sindikati, ki se pač morajo v tej državi boriti za temeljne pravice delavcev po metodi: če ne gre zlepa, bo pač moralo iti zgrda! T. K.
Udeleženci skupščine Združenja predsednikov svetov delavcev slovenskih podjetij so nasprotovali spremembam 264 člena zakona o gospodarskih družbah
QLrA; Sindikat kovinske in
elektroindustrije Slovenije
1.	Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96), aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99), za OKTOBER 1999 v SIT
Zahtevnostna skupina tarifni razred
Relativno
razmerje
Izhodiščna bruto plača
I.	Enostavna dela	1,00	58.109
II.	Manj zahtevna dela	1,12	65.082
III.	Srednje zahtevna dela	1,25	72.636
IV.	Zahtevna dela	1,45	84.258
V.	Bolj zahtevna dela	1,60	92.974
VI.	Zelo zahtevna dela	1,90	1 10.407
VII.	Visoko zahtevna dela	2,25	130.746
VIII.	Najbolj zaht. dela	2,60	151.084
IX.	Izjemno pomembna		
	najbolj zahtevna dela	3,10	180.139
Eskalacija Aneks št. 2
Eskalacija (Ur. 1. RS št. 59/99)
5,5 % (januar 99) 2,0 % (junij 99) 2,3 % (avgust 99)
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999)
2. Regres za letni dopust za leto 1999 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99)	- najmanj	102.000 SIT
- največ (70 % pov. plače v RS) 121.037 SIT
3. Povračila stroškov v zvezi z delom
-	regres za prehrano	SEPTEMBER 1999
-	dnevnice	- cela
-	polovična
-	znižana
-	kilometrina (od 27. 8. 1999)
17.175 SIT 3.500 SIT 1.750 SIT 1.218 SIT 38,52 SIT
4. Nekateri drugi prejemki
Dodatek iz 10. čl. ZMPUPR (Ur. 1. RS, št. 86, z dne 22. K). 1999) 435 SIT
Jubilejne nagrade:
Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99)
-	za 10 let
-	za 20 let
-	za 30 let
Odpravnina ob upokojitvi:
Solidarnostne pomoči:
-	smrt delavca
-	ostalo
-	daljša bolezen
-	nadomestilo za ločeno življenje
58.109 SIT 87.164 SIT 116.218 SIT 435.636 SIT ali'
290.424 SIT ali' 145.212 SIT ali' dogovor delodajalec in sindikat 58.085 SIT ali'
5. Drugo
-	minimalna plača (UR. /.	RS,	št.	59/99)	72.521 SIT
-	zajamčena plača od	1.8.	1999 (Ur.	I. RS, št.61/99 )	39.981 SIT
-	povprečna mesečna bruto plača za AVGUST 1999
na zaposlenega v RS	172.910 SIT
-	povprečna mesečna bruto plača za JUNIJ-AVGUST 99
na zaposlenega v RS	171.755 SIT
-	začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, št. 59/99)
-bruto	145.212	SIT
- neto	92.726	SIT
-	povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih JULIJ 99
-	DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 141.688 SIT
-	D K/29 Proizvodnja strojev in naprav	140.669 SIT
-	DL/30, 31,32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 147.464 SIT
-	DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil	149.751 SIT
Pojasnila:
1. IZHODIŠČNE PLAČE:
Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999), količnik povišanja plač (Ur. I. RS št. 56/99)
Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. 1. RS, št. 37/96), 4,,f* št. 2; Zakon
2.	REGRES ZA LETNI DOPUST:	.
Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za letu 1 pust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99).
3.	POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM:
-	REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlenega RS v preteklih treh mesecih;
-	DNEVNICE: določene z uredbo;
-	KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.).	(
Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS. št. 72/93,
94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD.
4.	IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV:
-	JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99)\
-	ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI": osnova so tri povprečne bruto plače v g0^
podarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če Je ugodneje za delavca;	.
-	SOLIDARNOSTNE POMOČI': najmanj ena povprečna bruto plača delavcev delodajalcu oziroma ena povprečna bmto plača v gospodarstvu za pretekle tri mese če je to ugodneje za delavca;
-	NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE': najmanj 40 % povprečne P1^ delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mes če je to ugodneje za delavca;
Vir: KPD, SKP.
Opombe: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje vis prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 59'
Oskar Kom*£
sekretar za ekonomske in finančne zatt
Sindikalna lista
Oktober 1999
Prvi del
L Dnevnice
-	cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)
2.	Kilometrina (od 27.8. 1999 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.
Gospodarske dejavnosti	Javni sektor
(temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo)
SIT
SIT
3.778.00
1.888.00
1.315,00
38,52 55.149,00
Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od 1.7.1999)
- po SKPGD (na delovni dan)'	558,00	558,00
3.500.00
1.750.00
1.218.00 38,52
68.702,00
Drugi del
L Jubilejne nagrade
-	po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	54.537,00
-za 20 let	81.806,00
-za 30 let	109.074,00
2.	Odpravnina ob upokojitvi	343.510,00
oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje
3.	Solidarnostne pomoči
-	po S KPD - ob smrti delavca	103.053,00
- ob smrti v ožji družini 51.527,00
4.	Minimalna plača (od 1.8. 1999)	72.521,00
5.	Zajamčena plača	39.981,00
6.	Regres za letni dopust
-	najmanj	102.000,00
-	ali največ	za september - 121.037,00
(70 % povprečne slovenske plače)
46.363.00
69.545.00
92.726.00 518.730,00
oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
92.726.00
72.521,0°
39.981,0°
96.500.00 102.000,00
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakoflu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč Pa kolektivna pogodba.
3.	V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS *' 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje mare^ maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.(XX) SIT. Do 5. junija se vsem delavce«11 izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto.
Strokovna služba ZSS$
unija letos je bila na Gospodarski zbornici ovenije industrijska konferenca o ključnih pro-zaht s'ovenske industrije. Zaključke oziroma nr;_;ev®> naj se država v prihodnje bolj posveti
Pripravi
ustreznega okolja za ta najpomembnejši
Parnik razvoja, so strnili v I3 točk in poslali zl °n°dajni in izvršni veji oblasti (državnemu . °ru in vladi). Ta torek pa je upravni odbor zbor-lec® ocenil, ali so se njihove pobude kaj prije-■ J Prav ni odbor zbornice so zanimala pred-■em dejanja obeh vej oblasti, s katerimi bi ude-
janjili
deni
pobude industrije. Ugotovil pa je, daje nj i'^10 vlada pri pripravi proračuna za prihod-čn • ? te Pobude premalo upoštevala. Prora-stj Se ve(lno naravnan preveč potrošno, zla-1^1 Pa predstavnike gospodarstva skrbi primanj-vaJ,aj ™ milijard tolarjev, ki ga bo vlada pokri-m a z u°vimi davki in prodajo državnega prednja. Ker pa seje razprava v državnem zboru
več denarja tudi v prihodnjem letu ne bo. Je pa to področje eden ključnih vzvodov za hitrejši gospodarski razvoj Slovenije.
