LETO XUfi. ŠT. 23 PTOJ, 10. JUNIJA 1993 CENA 50 TOLARJEV Gaudeamus igitur... Dijaki četrtih letnikov te dni končujejo šolanje na srednjih šolah. Kot je v navadi, so nas tudi letos na mestnih ulicah opozorili nase, oblečeni v enake majice, z mladostno razposaje- nostjo in piščalkami. Povedali so nam. da prihajajo v svet odraslih, da bi se radi zaposlili, tisti pa, ki bodo nadaljevali šolanje, da bi si želeli več šti- pendij in ugodnejše pogoje za študij. Letos končuje dvo-, tri- in štiriletne programe šol Sred- nješolskega centra Ptuj 690 učencev. N.V. Kakšno vodo pijemo Dr. Ciril Korpar, predstojnik ptujskega oddelka mariborske-, ga Zavoda za zdravstveno var- stvo, zatrjuje, da je kakovost vode v zajetjih v Skorbi boljša kot lani. Letos je v povprečju v njej 11,2 miligrama dušika v litru, kar je v okviru normati- va Evropske skupnosti, ki zna- še 11,26. Ni pa v skladu s slo- venskim pravilnikom, ki do- voljuje največ 10 miligramov dušika v litru vode. Dr. Kor- par ocenjuje, da večjih one- snaženj ni pričakovati, proble- me pa bi utegnilo povzročiti dolgotrajno deževje, ki bi ni- trate spralo v podtalnico. Za kontrolo vode jemljejo vzorce 3 krat tedensko iz črpališča in 2 krat mesečno na odvzemnih mestih v omrežju. Skupaj tako mesečno pregle- dajo 300 vzorcev. Vendar dr. Korpar ugotavlja, da odgovor- ni vseh ukrepov za zaščito podtalnice v ptujski občin še vedno ne izvajajo. Tisti, ki so minuli teden po naključju videli, kakšna voda je tekla iz hidrantov v starem me- stnem jedru — akcijo so izvedli ptujski gasilci —, so gotovo opazili, da je bila kavno rjave barve. Kaj to pomeni, je om- režje ptujskega vodova dobro vzdrževano, ali lahko rjava vo- da iz hidrantov vpliva na vodo v naših pipah ... — več o tem v prihodnji številki Tednika. Pod drobnogled bomo vzeli ptujski in ormoški vodovod in nekatere lokalne vodovode v Halozah in Slovenskih goricah. DL/, Ptujski gasilci so minuli teden končali redni pregled hidrantov v me- stu. Iz nekaterih je bruhala kavno rjava voda. (DLZ) Se bo konec šolskega leta podaljšal v september? Vladi ne popusti, ne popustijo pa tudi sindikati učiteljev osnovnih ^ in srednjih .šol, dijaških domov Prej.šnji teden je bila stavka le opo- zorilna, a kot kaže, ni posebej vznemirila odgovornih; v drugo so pričeli stavko včeraj, stavkajo danes in stavkali bodo tudi jutri. Učitelji tokrat napovedujejo, da bodo šli do konca, torej stav- kali vse do takrat, dokler njihovim zahtevam ne bo ugodeno: izhodi.ščna plača 30.600 tolarjev bruto in enkratno izplačilo re- gresa 36.000 tolarjev bruto. Pogajanja tečejo, rezultatov ni, pa tudi pouka ne. In prav zaradi .slednjega je mogoče o stavki učiteljev govoriti z dveh zornih kotov. Prav imajo! Zakaj ne bi tudi oni izbrali pravice do stavke — skrajnosti, s katero so že mnogi uspeli. Zakaj bi prav prek njihovih ramen reševali gospodarsko krizo, če pa imajo drugi v istem kotlu družbenih dejavnosti, če že ne idealne, pa zagotovo večje plače! Druga plat vsesplošne učiteljske stavke je tista, zaradi katere učitelji "zgubljajo" simpatije. Konec šol.skega leta je vsako leto neki posebni čas nervoze, čas preverjanja znanja, popravljanja ocen, zaključnih izpitov ... Stresno obdobje tiiko za učitelje kot učence. Javnost skupaj s starši vidi seveda samo učence, ki bodo v tej stavki največ izgubili kljub zagotovilu učiteljev, da bo v.sc, kot bi tudi sicer bilo, če ne bi stavkali, kar pomeni, da učenci bo- do dobili spričevala. Stavka učiteljev gotovo ni v čast ne njim samim ne ministrstvu za šolstvo in ne vladi, O otroci pa kdaj drugič ... i Nataša Vodušek j Posledica $uie v MM občini Občinska komisija /si elementarne nesreče v kmetijstvu, ki jo vodi ob- činski sekretar za kmetijstvo Franc Bezjak, je na zadnjem zasedanju ptujskega izvršnega sveta poročala o •svojih ugotovitvah o posledicah le- tošnje suše. Ugotovila je, da je naj- več izpada na prodnatih tleh. in si- cer pri ječmenu (40—60 odstotkov), pšenici (10—20 odstotkov) in vrtni- nah. Travniki, ki so bili pokošeni pred 10. majem, so normalno ozele- neli, v vinogradništvu se po podat- kih komisije suša ne pozna, večji iz- pad plodov pa so opazili v sadjar- stvu. Ixtos je bilo v prvih petih me- secih le 131 mm padavin, medtem ko je povprečna količina padavin v tem času za Podravje 330 mm. V primerjavi z lanskoletno sušo je letošnja še nevarnejša, če ne bo v kratkem obilnejših jiadavin, saj se je pričela neprimerno lx)lj zgodaj kot la- ni. Izvršni svet je zato sprejel na pre- dlog komisije nekaj ukrepov za ublažitev suše. Predvsem svetujejo kmetovalcem namakanje, kjer je to mogoče, pa tudi plitko kultiviranje vseh okopa vin. Prav tako liodo oceni- li potrebo po prevozu vode, kar bo tu- di letos financirano iz občinske bla- gajne. Projekt namakalnih sistemov, ki je za ptujsko občino že dalj časa pripravljen, bodo skušali uresničiti čimprej, in sicer najprej za vrtnine, nato pa tudi za ix>ljščine in trajne na- sade. Kmetovalci, ki jih to zanima, naj Čim. prej posredujejo svoje podat- ke Kmetijski zadrugi Ptuj. McZ DOMA IX PO SVETU i(K JVHU 1993 TEDNIH TRETJI VIKTORINOV VEČER Izpoved nekdanjega zasvojenca z dpogo Osretlnji ^ost dobro obiskanega petkovega večera drulitva izo- bražencev Viklorina Ptujskega v re- fektoriju minoritskega samostana je bil l'ranc IVelc. župnik i/. Porto- roža. Priix)vedoval je o zdravljenju zasvojenosti z drogami. z njim pa so bili nekateri njegovi najožji so- delavci. Vlado Novak iz Kaiitas. nekdanji zijsvojenec Mitja in stčuSa dveh zasvojencev, ki sta na zdra- vljenju v Italiji. Učenke šestega ra- zreda i/. Osnovne šole Olge Meglič so predstavile rezultate raziskovčU- ne naloge Mladi in mamila v ptuj- ski oWini, profesorica Julija 1-e- konja pa nalogo o oblikah ziisvoje- nosti med mladimi v ptujskem Srednješolskem centru. V kultur- nem programu je nastopil Komorni kvartet iz Ptuja ix)d vodstvom pro- fesorice Mete Trop. l''niiic Frcic je najprej predsta- vil povezavo z italijansko skupno- stjo Incontro. ki je bila pripravlje- na sprejeti sodelovanje s sloven- sko Karitas. Italijanska organiza- cija nudi požrtvovalno delo s starši in odvisniki ter kakovostne priprave za terapevte in prostovol- jce pri Karitas. Na zdravljenju v Italiji je trenutno 28 Slovenk in Slovencev. Med Italijani je kar 55 tisoč zasvojenih s trdimi (irogami. PRIPOVEDI ZASVOJENCEV IN NJIHOVIH STARŠEV Najbolj pretresljive so bile izpo- vedi nekdanjega zasvojenca Grega in staršev Mitje in Silvije, ki sta na zdravljenju. Mitjeva mama je pripovedovala, da je resnico o otroku, ki je zasvojen z mamili, zelo težko sprejeti. Potrebovala je kar mesec dni. da si je dopoveda- la. da je to doletelo ravno njenega sina. Najtežje pa je doseči, da na otroka zaradi zasvojenosti ne gle- daš kot na "barabo", temveč kot na bolnika. Priprave na zdravljen- je so težke in potrebna je velika mera potrpljenja, vse skupaj traja kar 6 mesecev, potem enajst mese- cev zdravljenja, in ko se vrnejo, jim je potrebno pomagati z ustvar- janjem primernega vzdušja, najti primerno zaposlitev in zagotovili ra/mere za vključitev v družbo. Grega iz Ljubljane, ki je zdra- vljenje pravkar končal, je pripove- doval o svojih izkušnjah in občut- kih. predvsem pa o potrebi, da med zdravljenjem nadomestiš leta in leta pomanjkanja osebnih sti- kov. Po 11 mesecih ima občutek, da se je v vseh letih zasvojenosti izgubil in zdaj se je našel. Težko verjame, da mu je uspelo samemu priti iz dolgoletne more. Zanimivo je. da v terapevtski skupnosti ne uporabljajo nikakršnih oblik obi- čajne človeške zasvojenosti, ne pi- jejo vina ali kave in ne gledajo te- levizije. Tišina in pogovori z dru- gimi omogočajo srečanje z realno- stjo. Cirega je pripovedoval, da je pred zdravljenjem bilo že tako hu- do, da ni mogel več normalno de- lati in to ga je najbolj prizadelo. Obiski pri zdravniku so se klavrno končali — zdravnik mu je predpi- soval pomirjevala in zdravila, on pa je potreboval le toplino in razu- mevanje. Še bolj pretresljiva je bila pri- poveda Šilvijenega očeta. Mamila je pričela uživati že v sedmem ra- zredu osnovne šole, starši pa so to opazili šele po letu dni; najprej so mislili, da jo daje puberteta. Oče Milan je bi popolnoma nepripra- vljen in zbegan. Na koncu so se odločili, da jo pošljejo v italijan- sko terapevtsko skupnost. Dekle se bo vrnilo, dokončalo osnovno šolo, prav pa ji bo prišlo tudi znanje jezikov, predvsem itali- janščine. NEUČINKOVITOST POLICIJE_ ^ Povezovalka pogovora Božcna Cačkovič je omenila, da je polici- ja v preprečevanju razpečevanja drog na našem območju neučinko- vita. Njeno trditev so potrdili re- zultati dveh raziskav med osnov- nošolci in dijaki. Rezultati razi- skave pod vodstvom mentorice Slavice Marušek. ki sojo opravi- le tri učenke šestega razdreda iz Olge Meglič med 107 učenci ptuj- skih osnovnih šol, so zaskrblju- joči. Anketa je bila anonimna, z njeno pomočjo pa so izvedele, da mladi uživajo droge predvsem za- radi ugleda pred drugimi, rado- vednosti in nemira, da ni težko priti do nje, saj večina ve, kje jo lahko dobijo. Na vprašanje, ali so že kdaj poskusili drogo, je pri- trdilno odgovorilo 20 od 107 učencev. Vsak 7 učenec pa ve, kje lahko droge dobi. Profesorica Julija Fekonja je predstavila rezultate raziskave o vseh vrstah zasvojenosti med ptuj- skimi srednješolci. Anketirali so jih 1531 in kar 10 odstotkov vpra- šanih je že zaužilo drogo, največ prvič pri 16 ali 17 letih. Z drogo so se seznanili največkrat v loka- lih in doskoteki (Super I.i), pri prijateljih, doma in najmanjkrat najprej v šoli. Na vprašanje, v kakšni družbi uživajo droge, je večina odgovorila, da s prijatelji in sošolci, lakih, kijih uživajo sa- mi. pa je zelo malo. Drogo najpo- gosteje dobijo v disku, na cesti ali ulici in šele na tretjem mestu v šoli. Največkrat jo dobijo od prija- teljev, nato od razpečevalca. Vprašali so jih tudi, ali starši vedo za njihovo uživanje drog. Le devet staršev ve za to, večine to ni moti- lo, nekaj manj se jih razburilo, drugi so jim uživanje prepovedali, se odločili za kazen ali obisk zdravnika. V pogovoru so se obiskovalci večera pogovarjali predvsem o tem, na kak način lahko ugotovijo, kdaj je otrok pričel z mamili, kaj lahko naredijo starši, in se zavzeli za pedopsihiatrični center na Ptu- ju. s čimer seje strinjala tudi Sil- va Cerček, ptujska sekretarka za družbene dejavnosti. dlž Gostje Viktorinovega večera: (od leve proti desr)i) Mitja, Silvijin oče, Franc Preic, Gregova mama in Vlado Novak. Fotografija: Natalija Čačkovič KAKO BODO LASTNINILI MIP PTUJ Mercatopjevi načrti — množica malili delničarjev DIREKTOR PTUJSKEGA MIPA FRANC TOMANIČ: KUPNA MOČ PADA, PREDVSEM V ŠTAJERSKI REGIJI • Z "NOTRANJO SOCIA- REŠILI 300 DELAVCEV • ZA LASTNINJENJE PTUJSKEGA MIPA BI POTREBOVALI PRIBLIŽNO 3000 CERTIFIKATOV • DENACIO- NALIZACIJA 25 LOKALOV Mercator namerava izvesti la- stninjenje znotraj celotnega siste- ma. česar so se lotili tako, da so ves družbeni kapital prenesli na sistem Mercatorja. ustanovili del- ničarsko družbo, nato pa takoj vrnili kapital podjetjem, torej tudi ptujskemu Mercatorju-Mipu. Ti prenosi so bili sicer po 145 B čle- nu še Markovičevega zakona vprašljivi, a je ustavno sodišče menilo, da je takšen prenos lastni- ne upravičen. Mipov direktor Franc Tomanič vidi bistvo teh papirnih prenosov lastnine v tem. da se ni izgubilo prav nič družbe- nega kapitala, v Mercatorju ne ustanavljajo nikakršnih mešanih ali tako imenovanih by pass firm. NAJMANJ 3000 DELNIČARJEV_ "Cilji, ki so vodili Mcrcator pri načrtovanju lastninjenja, so predvsem naslednji: omoj»očiti la.stniniti zaposlenim čimveč od- stotkov premoženja, Mercator- jev kapital naj olastiiini čimveč malih dflničarjev, pridobiti toli- ko kapitala, da bodo večinski la- stniki delničarji, ne pa država." To pomeni, da morajo v prvi vrsti zaposleni, njihovi družinski člani. Mercatorjevi upokojenci, nato pa še člani, imetniki Merca- torjevih kartic in drugi zbrati pri- bližno 36 odstotkov celotne vred- no.sti sistema. 40 odstotkov gre namreč v državni sklad, od 60 od- stotkov preostalega kapitala pa morajo bodoči delničarji zbrati vsaj 60 odstotkov denarja, da po- stanejo večinski lastniki. Ostalih 40 oclstotkov je na voljo za doka- pitalizacijo. Ptujski Mercator Mip bo po novih predpisih vreden pri- bližno 3,6 milijarde tolarjev, ali kot so izračunali, potrebujejo za načrtovano lastninjenje približno 3000 certifikatov. Torej najmanj 3000 delničarjev. TUDI TRGOVINI JE TEŽKO GOSPODARITI I-ranc Tomanič meni, da se bo- do zaposleni, teh je sedaj približ- no 1 100. in drugi odločali vlagati v svoje podjetje, torej Mip. Za to se bodo lahko odločili takoj, ko bo olastninjen celotni Mercator. Me- ni, da bi tako lahko še bolje go- spodarili. Dobro gospodarili pa je predv- sem v zadnjem času posebna umetnost. "Žal je tako," pripove- duje 1'ranc Tomanič, "da smo v zadnjih dveh ali treh letih največ prihranili z 'notranjo socialo". to je z dokupovanjem delovne dobe. reševanjem delovnih mest in po- dobnim. V ta namen smo skupaj z Ministrstvom za delo in Centrom za socialno delo izoblikovali vrsto programov, s katerimi smo na naj- boljši možni način zmanjšali šte- vilo zaposlenih za približno 300. V to smo vložili 130 milijonov to- larjev, vendar se nam je ta investi- cija že po dobrem letu "izplačala'. Ne vem. zakaj se ni več ptujskih podjetij odločalo tako kot mi. Da- nes bi morali reševati ta problem s presežki, kar bi bilo veliko bolj bo- leče za ljudi, pa prav tako drago za firmo. Je pa izredno žalostno in ab- surdno: namesto da bi pritegovali kadre in ljudi nasploh, namesto da bi se širili, smo prisiljeni razmišlja- ti ravno v nasprotno smer. Zmanj- ševati moramo stroške. Kupna moč namreč pada nasploh, v štajerski re- giji pa zaradi vseh znanih proble- mov še posebej." 25 "MIPOVIH" LOKALOV BO DENACIONALIZIRANIH Ptujski Mip pa čaka še sklop pro- blemov. ki se bo sprožil ob dena- cionalizaciji sedaj "njihovih" pro- storov. Kar 25 Mipovih lokalov bo po vsej verjetnosti vrnjenih prvot- nim lastnikom. Ti lahko seveda od- dajo Mipu prostor takoj v najem. Sicer pa ima po zakonu sedanji la- stnik. torej Mip, možnost upora- bljati denaciondizirani prostor še pet let, vendar ga nato seveda čaka dokončna predaja prostora in v trenutku bo "bogatejši" za nekaj presežnih delavcev. To bo pravza- prav najbolj boleč problem. Franc Tomanič še pove. da bi v takšnih primerih prostor odstopili takoj, vendar ob pogoju, da ostanejo isti delavci zaposleni tudi pri novem delodajalcu. M. Zupanič Franc Tomanič, direktor Mercator- ja Mipa Uub[teiisl(a turistična delavnost vse nememlinelša Turizem v ptujski občini pridobiva na pomenu, so ugotovili na skupščini Občinske tu- ristične zveze Ptuj, ki je bila 1. junija. Za to gre zasluga tudi občinski vladi, ki je v zad- njih treh letih veliko naredila za spodbujanje razvoja turizma v občini. Nekateri delegati so sicer govorili o tem, da o turizmu v Ptuju Še ne moremo govoriti, kot da izletniški turizem ne bi bil turizem. Ta bi bil možen po njihovem Šele, ko bomo imeli v občini tisoč postelj. Peter Vesenjak, občinski minister za turi- zem, je povedal, da smo v zadnjem letu s promocijskimi aktivnostmi naredili toliko, da nas v nekaterih okoljih, posebej še v Italiji, uvrščajo že ob bok Rogaški Slatini in Bledu. To pa je tudi cilj ptujske turistične strategije: najstarejše slovensko me- sto naj postane eden od {xnih turi- stičnih simbolov Slovenije. V pri- hodnjih letih bo treba največ naredi- ti pri izboljšanju in izpopolnjevanju ponudbe, ki je trenutno Šibka stran ptujskega turi/ma. Dosedanji predsednik Občinske turistične zveze Ptuj Stane Napast je ugotovil, da je ljubiteljska turi- stična dejavnost ob profesionalni nujno potrebna, da v zadnjih letih pridobiva pomen in da jo bo potreb- no razvijati naprej. lX"nar za njeno dejavnost se pridobiva iz integralne- ga proračuna, kar ni najboljše. Zve- za se je preselila na Slovenski trg, kjer je sedež TlC-a. S tem je znižala nekatere stroške. Reorganizacija pa je prinesla tudi nekatere negativno- sti. Stane Napast poseliej opozarja na neposredno odvisnost od občin- ske blagajne, financiranje naj bi bilo izključno vezano na turistično takso. Neurejeni so administrativni posli, TIC pa Se vedno deluje pod okriljem turističnega društva. Nekatera dela med društvom in izvTŠnim svetom se prepletajo oziroma podvajajo. Promo- cija po njegovem ni prinesla pričakcv vanih rezultatov, saj imajo vsi turi- stični podatki negativni predznak. Peter Vesenjak je poskušal odgo- voriti na nekatere dileme, ki se poja- vljajo v Občin,ski turistični zvezi. Povedal je,'da se zbrana turistična taksa v celoti namenja za dejavnost zveze in turističnih društev. Možno pa je pridobiti tudi dodatna sredstva v okviru proračuna, ko gre za akcije skupnega pomena. Ljubiteljska turi- stična dejavnost je nujno potrebna, posel-)ej še v turističnem kraju, saj pomeni gibalo turističnega razvoja. Zaradi obilice drugega dela pa je za- stalo delo pri ustanovitvi profesio- nalne turistične organizacije. Zago- tovo jo bodo ustanovili še letos. Cdede negativnih turističnih rezulta- tov pa je dejal, da je težko delati primerjavo, saj nekateri turistični dejavniki sploh ne dajejo podatkov. .Med drugimi razpravami na šesti skupščini, velja omeniti razmišljanja o kurentovanju, ki so deljena. Eni bi želeli organizirati samo folklorni del, drugi karnevalski, oboji pa ni- majo recepta za to, kako bi vzbudili zanimanje Ptujčanov za prireditev. Program Občinske turistične zve- ze bodo sestavili na osnovi progra- mov posameznih članov. Ixtos se jim lx) pridružilo Še turistično dru- štvo Cirkulane. ki ga ustanavljajo. Edino društvo, ki je za letos že pri- javilo svoje akcije, je TD Gomila, ki bo skupaj s sosednjimi občinami Ljutomerom. Ormožem in Gornjo Radgono izdalo razglednico. Krncst Likavec s Ptujske Gore pa je pove- dal. da razmišljajo o organizaciji pri- reditve ob 500-letnici enega največjih turških vpadov na Ptujsko Goro. Na šesti skupščini Občinske turi- stične zveze so izvolili novo vod- stvo. Dosedanjega predsednika je zamenjal Bojan Miško. ,Iane/, Po- grajc, predsednik Mariborske turi- .stujflc zveze, je skujiaj s Petrom Ve- senjakom podelil sedem priznanj mariborske zveze (dve bronasti in srebrnih) za najlepše urejeno okolje v ptujski občini v prejšnjem letu. Prejeli so jih Mercatorjev mar- ket na Rogoznici. Tehnoservis Kme- tijskega kombinata Ptuj, servis Mer- cedes —Dominko, Obrtna zbornica Ptuj, bistro Mlinček iz Zabovcev 42, Marija Kodrič iz Nove vasi pri Mar- kovcih 21 in Marija in Franc Strelec z Ormoške 102 v Ptuju. Ob tej pri- ložnosti je povedal, da je urejeno okolje ena izmed osnov za razvoj turizma. Severovzhodna Slovenija mora s svojimi aktivnostmi dokaza- ti, da ima vse pogoje za razvoj turiz- ma. Albin Pišck, predsednik turi- stičnega društva Ptuj. je udeležence skupščine seznanil z letošnjim tek- movanjem za urejeno okolje, v kate- rega naj bi se poleg Ptuja vključili tudi dmgi. Janez Pograjc pa je člane zveze povabil na letošnji gostinsko- turistični zbor. ki bo od 30. septem- bra do 4. oktobra in na katerem naj bi posamezna predstavila izvirno ponudbo svojega