Valter Drozg je z obžalovanjem ugotovil, da ne bo dosežena niti zahteva industrijske konference o razvojno naravnani dohodkovni politiki. Realna rast plač bi smela biti glede na zahteve industrijske konference največ 2-odstot-na, če naj bi zaostajala za dve odstotni točki za rastjo bruto domačega proizvoda.
“Toda proračunski memorandum predvideva 2,5-odstotno povprečno realno rast plač v prihodnjem letu, v gospodarstvu naj bi zrasle za dva, v javnem sektorju pa za štiri odstotke,” je poudaril Valter Drozg in dodal, daje takšna politika v velikem nesoglasju z večletnimi zahtevami gospodarstva, da plače v javnem sektorju ne smejo naraščati hitreje kot v gospodarstvu. Pač je zadovoljeno zahtevi, naj plače zaostaja-
kov pa 13,6-odstotna; lani so prihodki zrasli za 5,3 odstotka, odhodki pa za 4,7 odstotka, letos naj bi prihodki zrasli za 7,4 odstotka, odhodki pa za 6,4 odstotka. In v prihodnjem letu je predvidena 3-odstotna rast prihodkov proračuna ter 3,5-odstotna rast odhodkov. Proračunska rast v minulih letih je torej močno presegala rast bruto domačega proizvoda, ob tem pa je bila dejanska realizacija praviloma večja od načrtovane. Gospodarstvo se boji, da bi se to 'pravilo’ ponovilo kljub dobrim obetom tudi v prihodnjem letu.
“Moti pa nas tudi dejstvo, da bo vlada razliko med načrtovano porabo in planiranimi prihodki pokrivala tudi s prodajo državnega premoženja. Pričakovali smo, da bo izkupiček od prodaje 'družinske srebrnine’ porabljen bolj gospodarno, za nove naložbe in odpiranje novih delovnih mest,” je bil kritičen podpredsednik zbornice.
Kako zaustaviti nazadovanje industrije
favni odbor gospodarske zbornice meni, da vlada in državni zbor še vedno premalo podpirata gospodarski razvoj
eko Za^e*a’v zbornici upajo, da bodo lahko prek odlv!0rnS*<0"soc'a*neSa sveta 'n z delovanjem v ja et "hdržavnega zbora še lahko uveljavljali svo-Zad 3 1 . 1 Zahtev industrijske konference pa ne ihe °VL0l-iu-ie rnt' predlog zakona o delovnih raz-■ J'h, saj je premalo prijazen do gospodarstva ‘n P^več do delojemalcev, kov a Z lormc' ugotavljajo, da se kar nekaj zaključna vi ndustrijske konference neposredno nanaša raču a'116 Predl°Se v predlogu proračuna in pro-nimns^a memoranduma za prihodnje leto. Dejati ° Za*lteva’ da mora rast javne porabe zaostaja za rastjo domačega bruto proizvoda. Ali pa, de /■ °ra-i° ^'ri v proračunu za leto 2000 spodbu-a razvoj večje za verificirane projekte, med-novj|c n|ške razvojne programe in programe pre-nicj P°sarrieznih industrijskih dejavnosti. Na zbor-vn-s° terjali večje financiranje tehnološkega razje tlV 0kviru financiranja znanosti in tehnologija t hVe^ dcna|ja za raziskave za nove izdelke,
S1j an°loške rešitve in povečanje produktivno-jetiu a Industrijski konferenci je bila zelo poudarja, P°treba po zaostajanju realne rasti plač za izv< .°t °tni točki za rastjo domačega bruto pro-hitr ■ P*ade v javnem sektorju ne smejo rasti ®Je kot v gospodarstvu.
žb der Drozg, podpredsednik gospodarske Predi*1106’ "*C Pr'merjal zahteve gospodarstva s itla ■ a8ano vsebino proračunskega memorandumi Proračuna in ugotovil, da ključna cilja eko-od skc Politike v prihodnjem letu, 3,5- do 4,0-i otna gospodarska rast in 6- do 6,5-odstot-/a *aci ja, zadovoljujeta zahteve gospodarstva. bte azt'ko od preteklih let je ustreženo tudi žagi k'' naJ proračun raste počasneje od domače-l^to proizvoda.
ki :Z,Proračunskega podatka o deležu sredstev,
Djy “o v prihodnjem letu imelo na voljo mi-Odhrslvo Za gospodarske dejavnosti, pa je upravni sPodK z*aornice razbral, da večjih proračunskih d ubud za verificirane nroiekte ne bo. Prav ta-
no,bonski delež ministrstva za znanost in teh-°d °8lj° za prihodnje leto povečal samo za pet hiz' °/kov- Ker pa seje delež sredstev za razvojne di ;lskav® v minulih letih stalno zmanjševal, la-SreJ.e denimo dosegel skromnih šest odstotkov stev tega ministrstva, je jasno, da bistveno
Valter Drozg: Ni dobro, da izkupiček od prodaje ‘družinske srebrnine’, državnih podjetij, ne bo porabljen za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta, ampak za krpanje luknje v proračunu.
jo za rastjo produktivnosti. Ta naj bi se v prihodnjem letu povečala za 3,5 odstotka.
“Bi pa vladi ponovno namenil naš, že dve leti ponavljajoči se poziv, naj ukine davek na plače, saj je davek na dodano vrednost bolj izdaten kot prometni davek,” je dejal Drozg. “Če pa se ga ne da ukiniti, naj vlada vsaj dvigne prag obdavčitve, saj ta davek letos znaša že 4,3 odstotke bruto plač in je presegel 4-odstotno znižanje prispevkov za socialno varnost.”
Upravnemu odboru gospodarske zbornice se zdi proračun zelo neuravnotežen: medtem ko imajo nekatera ministrstva, zlasti kmetijsko in ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, izjemno povečan proračun (39,5 oziroma 54,2 odstotka več kot lani), bodo dobila nekatera druga, vendar ključna za gospodarski razvoj, kot sta ministrstvo za znanost in tehnologijo ter ministrstvo za gospodarske dejavnosti, komaj kaj več sredstev (5- oziroma 1,1-odstotno povečanje).
Sicer pa trend rasti proračuna ocenjujejo v zbornici ugodno, saj se znižuje. Leta 1997 denimo je bila rast prihodkov proračuna 6-odstotna, odhod-
Predstavniki gospodarstva in hkrati delodajalcev pa ne bili to, kar so, če ne bi za manjšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva krivili tudi neustrezne delovno-pravne zakonodaje. Sklep industrijske konference je bil, da mora zakonodaja postati bolj prijazna do kapitala in se mora otresti dediščine nekdanjega socialističnega gospodarskega sistema.
Na upravnem odboru gospodarske zbornice ta torek so ugotovili, da predlog zakona o delovnih razmerjih, kije pred drugim branjem v državnem zboru, ne zadovoljuje teh zahtev. Ker je po prepričanju zbornice zelo pomemben za nadaljnji razvoj industrije, zlasti za možnost odpiranja novih delovnih mest, bodo poslance državnega zbora opozorili, naj sprejmejo gospodarstvu bolj prijazen zakon, kot je sedanji predlog zakona.
“Taje še vedno naravnan preveč socialistično in ne upošteva zakonitosti tržne ekonomije. Pomenil pa bi tudi oviro vstopanja v Evropsko unijo, saj ne zagotavlja večje konkurenčnosti gospodarstva,” gaje ocenil Valter Drozg in ponovil zahteve industrijske konference.
Čeprav so znane, jih vseeno objavljamo, saj o težnjah in namerah delodajalcev ni nikoli preveč govoriti.
Predstavniki kapitala bi želeli, da bi zakon bolj sprostil določila o pogodbah o zaposlitvi za določen čas ter o nadurnem delu. Menijo, da bi morali tako kot drugod v Evropski uniji odmor med delovnim časom izločiti iz delovnega časa zaradi primerljivosti realnih izračunov produktivnosti; odmor bi bil torej neplačan, vendar bi delodajalci morali zagotoviti možnost za odmor in malico med delom. Močno jih skrbi, ali ne bi povišanje minimalnega letnega dopusta na 20 dni povzročilo povečanja skupnega števila dni dopusta. Zgornjo mejo dopusta naj zato omeji že zakon. V zakon pa naj ne bi prenesli vseh dosedanjih pravic iz kolektivnih pogodb. In za konec, pa ne nazadnje, delodajalci terjajo, naj nadomestila za bolezensko odsotnost z dela pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje v enakem obsegu in okviru, kot je to urejeno v Evropski uniji. Nadomestila za dopust in regres za dopust v času porodniškega dopusta in nadomestilo za čas odsotnosti zaradi rizične nosečnosti naj se pokrivajo iz istega naslova kot nadomestilo za porodniško odsotnost.	„ „
B. A.
12 ''EPffi!JTWI!TT7
GOSPODARJENJI
št. 38 / 28. oktober 1999
Kompromis v BTC
Po večurnih pogajanjih je prejšnjo soboto prišlo do dogovora med Sindikatom delavcev trgovine Slovenije, predstavniki trgovcev in zaposlenih v BTC, ter upravo podjetja. Kot smo poročali v prejšnji številki, je vodstvo BTC sklenilo ob sobotah podaljšati obratovalni čas do 20. ure, trgovci in pri njih zaposleni pa so se na sestanku, kamor jih je povabil sindikat, dogovorili, da bi ob sobotah delali le do 15. ure.
Na pogajanjih sta se obe strani glede tega razhajanja dogovorili:
1.	Pravilnik o obratovalnem času o prodajaln je nujno potrebno spremeniti. Ta naj za vso državo uskladi obratovalne čase in določi kriterije za dežurne trgovine z živilskimi proizvodi.
2.	Za odprtost nakupovalnih
centrov ob nedeljah ni nobene potrebe. Izjema so le dežurne trgovine z živili.
3.	Obratovalni čas ob sobotah do 20. ure, za katerega je BTC Pn' dobil soglasje mestnih oblasti v Ljubljani, velja do konca letošnjega leta. Do konca leta bo interesno sestavljena skupina potrošnikov, delodajalcev in delojemalcev sestavila predlog novega obratova -nega časa.
4.	Vodstvo BTC bo v prihodnje pri sklepanju pogodb s trgovci upoštevalo tudi njihov odnos do pravic zaposlenih po zakonu in kolektivni pogodbi.
5.	Vodstvo BTC bo Sindikatu delavcev trgovine Slovenijo nudilo prostore za sindikalno de-
Ta dogovor je za upravo BTC podpisal njen predsednik Jožo Mermal, kije tudi osebno vodi pogajanja, za Sindikat delavcev trgovine Slovenije pa sekretar Sandi Bartol.	_ „
LAHKO T€ BI... ttt MlMAhO MOBtMIH PHAVIC
06VP TUGOV*«, v DIV3IU1 KAMTAUlhA
Posvet o posledicah vstopa Slovenije v EU
Sosedje nimajo razlogov za zaskrbljenost
V Trstu je bil prejšnji teden posvet, organiziral ga je Medregijski sindikalni svet Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, o gospodarskih in socialnih učinkih vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Podlaga za posvet je bila zanimiva primerjalna študija, ki jo je pripravil furlanski inštitut za ekonomske in socialne raziskave IRES in jo je udeležencem posveta predstavil direktor inštituta Domenico Tranquillo.
Ključno vprašanje vključevanja Slovenije v Evropsko unijo je, ali je to tveganje za deželno gospodarstvo in trg dela ali pa je velika priložnost, ki jo je treba čimbolj izkoristiti. Slovenija, ki prihaja na evropski trg, povzroča navdušenje pa tudi skrbi.