kraja. MG TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Ddrja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. BOSNA IN HI;K( i;(;()V|. NA: Spopadi sc na vseh ob- močjih samo Ic stopnjujejo j,, nihče ne ve. kako bi jih ustavil Gora?xle je popolnoma obkolje^ no. saj so srbske sile uspele pry, trgati pol za humanitarno pomoč odprla pa so se tudi nova bojišča na severu. V Travniku so se srdito spopadli tudi Muslimani in Hrva- ti. Bosansko-hercegovska vlada je po nekaj tednih le sprejela na- črt OZN o tako imenovanih var. nostnih območjih, ki ji po do- mače imenujejo kar muslimanski geti. Po tem načrtu naj bi v šestih muslimanskih enklavah namestili mirovne sile, modre čelade pa bi jih lahko branile z orožjem. T;iko bi laka območja lahko gospodar- sko preživela irl zaživela v miru. Članice pakta Nato so zaradi svoje neučinkovitosti v BiH za- skrbljene, generalnega sekratar- ja Nata ManlVeda NVornerja pa skrbi, da bi utegnila zveza ope- šati in bo zato v kratkem sklica- li konferenco Nata. ŠPANIJA: Na nedeljskih splošnih volitvah so ponovno zmagali socialisti, ki jih vodi premier Felipe Gonzalez. Dobili so 159 od 350 sedežev v parla- mentu, kar je 16 manj kot na prejšnjih volitvah. Vendar pa so zdaj izgubili absolutno večino v parlamentu. Še najbolj je sedaj verjetna koalicija s katalonsko stranko CIU. glavna nasprotnica socialistov pa je desnosredinska Ljudska stranka, ki je dobila 141 sedežev. Zanjo je glasovalo kar 10 odstotkov več volilcev kot na zadnjih volitvah. Zanimi- vo je še, da je bila volilna ude- ležba daleč najvišja v zadnjih letih, na volišča je prišlo nekaj več kot 77 odstotkov volilk in volilcev. ITALI.JA: V severni Italiji so v nedeljo izpeljali delne uprav- ne volitve. Reziiltati pomenijo pravi pretres na italijanski poli- tični sceni, saj je avtonomi- stična Severna liga dosegla veli- ko zmagoslavje. Res je, da so pričakovali njen uspeh, toda nihče ni upal napovedati, da bo tako velik, tradicionalne stranke pa so doživele popoln poraz. V Milanu je Severna liga dobila kar 40.8 odstotka, v Furlaniji- Julijski krajini pa 24,2 odstotka glasov. — • — SOMALIJA: Glavna vojsku- joča frakcija pod vodstvom Mo- hameda Faraha Aidida je v so- boto v srditih spopadih ubila 22 pakistanskih pripadnikov mo- drih čelad in jih ranila 57. Pet zajetih pakistanskih pripadni- kov modrih čelad pa so v pone- deljek izročili predstavnikom OZN. Ta se je na osnovi izkuš- nje modrih čelad v Somaliji odločila, da bo svoje vojake boljše oborožila, saj jim je v so- botnem spopadu zmanjkalo orožja in so se morali predati. — • — SRBLIA: Zadnje dni je naj- bolj odmevala nasilna aretacija in sojenje vodji srbske opozicije Vuku Draškoviču. Kljub pozi- vom, naj se Srbi takemu režimu uprejo, je ostalo vse mirno, Vuk Draškovic pa seje odločil, da se s politiko ne bo več ukvarjal, ker so ga Srbi razočarali. Raje bo pisal knjige, je še dodal. — • — LATVIJA: V Latviji seje na volitvah ponovila Litva. Tudi na tamkajšnjih volitvah so namreč zmagali nekdanji komunisti. Narodna stranka, ki je izbojeva- la neodvisnost, pa je doživela poraz. Koalicija Latvijska pot je dobila 33 odstotkov glasov in bo za preiTiiera najbrž postavila sedanjega zunanjega ministra Georgsa Andreeva. — • — HKRLIN: Tam se je pričela do- slej največja mednarodna konferen- ca o aidsu. Trajala bo pet dni. na njej pa sodeluje kar 15 tisoč vodil- nih specialistov, ki upajo, da bodo našli sredstvo proti bolezni, ki vsa- ko leto zahteva 100 tisoč žxtev. Po zadnjem mednarodnem zasedanju o aidsu. ki je bilo v Amsterdamu, se je število obolelih povečalo za 20 odstotkov, do konca tega desetletja pa naj bi bilo z njim okuženih kar 40 milijonov ljudi. pripravila: dl/ TEDNIK -- ^^^^ POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 STAVKA V AGISOVI TOVARNI ORODJA Zaposleni v Agisovi družbi Tovarna orodij in strojev so prejšnji teden stavkali. Stroje so ustavili v torek, po pogovoru s predsedni- kom upravnega odbora Agisa Branetom Obalom pa so stavko po treh treh prekinili in 4. junija ponovno pričeli delati. Glavni ra/.log za stavko je negotova bodočnost. Prepričani so namreč, da jih vod- stvo vodi v programirani stečaj, /a prekinitev dela do izpolnitve zahtev so se delavci odločili tudi zato, ker še do 1. junija niso pre- jeli aprilske plače, pa tudi na račun regresa za letni dopust še niso dobili ničesar, v drugih Agisovih družbah pa regres v bonih iz- plačujejo že od januarja letos. Odgovor na poglavitno vprašanje'— torej o bodočnosti — naj bi dobili v tem tednu. V četrtek so se v Ljubljani dogovorili le o tem, da jim bodo v petek izplačali plače, če bodo stavko prekinili. O bodočnosti podjetja se bodo pogovorili v tem tednu, ko bo Brane Obal obiskal Ptuj. Zatrdil je, da se o stečaju ne pogovarjajo. Nasprotno, naredili bodo vse, da bi podjetje pričelo normalno poslovati. Tudi glede regresa naj bi se dogovorili v kratkem. Stavkovni odbor, ki dela pod okriljem Neodvisnih sindikatov, je na četrtkovem pogovoru v Ljubljani dobil zagotovilo, da jim bodo v bodoče plače izplačevali do 25. v mesecu za prejšnji mesec. Kaj bo z regresom, pa v tem trenutku še ne vedo. S stavko pa niso rešili trenutno največjega problema — poman- jkanja dela. Za Agisove družbe delajo le še minimalno, vsega deset odstotkov lanske realizacije. Pa tudi sicer se je obseg dela v pri- merjavi z lanskim letom prepolovil. Edini možen izhod je v osva- janju novih trgov. Kot je povedal direktor Tovarne orodij in strojev Štefan Letič, se v tem trenutku pogovaijajo o možnostih sklenitve poslov na avstrijskem, nemškem in češkem tržišču. Njihov največji partner, italijanski kupec, pa jim je že v prejšnjem tednu zagrozil, da bo, če stavke do ne bodo prekinili, odpovedal vsa naročila. V sredo so dobili naročilo nemškega kupca, ki bi ga morali izpolniti do trinajstega junija. Zaposleni v Tovarni orodij in strojev, trenutno jih dela le še okrog 35 od 80, so prepričani, da bi morali njihove probleme reševati znotraj enotnega podjetja. Vršilec dolžnosti direktorja krovnega podjetja magister Anton Ilec je povedal, da enotnega pod- jetja Agis ni več in ga tudi nikoli več ne bo. Vsako podjetje znotraj Agisa je samostojno, ima svoj program, svojo prodajo, svoj žiro- račun, svojega direktorja. V tem okviru mora biti sposobno reševati svoje probleme. Sklad kot lastnik Agisa si v tem trenutku najbolj prizadeva za to, da bi^ čimprej izpeljal postopke privatizacije in Agisove firme prodal. Že v petek je bila na Dunaju prva predstavi- tev, na kateri so zainteresirani kupci iz Avstrije dobili vse podatke o možnostih nakupa. STO MILIJONOV TOLARJEV ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA V okviru prvega letošnjega natečaja za dodelitev sredstev za raz- voj občine Ptuj bo za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva na voljo sto milijonov tolarjev, je 3. junija sklenil ptujski izvršni svet. S pismom o nameri sta se izvršni svet in Ljubljanska banka dogo- vorila za deponiranje dela sredstev razvojnega sklada, ki gaje ban- ka oplemenitila. Do govorila pa sta se tudi o tem, da se za potrebe razvoja obrti in podjetništva pridobijo republiška sredstva iz Sklada za razvoj malega gospodarstva. Evropske banke za obnovo in raz- voj, za katere LB opravlja agencijske posle, in tudi denar zavarovo- valnice. Pomoč pri pridobivanju sredstev za razvoj obrti in podjet- ništva je Ptujčanom obljubil tudi republiški minister za gospodar- ske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, kije bil prejšnji teden v Ptuju. ■ .............................................. ZA PRESTRUKTURIRANJE PROIZVODNJE Srednja in velika podjetja s področja industrije, gradbeništva, tu- rizma in gostinstva se lahko udeležijo javnega razpisa za dodelje- vanje sredstev za prestrukturiranje proizvodnje, ki ga je petega ju- nija razpisalo republiško ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Na voljo je nekaj nad 963 milijoov tolarjev. Podjetja jih bodo lahko uporabila za subvencioniranje obresti od kreditov, ki so jih pridobi- la za prestrukturiranje proizvodnje. Pripravila: MG Govori se... ... D.A se v Ptuju obeta nov, donosen biznis. Kdor se ga bo prvi lotil, bo zagotovo obogatel. Občinska turistična zveza se je namreč pridružila slovenski ak- ciji POMETIMO PRED SVO- JIM PRAGOM. Pometali bomo seveda z metlami. ... DA je našo mlado sodelav- ko. od katere je še topla klop na faksu, nemški carinik v .slo- venščini obtožil, da je nepisme- na. Ljudski univerzi zato pre- dlagamo hiter tečaj na temo podpisovanje potnih listov. ... DA bo občinska vlada po ukrepih proti suši v podobnem stilu sprejela še nekaj ukrepov: če vam je vroče, skočite v hlad- no vodo: ob občutku lakote se najejte: če nimate denarja, ga zaslužite. Vse skupaj bo zaleglo prav toliko kot namakanje v kmetijstvu. ... D.A bo. ko bo v Ptuju kakš- no mednarodno srečanje, za- prtega tričetrt mesta. Za kultur- ni d(igodek na državni ravni so bili namreč konec tedna namen- sko zaprti Slomškova in Can- karjeva ulica ter Slovenski trg. slučajno pa še Prešernova ulica. Na njih se sicer popolnoma nič ni dogajalo, okoli njih. v raz- greti in zagozdeni pločevini, pa porka.... da seje kadilo. Prispe- vek h kulturi pač. ... DA je zakonodajalec v skrbi za slovenskost jezika predpisal za samopostrežnice nekaj novih imen: Supereta. Shopping center. Hipermarket. Tednik gre v tem stilu naprej in predlaga za trgovine s čevlji Schuhmarket. za moška oblačila Kleiderman, za ženska oblačila Opereta, za klučavnice Schlo- smarket ipd. Nadaljnje ideje v uredništvu. ... DA je izvršna oblast ob- čine v obdobju konjunkture. Predsednik skupščine se še ved- no vozi s škodo, predsednik vla- de pa že z beemvejem. ...DA so ženske, ki enkrat sko- čijo čez plot. še vedno nedolžne. Vsaka prava ženska menda to na- redi trikrat. Za tiste, ki večkrat, pa tako obstaja drugo ime. ...DA ni res. da bi se mladina sr;imovala časov svojih očetov. Nasprotno.izšolani srednješolci si jih celo želijo. Če ne drugače v obliki arhivskega vina. Konkret- no: leva roka - desni žep. nato eks. Ker je občudovanje preteklo- sti s {X)motjo kraje pri nas prepo- vedano, je na potez- sodišče. To poletje homo pa gagali Nič dobrvgii sv nam m piše, Vročv je vedno bolj, Ja- drana Imamo vsak dan manj, denarja sploh nič» Neka- teri bodo upali k Hrvatom^ dru^l bi /eldi v tujino, menda bodo hribi polni kot se nikoli. Koze in gamsi so baje že vložili prošnjo za evakuacijo na severno stran sončnih Alp, Ker seveda vsi nimamo denarja /a <>dlet na Kanar- ske In vsemogoče druge eksotične kotičke obeh polo- bel, si b» večina privoščila kak popoldan v ptujskih Toplicah, Pardon, Termah. Velika razlika se je zgodila prav pri imenu in tudi organiziranosti same delovne orgunizacije, ki je sedaj d. o, o., v kur zremo — nor- malno — z vsem ziuipanjem. Za tega pa vsak sam mij- bolje ve, koliko ga še preraort\ Tako smo se prvi že ta konec tedna namočili tam. Malce sramežljivo smo se spogledali, ponovno takole razgaljeni, potem ko je minila ena cela zima. Večina prebledelih kot zid, tu In tam kateri zamorsko rjav. Te smo sumili in jim zavidali in jih ogovarjali, da jim je bilo sonce dostopno bodisi v naturni obliki kje na prej omenjanih rajskih kotičkih bodisi pri kakšni kozme- tičarki, ki ti ponuja v 2sidnjem času uv žarke za ma- jhen denar. Mimogrede — za to zadnje i^e nf prepoz- no! Zakaj neki bi se pokazali someščanom v svoji na- ravni barvi! Sicer pa zdravniki zatrjujejo, in drugi strokovnjaki tudi, da je vir svetlobe in življenja vedno nevurnejsi, predvsem pa to, da Zemljani nimamo več tako kako- vostnega ovoja, kot smo ga bojda premogli pred tem. Zato mogoče v Termah, d. o. o., letos kljub res izredno čisti vodi in novemu podvodnemu sesalcu ne bo tako gromozanske gneče. Drugi pa spet pravijo, da 5 mark vstopnine niti ne bo odvrnilo ubogega delovnega člo- veka od zabave in rekreacije, roliksnu je vstopnina ob sobotah, nedeljah in praznikih. Niti pod razno ne znese priti v teh dneh na ptujsko plažico, recimo, po kosilu in kavici, ki si si ju prav ta- ko zariidi varčevanja privoščil doma. l\idi v tem pri- meril namreč odsteješ enakih 5 mark. Sam si kriv, da nisi prišel bolj zgodaj. Sedaj se seveda lahko vpra.šaš, koliko te stane enkratno preplavanje bazena, pa dva- kratno itd. Potem še spiješ dva ded julca pri Damisu za 1 marko ali pol, deci več coca cole za marko in 20 tolarjev, poješ še lignje za 4 marke in je to že 11 nuirk. Ce si morebiti z družino, ki .šteje 4 člane in vsak na- pravi to isto, bo to že 44 mark. In tako te nedeljski pozni popoldan prekleto drago pride. V.saj tiste, ki za- služijo borih 300 mark ali kaj podobnega. Drugi seve- da ne drvijo sem. Ne, v Terme, d.o.o., je res dobro pri- ti čini bolj zgodaj. Vsaj ob nedeljah. In tako bo večina v tem vročem poletju tudi morala napraviti. Če ne, bo __Milena Zupanič PtuJsMmatupanll iz leta 1930 v Ptuju, mestu svoje mlado- sti, so se ponovno zbrali matu- ranti, ki so končali gimnazijo v šolskem letu 1929/30. Od 22, kolikor se jim je pod vod- stvom razrednika prof. Kran- ja Stiplovška odprla pot v življenje in svet znanosti, jih živi še sedem. Vsi so do.segli v življenju pomembne družbene položaje v Sloveniji in Jugo- slaviji. Že dolga leta so upo- kojenci, vendar še vedno ak- tivni, polni življenjske energi- je in delovnega zagona. Na Ptuju so se zbrali v soboto v Bistroju Gabrovec. Prišli so (na sliki z leve) Lojze IVric, nosilec spomenice 1941, pre- davatelj na Pravni fakulteti, član izpitne komisije za sodni- ke in odvetnike, sodnik Vr- hovnega sodi.šča, danes živi v Ljubljani in Piranu; Drago Kveder, inženir ladjedelništva 3 in mornariško-tchnični pol- kovnik, živi v Pulju; dr. Josef Poppovic, specialist za srčno kirurgijo v Gradcu, živi v Gradcu; Zdenka Senčar, roje- na Ban, živi na Ptuju; Igor Blumenau, arhitekt, dolga le- ta tehnični direktor Gradbene- ga centra Slovenije, sodeloval pri gradnji stavbe CK ZKJ v Beogradu, na Bližnjem Vzho- du, Aziji, Afriki; Arno Sve- tlin, elektroinženir, vse življe- nje sodeloval pri pridobivanju električne energije, živi v Ljubljani. Ptujski maturanti s 63-letni- mi življenjskimi izkušnjami imajo še veliko idej, tudi za razvoj ptujskega območja. V bivši gimnaziji, danes OS Ol- ge Meglič, jih je sprejel ravna- telj te šole Krvin Hojker, na- to pa se je na Gorci srečal z njimi ptujski župan Vojteh Rajher McZ iM»GOVOitl MED AVSTIIM9KO IN Si.OVlll$iCO UtfCSKO STItANKO Razselitev prašičje farme v Podgpadu se napp^ nelasna Predstavniki (lospodarske zveze Avstrijske ljudske stranke so v soboto vrnili obisk Slovenski ljudski stranki, katere predstav- niki, ki jih je vodil dr. Ludvik Toplak, predsednik Gospodarske zveze pri SLS, so obiskali Avstrijsko ljudsko stranko v Gradcu, lam so se začeli pogovarjati o nadaljnjem medsebojnem sodelo- vanju, še zlasti na gospodarskem področju. Avstrijsko delegacijo je v Slove- ni|i vodila deželna svetnica in člani- ca Štajerske avstrijske vlade ga. Kla- sinc, z njo pa so bili še bivši pred- •sednik Gospodarske zbornice in bivši predsednik Gospodarske zveze dežele Štajerske. Predstavniki SLS in lenarški župan Jože Škrlec so pričakali avstrijske kolege na mej- nem prehodu Cmurek. Pri Sveti Trojici v Slovenskih go- ricah so se pogovarjali o oblikah so- delovanja in izobraževalnem progra- mu za slovenske gospodarstvenike, obrtnike in podjetnike, ki so nujno potrebni za oživitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in av- strijsko Štajersko. Tako sta se pod- predsednik SLS Tit Turnšek in di- rektor Avstrijske gospodarske zbor- nice Benno Rupp dogovorila, da bo- do v Avstriji organizirali dvodnevni tečaj za 20 volilnih animatorjcv pred zimskimi lokalnimi volitvami. Podoben tečaj za večje število ljudi bo potekal v Sloveniji in bo prav ta- ko ob mentorstvu predstavnikov Av- strijske ljudske stranke. Dogovarjali so se tudi o sodelovanju na po- dročjih turizma, eklogije, skupnih naložb, mejnih prehodov in zaposlo- vanja naših delavcev v Avstriji. Avstrijski predstavniki so izposta- vili problem prašičje farme v Pod- gradu v radgonski občini. V Avstriji imajo namreč že več let pripravljen denar, da bi prašiče s te farme razse- lili, saj se avsirijski prebivalci zelo pritožujejo nad smradom, ki prihaja s farme, še zlasti v poletnih mes.?- cih. Jože Škriec je povedal, da .so kmetje v lenarški občini pripravljeni sprejeti v rejo prašiče, vendar so v slovenskem kmetijskem ministrstvu naleteli na gluha ušesa. Sklenili so, da se bodo ponovno pogovarjali in bodo o rezultatih pogovorov obve- stili kolege iz Avstrije. SLS je seznanila svoje avstrijske kolege, da so pobudnik za gradnjo avtoceste Šentilj—Gorica z odce- pom za Koper in Lendavo. M. Slodni Avstrijska delegacije Ljudske stranke si je ogledala znamenito romar- sko cerkev Svete Trojice PO NAŠIH KRAJIH m, JUNIJ 1993 ^ TEDNIH Zanimivosti iz ormoške otclne POLETNI PLANINSKI TABOR V BOHINJU_ Samo /a 100 DlvM bodo lahko ormoški planinci mlajšega rodu (od šestega razreda dalje) preživeli v poletnem planinskem taboru, ki ga bo- So letos postavili v Ribčevem lazu pri Bohinju, i ako se bo med 9. in 1.5. julijem v Julijcih ponovno slišala značilna prleška govorica. Vodnki, vodstvo tabora in najpomembnejše, kuharica, ostanejo isti kot vsa leta doslej. Tabor je odprt za vsakega člana ormoškega planinskega društva, teden dni med planinskimi vršaci lahko preživi vsa družina, lahko pa mladi planinci povabijo na to prijetno počitnikovanje tudi svoje prijatelje. OP TORKA ODPRT ORMOŠKI BAZEN_ V vročih dnevih, ko naraste temperatura tudi nad 30 stopinj Celzija, si vsakdo želi osvežitve, še posebej pa šolarji. Zato so so bili v torek ve.seli odprtja ormoškega poletnega kopališča. O cenah nam je direktorica Komunalnega podjetja Ormož, ki ima ko- pališče v upravljanju, povedala, da so dnevne vstopnice za odrasle 250 tolarjev, za otroke do 12. leta 100 ter za dijake in študente 150 tolarjev. Vsi, ki se želijo osvežiti po končani službi, bodo za popoldansko vstop- nico odšteli 150 tolarjev. Ker bo čedalje več Ormožanov in drugih, ki so vezani na ormoški po- letno kopališče, preživelo dopust doma, bodo odrasli za mesečno karto odšteli 3.000 tolarjev, za otroke do 12. let 1.200, študentje in dijaki pa 1.800 tolarjev. AKADEMIKU prof. dr. ANTONU TRSTANJU DREVI LISTINO ČASTNEGA OBČANA_ Ker se januarja srečanja Prlekov "iz vsega sveta" akademik profesor dr. Anton Trstenjak zaradi bolezni ni mogel udeležiti ter sprejeti listine častnega občana občine Ormož, je takrat obljubil, da bo prišel v Ormož, takoj ko mu bo dopuščalo zdravje. Strti kolk se mu je pocelil in tako bo drevi na svečani seji ormoške občinske skupščine prejel listino. V SOBOTO TRADICIONALNI AGRONOMSKI PLES Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov občine Ormož spada med dejavnejša društva v občini. Poleg številnih predavanj organizirajo vsa- ko leto tudi agronomski ples. Letos si bodo obiskovalci za popestritev večera lahko ogledali manekenke plesne skupine KAJ iz Maribora, ki bodo predstavile letošnje modele kopalk in večerne garderobe. V pro- gram se bodo vključili še pevci Kogovskega okteta in humoristi. Vida Topolovec Lenarške novice Daljše sušno obdobje je tudi v Slovenskih goricah povzročilo precej težav pri oskrbi s pitno vodo. V lenarški občini že dober me- sec gasilci s cisternami vozijo pitno vodo in vodo^za napajanje živi- ne v krajevno skupnost Lenart, Jurovski Dol in Sčavnica, občasno pa tudi v Voličino, Benedikt ter Cerkvenjak. Kot nam je povedal predsednik lenarškega izvršnega sveta Avgust Zavernik, nimajo na razpolago proračunskih sredstev za subvencioniranje pripeljane vo- de. Porabniki morajo pripeljano vodo plačati, kar pomeni za neka- tere precejšnji dnevni strošek, še zlasti za kmete, ki morajo napajati živino. Občina prispeva denar za vzdrževanje vozil za prevoz vode. Zaradi dotrajanih in zastarelih vaških omrežij so izgube vode precejšnje, vprašljivi pa sta tudi kakovost in neoporečnost vode. V občini sicer že imajo izdelan osnutek programa za posodobitev in razširitev sistema za oskrbo z vodo do leta 1996. Za uresničitev te- ga projekta nimajo potrebnega denarja, saj bi dela stala po prvih izračunih dobrih 700 milijonov tolarjev. Lenarški izvršni svet je za- prosil državo, da bi jim pomagala s sredstavi iz sklada za demo- grafsko ogrožena območja, del denarja pa nameravajo pridobiti s ponovnim razpisom občinskega samoprispevka. Tudi občasne padavine ne bodo rešile Lenarčanov in okoličanov problemov, kijih imajo zaradi pomankanja vode. PRIKAZ ŽIVALI V NARAVNEM OKOLJU Lovci iz Lovsko-gojitvenega bazena Lenart in tamkajšnje turi- stično društvo so v lenarškem lovskem domu v petek odprli zanimi- vo razstavo. Šest lovskih družin s tega območja, ki šteje 320 čla- nov. je zelo pristno prikazalo divjad v naravnem okolju. Lovci so razstavili tudi svoje lovske trofeje, ki so jih uplenili na tem ob- močju ali na lovu drugod. Kot je na slovesnosti dejal predsednik lenarškega lovsko-gojitve- nega bazena, dr. Dušan Markoli, so v lanskem letu lovci na tem ob- močju uplenili 735 kosov srnjadi. Ugotavljajo, da seje njeno števi- lo povečalo, vse manj pa je male divjadi (zajcev, fazanov, jerebic in divjih rac). Na območju lovske družine Voličina pa je vedno bolj problematičen divji prašič, ki dela na kmetijskih površinah veliko škodo. Povedal je tudi, da s prebivalci dobro sodelujejo in rešujejo probleme v zvezi z nastalo škodo, ki jo povzroča divjad na kmetij- skih pridelkih. Lovci se tudi trudijo, da bi na raznih sejmih predstavili lovski tu- rizem, saj bi lahko z njim prislužili precej denarja. Kot je povedal predsednik mariborske lovske zveze dr. Stane Kranjc, se na tem po- dročju že pripravlja nova zakonodaja. 19. junija bo v lenarškem lovskem domu 1. občni zbor Lovske zveze Slovenije, kjer bodo tudi volitve upravnega odbora. Marija Slodnjak Razstavo si je ogledalo že mnogo obiskovalcev, odprta pa je še danes do 19. ure. MUZEJSKI MIŠMAŠ NA PTUJSKEM GRADU Tiirkerije skozi otroške oči v soboto je na ptujskem ^radu mrgolelo kot v čebelnjaku. Več kot tristo otrok je prišlo na Muzejski niišmaš. Dan jt bil poln presenečenj, skrivnosti, zanimivosti, brezskrbnega otroškega živžava ... Začelo se je z otvoritvijo likov- nih del otrok iz vse Slovenije, ki so sodelovali v natečaju Turkerije skozi otročke oči. Na natečaj je prispelo več kot 500 del. Komisi- jo, v kateri so bili likovni pedago- gi ptujskih osnovnih šol, je vodil akademski slikar Bojan (iolia: "Ne preseneča me število, prese- neča me kakovost del, saj gre za zelo zanimiv poskus, kako naši otroci reagirajo ob delih, ki prika- zujejo neko drugo kulturo, drugo arhitekturo, druga oblačila. Bil sem zelo vesel, da so me organiza- torji povabili k sodelovanju, še bolj vesel pa, ko sem v komisiji srečal svoje bivše dijake in štu- dente. Odločitev, izbrati nekaj naj- boljših, najbolj orginalnih in zani- mivih del glede na tehnikojn for- mat, je bila izredno težka. Čestita- ti moram vsem, še posebej organi- zatorjem. vsem. ki so sodelovali na natečaju in potrdili, daje likov- no ustvarjanje na naših šolah res na mednarodnem nivoju." Najboljša dela so nagradili, še posebej pa se je muzej zahvalil za scKielovanje likovnima predago- ginjama Anici Zupanič iz Osnov- ne šole Mladika in Lei Kralj iz Osnovne šole Olge Meglič. O namenu prireditve Muzejski mišmaš in pedagoškem delu mu- zeja je pedagoginja muzeja Majda l'ridl (jrah povedala: "Namen je bil isti, kot je moto mojega dela: približati muzej obiskovalcem, še posebej tistim, v katere se najbolj splača vlagati, to je otrokom. Z Muzejskim mišmašem sem izred- no zadovoljna. Pripravili smo za- bavno, šaljivo, igrivo ponudbo, ki jo v muzejih otroci redko srečajo. Pedagoška dejavnost? V muzeju imamo zaposlenega pedagoga, kot pripravnika še drugega, drugače pa imamo v okviru javnih del pre- cej ljudi (ekipa osemnajstih), ki so se v to delo vključili skoraj vsi. Odkar so pri nas, so opravili kar nekaj tečajev, se dodatno izo- braževali, nekateri so naši dolgo- letni vodniki in delo dobro pozna- jo, tako da so se vsi lahko vključili tako organizacijsko kot vsebinsko. Razstava likovnih del bo odprta do konca septembra, čeprav je to čas, ko ima muzej najmanj obisko- valcev, vendar sem se odločilas, da poskusimo prav v tem času." V soboto so si otroci lahko ogledali razstavo likovnih del na temo turkerij, lutkovno predstavo, se vključili v restavratorsko, lon- čarsko ali likovno delavnico, pri- sluhnili koncertu Alenke Pinterič in skrivnostim pravljic, ki jim jih je pripovedovala "grajska gospo- dična" v skritih kotičkih gradu — igralka Zvezdana Mlakar, prisluh- nili jazz koncertu in pesmi mešanega mladinskega pevskega zbora Srednješolskega centra, da o vožnji z ladjo Jessi po Dravi in plezanju po grajskih zidovih sploh ne govorimo. Takšne prireditve Ptuj za otroke še ni imel in muzej zasluži res priznanje, sam pa se zahvaljuje za razumevanje in pomoč: Talumu Kidričevo, Brodarskemu društvu Ranča Ptuj, Kmetijskemu kombi- natu Ptuj — poslovni enoti Vinar- stvo Slovenske gorice-Haloze, Mehaniku Branku Mlinariču, Uč- nemu centru TO Ptuj, Ribiški družini Ptuj, Turistični agenciji Snežinka, Aeroklubu Ptuj, Etno skupini Kurta Koža, Alenki Pinte- rič, Zvezdani Mlakar, Vjekoslavu Lašiču, Dragici Kladnik in Marku Kokalju. Nataša Vodušek Začelo se je s plesom Jasne Knez Ena od delavnic Wmm govorica Sar^včanKo Jasmina Jasmina Kodžaga je pred tremi leti diplomirala na sara- jevski likovni akademiji in profesorji so ji obetali ble- steče umetniško pot. A vojna ne mara za- življenje, kaj šele za umetnost. Pred dobrim letom dni je pri- šla v Maribor, in ko se je zdelo, da je njeno likovno ustvarjanje klonilo pod težo vojnih strahot, se ji svet palete in čopiča spet odprl, postal domač. Spet je sli- kala olja, akvarele, pastele, na- stajale so slike z željo narediti neicaj novega. Naredila je nekaj ženskih portretrov, na katerih pa ni nasmeška, tudi z delom ni mogoče ubežati strahotam, spo- minu na vojno v Sarajevu. V Galeriji LM zakoncev Ne- venke in Smaila Festiča v Mari- boru je našla možnosti ustvarja- ti in nadaljevati pot, ki ji je za- pisana že od zgodnjih otroških let. V galeriji sodeluje kot por- tretistka. Svoja dela na prvi samostojni razstavi v Sloveniji je minuli petek predstavila v palaciju ptujskega gradu. Pripravila sta jo Galerija LM in Pokrajinski muzej, odprl predsednik ptuj- ske vlade Branko Brumen, o li- kovni izpovedi mlade slikarke je govoril dr. Mirko Juteršek, razstavo pa je pospremila pe- sem Mešanega mladinskega pevskega zbora Srednješolske- ga centra Ptuj z zborovodkinjo Darko Koter. N.V. Jasmina Kodžaga Knjige gradijo mostove Tudi letos se je naša knjižnica vključila v mednai-odni knjižni k v iz. ki ga vsako leto pripravlja nemška ustanova za pospeševanej branja Stiftung Ixsen iz Mainza. Nosilka slovenskega dela kviza je Pionirska knjižnica — enota knjiž,- nice Otona Župančiča iz Ljubljane. Kviz je primeren za otroke od devetega do štirinajstega leta sta- rosti in zajema svetovno znano otroško literaturo, ki je prevedena v mnoge jezike, tako da te knjige resnično gradijo mostove. V knjižnici smo po kvizu poi- menovali tudi razstavo. Poleg v kviz vključenih knjig razstavlja- mo tudi druga pomembnejša de- la istih avtorjev. Tako se na raz- stavi. ki bo na ogled do 1. juli- ja, predstavljajo naslednji avtor- ji: Carlo Collodi. Charles Dic- kens. Hans Christian .Andersen, Selma Lagerlof, Michael Ende, Astrid Lindgren, Rudyard Ki- pling ter Vid Pečjak. Razstava in kviz sta namenje- na predvsem spodbujanju otrok k branju kvalitetne literature in tako tudi k boljšemu medseboj- nemu razumevanju in sožitju. Otroci rešujejo kviz v šolah ali v naši knjižnici, kjer pričakujemo vse rešitve, nale- pljene na dopisnicah, najkasne- je do 2. septembra. Takrat bomo izvedli žrebanje nagrajencev. Zmagovalec se bo udeležil za- ključne prireditve za Slovenijo, ki bo 17. septembra v Ljubljani, na Dan zlatih knjig. Enega od nagrajencev pa čaka tudi nagra- da — potovanje v tujino na Evropski bralni tabor. Lilijana Klemenčič, Knjižnica Ptuj Saga iz Svete H^ojice v soboto zvečer je bila v pro- storih gostilne Vogrin pri Sveti Trojici predstavitev knjige Frančka Štefaneca Zlata ura — Saga iz Svete Trojice, ki je pred kratkim izšla pri soboški za- ložbi Franc—Franc, prodaja pa jo zasebno podjetje Favora iz Lenarta. Avtor v njej avtobio- grafsko zapisuje pripovedi, ki jih je kot kratkohlačnik doživ- ljal, ko je služil pri svoji teti Katiki na mlinu, in o nekdanjih časih pri Sveti Trojici. Franček Štefanec je zgodbo, podobno kot Kranjec svoje Strice, razdelil na dva dela. Opisuje družinske usode pred svojim rojstvom in po njem. Ko je služil na Tirzekovem mlinu, ki stoji na reki Ročici, so ljudje pripovedovali najra- zličnejše zgodbe in legende. Tako se bralec sreča z usoda- mi slepega Krambergerja, vračarice Drapjašice, gostil- ničarja Goloba in zgodbicami, ki so jih pripovedovali ob luščenju bučnega semena in ob za kmete zelo pomembnem opravilu, žetvi. Avtor v knjigi zelo živo opisuje razne obi- čaje, kot so pust, romanja, ki so bila včasih v cerkev Svete Trojice zelo množična, delitev velikonočnih pirhov ... V dru- gem delu pa avtor pripoveduje o času druge svetovne vojne. Knjiga je zanimiva za se- danje in poznejše rodove, saj Štefanec piše v domače govor- no obarvanem jeziku, v njej pa so nadrobno prikazani obi- čaji in navade slovenjego- riških ljudi, ki jih moderno življenje potiska na rob našega spomina. Marija Slodnjak Knjiga je dragocena, saj je iz kra- jev med Dravo in Muro malo lite- rature Medobčinsko srečanje diabetikov v soboto bo v Narodnem domu v Ptuju ob devetih me- dobčinsko srečanje društev diabetikov iz Maribora, Ljuto- mera, Lenarta, Ormoža in Ptuja, ki ga pripravlja ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni. S tem se vključuje v aktivnosti v mesecu boja proti sladkorni bolezni in ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 27. juniju. Ob tej pri- ložnosti bodo izvedli krajši kulturni program, zdravstveno predavanje in pokusili živila nekaterih ptujskih podjetij (Perutnine, Mlekarne ter Ptujskih pekarn in slaščičarn), ki jih lahko v okviru diete uživajo tudi sladkorni bolniki. Ne- katera med njimi so prejela znak varovalnega živila. V okviru aktivnosti v me.secu boja proti sladkorni bolez- ni bodo ptujski diabetiki 26. junija organizirali izlet v Trst, Oglej in Gradež. TEDNIKjzlIMHHJ^ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 5 ^ ZGODOVINA REUGIJE ZA MLADE 37. APOLON_ Podoba tega zelo priljubljene- ga in čaščenega boga je zelo za- pletena in nejasna. Znanstveniki se do danes niso zedinili, od icod je njegov izvor. Tako neka- teri menijo, da sta on in njegova sestra dvojčica Artemida arka- dijski božanstvi — zavetnika pastirjev. Drugi so zopet pre- pričani, da je Apolon prišlec iz Male Azije in da se je kasneje zlil z drugimi krajevnimi božan- stvi. Nekateri avtorji ga vidijo kot boga pogubitelja, kot bo- žanstvo smrti. Apolon naj bi pošiljal puščice smrti moškim, Aitemida pa ženskam. Drugi vi- dijo Apolona kot zavetnika čred (apella je čreda), tretji mu pripi- sujejo semitske, četrti babilon- ske korenine kot zavetnika me- sta. V Mikenah Apolona (kakor Zeusa ali Here) še niso poznali, tako da so ga na grška tla naj- verjetneje prinesli Jonci. V helenistični dobi so Apolo- na častili kot boga modrosti in prerokovanja. V svetiščih, med katerimi so najbolj znani DelTi, je prerokoval prihodnost. Bil pa je tudi zavetnik umetno.sti in znanosti, saj je voditelj devetih muz, ki predstavljajo posamez- ne veje umetnosti. Apolon je tu- di zavetnik zdravilstva. Veliko- krat pa ga prikazujejo kot boga žareče sončne svetlobe ali sve- tlobe nasploh, sestro Artemido pa kot boginjo lune. Kakor vsi bogovi (in kajpak tudi ljudje) je imel tudi Apolon dva značaja: tistega milega (lju- dem pomaga kot varuh čred ali v zdravilstvu) in tistega strašne- ga, ko pošilja z lokom in puščico nesrečo, bolezen ... Mitologija pripoveduje, da sta Apolon in Artemida sin in hčer- ka boga Zeusa in matere Leto (temna noč). Mit dalje pripove- duje: ko je Leto čutila, da bo postala mati, jo je ljubosumna Hera začela hudo preganjati. Leto ni hotel nihče vzeti pod streho, da bi rodila. Končno se je zasmilila Pozejdonu (bogu morja) in ta ji je kol zavetišče po- nudil goro Kintos na otoku Delo- su (slavni). Po hudih bolečinah (delo Here) je Leto rodila dvojč- ka Apolona in Artemido. Že kma- lu po rojstvu je Apolon ubil zma- ja Pitona in prevzel preročiSče v Delfih. Prav na ta dogodek so se spominjali z igrami. Apolona so največkrat prika- zovali z lokom in puščico, na glavi pa z lovorovim vencem. ARTEMIDA_ Tudi Artemida je spadala med božanstva, ki so jih Grki najbolj častili. Po številu svetišč je vo- dila, saj jih je bilo njej v čast postavljenih kar približno 80. Po izvoru je bila krajevno bo- žanstvo, najverjetneje nastalo v Mali Aziji, in je veljala za za- vetnico plodnosti. V Arkadiji je bila Artemida staro božanstvo, zavetnica lova in povezana z medvedom. V klasični mitologiji nastopa Artemida kot deviška bof^inja lova. Ponavadi je njena sopotni- ca košuta. Artemida je res devica, toda ne zaradi samoodpovedovanja ali česa podobnega, ampak ker je ljubezen ni nikoli premamila ali premagala. Je boginja lova, ljubi gozdne živali, jih hrani, jim pomaga, podarja življenja. Zato je postala tudi boginja plo- dov in vzgojiteljica mladine. Nekaj časa je veljala za boginjo lune (Apolon pa sončne svetlo- be). V nekaterih krajih so jo poznali kot strogo in trdosrčno boginjo, saj je zahtevala tudi človeške žrtve. Kasneje se je ohranil običaj, da so pred nje- nim oltarjem bičali dečke, do- kler ni bil oltar poškropljen z njihovo krvjo. Apolon; kakor se spodobi, je držal v roki lok — danes ga nI več videti. Marmorni posnetek bro- nastega kipa. Pribl. I. 330 pr. n. št. Rim, Musel Vaticani. Artemida, boginja lova, je bila največkrat upodobljena z lokom in puščico. Tukaj jo za spremem- bo vidiš, kako zadovoljno si oblači novo obleko. Ze čriček prepeva Učenci Osnovne šole Cirkulane so izdali glasilo Že čriček prepeva, ki je tokrat posvečeno Halozam, življenju in delu ljudi v tem gričevnatem svetu, ki sodi v manj razvita območja Slovenije. .Še vedno so tam do- mačije, do katerih ni mogoče z avtomobdom, tu in tam še brli petrolejka, po vodo je treba v graix) ... Je tudi to vzrok, daje vedno manj otrok? Kot pišejo učenci, vedo starejši povedati, da jih je včasih bilo veliko več. danes pa jih šolo v Cirkulanah obiskuje 296. Učenci skupaj z učitelji pa so veseli nove pridobit- ve — brezžičnega ozvočenja, ki so ga uspeli kupiti s pomočjo prispevkov številnih sponzorjev. Potrebni denar so jim pomagali zbrati: Mercator MIP Ptuj. Prevozništvo Franca Meznariča Ptuj. Krojaštvo Her- mana Kokola Dolane, Trgovina Haložanka Goričak. Gostilna Pongrac Zavrč. Foto Langerholc Ptuj, Kro- jaštvo Stanka Kokola Dolane, Gostilna Štumberger Cirkulane, Kmečki turizem Pungračič Drenovec, Trgovina Majcenovič Hrastovec, Gostilna Kolednik Medribnik, Gostilna Klopotec Cirkulane, Gostilna Levičnik Dolane, Trgovina Hvaleč Dolane, Krojaštvo Nade Koren Cirkulane, Finomehanika Danila Po- lajžerja Cirkulane, Trgovsko podjetje Lipa Stojnci, Elektroinstalaterstvo Vlada Janžekoviča Stojnci, Zi- darstvo Valterja Petroviča Dolane, Gostilna Težak Turški Vrh. Trgovina Krona Cirkulane, Frizerstvo Dragice Žuran Cirkulane in Kreditna banka Maribor — Poslovna enota Ptuj. Denarja se je nabralo toliko, da bodo lahko kupili še nekaj opreme za tehnično delavnico. V njej načrtu- jejo učencem omogočiti učenje starih obili. kot so rezbarstvo. izdelovanje spominkov, pletarstvo in dru- go. zakaj danes se v teh krajih s tem ne ukvarja nihče več. Prepričani pa so. da prav osnovna šola lahko spodbudi marsikaterega mladega, da se bo odločil za katerega poklicev, ki jih je sodobni čas po krivem po- stavil na stranski lir. NaV KDAJ PRIZIDEK K OSNOVNI ŠOLI TOMAŽ Brez lažnega upanja "Ideja o do^^raditvi pri/.idka k o.snovni šoli Toma/ iii no- va, i/haja iz časov prvega in dru^e^a občinskega samopri- spevka za širitev šolskejia prostora v ormoški občini. Idej- ni projekt za štiri klasične učilnice, tehnično učilnico in dva kabineta je bil naročen še v času .samoupravnih inte- resnih skupnosti. Dograditev bi bila možna, tako smo ved- no slišali, ob tretjem samoprispevku. Sočasno je bila grad- nja prizidka zajeta v delu krajevnej^a samoprispevka, ven- dar smo svet tomaževske krajevne skupnosti obvestili, da lahko ta sredstva preusmeri drugam. O našem problemu smo postavili poslansko vprašanje, vendar odgovora ni- smo dobili, zato smo sklicali razširjeno sejo zavoda osnov- ne šole Tomaž," je povedal ravnatelj Vladimir Kovačič. Ker država od leta 1990 do za- četka letošnjega leta za naložbe na področju šolstva ni namenila niti tolarja, pa še amortizacijo so okle- stili, so poslale razmere za grad- njo in širitev osnovnošolskih pro- storov po neizglasovanem tretjem občinskem samoprispevku zaskrb- ljujoče. Kljub temu da so ob pr- vem in drugem samoprispevku do- gradili tri šole, dve telovadnici ter eno športno dvorano, so nekateri problemi še vedno nerešeni. To- maže vska šola ima prizidek iz 1972. leta, vendar je danes s 1887 kvadratnimi metri površine za 306 šolarjev v 16 rednih in oddelku podaljšanega bivanja pretesna. Osnovna šola Ivanjkovci bo z no- vim šolskim letom popoldna eno- oddelčna osemletka, na razpolago pa imajo samo pet učilnic. Med ne- rešene probleme sodi telovadnica pri osnovni šoli Ormož, a jo bodo pričeli graditi v začetku julija. "Lansko leto se je ormoška ob- čina prijavila na natečaj za držav- na sredstva za gradnjo šolskih prostorov. Ker sla bila na državni ravni s tega področja prijavljena 102 projekta, so se odločili, da lahko vsaka občina kandidira sa- mo z enim. Tako smo mi šli v na- tečaj samo s hardeško telovadnico. državna sreilstva zanjo pa pričaku- jemo šele prihodnje leto. Računa- mo, da bo ta gradnja po finančni plati trajala vsaj tri leta, ker se občina na tem področju ne sme za- dolžiti. Za potrebe v občini dobro vemo, ni nam pa znano, kako bo s finančnimi viri. Veliko zmede de- la tudi bodoči zakon o lokalni sa- moupravi. Ker je stanje na po- dročju financiranja resno, lažnega upanja ne morem dajati," je pove- dal predsednik ormoškega