V raziskavi so ugotovili precej podobnosti med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, pa tudi precej razlik, za katerih odpravo bo potrebno desetletje. Ena od teh je bruto dohodek na prebivalca, ki je v Furlaniji še enkrat večji kot v Sloveniji. Tranquillo je ocenil, da ima Slovenija majhno gospodarstvo, zato tudi njegova hitra rast ne bi mogla negativno vplivati na deželno gospodarstvo. Produktivnost slovenskega gospodarstva je v primerjavi z deželnim še vedno dokaj nizka. Naslednja značilnost je, da temelji na velikih in majhnih podjetjih, manjka pa tisto, kar je značilno za furlansko gospodarstvo, to so srednje velika podjetja. Slovenski podjetnik po njegovem razmišlja srednje in dolgoročno, furlanski podjetnik pa izkoristi tudi kratkoročne prednosti. Kot slovenske šibkosti je omenil tudi skromno podjetniško izkušenost, birokracijo in počasnost sodnega sistema na področju lastninskega prava, dokaj zaprt finančni in bančni sistem ter zamujanje pri izvajanju pravil o transparentnosti trga. Kot prednosti pa je poudaril visoko splošno kulturo
slovenskega prebivalstva, zelo dobro znanje tujih jezikov, dobro tehnično usposobljenost delovne sile, visoko kakovost šolskega in univerzitetnega sistema, razmeroma nizko davčno obremenitev novih vlaganj ter možnost dostopa do precejšnjih financiranj iz evropskih skladov. Razlika v ceni dela, je dejal Tranquillo, vsekakor ni tako visoka, da bi se v Furlaniji-Ju-lijski krajini morali bati množičnega preseljevanja svojih podjetij v Slovenijo, prav tako pa si podjetniki v deželi želijo prirast delovne sile (brezposlenost trenutno znaša 5,8 %). Kot enega izmed razlogov za večjo previdnost furlanskih podjetnikov pri skupnih projektih in vlaganjih v slovensko gospodarstvo pa je omenil nestabilnost na Balkanskem polotoku.
Kot ugotavlja raziskava, ima Slovenija pestro turistično ponudbo, ki temelji na gorskem, zdraviliškem in obalnem turizmu, poleg tega pa je na višji kakovostni stopnji. Le v obalnem turizmu Furlanija-Julijska krajina presega slovenske možnosti in ponudbo, zato področje turizma ponuja izredne možnosti skupnega so-
delovanja, ki bi lahko temeljilo na skupnitu ristični ponudbi.
Posveta seje udeležil tudi predsednik deze vlade Roberto Antonione, ki je v razpravi e jal, da so sorodnosti med sosednjima deze ma večje kot razlike, zato ni dileme, ali naj sedi tekmujeta ali sodelujeta. Po njegovem J prostora za sodelovanje dovolj, saj se druz noekonomska sistema dopolnjujeta, to pa P° meni, da lahko v razmerah globaliziranega g° spodarstva skupaj tekmujeta s konkurenti-
Predsednik medregijskega sindikalnega s ve ta Roberto Treu pa je v razpravi poudaril, je v Furlaniji-Julijski krajini treba doseči, bodo tudi slovenski delavci imeli možnost. 1 konkurirajo za delo v deželi in da bodo tu za njih morale veljati delovne pogodbe, ki v'e ljajo za italijanske delavce - s tem naj hi preprečil socialni dumping. Sekretar Zve svobodnih sindikatov Slovenije Rajko Lešja pa je dejal, daje sindikalno sodelovanje v o ^ viru medregijskega sveta že doslej prispeva lo k rešitvi mnogih problemov in da bi se m0^ ralo podobno sodelovanje vzpostaviti tudi m podjetniki. Opozoril je na premajhno vkjj čenost slovenskih sindikalnih organizacij proces prilagajanja zakonodaje ter na teznj slovenskih oblasti po zmanjševanju pravic e lavcev v imenu usklajevanja zakonov z evr°P skimi. Izpostavil je tudi neregionalno ofga
anje
• V,
iCK
niziranost Slovenije, ki otežuje sprejemi teritorialnih paktov ter sofinanciranje pi °J (. tov iz različnih evropskih skladov. Kar se če prodiranja furlanskega gospodarstva na d| bivših jugoslovanskih republik, pa je orne11 ! da lahko slovenski podjetniki pri tem preC . pomagajo zaradi poznavanja razmer in vzp° stavljenih stikov.
Ker je bilo ocenjeno, da so takšne raziš* ve zelo koristne, je bilo na koncu posveta d. govorjeno, da bodo naslednjo raziskavo Pr pravili na slovenski strani in jo predstavil' podobnem posvetu.
Pavle VrhO*6
SOSPODARJEMIF
št. 38 / 28. oktober 1999
"HRmUiHU.H' 13
snh ih°teIu Diana v Murski Soboti . 11 konec minulega tedna Cestar-■ ' c'jll-'vi 99. Na strokovnem sreča-. U s <)venskih cestarjev, ki gaje le-s organizirala Družba za raziska-v cestni in prometni stroki Slove-, !e’se je tokrat zbralo kar 570 ude-lgv®acev ‘z vse Slovenije. Med ude-
80 bili tudi državnapodsekre-
>v ministrstvu za promet in zveze u “sa Kovše, pomočnik predsednika Prave Darsa Lado Prah in drugi, sv n-Zenc‘SOosrecinj°pozornostpo-et»i problematiki vzdrževanja in ki 3ri'*acest’ tirugi dan srečanja, je bil namenjen strokovnemu izo-azevanju, pa so namenili razpravi stanju ter vzdrževanju cest in pre-ojjtitvenih objektov na njih. estarske dneve 99 je odprl pred-
solutno prioriteto, ki jo je imel še pred nekaj leti. Marsikdo meni, da so glavne avtoceste že zgrajene, ostalo pa lahko še nekaj časa počaka, saj ima Slovenija še veliko drugih potreb. Prah je opozoril, da bi preložitev avtocestnega programa najlažje utemeljili, če bi se investicijska vrednost programa dvignila preko 4,1 milijarde tolarjev. Zato si cestarji ne smejo delati utvar, da bo za izgradnjo avtocest mogoče zagotoviti več sredstev, kot je predvideno, prej bo obveljalo nasprotno. Če želijo cestaiji avtocestnemu programu in sebi dobro, si bodo po Prahovih besedah morali objasni zavesti, da avtocestni program ni vreča brez dna, prizadevati za to, da bodo stroški izgradnje večine avtocestnih odsekov ostali v predvidenih okvirih.
Cestarski dnevi 99
ljajo. Poleg tega pa se delavci cestnih podjetij še dodatno usposabljajo v okviru posebnega učnega centra, odnose z delodajalcem pa imajo urejene s panožno kolektivno pogodbo, ki ureja tudi ceno in pogoje dela. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da delo delavcev v cestnih podjetjih zahteva veliko izkušenj in dodatnih znanj, poleg tega pa morajo delavci na terenu opravljati svoje delo v zelo različnih vremenskih razmerah.