izvrš- nega sveta Vili Trofciiik. Alojz Hcrf^iila, občinski ix)sla- nec iz tomaževske krajevne skup- nosti, je menil, da kljub težavam na finančnem področju ne gre me- tati puške v koruzo. Vprašal je, kaj je potrebno narediti, da bi mo- goče pritegnili še kakšne druge partnerje in bi kljub vsemu grad- njo pričeli. Anica Megla, predsednica sveta zavoda, ugotavlja, da se je gradnja prizidka pri Tomažu vedno znašla na robu sprememb. Od tega. da je ormoška občina glede reševanja šolskega prostora na državni ravni visoko, nima tomaževska šola prav nič. Vse je staro 20 let, tudi oprema, in marsikaj ne ustreza se- danjim standardom, tudi telovad- nica ne, ki so jim jo nekoč zavida- li vsi v ormoški občini. Zvoiiko Meško, predsednik sveta krajevne skupnosti, je pri- pomnil, da bi iz sedanjega krajev- nega samoprispevka, ki je nizek, težko izločili denar za gradnjo pri- zidka. Menil pa je, da bi pri gradnji lahko veliko jx)storili krajani s pro- stovoljnim delom ter obrtniki in to bi gradnjo brez dvoma pocenilo. V slabih prostorih se stiska tudi .S3 predšolskih otrok. Z dogradit- vijo prizidka ne bi samo odpravili dvoizmenski pouk, temveč rešili tudi problem vrtca. Kljub temu da je po besedah predsednika ormoške občinske vlade zelo malo možnosti za grad- njo pri tomaževski šoli, bi bilo po- trebno delali, in kot je pripomnil Alojz Hergula, če drugega ne, ustanoviti strokovni inicativni od- bor za gradnjo. Vida Topolovec Tomaževska šola je dokaj nova, vendar s^ številnimi napakami, predv- sem pa za sodobni pouk pretesna. Foto: Štefan Hozyan V švablandijo po marEce, pa žemljico nazaj 8. nadaljevanje Pa so se neki raznorodni psi strašno oklali in stepli med se- boj, da jih je spustila z vrvice in jih je morala policija tri dni iskati. Te so bolj iskali kot lastne otroke. Po radiu so govo- rili, kako lepe nagrade dobijo najditeji. Nežika se je komaj rešila pred maščevanjem gospo- de. na vrat na nos. Od tam sva odromala v MLin- chen. Zvedela sva, da je lastnica prodala pasji hotel Rex nekomu iz ininistrstva, ki je šel pred- časno v pokoj. Nekaj je poneve- lil, z neko državo se je skregal, pa so ga, diplomata, odpoklical! in mu dali hotel, da bi bil tiho. Menda je šlo za orožje ali kaj že. bilo je vpletenih več visokih glav: in on je bil moder, pa je lepo molčal. Pasji hotel je bil dovolj dobra odškodnina zanj. Nova služba, negotovost in novi lastnik, ki je Nežiko na kratko držal. Zelo strog je bil z njo in gledal ji je pod prste. No- benega prostora in nobenih reči mu ni dovolj dobro počistila, nič mu ni prav naredila. Nežika je padla pod strogo, vojaško ko- mando in tega ni mogla zdržati. Prav hitro jo je ucvrla, kar so jo nesle noge! Napotila se je k neki gospe, ognjeviti Madžarki. in je zanjo kopala cucke in jih vodila na sprehode. Joj. kako so jo pasje- glavci imeli radi. kar lizali sojo od sreče, ko so jo zagledali. Ona pa jih je božala po bučah in grulila: "Markice moje, markice moje, le lajajte, le!" Ko bi vi videli, kako je bilo to vseč Madžarki, da jo cucki tako zvesto ližejo in jo imajo radi! Zato jo je obdržala. Nežiko. Njen mož pa je bil Nemec in je imel neko bogato firmo, razpre- deno po vsem svetu, do Ognje- ne zemlje. Imel je taksiste pod seboj, zasebnik, inilijonar. pa kakšno vilo so imeli, z baze- nom. gozdom in srnami pa jele- ni. Na vikendu, ki so mu pravili 'ranč' kot Mehikanci, je gojil čistokrvne arabske konje, iskre in živahne, veselje za oko. Velemesto je vabilo z vsemi ča- ri. muziko, plesišči, zabavišči, vse rase so se srečevale in zaba- vale. Povsod luči, bulvaiji in široke, neskončne ulice, mi pa v brlogih kot cerkvene miške. Kako je Nežiko vleklo med ti- sto gospodo! In tisti njen inva- lidski Svaler-**-"* je prihajal, ne da bi jaz vedel zanj. Malo se mi je smilil, dejal je, da mora za gospoda to in ono postoriti, česar ne more sam. Hodila je na trg po sadje in ze- lenjavo. meso. pa v trgovino po špecerijo. Naskrivaj sta se dobi- vala. On je imel na razpolago državni hotelski apartma, nekaj pa si je še sam dokupil. Visoko invalidnino je dobival, nekdanji Hitlerjev vojak! Jaz pa sem kot mravljica delal v hotelu na Reisenbanhofi. No- bene napitnine, tako ubogo je bilo vse to, da sem si moral še hrano sam kupovati! In to jaz — ki sem dotlej delal v kuhinji, sredi razkošja vseh mogočih je- di. ki jim še imena nisem vedel. Plače pa sem dobival samo štiri- sto mark. Prav beraško je bilo! Moral sem iti do avtomata, vanj sem vrgel drobiž za bloke za zajtrk, obed in večeijo. Za zajtrk štiri- deset pfenigov, za obed marko, za večeijo pa petdeset pfenigov. Štirinajst dni sem delel v ki- hinji, pa si nisem smel vzeti iz zaloge niti kosa kruha, kaj šele mesa. Bog obvarji! Če sem se le dotaknil česa, so že začeli vpiti name kot na najnižjega hlapčiča. Tam so bile zaposlene same Hrvatice, bilo jih je okoli štiri- deset. Ko je odbila ura šest po- poldne, so hotel zaklenili. Sicer bi se nateplo noter vse polno potepuhov, beračev in brezpo- selnih, jugovine, pa Turkov, Ita- lijanov, Grkov ... Notri smo kuhali, neki kosmati, poraščeni, lačni Jugoslovani pa so stalno delali neke cirkuse, da jih je lovila in naganjala polici- ja. Bilo je nekaj ubojev, krimi- nala. rekli so tudi, da je na delu mafija. Bili so nevarni in so zahtevali, naj jim damo jesti. Če sem šei v mesto, sem moral pohiteti, da sem bil pred šesto v hotelu. Sicer bi lahko ostal na ce- sti in me ne bi spustili noter, pa čeprav sem bil v tem hotelu v službi. Čim bi odškrnili vrata, bi z menoj vred vdrlo noter polno pritepencev, in planili bi narav- nost v kuhinjo. Klateži pa so obu- pano trkali po šipah, klicali, ma- hali lifiboyu. On pa je stal kot sveča. Kaj naj naredi? Saj so mu šefi prepovedali, da odpira; če bi pa le, bi ga takoj vrgli iz službe, dobroto—siroto. Beračev, pi- jančkov in iz.gubljenčkov pa toli- ko, daje bilo joj! Eeeh, nič nisem smel videti! Mojo žemljico sem pa le dobil nazaj in spravil lislo ienščino s svoje grbe. Oče se mi ni obrnil v grobu, zemlja je ostala cela, v enem kosu! * Ona pa je ostala gori dvanajst let, tako da ima zdaj eno malo pokojnino. Poslušajte, saj ne boste verje- li. kar vam zdaj povem: že spet hodi okoli moje koče in bi rada prišla nazaj! Zamislite si — po vsem tem. kar sem doživel: lo- čitev. tatvino, tožbo, zemljo za- drugi. ljubimca — pa ti spet prišvedra z angelskim, nedolž- nim obrazkom, in se pretvarja, kot da se prvič vidiva! K meni je poslala nekega člo- veka. Ta bi mi naj zaupal, da mi lahko ona 'po določeni poti' priskrbi lepo pokojnino, 500 šilingov ali pa 300 mark. Niče- sar naj ne sprašujem, le nekaj mark naj mu dam. nato pa naj počakam, da bo vse uredila. Ja — ljudje booožji, kje sta pa že kdaj takega videli: štiri leta in tri mesece sem delal v švablan- diji. zdaj pa mi bo nekdo dal penzijo za to?! Spet mi je pripravila skrito past! me je spreletelo. Rada bi me vanjo dokončno ujela kol miško; do groba ji ne bo šlo v račun, da je zgubila vso mojo žemljico." SNAHA NAD TASTA S PEKAČEM_ Sediva v kočici, zunaj omahuje majski dan med razbohotenimi brezami. Oblaki se spel vračajo, drug veter jih podi nazaj. Iste barve so. le drugih oblik. Lačne kokoši pridrobencljajo k nama z zalegiitni kooooo-koo- oo-koooo in opozarjajo nase, na to. da gospodar že predolgo be- seduje in da ni nikogar, ki bi jim vrgel koruzo, pičo. Pseto sedi na repu in potuleva z nizkimi, zaleglimi laježi. Kot da mi hoče dopovedati, koga je že vse spodil od hiše. na koga je že vse lajal in kdo vse ga je že hotel lopnili po pasji belici, da- leč preglasnega, zarenčanega vase, v svoj svet. pripetega na verigo: od ute do vrat, od vrat do ute; leči, teči, tečki svoj tu- leči krog. Jakob Potočnik si z raskavo ro- ko zagledi grivo na glavi, malo v zadregi, ker se je razgalil pred menoj, malo, ker se je prebudil ob koncu poli. ki sva jih še enkrat prehodila z besedami in v mislih; dvakrat utrujen je bil. Zdaj pa je prišel tisti veliki čas: Zemljo bi moral že zdavnaj izročili sinu!!! Pa so nove za- mere lu. Kdo bo nadaljeval rod? Sinje, seveda je lu, tisto imenit- no hišo je zazidal, obkrožil je očetovo kočo in ga stisnil. A težko mu bo oče odpustil zame- ro. ki mu jo je zakrivil, kri nej- govc krvi, za katero je lam, v švablandiji garal in doma oral. "Videli, brez mojega dovol- jenja je podrl polovico naše sta- re koče. Na pol jo je preklal in zazidal poleg ostanka, v kate- rem sem zdaj sam. svojo, novo. Malo je še kopal po mojem. Dal sem mu še 12 arov in vse to po- trdil na sodišču. S snaho pa se živa ne moreva videti! ^^ Skrivni ljubimec. KULTURA JUNIJ 1993 TEDNIK MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL V PTUJU Gledališče absurda in variacije na klasično temo v m:i)i i .k) končano tkidkvno srkčanji: mi.adih (.lkdališc si.ovknijk • 12 (.lkdaliških ui'ri/()rni:v, tri pri:i)stavn vk (;li:i)aliskih in lutkovnih šoi. in studikv, štiri lutkovnk i'ri:i)s iavk • nastopilo okro(; 2s0 mladih Srečanje je bilo letos /e dru- gič v Ptuju, in kot kaže, bo tu tudi ostalo, kar sploh ni slabo, saj taksno srečanje potrebuje stalno okolje, različna prizo- rišča, ki jih na Ptuju ne manjka, in ne nazadnje dobre organiza- torje, ki jih /veza kulturnih or- ganizacij občine Ptuj ima; še posebej je treba pohvaliti mlade ptujske gledališčnike, ki so bili tri dni deklica za vse. Srečanje je pokazalo gleda lišče (klasične dramske, lutkov- ne, multimedialne in druge predstave), kol ga živijo mladi. Predvsem gre za gimnazijske skupine, saj se jih je predstavilo kar osem. Te so se letos vse že srečale na gimnaziadi v Velenju, zato pomislek o dodatni selekci- ji za festival v Ptuju ni odveč. MANIFESTACIJA MLADOSTI IN GLEDALIŠČA Hlaž Lukaii. selektor, je za le- tošnje I.inhailovo srečanje izbral 13 od ogledanih 49 predstav: "Pregled mladega gledališča, ki ga ponuja letošnje srečanje, je sesta- vljen kot reprezentativen izbor ra- zličnih žanrskih manifestacij mla- dosti in gledališča. Zato vključuje različne gledališke 'primerke', pri čemer je daleč najmočnejše zasto- pano gledališče absurda v ra- zličnih variantah (estetski, igrivi, ideološki), nič manj izraziti pa ni- so tudi primeri variacije na kla- sično temo. poskusi na polju ab- straktnega in neverbalnega gleda- lišča ter poskus revitalizacije for- me recitala. Izvirnih gledaliških besedil je malo, prevladujejo pa dramaturško preverjeni 'dobro na- rejeni' teksti našega časa. ki so praktično vsi 'deležni' primerne aktualizacije oziroma lokalizacije. Pri tem so mladi igralci učinkoviti v posredovanju, igranju zgodb in junakov, ki niso oni sami, in tudi v kar najbolj neposrednem izra- žanju sebe samih." SKUPNI IMENOVALEC GLEDALIŠČE_ 1-estival postaja vedno bolj fe- stival scenskih umetnosti. Skupni imenovalec je gledališče, v njem pa je prt)stor za glasbo, likovno ustvarjalnost, arhitekturo, za igro ... l udi zaradi tega je bila novost letošnjega srečanja predstavitev lutkovne ustvarjalnosti. Režiser Suš«) .Joviniovič si je kot selektor- jev svetovalec ogledal sedem predstav, za festival na Ptuju pa izbral štiri: dve iz Kranja, po eno iz Ljubljane in Velenja. Kako vidi srečanje predsednik Zveze kulturnih organizacij Slove- nije Franček Rudolf.^ "Srečanje prinaša številne novosti. Predvsem je novost to, da dijaki gimnazij sa- mi pišejo tekste, da igrajo nena- vadno zanimiva dela, deloma ob- navljajo literaturo, ki je bila mo- derna nekako pred tridesetimi leti, vidim vpliv filma ... V gledaliških delavnicah nastajajo neke popol- noma nove vizije, novi teksti s po- polnoma drugačnim načinom igre — grobo, odsekano, ženske cvilijo kot stare babe, pojavlja se nasilje, nekaj seksa itd. Mladi danes pov- sem drugače gledajo gledališče, kot je to bilo pred tridesetimi leti. ko je to bila vrhunska kulturna vrednt)ta. ko je bilo vse lepo. ure- jeno in ko je bil obisk šolskega abonmaja kulturno doživetje. Da- nes je gleilališče medij kot vsak drugi in veseli me, da lahko rečem, da je ta festival tako živ, narejen z ljubeznijo, da je postal odhod na gledališko vajo nekaj pt)dobnega kot odhod na ples. v disko, kino. Igranje gledališča, pi- sanje dram in oblikovanje gleda- liških festivalov, kot so te, je po- stalo za mlade ljudi del njihovega vsakdanjega življenja, nekaj, kar nujno potrebujejo in gojijo, kot gojijo šport." GLEDALIŠČE MLADIH NI DOMA POVSOD Na VI. Linhartovem srečanju so se predstavili: Lutkovno gledališče Kranj, Gledališka skupina Čarovnica Vera in sedem globusov Gimnazije Poljane. Gledališka skupina Gimnazije .Škofja Loka. Gledališka skupina Pb Gimnazi- je Velenje, GILŠ — KODUM in Gle- dališka skupina Tabula Rasa, HksixTi- mentalno gledališče F Gimnazije Cel- je, DPI) Svolx)da Gledališče Ptuj Tea- ter III, Gledališka skupina Vicešam- pioni v orientacijskem teku Gimnazije Vič, Lutke čez cesto Kranj, Gledališka skupina Plejade Kojut, Gledali.ška skupina Šentviške ničke Gimnazije Šentvid, Gledališka skupina PST Di- jaškega doma Poljane iz Ljubljane, KLID France Prešeren Ljubljana, Gle- dališka skupina MKUD Franci Paradiž (limnazije Ravne, Gledališka skupina DI^Z Franc Jamnik Gimnazije Ljublja- na Šiška, GILŠ — KODUM pri "ZKOS iz Ljubljane, Mladinski lutkovni studio I.utkovnega gledališča Ljubljana in Marionetna skupina Kinetikon iz Lju- bljane. Zanimivo je, da gledališka ustvar- jalnost mladih, predvsem srednješol- cev, ni enakomerno ixirazdeljena jx) Sloveniji, čeprav je seveda ljubitel- jska dejavnost sama jx) sebi obsoje- na na obdobje, ko je tako intenziv- na, da je ni mogoče ustaviti, pa spet na obdobje, ko se komaj kaj dogaja. Dolenjska, (iorenjska, severna Pri- morska so "zunaj". V Ljubljani, Ko- pru, Celju, Velenju. Kranju in Še kje, predvsem pa v Ptuju, ki se je na festiValu edini predstavil z dvema predstavama, pa je mlade inožnost odzivanja na svet danes z medijem, kakršno je gledališče, povsem prev- zela. FESTIVAL RA^SKOVANJA_ Metka Zobec, strokovna sveto- valka /a gledališko dejavost pri Zvezi kulturnih organizacij .Sloveni- je. opaža neverjeten razcvet gleda- liške dejavnosti med srednješolci in ta ne gre na račun kakovosti: "Sred- nje.Šolsko gledališče je v tem trenut- ku najbolj produktivno, in ker gre za populacijo, ki je finančno in organi- zacijsko najšibkejša, mislim, da si zasluži posebno pozornost. To je dolgoročna naložba v odraščajočo populacijo in mislim, da je investi- ranje v duhovnem in materialnem pogledu nujno. Je neke vrste preven- tiva pred vsemi nesrečami današnje- ga in prihodnjega časa; gre za uk- varjanje z lepoto, od lepoto do do- brote pa je samo korak. Festival je festival raziskovanja, ne blodenj." Pogovore po ogledu predstav je z mladimi gledališčniki kot že lani vodil Simon Kardum. Takole je oce- nil festival: "Gre za generacijsko določen poskus festivala — za sred- nješolske produkcije, ki so po selek- tivnem izboru zanimive, dobre, v nekaterih smereh tudi raziskovalne. Dobro je, da je srečanje drugič v Ptuju in upam, da se bo tradicija na- daljevala. To je eden osnovnih po- gojev, da se ustvari festivalsko ozračje, ne glede na to ali se dogaja dva dni ali več. Zadrega je že v naslovu. Sam bi ga proglasil za festival mladega gle- dališča; ni treba posebej določati, da gre tudi za lutke, teater ... So pred- stave, ki se jih ne da na ta način do- ločevati; to so bili multimedijskih poskusi, lahko pa bi bili tudi plesni. Če bomo gledališče pojmovali zgolj kot dramsko gledališče, se bomo prekleto zmotili, (ire za gledališki festival, ki pa naj bo po mojem mnenju čimbolj selektiven. 16 pred- stav, ki smo jih videli v Ptuju v treh dneh, se mi zdi, je bilo preveč. To pomeni, da če bi naredili ostrejšo selekcijo, bi to lahko postal festival, ne bi bilo več srečanje. V primerjavi z lanskim letom so se predstave v ideološkem smislu bolj izkristalizirale: nekaj je bilo ta- kih, ki so jasno pokazale, kaj muči to generacijo. Problemi so nastavlje- ni ideološko: gre za izgubo vsakega sistema vrednost, za pomanjkanje erotike, ki se v neki drugačni obliki kot sublimacija pojavlja kot porno- grafija na odru — takih predstav je bilo vsaj polovica; za raziskovanje same dramske forme kot možne in zanimivejše poti. Veliko je bilo tek- stov samih dram, ki spadajo v kla- sičen arzenal, pa so bili skozi dram- ske poskuse na odru preseženi. V dramah si iskali možne in važnejše konceptualizirane poudarke. V tem je tudi smisel takega teatra. Kar zadeva kakovost, se nadaljuje to, kar se je /ačelo že lani, nekatere skupine so tudi iste. To lahko pome- ni, da lahko te tudi kasneje preživi- jo, ne da so zgolj ad hoc skupine, narejene za neke srednješolske pro- jekte, da se lahko ukvarjajo z gleda- liščem tudi pozneje, po srednji šoli." ZLATE LINHARTOVE ZNAČKE_ Srečanje pa je bilo priložnost za podelitev zlatih Linhartovih značk. Podelila jih je igralka Zvezdana Mlakar, ki je svojo igralsko pot pričela tako kot udeležnci srečanja v skupini srednješolcev, v Klubu mla- dih v Ptuju, kjer so takrat menili, da delajo alternativno gledališče. Zlate Linhartove značke so prejeli: igralec Uroš Smolej v uprizoritvi Projekt T Gimnazije Jesenice, igralec Aljoša Koltak za vlogo Pelivana v Igralcu Žarka Petana v izvedbi Teatra III DPD Svoboda — Gledališče Ptuj, igralec Andraž Jan Kušej za vlogo Sokrata v uprizoritvi Platonove Apologija — Kriton Gimnazije Šen- tvid, scenograf ,Jurij Pfcifcr za sce- nografijo uprizoritve Nori malar Andreja llienga v izvedbi dramske skupine KIJD Janko Premrl Vojko iz Spodnje Idrije, igralec Scbastijan Ivšek za vlogo Finsteina v Durren- mattovih Fizikih (iimnazije Ljuto- mer in Boštjan Sever iz Lutkovne- ga gledališča Kranj za inteqiretacijo v dveh lutkovnih predstavah. Nataša Vodušek Mladinski gledališki in lut- kovni festival je bil srečanje mladih gledališčnikov iz vse Slovenije — žal samo njih med seboj, zakaj Ptujčane, ki bi prišli pogledat, kaj se tri dni dogaja v gledališču in okrog njega, bi lahko prešte- li na prste ene roke. V nedel- jo na primer sploh ni bilo ni- kogar Zato še toliko bolj za- služijo priznanje vsi zaposle- ni na Zvezi kulturnih organi- zacij in vsi mladi, ki se v Ptuju ukvarjajo z gleda- liščem. Ne samo da so si na svoja ramena naložili vlogo gostiteljev in organizatorjev, ogledali so si tudi večino predstav in "rešili čast" me- sta, ki naj bi bilo gostitelj, saj česa več tudi nihče ni pričakoval. Plešasta pevl:mci 1941. leta razpustili ter vse orožje — sablje, pu.^ike, municijo — zaplenili in od- peljali s seboj. Od leta 1300 je Veržej trg, v srednjem veku so imeli celo svoj tri^ki grb z ribo. Danes je v trgu več kot 200 hiš in okoli 1000 prebivalcev. Kraj ni znan samo po prijaz- nih in klepctavih ljudeh, tem- več tudi po slovenskem skla- datelju Slavku Ostercu, ki so mu postavili kip sredi trga, nekoliko vstran je kip dr. Fra- nu Kovačiču, bogoslovnemu profesorju, zgodovinarju ter borcu za severno mejo. Veržej je kraj na robu Prle- kije, še vedno pa v Štajerski, kljub temu da imajo na avto- mobilskih tablicah oznake MS. To pa je za mnoge že znak, da je ta kraj v Pomurju. Od domačinov sem sicer slišala zlobno pripombo, da bi se tisti na občini v Lotmerku radi kar pridružili Ormožu, in ko bo zakon o lokalni samou- pravi zagledal luč sveta, bodo Verženci zagotovo imeli svojo občino, češ komandirati si pa ne bomo pustili. PRAZNIK NARCIS Finkošnice, kot pravijo v Veržeju narcisam, so letos na travniku ob Muri zaradi vro- čine odcvetele prej kot druga leta in niso čakale na praznik narcis, ki ga vsako leto pripra- vijo proti koncu maja. Takrat med drugim izvolijo najlepše dekle. Dan pred tem sem bila priča prijetnemu kulturnemu dogod- ku. Na trgu ob kipu Slavka Osterca, kjer kraljujejo mo- gočna drevesa, so pripravili krajšo slovesnost, posvečeno skladatelju, nato pa so si ogle- dali še prenovljeno Osterčevo sobo. V avli veržejske osnov- ne šole je bil potem še Oster- čev glasbeni večer, ki so ga pripravili študenti Akademije za glasbo iz Ljubljane. Kako je danes v Veržeju, mi je prva pripovedovala prijatel- jica Angela, ki je v te kraje prišla iz bližnjega Prekmurja. Veliko lepega mi je povedala o kraju, o urejenosti okolja hiš in kmetij in številnih novih gradnjah. K razvoju kraja je prispevalo komaj poldrugi ki- lometer oddaljeno termalno kopališče Banovci. Krajani si zelo prizadevajo ohraniti čisto in urejeno okolje. V ta namen so sredstva dveh krajevnih sa- moprispevkov namenili za trško kanalizacijo. Dela gredo v sklepno fazo. DOBRA KAPLJICA, PRIGRIZEK IN KONJI mmmmmsmmiimsimmsism^smmsi Že akademik dr. Anton Trste- njak je zapisal, sa ima Frlek po- leg ponosa še tri reči, po katerih ga spoznajo tudi drugi: odlično vino, slatina in konji kasači. Slednje me je zanimalo, zato sem se napotila k Šonajevim. Frvi pozdrav pri njih je bila žre- bička, stara komaj 14 dni. Ciizi- ka ji rečejo v Veržeju, in ker še ni imela imena, so jo klicali kar Mišika. 80 letni bivši gospodar Tu- nek, Kosejev Tunek po domače, se je kljub težavam, ki jih ima s sklepi, spretno gibal po dvo- rišču. "Veste, konji so lepi, sa- mo denarja pa ne vržejo. Nekaj pa moramo imeti tudi za vesel- je. Včasih sem na živinske sej- me v Murko Soboto vozil ple- mensko živino, in ker so kupci vedeli, da je moja, so jo z vesel- jem odkupih. Sin Mirko pa ima veselje s konji," pripoveduje. Povabil me je v hišo, kjer nje- gova žena štika "labode, ki vsi kljune v vodo tiščijo." Seveda sem šla in povedala mi je, daje takšnih izdelkov naredila že nič koliko; gostje, ki prihajajo k njim, jih radi kupijo. Ob mojem obisku seje iz Ma- ribora vrnil vnuk, ki je tega dne svojega kasača prvič peljal na dirke. Ker konj ni bil uspešen, je bil nekoliko slabe volje, ven- dar se je potolažil, češ na do- mačem, ljutomerskem terenu bo boljše. Ljubezen do konj imajo dru- žinski člani najbrž v genih. Ta- ko sta v konjskem hlevu pospra- vljali študentki glasbe in arheo- logije Janja in Erna. Za plačilo sta potem lahko jahali. Stari gospodar je pripovedo- val, da k njim prihajajo avtobu- si, polni šolarjev, in si konje ra- di ogledujejo. V MLINU NA MURI Ta dan sem hotela obiskati tu- di Babičev mlin na Muri, zato sem se poslovila od prijaznega Kosejevega Tuneka, njihove male ciizike in konj. Pot je vo- dila mimo znane gostilne Bob- njar in športnega igrišča. Na dvorišču je mlinar Vladi- mir Babič pokušal vodo. "Po- skusite, katera je boljša," je bil njegov odgovor na običajni do- ber dan. Pripomnila sem. da je presneto bogat, ker ima kar dva studenca, drugi pa v tej suši ni- majo vode niti za kuho. Smeje je dodal, da ima še tretjega, to je Muro, ki teče v neposredni bližini. Če imate predstavo, kakšen naj bi bil mlinar, potem je po- gled na Babičevega Vladimirja, ki v mlinu dela že polnih 45 let. prava podoba. Las nima belih samo zaradi let, temveč tudi za- radi moke. V mlin prihajajo šolarji, kijih zanima, kaj mlinar dela, priha- jajo polni avtobusi upokojencev in drugih, ki želijo videti, kako iz zrnja nastaja moka. Ker je odšel že v penzijo, je mlin predal hčerki Karmen in ta je že opravila vse izpite, potreb- ne za mlinarja. Kljub vsemu pa oče Vladimir posveti mlinu še vedno veliko svojega časa. Koliko časa še, sem radoved- na, odgovori pa, da po vsej ver- jetnosti ne bo presegel svojega očeta, kije delal v mlinu polnih 65 let in umrl, ko je dopolnil 94. leto. Štiri generacije Babičev so se zvrstile v mlinu na Muri, ki ga je spomladi 1990 visoka voda odnesla, vendar so ga kasneje obnovili. Za Karlekom je prišel v mlin Jožek, pa Vladimir in se- daj Karmen. Ker seje sonce že spuščalo za Muro in so komarji postajali vse bolj sitni, je bilo potrebno misliti na pot proti domu. Po- slovim se. Krepak stisk roke in še povabilo, naj pridem prihod- njo nedeljo, ko se bodo pri njih srečali krvodajalci Slovenije. Zadovoljna in vesela sem bila, kljub dnevu, ki je bil po stari navadi dolg: popoldan sem pre- živela v podeželskem miru, med zanimivimi, dobrimi in gostobe- sednimi ljudmi. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec Kosejev Tunek in cuzika Mišika, ljubljenka družine in obiskovalcev ("Cerkev v Veržeju, pred njo kip dr. Frana Kovačiča Obnovljeni mlin na Muri Mlinar Babič je vesel vsakega obiska Pot na grad vse prej kot prijazna Ptuj se je odločil, da postane turistično mesto in turi- stični simbol. Sprejel je turistično strategijo, s pomočjo katere naj bi svoja hotenja in pričakovanja postopoma uresničil. Letos bo največ naredil pri izboljšanju ponud- be. Nekatere projekte že uresničujejo, ob tem pa odgo- vorni pozabljajo na "malenkosti", ki mestu, ki je prejel priznanje za svojo urejenost s pečatom gostoljubnosti, dajejo videz neprijaznosti in neurejenosti. Klop, ki čaka Obiskovalci ptujskega gradu, ki se ustavijo na parkirišču pod gra- dom. se zlasti ob slabem vremenu srečujejo z neprijetnostmi. Pot, ki vodi na grad s parkirišča, je trasi- rana "divje". Tisti, ki so projekti- rali parkirišče, bi morali vedeti, da ljudje najraje ubirajo bližnjice, za- to bi jim to morali omogočiti. Ta- ko pa hodijo po spolzki travi, ki marsikaterega vrže. Obiskovalci na parkirišču pogrešajo tudi sani- tarije in priročni kiosk s spominki. Nič prijaznejša ni pot na grad v nadaljevanju. Nekateri parkirajo na prostoru ob grajski žitnici. Če bi kdo želel posedeli na bližnji klopi, lega nikakor ne more storiti, saj je dobesedno opusiošena. Žejni in lačni turisti v nadalje- vanju naletijo na zapita vrata ne- koč zelo priljubljene grajske resta- vracije. ki čaka na obnovo. Bojda se zatika zaradi ureditvenega načila. saj ga bo potrebno spreme- niti, pravi občinski minister za tu- rizem Peter Vesenjak. Šele uredit- veni nacrt bo omogočil izvedbo natečaja, s katerim naj bi pridobili nekoga, ki bo uredil ta kompleks za turistične potrebe. Še dobro, da sedaj dela v gradu kavarna, sicer bi marsikdo zapustil ptujski grad. "Projekt" poli na grad torej ča- ka. da ga uresničijo. Se tako boga- ta ponudba gradu namreč ob neu- rejeni okolici in spremljajoči po- nudbi v očeh obiskovalca izcublja. MG Parkirišče pod gradom Grajska restavracija sameva, in kot kaže, bo še nekaj časa. Foto: M. Ozmec V Slovenski Bistrici prisegla peta generacija vojalcov .Minuli ixnek |e v 710. učnem cen- tru slovenske vojske v Slovenski Bi- strici priseglo 330 vojakov jiete gene- racije. Ob tej priložnosti je vojakom in Častnikom govoril državni sekretar z.a obrambo Franci ŽnidarŠič. Novost v 710. učnem centru so zastave čet in vodov, ki jih je ob tej priložnosti podelil poveljnikom po- sameznih enot major Jože Majceno- vič. Tako bodo odslej ob zastavi učnega centra zastavo nosile tudi posamezne enote. Ta čast bo pripa- dla najboljšemu vojaku v enoti. V bistriškem učnem centru posta- ja tradicija, da odprejo ob vsaki pri- segi nove generacije vojakov in ob drugih priložnostih slikarsko ali kakšno drugo razstavo. Tokrat raz- stavljajo člani likovnega društva Svoboda iz Brestanice. V kulturnem delu programa je sodelovala godba na pihala Impol. vida Topolovec Poveljnik UČ major Jože Majcenovič podeluje posameznim enotam za- stave. Foto: Čerič Iz bistriske občine SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Kljub želji, da bi srečanje ljud- skih ix;vcev in godcev postalo šir- šega, ne samo štajerskega značaja, se na osmo srečanje niso prijavile skupine z Dolenjske, Notranjske in Gorenjske. Prireditev je pričela Frajhajmska godba na pihala, ki zaradi starosti, saj igrajo nepretrgoma že polnih 165 let, postaja maskota slovenjebi- striške kulturne scene. V nadalje- vanju so nastopili: ljudske pevke iz Makol. Ž£nska folklorna skupina iz Bistrice ob Dravi, ljudski pevci iz Male Nedelje, ljudski i-)evci iz Po- horja. domačini iz Šmartna, ljudski pevci iz Cirkovc, ljudske pevke s Tinja na Pohorju, l)udske jK^vke iz Slovenske Bistrice, ljudski pevci iz Cerkvenjaka, venčeseljske ljudske pevke z Zgornje Ložnice, vabcrški fantje ter ljudski |x;vci iz Oplotnice. Pogrešali so strokovnjake za ljudsko pesem iz Ljubljane. Poleg predstav- nikov slovenjebistriške kulture so bili prisotni samo še Ptujčani. ČRNEMU JEZERU SE BISTRI PRIHODNOST Pred dobrimi desetimi dnevi so se bagerji z.arili v prepustni del nasipa Črnega jezx»ra na Pohorju, kar je znamenje, da so se dela pri revitali- zaciji tega pohorskega bisera le pričela. Najprej bcxlo delavci Gozxl- nega gospodarstva Maribor — Grad- nje obnovili celoten zemeljski nasip m izdelali betonsko zaporo, ki bo omogočala kasnejše reguliranje ter izpuščanje jezerske vode. V okviru javnih del bodo uredili okolico, mo- stičke, počivališča ter mize in klopi, organizirana kurišča, predvsem pa bodo očistili okolico in skušali za- kriti mnoge rane, ki jih bodo naredi- li posegi strojev. Kot so zatrdili pri bistriški ZKO, ki skrbi za ureditev tega zaščitenega krajinskega parka, lx)do dela trajala vse poletje. vŠele na jesen lahko pričakujemo, da bo Črno jezero takšno, kot je bilo nekoč. Potrebno pa ga bo zaščiti pred motoriziranimi turisti, ki teden za tednom hrumijo po tem delu Pohorja in pri tem skm- nijo še zadnji del urejenih poti in planinskih dostopov. Vida Topolovec TEDNIK— Jt^NU 1995 OD TU IN TAM I Miranom Glušičem v vrtu Inženir agronomije Miran (>lušič je danes v Ptuju pojem vrtnarske stroke. Skoraj desetletje rednih rubrik v Tedni- ku in na radiu je naredilo svoje. Ljudje ga kjerkoli, naj bo na kulturni prireditvi v Ptuju ali na sejmu v (Iradcu, pocu- kajo /a rokav: "Ne zamerite, samo nekaj bi vas vprašal." In Miran dobrohotno deli nasvete, mnogokrat tudi v živo po radiu. Ljudem nasvetov nikoli ni dovolj, posebno ne takih, ki temeljijo na stoletnih spoznanjih stroke in izkušnjah so- dobnega časa. Bogata strokovna knjižnica, velik vrt in sadovnjak v Stukih, sadovnjak ob hiši v Župančičevi, z okra- snim in sadnim grmičevjem in drevjem zasajen tako rekoč vsak kvadratni meter — to so bogate izkušnje, ki jih star pisalni stroj tedensko prenaša na papir. Nove izkušnje segajo tudi na vzgojno področje. Vnuček Neo si vsako jutro 7,aželi sprehod po Ljudskem vrtu. Z dedkom, ki ima posluh tudi za žabice v ribniku in čas za nabiranje rdečih jagod. Medtem babica Marija pogrne mizo. Ob takem življenju Miran pozabi tisto, kar je iz bližnje zgodovine bolje pozabi- ti. Dokler ne pride na obisk kak radovednež z novinarskimi ušesi ... Ing. Miran Glušič - šestdesetletnik Njegovo življenje je bilo vse- skozi povezano z usodo sloven- skega malega kmeta. 9. maja 1933 seje rodil na majhni kme- tiji v Štukih pri Ptuju. Kna plača in nekaj tržnih presežkov kmeti- je. predvsem vrtnin, so dali možnost preživetja številni dru- žini. Tako ni naključje, daje bi- lo precej njegovega delovnega obdobja vezanega na bitko za zaščito malega kmeta, za uva- janje proizvodnje, ki bi tudi nje- mu nudila možnost preživetja. K temu ga je vzpodbujal poda- tek, da ima kar 63 odstotkov kmetij v občini do dva hektarja zemlje. Tu nikoli ne bo tržnega poljedeljstva. Je in bo pa vrtnar- ska proizvodnja. Z vsemi štiri- mi se je zato boril za vrtninar- stvo in Petovio. Z vrtninarst- vom je na čelu zadruge uspel, Petovio so v času političnih po- segov v gospodarstvo ukinili. Miran je že takrat sanjal o za- družni Petoviji, a sanje so bile vsaj deset let prezgodnje. Kot mnoge njegove sanje. Pravzaprav bi lahko njegovim sanjam pripisali lastnost jasno- vidnosti. Ko seje politika odlo- čila za združevanje gospodar- stva v nemogoče kombinacije v smislu mešanja zelja in marme- lade. je njegov ne dvigal lase in temperaturo takratnim režim- skim ljudem. Si morete misliti, da največja zadružna organiza- cija v Sloveniji noče v ene_ga od vsemogočnih "SOZDOV? Člove- ka. ki je proti temu, se je treba odb ižati. Politična moč je rodi- la sadove in Miran je prišel v nemilost. Pozneje je na srečo prišla v nemilost prav tista zale- tava politika s tozdi. sozdi in vsem balastom vred. Ptujska za- druga je kljub pretresom še ved- no krepka firma, ki se organiza- cijsko pribliužuje kmetom. Kot daljni odmev Miranovega prez- godnjega sanjarjenja. Sicer pa po vrsti: Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je Miran Glušič končal v Ptuju. Prvo še v času okupacije. Vnet za kmetij- ski poklic seje leta 1948 vpisal an sadjarsko-vinogradniški od- delek Kmetijskega tehnikuma v Mariboru. V tej šoli so vzgajali kadre za prihajajoč« kolektivi- zacijo kmetijstva. I,eta 1951 je že bil na praksi na Zadružnem plantažnem posestvu Osojnik v Ptuju. Vsi mladi izobraženci so takrat v zimskem času izdelova- li plane za takratne splošne kmetijske obdelovalne zadruge ptujskega okraja, iz zgodovine se tega časa spominjamo pti planskih petletkah. Napredovanja so postala Mi- ranu običajna zadeva. Že z 19 leti je 1951. postal upravnik Za- družne ekonomije Vurberk in dve leti kasneje direktor Kme- tijskega zadružnega gospodar- stva Placar — Vurberk. Prišel je čas propadanja obdelovalnih za- drug in kopičenja zemlje v državnih posestvih. Tako je leta 1961 nastal Kinetijski kombinat Ptuj kot kombinacija vseh državnih in zadružnih posestev ter živilske industrije. Mirana Glušiča najdemo po tem času, do leta 1970, na funkciji uprav- nika obrata Osojnik. Med tem časom ga najdemo znova v šol- skih klopeh in leta 1963 je ob delu končal študij agronomije. Inženirju agronomije je bil ve- lik izziv gospodarjenje na obra- tu s sadnimi plantažami, vino- gradi in trsničarstvom, poljedel- jstvom in živinorejo. V ta čas sodijo tudi začetki njegovega razmišljanja o vlogi družbenega in zasebnega kmetijstva v socia- lističnem sistemu. Leta 1973 postane Miran di- rektor ene največjih zadružnih organizacij v Sloveniji, ki pa je bila v sestavi kinetijskega kom-, binata. Mnogi člani takratne so- cialistične organizacije združe- nih kmetov so začeli razmišljati o samostojnosti in Miran Glušič je bil za tak projekt pravi člo- vek. Kombinat mu dolgo ni od- pustil leta 1978 in referendum- ske izločitve sedanje Kmetijske zadruge Ptuj, ki pa še vedno in vse bolj upravičuje takratno de- janje. Sledili so časi spoznanja, da je potrebno resno računati tudi na za- sebno kmetijstvo. Prišlo je obdob- je kreditov in modernizacije. Prišli M) pritiski za združevanje v večje Nisteme. Pri.šli s«- plani, koliko pšenice, koliki, pese in drugih polj.ščin mora zrasti na posamez- nem obmučju. Kmetijska zadruga Ptuj naj bi. zaradi potreb in ne glede na možnosti, od 120 ton pšenice v enem letu prevzela v na- slednjem od svojih kmetov 2 tisoč ton. Za sladkorno peso. ki je nihče še ni poznal, naj bi zagotovila toli- ko in toliko hektarjev. Tako so sklenili v Ljubljani in pika. Miran je jasno napovedal, da taki skoki niso mogoči čez noč. Jasno je tudi povedal, da se zadruga ne bo združevala v velike sisteme, tem- več se bo delila na zadružne enote. Zaradi resnice je po.stal grešnik, ki so mu za kazen odrekli direktorski stolček, za pokoro pa ga še nekaj časa pošteno gnjavili s prepovedjo dela v kmetijskem inšpektoratu in mu kasneje dovolili delo v občin- ski upravni službi, kjer se je uba- dal s sicer potrebnimi, a nepopu- larnimi prostorskimi operacijami. Pa je tako nekega dne pred štirimi leti pospravil predale in se predčasno podal v penzijo. "Takrat sem bil precej priza- del," pripoveduje danes. Težko je razumeti umazano politiko, ki gle- da svoje trenutne cilje in se ne ozira na človeške žrtve v takšni ali drugačni obliki. Inženir Miran Glušič je bil potreben kol posla- nec v slovenski skupščini, kot izredni predavatelj v kmetijski šoli na Turnišču, kot udeleženec številnih strokovnih razprav in se- minarjev. Bil je nagrajen s števil- nimi državnimi odlikovanji za strokovno in družbenopolitično delo. Ponosen je predvsem na pohvale za delo na področju kme- tijstva in urejanja okolja. Na raz- korak stroke in politike kaže se- danje spoznanje, da mu je Za- družna zveza delila priznanja za uspešno delo še v času, ko je pri- hajal v politično nemilost. Toda danes je povsem drugače in Miran je poln pričakujočega upanja. Če je takrat zmagala uma- zana politika, danes vse bolj pre- vladuje stroka. Ta pa potrjuje mnoge Miranove za tisti čas preu- ranjene teorije. "Štiri leta sem upokojen," pri- poveduj^, "in čeprav ob okleščeni pokojnini, uživam s svojo vnučko in vnukom pri urejanju okolja si- novega živilskega podjetja Orino- co na domačiji v Štukih." Tudi za lo, da ima lahko sin za- sebno podjetje, da je zasebnih podjetij že precej, da je privatiza- cija na pohodu, da zadružništvo prihaja v svetovne tirnice, da se spogledujemo z livropo, so bili potrebni ljudje v stilu Mirana Glušiča. Sicer pa so žrtvena ja- gnjeta kot človeštvo stara zadeva. Ko srečate Mirana Glu.šiča na kolesu ali pe.š, na ulici ali kakšni prireditvi, ga mirno vprašajte za nasvet. Zaradi tega namreč ni je- zen, nasprotno. Takoj dobi izziv za novo dejanje že de- setletne rubrike V vrtu. In kot vem, to rubriko redno prebirajo tudi bralci Ted- nika marsikje po svetu. Vrtnarsto Je pri nas zažive- lo in ni Je lepše rože kot bo- j^ato obloženo .sadno drevo, vinska trta ali bo^at zelen- javni vrt. In če boste poza- bili, tudi v vašem imenu voščimo inženirju Miranu Clušiču še mnogo zravih in ustvarjalnih let. Sedanji čas mu Je namreč zagotovi- lo, da se izplača živeti in trpeti. Jože Bračič Sadovnjak pod nenehnim strokovnim nadzorom V bogati knjižnici so stoletne izkušnje :v PTUJSKI MESTNI HIŠI RAZSTAVLJA LOJZE KIRBIŠ Krajina ostaja njegova muza Lojze Kirbiš. ki je te dni po- stavil na ogled v Mestni hiši svoja zadnja dela. ostaja v moti- viki zvest krajini. Njegov svet so Haloze, razpadojoče hiše, ka- pelice, znamenja ob poti, goz- dovi, vinogradi, ki mu jih je uspelo iztrgati pozabi; mnogo tega je izginilo, obstaja le še na Kirbiševih oljih, akvarelih, tem- perah. Če ne drugega, je rekel pesnik in publicist France For- stncrič, ki je minuli petek odprl razstavo, bi mu lahko bili hva- ležni naravovarstveniki. da je ohranil podobo polpreteklega časa Haloz na svojih slikah. Lojzetu Kirbišu ni bilo dano, da bi se posvetil svoji ljubezni — slikarstvu. Pa vendar mu je kot tckstilcu prav slikarstvo po- magalo iz marsikatere težave in morda gre prav tu iskati njego- vo realnost uptjdabljanja in občutek za formo. Šele upokoji- tev mu je dala možnost ves se posvetiti strasti čopiča in palete. Slikarstvu je zapisan že skoraj petdeset let, saj je že leta 1947 razstavljal v Mariboru. 