Kakor sta povedala Ferdo Veingerl iz Cestnega podjetja Ptuj in Anton Šajna iz Slovenskih cestnih podjetij, uporabljajo delavci pri vzdrževanju cest tudi najsodobnejšo opremo, stroje in vozila, poznati pa morajo tudi cestnoprometne predpise, uporabljati morajo znati informacijska sredstva, sredstva zvez, signalne naprave in druge naprave. Zaradi uporabe sodob-
Po besedah direktorja Direkcije Republike Slovenije za ceste Vilija Zavrtana že danes ni dovolj sredstev za vzdrževanje cest, saj je skoraj četrtina državnih cest v takšnem stanju, da vožnja po njih ni dovolj varna. Slovenijo pa v uvajanje koncesij za vzdrževanje cest sili tudi zakonodaja Evropske unije. Zato bo Direkcija Republike Slovenije za ceste ob pomoči Evropske banke za obnovo in razvoj pripravila analizo o tem, kako na področju vzdrževanja cest čim hitreje in čim manj boleče preiti iz dogovorne ekonomije v tržni sistem. Predvsem je treba najti rešitve za socialne probleme, ki bi lahko nastali kot posledica delovanja novega sistema, če denimo neko cestno podjetje ne bi pridobilo koncesije in bi določeno število delavcev ostalo brez. dela.
Bolj uspešno kot vzdrževanje cest pa
Cestarje čaka hud konkurenčni boj
tji organizacijskega odbora Maso st '!!lar' drugim je dejal, da Rokovna srečanja pogoj za uspe-nj’ kakovostno in gospodarno gredjo 6r vzdržcvanje cest, saj brez iz-iu n'laVe *zkušenj tudi na tem področ-Ce e 8fe. Stanje pri izgradnji avto-sed a/'6 Predstavil pomočnik pred-mka uprave Darsa Lado Prah.
Y §loveniji letno 27 a„?rnetrov novih
avtocest
VaJ?ej.a' je. da teče že šesto leto iz-8Jfnla Programa izgradnje sloven-Va avt°cest, po katerem je načrtovanja 518 kilometrov avto-V drugih cest.
toc a^° Pa se program izgradnje av-ka | g Ure8ničuje v praksi? Od začet-Pred ■ danes je bilo zgrajenih in ,0 an'h v promet 169 kilometrov av-ki|0St ln drugih cest. V gradnji je 72 gr litrov avtocest, v fazi začetkov Sedah{e ^ kilometrov. Po be-jertih 'a4‘l Praha je torej skupno zgra-27j	gradnji in v začemi fazi gradnje
°zir ' °mctrov avtocest in dragih cest den° tU ^ odstotkov predvidenih gra-St>iče °^U P° s*abih šestih letih (ure-bj ne'?-ie avtocestnega programa naj bgfgpjdoni3 trajalo 11 let) kar lepa s0 Pd lem je zelo pomembno, da težii te|ITI odstotku zajeti tudi vsi naj-žal 0l:seki: preko Trojan, mimo Dom-(jt, <K Klanca do Ankarana, od Raz-Belr 14° ^'Pave in od Vučje vasi do Pr 'ncev- Za druge odseke zdaj pri-K'jajo projektno dokumentacijo.
. intenzivno v zadnjih letih po-
d;5^lometra avtocest, od leta 199^ p aaes Pa na leto po 27 kilometrov
p tJu na teto po z / Kilometri klon° ra^ov'h besedah je splošna na cest'lenost programu izgradnje avto Zad Se vedno zelo velika, vendar si Čel JC čase že kažejo znaki, daje za °rnenjeni program izgubljati ab
Na Cestarskih dnevih 99 se je zbralo 570 udeležencev iz vse Slovenije
Za vzdrževanje 6179 kilometrov cest skrbi okoli 4000 delavcev
V nadaljevanju srečanja so udeleženci prisluhnili več kot 40 referatom, pripravilo jih je 65 avtorjev, o načrtovanju in realizaciji prometnih povezav v Sloveniji, o upravljanju in vzdrževanju cest ter o spremljanju stanja in premostitvenih objektov na cestah.
Organizacijski odbor srečanja je v Murski Soboti pripravil tudi tiskovno konferenco, na kateri so slovenski cestarji spregovorili o vzdrževanju in upravljanju cest. Povedali so, da vzdržujejo v Sloveniji 6179 kilometrov cestnega omrežja, na katerem seje promet v zadnjem obdobju povečeval letno za 4 odstotke. Leta 1970 je bilo denimo v Sloveniji registriranih 170.000 motornih vozil, letos pa jih je že več kot 800.000.
Za vzdrževanje cest v Sloveniji skrbi devet cestnih podjetij in podjetje za vzdrževanje avtocest. V vseh omenjenih podjetjihje skupaj zaposlenih okoli 4000 delavcev, ki so ustrezno usposobljeni za dejavnost, ki jo oprav-
nejših materialov in prehoda na mehanizirani način dela so cestna podjetja v preteklosti zgradila tudi nove cestne baze, objekte, skladišča, priročna skladišča in druge naprave, ki so danes pogoj, da se ta dejavnost lahko v Sloveniji opravlja kvalitetno in na organiziran način.
Koncesije za vzdrževanje cest
Po ocenah strokovnjakov pa namenimo v Sloveniji za vzdrževanje cest znatno manj sredstev kot v državah Evropske unije. Po besedah državne podsekretarke v ministrstvu za promet in zveze Nataše Kovše pa sredstev za vzdrževanje cest pri nas v naslednjem obdobju ne bo več kot sedaj. Glede na razpoložljiva sredstva bodo morali cestarji znižati stroške in izboljšati kakovost svojih storitev. Pristojni v državi že razmišljajo o uvajanju koncesij za vzdrževanje cest. To pomeni, da se bo v bodoče za vzdrževanje cest potegovalo več podjetij, posel pa bo pridobilo tisto, ki bo za enak denar pripravljeno storiti največ.
poteka upravljanje in vzdrževanje avtocest. Po besedah Gordane Višinski iz Darsa, ki skrbi za upravljanje in vzdrževanje 288 kilometrov avtocest, je sedanji sistem pokazal pozitivne rezultate. K dobremu vzdrževanju avtocest pa prispevajo tudi cestnine, ki niso samo vir za vračilo kreditov, temveč tudi za pokrivanje stroškov vzdrževanja in obnavljanja že zgrajenih avtocest. Zato mora biti po mnenju Gordane Višinski cestnina stalen, stabilen in dolgoročen vir, njena višina ne sme biti odvisna od reševanju trenutnih finančnih zadreg države na raznih področjih. Kratkoročni interesi države pri zmanjševanju cestnin ne bi smeli nikoli prevladati nad zagotavljanjem dolgoročne stabilnosti tega vira, ki mora biti predvidljiv in zagotovljen za 20 let naprej. V Darsu bodo v kratkem ponovno preverili sedanjo zasnovo razporeditve cestninskih postaj, o uvedbi vinjet za avtoceste po avstrijskem vzoru pa ne razmišljajo. Ob letni ceni vinjete 15.000 tolarjev bi namreč zbrali s cestninami samo 30 odstotkov sedanjih sredstev, uvajanje vinjet pa prav tako ni v skladu z zakonodajo Evropske unije. Zato ima tudi Avstrija za svoje avtocestne takse od Bruslja samo začasno dovoljenje.