10 OD TU IN TAM 1(K JUNIJ 1993 TEDNIK Rastlinske čistilne naprave — priložnost za Ptuj Onesnaževanje vod je eden večjih problemov pri varovan- ju okolja. Komunalne vode so /elo razširjen vir one- snaževanja rek, potokov, podtalnice in morja. Velikokrat ni- so glavni vzrok, vendar je njihova sanacija gotovo aktualna. Čiščenje odplak /. močvirsko gredo je v svelu priznano kot eden najuspešnješih alternativ- nih načinov. Znanje o tem k nam prinašala Vodnogospodar- ski in.štitut in In.štitut /,a biolo- gijo Univcr/.c v Ljubljani. Čiščenje odplak v trstični gre- di temelji na naravnih procesih. Greda je namreč posejana z močvirskimi rastlinami, naj- večkrat je lo navaden trs. Kore- ninsko območje trsa daje podla- go mikrooganizmom, ki so glavni razgrajevalci organskih odpadlih snovi. Hkrati potekajo biooksidacijski in bioredukcij- ski procesi, kar se nazorno ka?.e pri nitrificaciji in denitrilikaciji dušikovih spojin, kjer se v končni fazi izloča elementarni dušik. Rastline potebujejo za rast hranilne snovi, kar ima za posledico zmanjšanje dušika in fosforja v takšnem močvirju. Seveda je potrebno povedali ludi to, da se z alternativnim čiščenjem odplak ne da očistiti vsega, zato so še kako pomem- bni klasični čistilni sistemi. Tu- di načrtovalci rastlinskih čistil- nih naprav se zavedajo, da te ne bodo rešile vseh problemov. Či- ščenje s trstiko pa je naprimer- no cenejše, temelji na naravnih procesih, ne potrebuje energije in velikega vzdrževanja. Hkrati pa lahko s potnočjo rastlinske čistilne naprave (v nadaljevanju RČN) vzpostavljamo elemente ekološkega ravnotežja. Spomni- mo se, da smo s pomočjo melio- racij izsušili že skoraj vsa močvirja, kar je ogrozilo obstoj velikega števila rastlin in živali. Po Sloveniji v zadnjem času nastaja več RČN (Vodnogospo- darski inštitut je naredil osem sistemov). Njihova popularnost je večja predvsem zaradi od- stranjevanja nitratov in fosfatov, poceni gradnje (za 100 popula- cijskih enot samo 15.000 DEM), učinkovitost je v polet- nih mesecih 95%, v zimskih 75%, ne potrebuje električne energije, ker nima strojne opre- me, vzdrževanje je enostavno in se lepo vključuje v okolje. Iz teh podatkov lahko hitro ugotovimo, da lahko gradnjo takšne čistilne naprave financi- rajo tudi občani sami, kar zago- tovo povečuje njihovo zavest o pripadnosti njihovemu okolju in skrbi zanj. Glede na to da potrebuje takšna naprava veliko prostora, je RČN najbolj uporabna za: čiščenje voda iz skupin hiš, kmetij, farm, kampov in manj- ših naselij z do 1000 prebivalci, le v izjemnih primerih do 5000; za izcedne vode odlagališč ko- munalnih odpadkov; za terciar- no čiščenje pri klasičnih čistil- nih sistemih; za posamezne veje industrije (tekstilna). Ker Slovenija in tudi ptujska občina vlagata velika sredstva v sisteme za oskrbo z vodo, ki imajo za posledico veliko od- padnih voda in povečano one- snaževanje, je potrebno čitnprej pričeti načrtovanje in gradnjo RČN. Ptuj glede na konfiguraci- jo terena ne bo nikoli mogel vzpostaviti velikega kanalizacij- skega sistema, zato so RČN zanj priložnost. Stanko Žunec Rastlinska čistilna napava v Ponikvi STATENBERG Z NOVO PONUDBO^ Dvorec potrebuie finančno injekcijo Težko je vzdrževati grad, če je od celotnega kompleksa urejenih siuno 20 odstotkov površin, še posebej če imaš vsaj kanček ve.sti in ti ni vseeno, kaj bo s stavbo, razmišlja direktorica Impolove družbe Statenberg Branka Stimec. Trudi se, da bi v baročni dvorec, ki so ga pred tremi leti "vrnili prihodnosti", vnesla kaj več od navadne gostinske ponudbe. Kljub temu da za štatenberška srečanja .s kulturo ni dovolj sredstev, poskuša življenje v dvorcu popestriti. Likovne kolonije, srečanja s pisatelji, stalni galerijski prostor, kjer bo svoja dela razstavljal tudi akademski slikar Bojan Golija, konji in poniji, ki privabljajo obiskovalce ter po novem štatenberške poroke .so del te po- nudbe. V baročni dvorec pri Makolah prihaja zadnji dve leti tudi veliko .šolarjev iz raznih krajev Slovenije. Vsako novo sezono poskušajo privabiti goste z novostmi. Lan- sko leto so bili to konji; letos jih imajo že 14. Lansko leto so uredili grajska ribnika, gostom pa so na voljo tudi teniška igrišča v bližini dvorca. "Konec lanskega leta so v slo- venjebistriški občini spremenili odlok o civilnih porokah. Tako jih^smemo sedaj opravljati tudi na Štatenbergu. V ta namen smo zraven velike dvorane uredili poročno. Zanimanje je veliko: precej porok je iz domačih kra- jev, nekaj pa tudi od drugod. Veliko jih je, ki želijo še cer- kveno poroko, in to lahko opra- vijo v idilični vaški cerkvi v bližnjih Makolah. Ker ljudje želijo iz poroke na- rediti dogodek, organiziramo celo kopijo, ki mladoporočence odpelje v cerkev, veliko pa se jih kasneje odloča še za gostijo v dvorcu. Od začetka aprila, ko smo ci- vilne poroke na Štatenbergu pričeli, jih je bilo že 12. Če bi premogli še prenočišča, bi bil naš 'poročni servis' resnično popoln," je povedala direktorica Statenberga. Prenočišča so poleg nerešene- ga ogrevanja poseben, v teh go- spodarslgh razmerah skoraj ne- rešljiv problem. Pa bi tako imeli več gostov, dvorec bi veliko lažje vzdrževali in urejali. Ob obisku slovenskega ministra za kulturo Sergija Pelhana v Slo- venski Bistrici je bilo sicer slišati, da bo dvorec Statenberg poleg bi- striškega gradu in knjižnice pri- hodnje leto deležen izdatnejše državne pomoči, vendar je v gradu problemov, ki jih je potrebno reše- vati takoj, veliko: streha (obno- vljene je komaj 60 odstotkov), grajska kapela, ki bi urejena slu- žila za poroke, sobe s sanitarijami in seveda centralna kurjava, ki je nekoč že bila, vendar je iz malo- marnosti zamrznila in je voda sko- raj uničila velik del zahodnega grajskega trakta. "Ob vsakem večjem vetru so potrebna popravila, drugače nasta- ne še večja škoda," ugotavlja di- rektorica. Kdo ve. mogoče ji je tuintam že nekoliko žal. ker je pu- stila zanesljivo in miino služno pravnice v bistriški tovarni olja. vendar tega kljub vsem tegobam, ki pestijo to njeno majhno podjet- je, ne pokaže. Vedno razmišlja, kaj vse bi bilo potrebno še postori- ti in koga pritegniti k sodelovanje. Pove, da pogosto jemlje v roko številne projekte, ki so jih v prete- klosti delali za ureditev Štatenber- ga, in ko se vanje poglobi, jo sti- sne pri srcu. ker denarja, s katerim bi zamisli uresničili, preprosto ni. Da dvorec veliko stane, pove že podatek, da je .Štatenbergu pripa- dalo v začetku 2.000 hektarjev površin, zadnjim lastnikom Neu- manom pa jih je ostalo komaj 57. Kljub temu se veseli poletja, saj je dvorec ob lepem vremenu do- bro obiskan. Zadnja leta prihaja poleg šolarjev iz bližnjih turi- stičnih krajev čedalje več starejših turistov. Zlasti radi posedajo na južni strani gradu, kjer je poleti prijetna senca z lepim pogledom na bližnje haloške griče. Ker vidi Branka v gradu več kot zgolj gostinsko ponudbo, imajo v načrtu poletno šolo jahanja, na- menjeno predvsem otrokom. V ga- leriji bodo tri razstave (prvi bo svoja dela razstavljal Bojan Goli- ja), likovniki iz Konjic organizira- jo poletno likovno kolonijo. Jeseni bodo vključeni v sejem Narava, lov, ekologija, ki bo v Mariboru, na .Štatenbergu pa bodo potekale spremljevalne prireditve, med dru- gim razstava lovskih fotografij in trofej. Ker bo del prireditev le- tošnjega bistrjškega tedna v Mako- lah, bodo na Štatenbergu predvsem spremljajoče kulturne prireditve. V septembru bo srečanje pi.sa- teljev, o čemer sicer še niso pov- sem dogovorjeni; letos bi bilo ju- bilejno. 30. Njihova želja pa je, da bi pri njih potekal tudi del le- tošnjega Borštnikovega srečanja. Vida Topolovec Kočija pelje mladoporočence v makolsko cerkev. Foto: Samo Brbre Na Minoritskem trgu v Ptuju odprli Decor butik Bngita m Bojan Miško, la- stnika cvetličarne Roža na Slo- venskem trgu. sta z odprtiem butika Decor na Minoritskem trgu (v prostorih bivšega turi- stičnega biroja) razširila svojo dejavnost. S tem bosta omo- gočila svojim strankam, da se bodo lahko v miru pogovorile glede dekorativne ureditve sta- novanj. lokalov vseh vrst in drugega, kar se da urediti z umetnimi rastlinami. V novem butiku ponujajo strankam tudi organizacijo posebnih priložno- sti, kot so poroke, družinska slavja, različne obletnice in dru- go. Gre za dekoracijo, aran- žiranie, glasbo, izbor lokala in drugo, za kar se bodo stranke odločile oziroma o čemer se bo- do dogovorili. V okviru dejavnosti novega butika omogočajo tudi najem koles vsem, ki si bodo želeli s kolesi ogledati Ptuj in bližnjo okolico. Zanje pripravljajo tudi manjše turistične informacije z vsemi potrebnimi podatki. Na voljo sta dve stojnici: ena je na Minoritskem trgu, druga pa v Termah. O ponudbi Decor buti- ka se lahko seznanite na tele- fonski številki 776-265. mg Ob otvoritvi novega butika. Foto: Kosi V parfumeriji Ladv boste dobro izbrali Natalija Majcen je v Zlati črti odprla parfumerijo l.;idy. Ponu- ja izbrano kozmetiko in parfu- me domačih in tujih proizvajal- cev za ženske in moške. Pose- bej velja omeniti naravno koz- metiko dr. Scheller, Manhatten za mlado, problematično kožo in dekorativno kozmetiko iste znamke ter negovalno kozmeti- ko podjetja Akro iz Ljubljane. V novi parfumeriji boste lahko kupili tudi vse za .sončenje in sončna očala, na zalogi pa ima- jo tudi nekaj bižulerije. Natalija Majcen pravi, da kupci najbolj iščejo tisto blago, ki ga drugje nimajo. Želi si, da bi uspešno delala in da bi se stranke vračale. Pričakuje jih vsak dan od 9. do 19. ure. MG Natalija Majcen. Foto: Kosi Po perilo in nogavice v biitili Ivana Butik Ivana Silve Hvala v Zlati črti je specializirana trgo- vinica za prodajo nogavic in pe- rila. pa tudi posteljnine in prtov. Kupci lahko izbirajo med kako- vostnimi izdelki priznanih slo- venskih izdelovalcev perila Be- ti, Komet, Lisca, Polzela ter za- sebne firme Miroteks, ki je ena najboljših proizvajalk bombaž- nega perila v Sloveniji. Postel- jnino in prte ter drobne tekstilne izdelke šivajo po naročilu v ok- viru dopolnilne dejavnosti. V novi butik Ivana stranke rade zahajajo, in če bo tako tudi v bo- doče, bo Silva Hvala zelo zado- voljna. Za kupce imajo odprto vsak dan od 9. do 12.30 ure in od 14.30 do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure. MG Silva Hvala. Foto: Kosi V Zlati črti butik i urami io zlatnino Majda Mohorič ima v no- vem nakupovalnem centru v Ptuju butik z urami in zlatnino ter srebrnimi izdelki. Kupci lahko pri njej izbirajo med ka- kovostnimi izdelki celjske zla- tarne, urami višjega cenovne- ga razreda znamk Citizen in Griencr ter izbranimi namizni- mi urami. Z dosedanjim obiskom je zadovoljna, želi si, da bi tako bilo tudi vnaprej. Odprto ima- jo vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Majda Mohorič. Foto: Kosi nnanl nezgod, bolj tragične posledice Stanje na področju javne in pro- metne varnosti je na območju Uprave za notranje zadeve Mari- bor v prvem četrtletju letošnjega leta po številu obravnavanih pri- merov nekoliko ugodnejše, kot je bilo v enakem obdobju lani, ven- dar pa so posledice bolj tragične, smo izvedeli v čertek. 27. maja, na tiskovni konferenci Mariboru. V letošnjem prvem četrtletju so obravnavali 194 prometnih ne- sreč s hujšimi telesnimi poškoba- mi (dobrih 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani). V ne- srečah je letos umrlo 21 ljudi (6 odstotkov več kot lani), huje poškodovanih je bilo 84. lažje pa 152 udeležencev. Vodja urada načelnika UNZ Maribor Zvone Kožman, ki skrbi za stike z javnostjo, je povedal, da so s področja kriminalitete obrav- navali 14 odstotkov manj prime- rov kot v enakem obdobju lani, s področja javnega reda in miru 17 odstotkov več. gospoilarske krimi- nalitete 35 odstotkov manj. splošne kriminalitete pa za 12.5 odstotka manj. Požarov je bilo v prvem četrtletju 15 odstotkov več. med osumljenci kaznivih dejanj pa je bilo kar 49 odstotkov manj mladoletnih oseb in otrok. Med letošnjimi 1.493 kršitviinii j:ivuc}ji» red;i in miru (lani 1.281) so zoper kršiteljev (lani 965) podali predloge za uvedbo postopka o prekršku. .Število kršitev se je po- večalo predvsem zaradi več kršitev zakona o tujcih in /akona o osebni izkaznici. Sicer pa velja i/posla\iti precejšnjo rast kršitev s poudarjeno agresivnostjo, drznim vedenjem in pretepanjem. Večina — 519 (50 od- stotkov) teh kršitev je bila na ob- močju občine Maribor, takoj za tem pa je z 219 kršitvami (21 odstotki) na vrsti občina Ptuj. Med prekrški je prevladovalo predvsem prepiranje in vpitje, prekrški ropota in kričanja, omalovaževanje, drzno vedenje, iz- siljevanje itd. Med kršitelji pa je bi- lo 907 (90 odstotkov) moških in 100 (10 odstotkov) žensk, med vsemu pa je bilo 24 odstotkov povratnikov. S področja kriminalitete so letos obravna\ali 2.041 kaznivih dejanj, kar je 347 (14,5 odstotka) manj kot v enakem obdobju lani. Upad gre v glavnem na račun zmanjšanja kazni- vih dejanj splošne kriminalitete, čeprav se je v letošnjem letu močno zmanjšalo tudi Število kaznivih de- janj s potlročja gospodarske krimi- nalitete. Z vsemi letošnjimi kaznivi- mi tlejanji s tega področja (največje bilo velikih tatvin in goljufij) je bilo zasebnikom ali družbi povzročeno za 286.564.186 SIT (za 234 odstot- kov več) neposredne gmotne škode. Neraziskanih je ostalo 822 ali 40,3 odstokov kaznivih dejanj. V/poilbuden je podatek, daje bilo med osumljenci kaznivih dejanj le- tos obravnavanih 155 (lani 306) mladoletnih oseb (to je kar 49,4 od- stotkov manj kot lani). Čez mejne prcliode na območju UNZ Maribor je v letošnjem |irvem četrtletju potovalo 7.64- blematika. Že dalj časa nas pesti gradnja pločnika na relaciji Moškanjci — Gorišnica. Dobili smo še vse potrebne informacije. Sicer pa smo že vse dobro vedeli, saj smo se o tem veliko pogovarjali pri tehničnem pouku v okviru pro- metne vzgoje. Malo pred odhodom v Ljubljano me je začel dajati radoveden občutek. Zelo me je zanimalo, ka- ko bo vse skupaj potekalo, kakšen je resnični tv studio, kako sploh poteka snemanje oddaje. Po treh urah vožnje smo prispeli pred ljubljansko tv hišo. To je ze- lo velika zgradba. Sprejel nas je gospod Žlender, predstavnik Re- publiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V stu- diu smo se pridružili gostom, ki so ravno tako kot mi sodelovali v tej oddaji. Voditelja sta bUa Robert Bogataj in Meta Ornik. Name sta naredUa zelo prijeten vtis. Preden smo bili na vrsti, smo morali še skozi roke kozmetičarke, ki je skrila vse naše mladostne mozolje pred radovedno kamero. S pomočjo gospoda Žlendra smo lepo prikazali naš problem z besedo in risbo. Mislim, da smo uspeli predstaviti našo prometno zagato šrišemu krogu ljudi naše Slovenije. Upam, da bodo za to otlgovorni ljudje ukrepali, preden se bo zgodilo še več nesreč. Domov smo se vračali z dobri- mi občutki, saj je bil naš nastop na televiziji zares uspešen. Mitja Čuš, 6.C OS Gorišnica BUŽA SE KONEC ŠO^EGi^A Končal sem šesti razred, prišel sem v sedmega. V šestem sem imel učiteljico, v sedmem pa imam učitelja. Dobro se razume- mo, včasih se skregamo ali še kaj hujšega. V sedmem se učimo malo več, kot smo se prej. Ne učim se rad. Sedmi razred je predzadnji ra- zred osnovne šole. Včasih nam to- variš pravi, naj začnemo misliti, v katero šolo bomo šli, ko bomo končali osnovno šolo. Bliža se konec šolskega leta. Tovariš bo začel zaključevati oce- ne. Mislim, da bomo vsi naredili sedmi razred. Nekateri si želijo v osmi razred. Tam pa je strožja učiteljica. Skoraj bomo prišli v osmi razred, veliki smo že, k pa- meti pa ne moremo priti. Razen deklice, ki jih imamo v razredu, te so pridne, dečki pa smo včasih ze- lo poredni. Kadar nas tovariš poh- vali, takrat ravno nagajamo, kadar pa nas ne pohvali, pa smo pridni. Včasih pridem v šolo žalosten in sem tako tiho, da ne morejo spraviti nič iz mene, niti ene bese- de, včasih pa sem preveč dobre volje. Včasih tudi tovariš pride dobre volje, včasih pa slabe. Ka- dar pride dobre volje, ga spravimo v slabo voljo. Začeli smo se pogovarjati, kam bomo šli na izlet. Izlet namje to- variš uredil na konferenci. Cd bo- mo pridni, bomo šli v Arboretum in na Veliko planino. Peljali se bomo tudi z gondolo. Poleg nas bodo šli tudi šesti razredi. Vsi imamo tovariša radi, on pa nas. Slavko Janžekovič, 7.a OPAZUJEMNARAVO Sedimo pred šolo in opazujemo naravo. Ptički žvrgolijo in veselo čivkajo. Štorklja vali jajce. Travo bo trebalo pokositi. Cvetijo regra- tove lučke, zlatice in kadulje. Cire- je nas lepo pomladansko sonce in se nam smehlja. Drevje že cveti. Včasih je prav lepo, ko nas obleta- vajo ptički. vŠtorklja v gnezdu se premika in nas opazuje. Le kaj si misli? Zanima me, koliko jajc ima. Gozdovi zelenijo, nekateri grmi cvetijo. Moj želodec mi pra- vi, daje ločen. Maja Avguštin, 3.r. OŠ Sel a PEVSKIH ZBOROV V sredo, 21. aprila, smo hodili na revijo. Tam je pelo več mladin- skih pevskih zborov. Ko smo šli na revijo in ko smo se vračali domov, smo se peljali z mladinskim pevskim zborom iz Dornave. Na vrsti sipo bili tretji, za nami pa je bila OŠ Dornava. Z nastopom smo bili zadovoljni mi, publika in tudi naša zborovodkinja Stanka Cvetko. Ko smo končali nastop, smo dobili malico. Potem smo počakali zbor iz Dornave, da smo se skupaj vrnili domov. Ta dan je bil zelo sončen in lep. Tina Slodnjak. 