Pogled naprej
Avtocestni program je zagotovo prispeval k oživljanju, konjunkturi in gospodarski rasti na področju gradbeništva v Sloveniji. Vendar pa tudi avtocestni program, ne glede na svoj obseg, vsem cestarjem ne bo trajno zagotavljal dela, zato bi bilo prav, da se že danes začnejo ozirati po novih poslih - tudi na tujih trgih. Pri tem pa je treba imeti pred očmi, da bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo tudi tuja cestna podjetja lahko konkurirala za posle na našem trgu. Cestarje torej čaka oster konkurenčni boj. Kakor so pokazali Cestarski dnevi 99, se tega še kako zavedajo.
Odločen mož
“Danes mi je prekipelo, zato sem se dokončno odselil od doma! ” “Kaj pa pravi žena?"
“Kako pa naj vem ? Ona se je odselila že prejšnji mesec!"
Vztrajen govorec
“Oprostite, danes morda govorim nekoliko dlje, ker sem pozabil doma uro."
“Zakaj pa ne pogledate kdaj tudi na koledar?”
Dragoceno darilo
“Dragi, koliko stane takšen prstan, kot si mi ga podaril?"
“Različno! Mene bi naprimer stal leto dni, če bi me dobili. Tebe pa bi morda stal samo pol leta, ker te še nimajo v kartoteki! ”
Družinski prepir
“Z možem se vsak mesec dvakrat pošteno skregava."
“Moj pa dobiva plačo samo enkrat na mesec! ”
Različna karakterja
“Moj možje po karakterju zelo gospodovalen. Doma se vede, kakor da bi bil moj šef.”
“Blagor tebi. Moj šef pa se v službi vede, kakor da bi bil moj mož."
Daljnovidna
“Draga, zakaj se nočeš poročiti z mano ? Takšni moški kot sem jaz, ne rastejo na vsaki veji.”
“Takšni samo skačejo z veje na vejo, ali ne?"
Očala
“A li si pustil svojo prijateljico, ker je začela nositi očala?”
“Ne. Ona me je pustila, ko je začela nositi očala! ”
Rešitev je na dlani
Sedemdesetletni upokojenec se je želel poročiti z dvajsetletno mladenko.
“Ali se zavedaš, da boš čez dvajset let imel ti devetdeset let, ona pa štirideset?" ga je vprašal prijatelj.
“Seveda!”
“In kako bo takrat?"
“/, kako? Takrat bom pač moraI ponovno najti kakšno mlajšo! ”
Žalost
“Metka, zakaj pa jokaš?"
“Sosed se je odselil."
“Ali si bila z njim kaj v sorodu?" “Ne. Ravno zato jokam! ”
Natančna ocena
“Mama, zakaj ti mojfant ni všeč! ” “Ker je bedak, s teboj pa hodi samo zaradi našega denarja."
“Z menoj bi hodil tudi, če bi bila revna kot cerkvena miš! ”
“Potem pa je še večji bedak, kot je videti! "
//cLMOre,š£a

V
Fantje, danes pa le pazite, da ne bo kdo iz ričeta pojedel mesa!” je pred dnevi pri malici v našem podjetju dejal rezkar Vili.
“Ali bi rad vsega pojedel sam?" je začudeno vprašal mizar Tone. “Saj danes vendar v vašem obratu niste imeli tako težkega dela, da bi moral pojesti dvojno malico."
“Ravno nasprotno,” je odvrnil Vili. “Naši šefi so danes tako slabo organizirali delo, da nam je že pol ure pred odmorom za malico zmanjkalo repromateriala. Tako sem imel čas za to, da sem prelistal današnji časopis. Glede na to, kar sem prečital, vas opozarjam, da ne jejte mesa.” “Ta pa je res dobra!” je vzkliknila kuharica Špela. “Komercialni direktor, ki ves ljubi dan v podjetju ne dela nič drugega, kakor da pri svoji tajnici prebira časopise, očitno v časnikih ni opazil nič takšnega, da bi se mu uprlo meso. Z veseljem in brez pripomb je pojedel štiri kose prekajenih rebrc. Verjetno pa bi jih še več, če bi jih dobil zastonj. Zato me prav zanima, kaj tebe danes moti pri mesu iz moje _ kuhinje, Vili?”
“Ne gre za meso iz tvoje kuhinje, Špela, temveč za rdeče meso iz slovenskih klavnic nasploh,” je začel pojasnjevati Vili. “Ali niste slišali, kaj so o našem rdečem mesu povedali inšpektorji Evropske unije. Za lasje manjkalo, pa bi pristojni odbor evropske komisije prepovedal izvoz slovenskega mesa v države Evropske unije.”
“Le kaj bi lahko bilo narobe z našim mesom, če pa kmetje pri nas redijo tako zdravo živino?" se je v pogovor vključil strugar Lojze. “Moj brat, ki je po očetu prevzel domačijo, gnoji njive samo s hlevskim gnojem, živino pa krmi izključno s senom in doma pridelano krmo, saj za umetna gnojila in krmila že več let nima dovolj denarja. Njegova živina je zagotovo zdrava.”
“Jaz ne vem, kako zdravo živino redi tvoj brat. Vem pa, da je nevarno jesti naše meso. V časopisu črno na belem piše, da so inšpektorji Evropske unije odkrili celo vrsto pomanjkljivosti, na osnovi katerih so pristojni skoraj prepovedali uvoz rdečega mesa iz Slovenije v Evropsko unijo," se je razburil Vili. “Kdor ne verjame, naj sam prečita današnje časopise.”
“Kaj pa bi lahko bilo narobe z mesom," je presenečeno vrtal naprej Tone in povohal košček rebrc iz svojega ričeta. “Prav nič ne smrdi! ” “Ti le pojej ta rebrca, pa boš videl, kaj bo,” mu je požugal Vili. “Misliš, da inšpektorji Evropske unije z nami zbijajo šale, ker nimajo kaj drugega za početi. Če so inšpektorji Evropske unije v svoje poročilo napisali, da je pri nas z rdečim mesom nekaj narobe, je zagotovo narobe. O tem bodi prepričan! ”
“Od kdaj pa ti tako upoštevaš vse, kar pride iz Evropske unije? ” se je začudil Tone. “Ali mi-
Iz dnevnika delavca Jožeta
Krave
in
politiki
sl iš, da je tam res vse tako drugače kot pri nas ?