5.r. OŠ Juršinci i s" / " ? KO SEM BILA MAJHNA Iz mojega otroštva so mi ostali lepi in žalostni spomini. Imam brata, ki hodi v prvi razred, in z njim sva velikokrat kaj ušpičila. Ko sem bila stara pet let. sem šla v bolnišnico zaradi trebuha. Ma- mica in očka sta me obiskovala vsak drugi dan. Vsakega obiska sem bila zelo vesela, saj sem vse zelo pogrešala. Najbolj sem bila vesela, ko sem lahko šla domov. Ker sem bila za rojstni dan v bol- nišnici, sem praznovala, ko sem prišla domov. Tanja Furek, 2.b OŠ Hajdina S™STNO SVOJ HOBI Joj, ta deževna nedelja. Nihče ni imel časa zame, torej sem se zaprl v svoje kraljestvo — svojo sobo. Najprej sem prižgal radio. Po de- setih minutah buljenja v steno sem sklenil, da bom sestavil maketo lovsko-bombniškega jurišnika SU-24. Lepilo in barve ter maketa so nared, torej ... Začel sem, kot vedno, s pilotsko kabino. Tu ni bilo težav,- vendar pa se je lepilo razlilo po ohišju ra- darja. Čeprav sem bil jezen, sem nadaljeval. Druga napaka se je po- kazala pri lepljenju razervoarjev pod krila. Odlomil se je spodnji del rezervoarja. Torej, dosti lepila in potrpljenje. Mirno sem nadaljeval, dokler se ni pri lepljenju koles na trup odlo- milo kolo od noge kolesa. Trudil sem se, da bi ju spet spojil, vendar se očitno nista imela preveč rada. Letalo bo torej v letečem po- ložaju, torej tudi zračnih zavor ne bom potreboval. Ko sem končal z lepljenjem večjih delov, sem na- daljeval z barvanjem. Vse je pote- kalo v redu. Pobarval sem že trup ter krila in smerni stabilizator. To- da glej ga, zlomka, barva se je ra- zlila po vstopnikih za zrak v mo- torje. Počakati sem moral, da se barva posuši. Tačas sem suhe dele letala krasil z nalepkami. Čez tričetrt ure je bila tudi barva na metalcu svetlobnih in toplotnih vab suha. Letalo sem lahko za danes po- spravil na polico. SU-24 fencer (branik) je končan. Prilepil sem le še pilotovo cev ter UkW anteno in nekaj nalepk. Danes premoi'em 12 maket. ixl tega dva bojna helikopterja. Če- prav je ta maketa popolna polomi- ja, bo sestavljanje maket in letala nasploh ostal moj najljubši hobi. Tomaž Jakab, 6. c OŠ Olge Meglič Ples z edinim predstavnikom moškega spola V četrtek smo obiskale plesno skupino v mali telovadnici. Vodi jo Anastazij Veršič. Učenke, ki so vključene v to skupino, so se odločile za ples z navdušenjem in tudi zaradi učitelja ple.sov. Je edi- ni predstavnik moškega spola. Naučili so se že dva plesa: rock'- n'roll in fo.xtrot. Naučiti se hočejo predvsem osnovnih korakov plesa, vedenja na zabavi, o plesu in načina zapisovanja gibov plesa. Plesi so razdeljeni na slike. Za eno sliko potrebujejo približno eno uro; to pa zato, ker punce opa- zujejo plesnega tovariša, ne pa plesnih korakov. Sabina. Janja, Vanja iz glasila Gate na glavo OŠ Lenart BONJOUR Važno je veselje V četrtek sva bili na obisku pri skupini za Trancoski jezik. Učenci in mentorici so nas prijazno spre- jeli in v njihovi družbi nama je čas hitro minil. jTancoščine se uči osem učen- cev, dobivajo pa se v učilnci an- gleščine. Pogovarjali smo se s He- len lirjavec. — V okviru našega projektnega tedna vodite skupino za francoski jezik. Zakaj ste se odločili sodelo- vati? * To se mi zdi zelo dobra ideja. Vesela sem, ko vidim, da otroke to veseli in so navdušeni. — Kakšen način dela imate oziroma kako učence uvajate v tuj jezik? * .Seznanjam jih z osnovami te- ga jezika. Delo je sproščeno in vsak dan spoznavamo neko temo, npr. o hiši, ljudeh, poklicih ... Po- navljamo dialoge, tvorimo povedi in poslušamo kasete. — Ali bi lahko povedali kakšen nasvet, kako naj se človek nauči tujega jezika? Ali je res naj{X)- membnejši talent? * Najpomembnejše je veselje. Če jezika nimaš rad, nima smisla. Vživeti se moraš v drugačno kul- turo. navade, običaje. Zadnje čase je veliko govora o novih metodah pri učenju tujih jezikov (v spanju in podobno). Jaz prisegam predv- sem na ustaljene matode, pona- vljanje, poslušanje, branje. — Ste zadovoljni z dosedanjim delom? * Zelo. Mislim, da dobro sode- lujemo. — Kaj pričakujete od svojih učencev? * V štirih dneh se francoščine ne da naučiti. Dovolj je, da se bo- do učenci znali predstaviti, pove- dati kaj o hiši itd. Pogovarjali sva se tudi z učen- ci. Itnajo se super in ne obžaluje- jo, da so se prijavili k tej skupini. Za francoščino so se odločili, ker je jezik lep, veseli jih in tudi iz radovednosti. Z mentorico so "ful" zadovoljni in nameravajo postati "pravi Francozi". Mojca, Lidija iz glasila Gate na glavo OŠ Lenart IZ zAmavosTi KKJliNU 1993 TEDNIK Pe!l Evangelij po Leviju bilo edino primerno za človeka te vrste, ker beseda sama pome- ni "Odrešenik"; Jezus pa je bil odrešenik v več kot enem po- gledu. Beseda Kristus pomeni "ne- koga, ki je maziljen". Ko se rabi kot uradni naslov, tedaj oz- načuje "mojstra Ljubezni". Ko rečemo "Jezus, ki je Kristus", menimo človeka in njegovo službo. Knako velja v primeru, ko rečemo; kralj Arthur ali predsednik Kennedy. Arthur ni bil vedno kralj. Kennedy ni bil vedno predsednik in Jezus ni bil vedno Kristus. Jezus je svoje "kristusovstvo" dosegel s priza- devnim življenjem. Jezus je to- rej človek in Kristus je Bog. Jezus je nekoč v Betaniji de- jal: "Nisem poslan, da bi sedel na prestolu in vladal kakor ce- sar. Lahko tudi poveste judov- skemu vladarju, da se ne pote- gujem za njegov prestol. Ljudje me imenujejo Kristus in Bog je potrdil to ime. Toda Kristus ni človek. Ki-istus je univerzalna ljubezen, ljubezni pa pristoji, da kraljuje. Ta Jezus je zgolj člo- vek, ki se je po mnogoterih preizkušnjah usposobil, da je tempelj, skozi katerega se lahko Kristus javlja ljudem. Resnično, resnično, povem vam: Ne glejte meso, to ni kialj! Glejte Kristu- sa v njem, ki mora biti obliko- van v slehernem od vas, kakor je oblikovan v meni. Ko si boste srce očistili z zaupanjem vanj, tedaj bo v srce vstopil kralj in videli boste njegovo obličje." (Levi 68, I O-M) Jezus je bil torej človek, Kri- stus pa je božanska Ljubezen. Jezus je po 30 letih prizadevne- ga življenja usposobil svoje te- lo, da je postalo tempelj Svete- mu duhu. Zato je Janez pravilno dejal: "In Beseda je postala me- so in je prebivala med nami." (Jan 1, 14) 8. KDO JE BIL LEVI______________ Levi H. I)owltng (1844— 1911) je na podlagi kronike Akash napisal peti evangelij o življenju in poslanstvu Jezusa Kristusa za človeštvo v astro- loško novi, vodnarjevi dobi. Levi se je rodil v Bellevillu v državi Ohio. Njegov oče je bil po rodu walwški Škot, po poklicu pa,duhovnik. Levi se je od zgodnje mladosti zani- mal za temeljne resnice o življenju. S 13 leti je prvič javno nastopil v diskusiji proti starešini prezbiterijev, ki je zastopal "večno kazen za mo- ralno zlo". Pri 16 letih je začel pridigati, dva leti zatem pa je že postal pastor majhne cerkvene skupnosti. Opravil je dva doktorata iz medicine, več let deloval kot zdravnik in se nato posvetil pisanju "Blago- vesti za človeštvo v vodnarje- vi dobi". Sporočila za svoj evangelij je sprejemal iz kronike AKASH, to je iz prasubstan- ce, iz katere je vse nastalo. Po nauku vodnarjevega časa je Akasha prva stopnja kristali- zacije duha. Ta filozofija priz- nava dejstvo, da je izvirna snov duh in da je materija duh z nizko vibracijsko frekvenco, torej duh, ki se je koaguliral. Akasha je tako občutljiva sub- stanca, da se vsak nihaj etra na kateremkoli mestu vesolja neizbrisno vtisne vatijo; zato jo mistiki imenujejo tudi "uni- verzalen spomiti". Če se člo- vekov duh popolnoma poveže s Kozmičnim Duhom, postane sposoben, da zavestno črpa spoznanja iz kronike Akash in jih prevaja v zemeljski jezik. Levi v svojem evangeliju daje presunljive podatke iz Je- zusovega življenja, natančno razlaga pomen Kristusa in člo- vekove "odrešitve" ter odkriva mehanizme nam nevidnih energij. RAZMERJE MED ' JEZUSOM IN KRISTUSOM Predstavniki krščanskih Cer- kva učijo, da sta bila Jezus in Kiistus ena oseba. Razlagajo, da je bil mož iz Galileje pravi večni Bog, odet v človeško me- so zato, da bi človeštvo moglo zreti njegovo slavo. Ta nauk se brez dvoma razlikuje od tega, kar so učili Jezus in njegovi apostoli. Zbor mojstrov modro- sti vodnarjeve dobe je v zvezi s tem dejal: "Jezus je bil idealen Jud, rojen v Betlehemu na Ju- dovskem. Njegova mati je bila zala judovska mladenka z ime- nom Marija. Kot otrok se Jezus od drugih ni mnogo razlikoval, le da je v prejšnjih življenjih premagal zemeljska nagnjenja v toliki meri, da je sedaj mogel biti skušen kakor drugi, a ni po- dlegel. Upravičeno zatrjuje Pa- vel v pismu Hebrejcem (4, 15): 'Imamo velikega duhovnika, ki je bil skušan v vsem kakor mi, le da ni grešil.' Jezus je trpel, kakor trpe drugi ljudje, in je po trpljen- ju dosegel popolnost. Njegovo življenje je nudilo zgled, kako dosegati najvišje po poti križev in prestanih krutosti." V petem evangeliju po Leviju je Jezus dejal "Tihemu Brat- stvu" v templju pri Heliopoliju (178, 43-46): "Svoje človeško življenje sem docela porabil v to, da lastno voljo uglasim z božjo voljo. Ko je bilo to do- seženo, so bile izpolnjene vse moje zemeljske naloge. Veste, da je bilo moje življenje vzorec človeškim otrokom. Živel sem, da prikažem možnosti, ki so v človeku. Kar sem izvrševal jaz, lahko stori vsak človek, in kar sem jaz, to bodo vsi ljudje." Je- zus je bilo ime nazarenca in je JEZUSOVO IN JANEZOVO OTROŠTVO O Jezusovem življenju med 12. in 30. letom starosti vlada v Novi zavezi praznina. Levi je to ob- dobje dopolnil s podatki iz kroni- ke Akash. Potem ko so Jožef, Marija in Jezus pobegniU v Egipt, se jim je v mestu Zoanu pri- družila sestra Elizabeta s sinom Janezom (Ki'stnikom). Tudi Eli- zabeta je bežala pred Herodovo jezo, ko je ukazal pobiti vse otro- ke do dveh let starosti. V Zoanu sta bili Marija in Elizabeta tri leta deležni pouka dveh duhovnikov, Elihuja in Sa- lome. Ta sta ju vpeljala v mo- drost in znanje starih izročil. Govorila sta jima o poslanstvu njunih sinov in na koncu dejala: "Da se pripravita na svoje po- slanstvo, morata vajina sinova prehoditi mnoga trnova pota. Hude izkušnje in skušnjave bo- do prišle nad njiju, kakor je to pri drugih ljudeh. Njuna breme- na ne bodo lahko, pa bosta čuti- la naveličanost in malodušnost. V mnoge dežele bosta šla in ob nogah številnih duhovnih moj- strov bosta sedela, kajti učiti se jima bo treba kakor drugim lju- dem." {Levi 12, 17-21) Elizabeta je nato odpotovala v Engedo, kjer je Janez, ko je do- polnil 7 let. postal učenec egip- tovskega duhovnika Mathena. Matheno gaje uvedel v stare nau- ke in mu odkril puščavniški način življenja. Janez je vstopil v red nazarenčev, ki so bili veja esenov. Ko je Janez dopolnil 12 let, mu je umrla mati. Matheno gaje od ve- del v samostan Sakara, kjer se je učil nadaljnjih 18 let. Ko se je Jezusova družina na- selila v Nazaretu, ga je v uk najprej vzel rabin Hillel. Pri 12 letih se je spoznal z indijskim princem Ravanno iz Orisse in ta ga je vzel s seboj v domovino. Jezus je potem še veliko poto- val (Perzija, Asirija, Grčija, Egipt) in preučeval različne re- ligije. Ob tem je tudi javno pri- digal o enakosti med ljudmi in učil zoper kastni sistem duhov- ništva, zaradi česar je moral na hitro zapustiti najprej Indijo, nato pa še Perzijo. Samo ponoči nikar! Zaman se trudijo ptujski turistični delav- ci, v nič so vržena, kot kaže, mnoge priza- devanja gostincev, proč je vržen denar, ki ga najstarejše slovensko mesto Ptuj vlaga v urejanje mesta in vsega drugega, če se ne bomo spremenili ljudje! Že vrsto let imain v tujini, pravzaprav v Nemčiji, prijatelja, sošolca, ki si je s trdim delom uredil v tej deželi majhen hotelček, le za poldrugi avtobus postelj, in le nekaj večjo, toda solidno restavracijo premore. Že dobro desetletje pa se ubada tudi z or- ganizacijo izletov. Njegovi izleti so nekaj posebnega. Namenjeni so starejšim ljudem, znanje potem, daje njegova agencija neko- liko dražja, predvsem pa je uveljavil sloves solidnega turističnega delavca. Njegovi izletniki morajo za svoj denar dobiti prav vse ali vsaj nekaj več, kot jim obljubi! Ni- koli manj, kot obljubi, je njegovo vodilo. Za njim so bogate izkušnje izletov po vseh drželah zahodne Evrope pa tja do Turčije in nekaterih arabskih dežel. Ker pa še nikoli ni pripeljal svojih gostov v Slove- nijo, pa četudi jo ima pred pragom, me je zaprosil, ali mu lahko kaj svetujem. Ker sem menil, da Ptuj poznam, sem mu sveto- val to najstarejše, tudi za zahtevnejšega tu- rista zanimivosti polno mesto. Ja, tako sem mislil! Mož, pa čeprav naše dežele sin, ima še eno posebnost. Nikoli, prav nikoli in nikamor nje- govi vodniki ne bodo popeljali gostov, ne da bi si on prej osebno temeljito ogledal kraje in vse, kar k temu spada. In tako sva se pred kratkim odpravila tudi v Ptuj. Tam, kjer kaže smerokaz "kmečki turi- zem", sva zavila na desno. Menda je bilo naključje, da sva na tisti lepo urejeni kmeti- ji našla avtobus gostov in moj prijatelj je kar sijal od zadovoljstva. Naročila in tudi dobila sva natanko vse to, kar so stregli go- stom. Vse čisto, hrana okusa, osebje čisto in vljudno, in pomislite — celo z nemščino ni večjih težav. Prvih pet točk, sem si dejal. Popoldne sva trpela žejo in si temeljito obrusila stopala po mestih ulicah, cerkvah, gradu, trgovinah in se proti večeru ustavila še v toplicah. Seveda ne samo na ogled, tu- di vodo je treba preizkusiti. Tudi tu je bilo vse lepo in celo prelepo, saj niti mišičasti mladeniči lega dne niso prikazovali svojih akrobacij in nas niso (kot običajno) obilno tuširali! Zapletlo pa se je pri počitku. Počitek v hišicah? Kaj je sploh to? Seveda je prosto, ampak za lo je vendar treba plačati nočnino. Le kdo je kdaj slišal za kakšen počitek? Sploh pa — o tem bi se morali pogovoriti na upravi, to ni stvar recepcije. Kolega pravi, da lo svet pozna, omogoči — in zaračuna. On je seveda voljan plačati, če si ho njegov gost zaželel uro ali dve počitka po kopanju. Seveda pa ne kar celo nočnino z vsemi taksami in tako naprej. Pa zakaj neki so vam prazne hiške, če jih nočete prodajati? Je pa treba priznati, da je bil zadovoljen s postrežbo, s pogovori in lu- di z znanjem jezika. Torej sploh ne slabo, le prodajati nočejo vsega, kar imajo. Na večerjo sva odšla v gostišče, ki ga poznam pod imenom "Zlata goska". Vljud- na natakarica naju je opozorila, da bo treba na sveže pečeno specialileto hiše počakati dobre pol ure. Medtem nama je ponudila kar prebogato izbiro pijač, različnih vin in na koncu tudi svetovala, kaj bi se nama naj- bolj prileglo h gosji pečenki. Čakala sva kar debelo uro in mož me je med pokušanjem vina poučeval. Vidiš, to iščem, moj potnik se mora lepo umiriti, pa četudi je lačen, vi- no mu mora najprej dati tek in lep občutek; zdi se mi, da sem našel danes nekaj ta pra- vega! Kar sijal sem od zadovoljstva: vidiš, saj vendar vem, kaj komu priporočam. Po dobri večerji pa — vidiš, zdaj pa tisto 'ta pravo'. Že prej sva si nagledala vrsto le- pih barčkov in gostilnic, kamor se posamez- nik ali manjše skupinice tako rade za- vlečajo, popijejo, pokramljajo. Ustaviva se v prvem sicer lepem "kava barčku" — pa puščoba: natakarica v zdrajsanih kavbojkah, kaj bosta, kar takole, ne da bi naju sploh vi- dela, in že klepeta z nekimi fanti. Tudi po- strežba je v enakem stilu. Le toliko, da na- ma ne poreče: Le kaj hudiča sta prišla ravno sedaj. Niti besedice hvala nisva slišala! V drugo gre rado — bilo pa je slabše! Lokalček lep, bakreni stebrički, čisto, na- takarica urejena, vljudna z nasmehom. Glej, glej, poreče prijatelj, takšno bi pa še jaz imel v službi. Ajmpak s tem je za ptujsko misleče goste že naredil kazni vredno napa- ko. Slišala sva povsem glasne pripombe: "Glej, kurbirje stare šole, kaj mislite, če imata marke, lahko fuHata! Ka bi ga fčesno!" Majhnihf tistih prijetnih bifejčkov sva imela takoj dovolj! V mali mestni restavra- ciji sva si zaželela pivo. Mize in prti kar čisti, ugotavlja prijatelj, loda kozarci — mokri, da kar teče od njih. Pa to se zgodi tudi nam, kadar hitimo, tokrat kolega miri moje nezadovoljstvo. Nakar prikolovratita do naju dva krepko nadelana fanta in brez pozdrava povesta, da "bo padlo po eno pi- vo". Bo ali ne bo, vampeža! Pa nili osebje niti kdo drugi na to sploh ne reagira. Da bo mir. plačava prvi davek in posediva v div- jem okolju. Diskači za starejše ni,so, to me ne zanima, pravi. Končno celo zveva — vidite, tega tu- di jaz nisem vedel — da imajo v nekem go- stišču na manjšem trgu celo nočni program. No, to morava videti. Vstopila sva, žal, ravno sredi striptiz pro- grama. Res ne kaže motiti tako občutljivih točk in obstala sva pri vratih. "Kaj pa plačilo, kaj pa vstopnica, vstopnico mi po- kažita, prekleta mulca," se prične dreti očit- no nakajen mladenič. Vljudno mu po- skušava dopovedati, da bova plačala takoj, ko bo mogoče. "Daj denar, takoj, sicer bo hudič, še štirinajst jih čaka zunaj. Zobe bo- sta v riti nesla domov. Pijemo gosera in ko- nec, porkamadona." Žal sva brez svoje krivde morda pokvari- la še komu sicer lepo pripravljen večer, saj kot je izgledalo, je bilo vse še kar nekako na ravni, če pač tudi to štejemo kot ne rav- no nepomemben del turizma. Ker pa sem vendarle trmast, na to izsilje- vanje nisem pristal in bil je kraval, na hitro je padlo nekaj udarcev in uničili smo vse pričakovanja. Ko sva se vozila proti Mariboru, mi je prijetalj takole strnil doživetje: "Zaman se ti ljudje mučijo, zaman delajo, zaman vse lepota, ko pa iz starega mesta še niso uspeli odpraviti srednjeveških roparjev. Preveč sem garal, da hi uničil svoje delo s tem, da pripeljem goste v nočni Ptuj. Ogledali si ga bomo podnevi, potem pa hitro čez mejo v bolj civiliziran evropski svet." kw Opomba: Ime in naslov avtorja v uredništvu. Dr. Žižek ali tragilcomedija zablod čeprav se naše društvo za duhovni razvoj v principu ne spušča v razprave z ljudmi dvomljivih značajev, kot je dr. Žižek, smo tokrat naredili izjemo, ker je omenjeni go- spod že drugič prekoračil vse meje logične- ga in sprejemljivega polemiziranja. 7. 1. 1993 je dr. Žižek v Tedniku napadel podlistek g. Vogrinca o kozmični ekologiji. Alternativne vede je nemudoma zavrgel kot nekoristne, škodljive in kot "metafizični mi- sticizem". S takšnim neznanstvenim in ne- profesionalnim pristopom je seveda sprožil plaz nezadovoljstva (Tednik 14., 21. in 28. 1.). Pod pritiskom javnega mnenja je pozval g. Vogrinca, naj ne polemizira več z njim v Tedniku. 21. l.jeg. Žižek zapisal: "Menim, da Tednik ni prostor za strokovne oz. znan- stvene polemike." Alternativne vede so na- enkrat postale "strokovne in znanstvene". A dr. Žižek ni imel miru in je brez sramu preki-šil dogovor. 12. 2. seje oglasil s serijo treh sestavkov, v katerih je trdil, da ne ob- staja "mesmerjeva energija" ali t.i. "živalski magnetizem" oziroma bioenergija. Nadalje je dejal, da so vse ozdravitve z njo zgolj av- tosugestija ter plod hipnotičnega transa. S takšnim smešnim posploševanjem je samo dokazal, da ne poseduje dovolj strokovnega znanja s tega področja, kar je bilo očitno že v prvih polemikah. 4^ 3. je v Tedniku sledil vrhunec, ko se je dr. Žižek poskušal reklamirati kot znanstvenik s področaj radiestezije. V omenjenm članku ni napisal nič novega, kar predhodno že ni bilo znano. Sam je priznal, daje navedene podatke prepisal iz revije AURA, kjer že tri leta obja- vljajo novitete o radiesteziji (g. Vogrinec je v AURI objavil že vrsto člankov). 27. 5. seje dr. Žižek spodnesel z izjavo brez primere in se diskreditiral kot znanstvenik, ko je zapisal, daje materialistični svetovni nazor vulgaren. Očitno je pozabil, da je doktoriral ravno na materialističnih načelih, na katerih sloni celotna znanstvena disciplina. Kot spreobrnjen vernik (njegovi predniki so bili, po Žižkovih navedbah, skregani s cerkvi- jo) je naenkrat pripravljen priseči na čudeže, ki jih je v začetku leta imel za "metafizični misucizem". Iz senzacionalističnih pobud je dr. Žižek v trenutku in brez sramu pripravljen zamenjati preobleke svojih nazorjev. Iz obsežnega dela o kozmični ekologiji, ki ga je g. Vogrinec opravil na podlagi ra- diestezijskih meritev in literature new agea, si je g. Žižek zapomnil samo "mistillcira- no" Lorberjcvo vizijo Zemlje, ki je sploh ni dojel, čeprav mu jo je dodatno razložila go- spa Vera iz Maribora (Tednik 28. 