“Tudi nogometaši Maribora-Teatanica so mislili, da bodo z Ladom iz Rima opravili tako kot so z Dinamom iz Kijeva, ki so ga premagali i 1:0," je vzkliknil Vili. “Pa poglej, kaj se je zg0' dilo. Mariborčani so morali dvakrat izgubitis 4:0, da so spoznali, da v Evropski uniji zaman čakajo na takšne spodrsljaje kot so si jih pri' voščili Ukrajinci. Lacio je vseh 180 minut deloval kot najboljše podmazan stroj.”
“No, samo o k\>aliteti in natančnosti italij°n' skih strojev mi ne govori,” se je razburil Tone■ “Pri Ferrariju so tako površni, da še krilc na avtomobilih formule ena ne znajo zmeriti do ■> milimetrov natančno. Če bi jaz delal takšna okna, bi nam pozimi v podjetju zmrznile vse tajnice."
“Razen Mare v računovodstvu, ki jo poleti in pozimi greje direktor,” se je zarežal kurir Peten
“Saj res, Vili. Sedaj, ko je Peter omenil direktorja, sem pomislila, da si verjetno ti tisto, kar si prebral v časopisu, napačno razumel,” je dejala kuharica Špela. “Če bi bilo z našim mesom kaj narobe, našega direktorja zag°' tovo ne bi bilo več. Vsak dan mu moram nesti v sobo Z° goste dva velika zrezka, k1 ju včasih zmaže kar pred mano. Če bi bilo meso zastrupljeno, bi se mu to moralo nekje poznati.”
“Saj se mu pozna! ’ Je vzkliknil Peter. “Zadnje Čase nam je zmanjšal plače, noče nam izplačevati stroškov prevoza na delo, na sestanku združenja delodajalcev pa je dvignil roko za to, da bi delavcem ukinu1 regres za malico. Kdo ve, če ni zares jedel mesa norih krav?”
Kdo ve, koliko časa bi se še tako pomenkovali o tem, ali je slovensko rdeče meso oporečno ali ne, če ne bi v menzo ležerno in z zobotrebcem v ustih prišel Rudi. Pred dnevi je doma zaklal prašiča, ki sta si ga z ženo zredila, zato je tega dne malical kar v skladišču. Še k° je prišel na pijačo v menzo, je od njega prav lep0 dišalo po dobrih svežih domačih klobasah.
“Rudi, ali se ti nič ne bojiš jesti meso?” Sa je previdno povprašala Špela. “Vili pravi, d° je v časopisu prebral, kako so evropski inšpektorji ugotovili, da je z našim mesom nekaj narobe..."
“Traparije! "je malomarno odvrnil Rudi. “Čdj je vse pomešal. Dejansko je tako: v Evropski unij' imajo pametne inšpektorje in politike, njihovc krave pa so nore. Pri nas pa imamo dobre i" zdrave krave in prašiče, vendar pa so nori naši politiki, menedžerji in organizatorji veterinarske inšpekcije. V Evropi lahko zboliš, če jej meso norih krav. Pri nas pa lahko po mili volj' ješ meso, paziti pa se moraš politikov in menedžerjev. Ce začneš razmišljati o tem, kar počnejo, lahko resno zboliš.”

Obvestila Republiškega odbora Sindikata VIR
Uveljavitev dodatkov sPrememb in dopolnitev KP
le^.a Podlagi določil sprememb in dopolnitev ko-žev 'Vne P°8°dbe za dejavnost vzgoje in izobra-, anja v Republiki Sloveniji pripada delavcem 1999 dalje prva četrtina dodatkov nave-
°dl. 11.
denih
!3.,15.,16.,17.,18.,19 in 20. členu (80.d,
® * •> 81 .a, 81 .b, 81 ,c, 81 .č in 82.b členu pre Učenega besedila).
Ve \lna dodatkov in nadaljnja dinamika njiho-!zPlačevanja je razvidna iz tabele, ki je se-Stavm del kolektivne pogodbe.
uslužbenskih
Silikatov
skdi” -*e v zvez' s problematiko “uslužben-Vlo"|Cert'nkatov na Delovno in socialno sodišče Sd ! tozbo, v kateri smo sodišču predlagali naj 3l ime s°dbo, daje vlada RS kršila določilo jetii r" ^.akona 0 lastniškem preoblikovanju pod-katov Cr 11 ‘ Ponud'la za odkup lastniških certifi-pUb|,v na*cuP delnice ali drugega premoženja Retine' C S'ovenUe ter podjetij v njeni lasti v razu-r°ku, niti po opominu, ki gaje prejela. Hkrati
smo sodišču predlagali, naj vladi naloži, da mora v roku 30 dni imetnikom lastniških certifikatov ponuditi v odkup delnice ali drugo premoženje ali pa jim po preteku tega roka izplačati razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s KPND za čas od 1. 1. 1992 do 30. 10. 1992, hkrati z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani nam je svojo razsodbo posredovalo 14. 10. 1999. Ker je sodišče naše predloge zavrnilo in ker je iz njegove obrazložitve razsodbe razvidno, daje pri Odločanju izhajalo iz nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, smo se v Sindikatu VIR pritožili na Višje delovno in socialno sodišče.
Ker j e zaradi različnih časopisnih člankov veliko vprašanj o smotrnosti individualnih tožb za izplačila vrednosti certifikatov v gotovini, vam ponovno zagotavljamo, da gre v opisanih primerih za drugačno pravno podlago (v državni upravi je plače sodnikov in tožilcev urejal poseben zakon o funkcionarjih v državnih organih). Ne obstoja nobena razsodba, ki bi imetnikom certifikatov iz naslova premalo izplačanih plač v skladu s KPND za čas od 1. 1. 1992 do
30. 10. 1992 zagotovila izplačilo njihove vrednosti v gotovini, pač pa je kar nekaj razsodb, ki takšno možnost zavračajo.
Imenovan odbor
za razlago kolektivne pogodbe
Ministrstvu za šolstvo in šport na držali obljubo, ki sojo vodstvu Sindikata VIR dali 17.9. 1999 na pogovoru z ministrom dr. Pavlom Zgago, ter poleg imenovanja svojih članov odbora za razlago kolektivne pogodbe predlagali tudi njenega predsednika in sicer dr. Zvoneta Vodovnika z Inštituta za delo. Ker smo na sindikalni strani s tem predlogom soglašali, je odbor za razlago kolektivne pogodbe končno konstituiran. Glede na to, daje zbranih že veliko število vprašanj, smo v Sindikatu VIR že predlagali, naj se odbor čimprej sestane.
Imenovanje komisije za primerjavo rasti plač
Ministrstvo za šolstvo in šport nas je obvestilo, da so tako, kot smo to že pred njimi storili na sindikalni strani, imenovali svoje člane komisije za primerjavo rasti plač v vzgoji in izobraževanju z rastjo plač v preostalem javnem sektorju. Ob tem so napovedali, da bo prvo sejo komisije v kratkem
sklicala njihova stran. „ .	,, .,	,
-	Bojan Hribar, sekretar
*Ve*a svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar
Organizacija sistema _ soupravljanja
orcLS6m'-aria: Namen izobraževalnega seminarja je prikaz vsebine soun?l2f* i 2 3 *isklh 'n komunikacijskih razmerij med posameznimi organi v hjihtfi Ja's-ki strukturi na eni strani (interna razmerja) ter med vsakim od rbodpi°r®an' delodajalcev na drugi strani (eksterna razmerja). Gre za globalni udelp'°perativnega °r9anizacijskega instrumentarija, ki naj bi ga spoznali normtenci seminarja>in ki naj bi služil za čim doslednejše uresničevanje Namn Vh'p Prav'c delavcev iz ZSDU, na načelu sodelujočega vodenja. d6|g ^^deost seminarja: Seminarje namenjen članom svetov delavcev, sindiicS i ^ Predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb in sinriiu, m zaupnikom ter drugim predstavnikom posameznih ravni p0Qo'e or9aniziranosti.
ki za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, Čas i L.rUŽem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
I9gjn kraj izvedbe: Seminar bo potekal v času od 24. do 25. novembra k a v Sindikalnem izobraževalnem centru, v Radovljici, Gradnikova 1.
1	PROGRAM SEMINARJA
0®n- Sreda, 24. november, ob 10.00, uvod: Vanda Rešeta Tom d° 12-°° ure
ma T. Vloga in vpliv organov soupravtjaiske strukture v okvirih
1. Bistv	paritcipativne organizacije " nofne značHnosti participativne organizacije
2.	Po|Q^mat'vne podlage, sodelujoče vodenje, informiranje in komuniciranje.
3.	Prim - 'n v'°9a posameznih (so)upravljalskih organov Od ner*ava participativne in samoupravne organizacije
W0,do 17 30 ure
na Svet delavcev kot osrednji organ sistema soupravljanja in
1.	p0| . .	njegova organiziranost
- 'n značaj delovanja sveta delavcev
2.	Kakn °nska izhodišča, organizacijska izhodišča, kadrovska izhodišča
y°naiti vsebino dela sveta delavcev in njegovo organizacijo slem vP|'vn'h dejavnikov kot pristop k iskanju vsebine dela, opredelitev kom 6r^0v organizacijske strukture sveta delavcev, definiranje informacijsko
3.	p0'Vuni.kacijskega procesa in relacij sveta delavcev
2	Kusi konkretnega organiziranja sveta delavcev (delavnica)
mtrtek. 25. november, od 9.00 do 11.30 ure a Ul. Nadzorni svet in integralna vloga delavskih predstavnikov v 1 V|0n- . sistemu razmerij med kapitalom in delom
2.	Infor® ,.avskih predstavnikov v procesu odločanja v nadzornih svetih.
Za i, ac'i?ka in komunikacijska razmerja delavskih predstavnikov kot temelj
3.	Deiroesri^evanie njihove vloge.
jz prakse)^6 delavsl<ih predstavnikov pri oblikovanju strateške odločitve (primer 11,30 do 15.15 ure (vmes odmor za kosilo: od 12.15 do 13.30 ure)
Tema IV. Sistem razmerij delavskega direktorja pri vzdrževanju in razvijanju sodelovanja med kapitalom in delom
1.	Položaj in vloga delavskega direktorja v upravi družbe in organizacijski strukturi vodenja
2.	Vloga in delovanje delavskega direktorja kot nosilca sodelujočega vodenja - v dobro družbe in zaposlenih.
3.	Delavski direktor v praksi (primer iz prakse)
Od 15.15 do 16.00 ure, zaključna razprava
Strokovna izvajalka: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje - Inštitut za razvijanje organizacijskih sistemov - “IROS" d.o.o., Ljubljana. Rok za prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 16. novembra 1999. Seminar bomo izvedli, če bo 20 prijav, v kolikor bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Kotizacija: Cena seminarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 24.000 SIT za posameznega. V ceno kotizacije je vključena tudi predpisana stopnja DDV. Prijavnici.za seminarje treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar V., sklic na številko 10”. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 7.300 SIT).
Dodatne informacije na telefonski številki 061/316 489 in 061/13 41 239 ali 061/316 489. Telefaks: 061/13 34 279 in 061/317 298.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA” 24. in 25. novembra 1999 v Sindikalnem izobraževalnem centru, Radovljica, Gradnikova 1
Ime in priimek:.............................Datum rojstva:.......
Izobrazba, stopnja izobrazbe:....................................
Naslov doma:.....................................................
Zaposlitev, naziv in naslov družbe:..............................
Davčni zavezanec:	DA NE Davčna št.:...............................
- delovno mesto:.......................................................
Član sindikata dejavnosti Slovenije:...................................
Član sveta delavcev:	DA NE Sindikalni zaupnik:	DA N
Delavski predstavnik v nadzornem svetu:	DA	N
Drugo (navedite):......................................................
Telefonska številka: - doma..................- v službi................
Opomba: Med seminarjem bom nastanjen v SIC Radovljica:	DA	N
Žig in podpis odgovorne oset
Kraj,
, datum:
GESlJS. NAGRADNE KRIŽANKE št. 38 (28. 10.1999): 1:..................................................
2:
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrež'1 pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov ^ nije - Predsedstvo, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada i -* ij tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Up<)S'Lji) bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 8. novembra I
Pravilna rešitev gesel iz 36. letošnje številke Nove Delavske enot"'
1. JAMES BOND, 2. S F. A N CONNERY, 3. PIERCE BROSNAN. Nagrado 5 tolarjev prejme Cvetko Štimac, Morava 38, 1338 Kočevska Reka.