1.). G. Žižek, opažamo, da si želite pisati o nečem novem in zanimivem, vendar samo kritizirate in napadate novitete, a si jih ka- sneje skušate prilastiti (prepiski o radieste- ziji). Glede na Vaš značaj nas ne bi presene- tilo, če bi čez nekaj let zmajave črte mesta Ptuja razglasili za svojo domislico. Ko imenujete teologa Holgerja Kerstena, na katerega se je skliceval g. Vogrinec na začetku podlistka o krščanstvu, za vulgar- nega materialista, spet kažete na poman- jkljivo znanje. Kersten je namreč učitelj no- ve dobe. New age ali kozmološki pogled na svet in tudi vsa prizadevanja g. Vogrinca ni- so naperjena ne proti cerkvi ne proti znano- sti, temveč gradijo na pozitivnih dosežkih obeh. Nujnost visokih etičnih in religioznih norm bo v prihodnjem tisočletju dokazana na znanstvenih temeljih. Če g. Vogrinec zapiše nekaj časovnih ute- meljitev o nastanku evangelijev, s tem samo povzema splošno priznana zgodovinska dejstva. Danes ni nič neobičajnega, če kdo na glas reče, da cerkev ni zmeraj ravnala v duhu Jezusovih naukov. Konec koncev so tudi duhovniki samo ljudje, ki si prizadeva- jo za boljšo kvaliteto življenja. G. Vogrinec tudi ne trdi, da Jezus ni vstal od mrtvih, temveč da znanstvene indicije opozarjajo na možnost tega dejstva. S tem se ne raz- veljavlja vrednost Jezusovega nauka ali nje- gove žrtve. Nasprotno, poskuša se ugotoviti smiselnost Jezusovega ravnanja. Ljudje se neutemljeno tolažijo, daje Jezus odvzel vse grehe sveta in da nam je tudi v prihodnje vse že odpuščeno. Ali je to pravilno raz- mišljanje? Ne! Vsakdo je sam in v celoti odgovoren za svoje početje in bo zanj pola- gal račune. Jezus je z žrtvijo na križu posta- vil mejo med živalsko ("oko za oko") in med človeško moralo ("ljubi bližnjega"). Ni dovolj samo častiti boga ali Jezusa, tre- ba je živeti po najvišjih moralnih načelih. G. Vogrinec v Ptuju opravlja poslanstvo no- ve dobe. Povsem razumljivo je, da se pri tem sooča z raznimi Žižki, saj je najtežje preseči meje konservativnega in dogmatičnega raz- mišljanja. G. Žižku v prihodnje svetujemo, naj ne bo tako otročje zaletav, saj poskoči na vsak migljaj rdečega robca. Če si želi obširnejših in- formacij, naj se vpiše na Duhovno univerzo v Mariboru ali Ljubljani. Ali pa naj začne prebi- rati litaraturo nove dobe, namesto da utruja s preživetim dogmatizmom. Svojega duhovnega zorenja pa naj nikar ne smeši v javnosti. prof. dr. Zoran Krajnc, DRUŠTVO "AVALON" MARIBOR Kdo spreminja imena ulic Na ptujskem teletekstu sem opazil, da tu- di naša Cesta 8. avgusta nekomu ni všeč in predlaga, naj se imenuje "Prleška" cesta. Ne vem, zakaj toliko sprememb imen ulic in cest. Prepričan sem bil, da bo Cesta 8. avgusta obdržala takšen naziv, kot ga ima, saj je zgodovinskega pomena. Če kdo ne ve, bi ga rad spomnil na 8. avgust 1942, ko so v Lazah fašistične horde zverinsko pobi- le in hotele uničiti zavedne slovenske do- moljube. Zgodovina nam pove, da so se že takrat zavedni Slovenci želeli osvoboditi tujega jarma. Zato vsako leto praznujemo na ta dan občinski praznik in se vsaj enkrat na leto spomnimo dogodkov iz preteklosti. Res je, da so te tablice s hišnimi številka- mi rdeče in nimam nič proti, da so bele, saj nc moremo imeti v enem mestu dvojih barv. S spremembo imena ulice pa se poja- vijo še drugi problemi: spremembe doku- mentov (osebne izkaznice, vozniškega do- voljenja, potnega lista ...) in veliki finančni stroški. Jasno mi je, da so v občinski upravi vsakih sprememb veseli, saj prinašajo fi- nančna sredstva, toda morali bi tudi razmi- sliti o občanih, ki teh sredstev nimajo. Naj- prej je potrebno zagotoviti ljudem večji kos kruha in več dela. potem bomo šli spremin- jat tisto, kar nam je v napoto. Poudarjam pa: zgodovine in zgodovinsko pomembnih dogodkov ne smemo pozabiti. Vsak narod ima svojo zgodovino, zakaj je Slovenci ne bi smeli imeti? V pogovoru so mi sokrajani povedali, da jih prav nič ne moti, če naša Cesta osmega avgusta obstaja še naprej. Če pa kdo drugi tega ne želi, pa predlagam, da se naša cesta imenuje "Dunajska cesta". Predlog utemel- jujem s tem, da vse ceste vodijo na Dunaj. Franc Cetl ŠPORT Veiika Nedelja v finalu Kadeti RK Velika Nedelja so na polfinalnem tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani osvojili prvo mesto v skupini B in se uvrstili med štiri fipaliste. V polfinalu so premagali Kotlelje- vo z rezultatom 18:13 (11:5), Presad iz Litije 14:13 (7:6) in Bakovce 16:12(7:6). l'inale bo v soboto. 12., ali nedel- jo, 13. junija. Vili Trofenik Razkpižje - Moškanjci 20:22 v zadnjem kolu rednega dela državnega rokometnega prvenstva prejšnji teden je v III. ligi (vzhod) ekipa RK Moškanjci gostovala v Razkrižju in se pomerila z istoi- mensko ekipo. Čeprav je bil rezul- tat ves čas tesen (domači so vodili le enkrat), pa je zmaga pripadla gostom in ti so s pametno in preu- darno igro osvojili še zadnji dve prvenstveni točki, sedaj pa jih čakajo kvalifikacije za morebitno napredovanje v višji rang tekmo- vanja. Sodnika sta bila Kreitner (Pre- polje) in Muzlovič (Maribor). RK MOŠKANJCI: Tement, Bo- rut Kostanjevec 2, M. Šandor, Zd. RoSkar, Hrga, Boštjan Kostanje- vec 5, Ivančič 3, Arnejčič, F. Šan- dor 5, Ranfl 6, R. Roškar, Z/. RoŠkar I. —bm Na dpžavnem prvenstvu vsem ptuisUm udelmem medalje žal z zamudo objavljamo, da je vseh pet boksarjev iz dveh ptujskih boksarskih klubov, ki so se udeležili državnega prvenstva v Sloven.ski Bistrici, v konkurenci tridesetih tekmovalcev osvojilo medalje. Tako je postal državni prvak brez boja mladinec Dejan Zavec, član Boksarskega tabora Breg, v polvelter- ski kategoriji, zlato si je med člani v lahki kategoriji priboril njegov klub- ski kolega Boštjan Kerin. ki je v fi- nalni borbi 2:0 premagal Kranjčana Branka Kušlakovica. Kerin se je na državnem prvenstvu pokazal kot tek- movalec, od katerega si lahko sloven- ski boksarji še veliko ol-)etajo. V vel- terski kategoriji je zmagal Frcdi Ko- larič. Boksarski klub Ptuj, ki je v odločilni tekmi premagal RaŠiča, Stu- denci, srebro pa sta si priborila Še Ptujčana Boris Horvat in Mirim Flajšer. Oba sta finalni borbi izgubi- la, in sicer Horvat z Ujičem, Flajšer pa z Beganovidem. Kljub temu da je spomladanska tekmovalna sezona končana, name- ravajo člani Boksarskega tabora Breg trenirati redno vse poletje. Si- cer pa bodo, kot kaže, delo prenovili tudi v Boksarskem klubu Ptuj, kjer naj bi prišlo v kratkem do nekaterih sprememb v vodstvi. McZ To soboto lx) v Mariboru boksar- ska revija, ki jo organizira BK Stu- denci in na kateri bodo nastopili tudi ptujski boksarji, in sicer Boris Hor- vat, BK Ptuj, in Boštjan Kerin ter De- jan Zavec, Boksarski tabor Breg. Prvi poraE članov Članska ekipa TK Ptuj je prejš- njo soboto v n. slovenski teniški ligi doživela prvi poraz. Prema- gala jih je favorizii-ana ekipa TK Velenje z rezultatom 3:6. Vseeno pa moramo pohvaliti Roka Plo- hla. ki je gladko ugnal najbolj- šega igralca 11. TRL Denisa Top- čiča. Prav tako so se Ptujčani iz- kazali v igri dvojic. Že v nedeljo pa se je članska ekipa vrnila z Ravn na Koroškem z novo zmago. Fantje so zmagali z. rezultatom 7:2 in tako ostali v boju za visoko uvrstitev. Ptujčani ta konec tedna obe srečanji igrajo na ilomačih igri- ščih in obljubljajo, da bosta obe zmagi ostali doma. Obe sračanji se začneta ob 9. uri na igriščih TK PTUJ. Z. K, Planinsko predavanje Pl> Ptuj organizira poučno predavanje umetniškega fotogriifa Lojzeta Petroviča o pbniniiiki flori, predvsem o planinskih rožah> Predavanje Je namenjeno v glavnem udeležencem planinske šole^ vendar pa se ga lahko udeležijo tudi drugi planincu Predavanje bo v petek, 11. junija, ob 19.^0 v Sred- nješolskem ccntru (v projekcijski dvorani za odrom). Ljubitelji lepe planinske narave — vabljeni! Janez Janžekovič, PI> Ptuj • V petek organizira Rudi Košir ob 40-letnici Rokometnega kluba Drava Ptuj kot prvi pred- sednik tega kluba srečanje nek- danjih igralk in igralcev ter njiho- vih navijačev. Zbirno mesto je Super Li med 9. in 10. uro. • V noči s petka na soboto bo na hajdinskem igrišču nočni turnir v malem nogometu. Pričetek ob 20. uri, prijavnina 4000 SIT, nato pa lepe nagrade. • V soboto se bodo na leta- lišču v Moškanjcih zbrali ude- leženci odprtega državnega prvenstva Avstrije. Avstrijski, madžarski in slovenski piloti se bodo predstavili ptujski javno- sti, domači aeroklub pa medna- rodni letalski srenji. • V nedeljo bo na Vidmu no- gometni turnir za prehodni po- kal "BONNTV". Prva tekma bo ob 9.30, po velikem finalu, ki se bo pričel ob 16.30, pa bosta srečelov in veselica. • Na ptujskem stadionu bo v nedeljo ob 14.30 nogometna tekma mladincev domače Drave proti Pohorju. Že neodločen re- zultat omogoča ptujskim plavim uvrstitev v 1. slovensko mladin- sko ligo. • V ponedeljek bo na stadio- nu občinsko prvenstvo v malem nogometu za učence 5. in 6. ra- zredov. Finale tega tekmovanja bo v torek. • V torek ob 9. uri se bo pri- čelo na stadionu občinsko prvenstvo za učenke 5. in 6. ra- zredov v rokometu. • Za ljubitelje tenisa: od 13. do 20. junija bo Teniški klub Branik v Mariboru organiziral profesionalni ženski teniški tur- nir z nagradnim skladom 10.000 USA. Pionirji NK Drava v finalu državnega prvenstva Pionirji Nogometnega kluba Dra- va so se uvrstili v finale državnega prvenstva. Odločilne tekme so bile v Beltincih, kjer so v polfinalu pre- magali Potrošnika z rezultatom 2:0 in velenjskega Rudarja z rezult;i- tom 1:0. V finalu klubskega tek- movanja za držiivnega prvaka bo- do igrali z ekiix) Kopra. McZ V soboto in nedeljo je bihi v 1'azinu (Hrvatska) 13. kolesarska dir- ka za VELIKO NACiRADO 1'AZINA, na kateri je nastopilo več kot 200 kolesarjev Hrvatske in Slovenije. Velika vročina ter zelo zahtev- na in težka proga / nekaj večjimi vzponi sta bili razlog, da je veliko tekmovalcev omagalo in odstopilo. Izjemno so se izkazali kole.sarji iz Slovenije — Perutnine Ptuj in Krke Novo mest«. V soboto je bila kriterijska dirka v centru Pazina. V izjemni borlx?ni in taktični vožnji je dol-)esedno de- klasiral vse tekmovalce Mitja Maho- rič iz Perutnine Ptuj, saj je v katego- riji starejših mladincev zbral maksi- malno število točk — 20 in tako zmagal oz. pobral vse sprinte. Pri mlajših mladincih je zmagal njegov idubski kolega Roman Križanič, Miran Kelner pa je v ostrem in spolzkem zavoju, ko je prevzel vodstvo, nesrečno pristal v izložbenem oknu, razbil steklo, a na srečo ostal brez poškodb. Pri ama- terjih je slavil Uroš Murn iz Krke Novo mesto. Branko Filip iz Krke. vodeči tek- movalec za svetovni mladinski po- kal, je v sobotni kriterijski vožnji padel, tako da si je v generalni raz- vrstitvi zapravil boljšo uvrstitev. V nedeljo je ob veliki vročini tek- movalce čakala najtežja preizkušnja — cestna dirka po Istri. Amaterji in starejši mladinci so startali skupaj na progi, dolgi 118 km. Pri amater- jih je slavil zmago Branko Filip iz Krke. Pri starejših mladincih je po- novno slavil Milja Mahorič, Perutni- na Ptuj, ki se je z ramo ob rami ko- salz enakovrednim starejšim tekmo- valcem amaterjev. Pri mlajših mladincih je zmagal Ro- man Križanič, Pemtnina Ptuj. Generalna razvrstitev: amaterji: 1. Uroš Murn — Krka N. M., 2. Mi- holjevič — Reka, 3. Belšak — Me- taliacommerce Zg.; mladinci: 1. Mitja Mahorič — Perutnina Ptuj. 2. Alfred Širol — Pazin, 3. Andrej Ka- stelic — Krka N. M.; ml. mladinci: 1. Roman Križanič — Perutnina Ptuj, 2. Čurič — Metaliacommerce Zg., 3. Cotar — Pazin Pula, 5. in 6. mesto Pihler, Kelner — oba Perutni- na Ptuj. RG Ifanja Kofai* In Milan Ppalija - spednješelsica slovenska prvaka Prejšnjo sredo je bilo v Mariboru srednješolsko atletsko prvenstvo Slovenije, ki se ga je udeležilo pod vodstvom prof. Rada Ačimovica tudi 11 ptujskih srednješolcev. Najuspe-šnejša sta bila gimnazijca Vanja Kotar in Kristijan Pralija, ki sta v te- ku na 400 metrov osvojila zlati medalji. Sicer pa so tekmovali še Milan Krajnc (bronasta medalja v teku na 400 metrov), Sašo Gajzer, Slavko Petrovič in Andrej Kurbos iz Strojne in mata- lurške .šole ter Mateja Letič in Uroš Esih iz Gimnazije. Prav ta- ko sta nastooili moški štafeti obeh šol na 4x100 metrov. Vanja Kotar Vanja Kotar je dijakinja 3. letni- ka Gimnazije in atletinja Atletske- ga kluba Ptuj. V začetku njene športne poti jo je treniral Miki Prstec, sedaj pa je že leto dni njen trener Franc Ivančič. Prav na tem prvenstvu je slovenski atletski se- lektor potrdil, da se je uvrstila v slovensko člansko reprezentanco z^ nastop na evropskem pokalu skupi- ne C, ki bo ta konec tedna v Belja- ku. Pomerilo se bo sedem evrop- skih reprezentanc. Sicer pa to ni Vanjin prvi nastop v reprezentanci. Dvakrat je že nastopila na pokalu Savaria in enkrat v Pragi. Izvrsten rezultat, ki ga je dosegla v Maribo- ru v teku na 400 metrov, 57,58 se- kunde, tudi ni njen osebni rekord. Vanja Kotar: "Tokrat je pihal izredno močan veter. Tekmo sem dobila v zadnjih 80 metrih. V Ma- riboru so bili zbrani v glavnem vsi najboljši slovenski atleti — sred- nješolci. V moji disciplini je man- jkala le ena tekmovalka, ki se je odločila tekmovati na 100 metrov. Sicer pa je moj osebni rekord 57,37 sekunde. S tem rezultatom sem se uvrstila v reprezentanco." Kakšne načrte imaš? Sedaj treniraš enkrat dnevno, ver- jetno so skrite rezerve v še po- gostejših treningih... Vanja Kotar: "Načrte imam polno. Bolje bo, da ne govorim prezgodaj ..." Tudi Kristijan Pralija obiskuje 3. letnik ptujske Gimnazije: "Zmage nisem pričakoval, pred- vsem pa je tudi zame presenečenje rezultat. 49.88 sekunde je moj osebni rekord, presenečenje pa je zato, ker st je sezona komaj začela. Treniram devetkrat na te- den, torej vsak dan, v ponedeljek in četrtek dvakrat." Te tako naporni treningi in šola ne obremenjujejo preveč? Ali imaš v šoli kakšne ugodnosti? Kristijan Pralija: "Ko treniram dvakrat dnevno, opravim prvi tre- ning takoj, ko vstanem, potem grem v šolo, zvečer pa še enkrat na tre- ning. Druge dni pa se dopoldan učim. Imam status vrhunskega šport- nika, prav tako Vanja. To pomeni, da se lahko opravičim pri spraševan- ju, tudi določeno število ur sem lah- ko odsoten od pouka. Vendar naši učitelji niso najbolj zadovoljni s tem. Treniram že šest let." fvj. Zupanič Kristijan Pralija Itepešni nastopi mladih Ptnlčanov Pionirji košarkarskega kluba Ptuj so uspešno sartali v II. slovenski košarkarski ligi — vzhod za pionir- je. Na gostovanju v Slovenski Bi- strici so brez težav premagali do- mače pionirje z rezultatom 66:22. V dvorani Mladika v Ptuju so v z£lo pomembni tekmi za uvrstitev v enotno slovensko ligo premagali Še ekipo Celja z rezultatom 59:36. Ključ za dosedanje dobre rezultate je predvsem v zelo dobri in agresiv- ^ni igri v obrambi, ki je omogočala tudi sproščeno in zelo hitro igro v napadih. V tretjem kolu pa so se ptujski pionirji srečali z ekipo Elek- tre iz Šoštanja. Pokroviteljstvo nad ptujsko ekipq pionirjev je prevzelo eleklroinstla- terstvo Skat Jernejšek Kidričevo z nekaterimi drugimi sponzorji, ki so omogočili nakup Športne opreme ter pokritje vseh drugih tekmovalnih stroškov. MG 14 NASVETI 1(K JUNIJ 1993 TEDNIH Številne možnosti poslovno-telinicnega sodelovanja Projiiam Kevitali/.acije ol)čin (Kevit) je projekt ministrstva /a znanost in tehnologijo pri slovenski vladi v sodelo- vanju / bavarsko vlado. Hkrati je tudi projekt nemške > lade v Bonnu, ki traja že od leta 19S9 in je namenjen vsem vzhodnoevropskim državam, le so iz te^a projekta do danes izkoristile več kot sto milijonov nemških mark. Nemška vlada je posamez- nim pokrajinam v državi omo- gočila prosto izbiro parttier- jev. Bavarska vlada si je kot tradicionalni trgovski partner Slovenije izbrala našo državo kot partnerja in sodelavca v okviru programa Revit. V ta program se sedaj vključuje tudi ptujska občina, ki je za prolesionalnega vodjo projekta na občinsk[ ravni imenovala niag. Štefana Čclana, ki je kot svetovalec za raziskave in razvoj zapo- slen v strokovnih službah ptuj- skega izvršnega sveta. "Namen projekta Revit je po- sredovali in pridobiti informa- cije o možnostih poslovno-teh- ničnega sodelovanja na vseh področjih, od industrije in drob- nega gospodarstva do šolstva, zdravstva in turizma, jih obde- lati, priredili na informacijski sistem, ki velja v Evropi, in za te namene izobraziti kadre, za- tem pa pričeti poslovati na način poslovnih borz," je pove- dal mag. Štefan Čelan. Kakšne pogoje mora iz- polnjevati neko okolje, da se lahko vključi v program Revit? "Pogoji so enostavno želja po sodelovanju, ki pa mora bi- ti smiselno podkrepljena z re- sursi. Lahko so čisto preprosti projekti, ki so finančno obde- lani in imajo neke ekonomske kazalce, ki bi lahko bili do- bičkonosni." Kako se bo Ptuj vključil v Kevit oziroma luiko daleč smo že? "V Ptuju smo na tem po- dročju že veliko naredili. Ko- ordinator vlade za ta program je dr. Semolič, koncesijo za izvajanje programa je dobila Ekonomsko-poslovna fakulte- ta, izvajalec pa je ekipa, ki jo vodita prof. dr. Anton Hauc in mag. Jure Kovač. Ta je s pro- fesorjem dr. Antonom Hau- cem opravila več izobraževal- nih in informativnih tečajev, na katerih so župane in pred- sednike občinskih izvršnih svetov podrobno seznanili z aktivnostmi, ki jih je potrebno izvesti v okviru programa. V Ptuju smo imeli pogovore v posameznih okoljih, kjer so pokazali zanimanje za sodelo- vanje. Od 50 kandidatov jih je konkretno zanimanje pokazalo štirinajst. Gre za podjetja s področja gospodarstva in ne- gospodarstva. Trenutno podpi- sujemo pogodbe s posamezni- mi naročniki in izvajalci del." Kakšna je vaša vloga pri tem? "Sem profesionalni vodja pro- jekta v okviru občine, kar je eden izmed osnovnih pogojev za pristop k programu Revit. Nemška vlada namreč zahteva za učinkovito delo in redno ko- ordinacijo teh del profesional- nega človeka, ki bi moral biti na tem projektu dve leti profesio- nalno zaposlen. Program bo potekal v dveh etapah. V prvi moram s sode- lavci strokovnih služb občine in managementom vseh sodujočih pripraviti podatke za t.i. katalog Revit. V njem bodo zbrani vsi podatki sodelujočih z njihovo ponudbo in povpraševanjem. Konkretno lahko lo ponazorim na primeru obrtne delavnice, ki želi razširiti svoj proizvodni program na evropski trg. Svoje želje (da iščejo dobavitelja opreme, možnost ustanovitve mešanega podjetja, da potrebu- jejo podatke o prodajnih mož- nostih, da želijo strokovno po- moč pri uvajanju in posodab- ljanju tehnologij ...) in ponudbo mora zainteresirani predstaviti v katalogu, ki bo preveden v dva tuja jezika (angleščino in nem- ščino). Obenem bodo podatki vnešeni v informacijski sistem CIS, ki omogoča avtomatsko obdelavo vnesenih podatkov. V oktobru bo izdelana do- končna verzija kataloga, ki bo služila kot osnovni dokument za organizacijo poslovne borze v Munchnu. Posamezniki s tem dobijo možnost direktne osebne povezave na svojih področjih. Končni cilj je torej z osebnimi kontakti pripeljati do novih po- slovnih vezi. Zaželeno je, da iz teh kontaktov dobimo čimveč mednarodnih projektov, ki jih evropska skupnost finančno podpira prek institucij neprofit- nega značaja. Druga faza pa je izdelava in vodenje projektov po medna- rodnih kriterijih. Udeleženci si s temi oblikami izobraževanja pridobijo potrebno znanje za sa- mostojno pripravo projektov in so lahko pomoč vsem drugim interesentom, ki se v prvi fazi niso odločili za pristop v pro- gramu Revit. V tem obdobju morajo biti zbiranje podatkov in ponudb, priprava mednarodnih in njihov zagon končani." Kdo so vaši sodelavci? "Moji sodelavci so delavci strokovnih služb občine, posa- mezni člani občinskega izvršne- ga sveta in predstavniki posa- meznih podjetij in drugih, ki so se odločili, da bodo v projektu sodelovali." Kako je z denarjem? "V prvi etapi je tako, da se bodo iz občinskega proračuna zagotavljala sredstva za začetek projekta in za izobraževanje de- setih do petnajstih ljudi. Gre za vložek osemnajst tisoč nemških mark, ki ga zahtevata tako slo- venska kot nemška vlada. Stro- kovnjake, ki bodo k nam priha- jali predavat iz Nemčije, bo plačala nemška vlada, podobno bo s plačilom slovenskih stro- kovnjakov, s tem da bo nekaj denarja prispevala tudi občina iz občinskih razvojnih sredstev. Podjetja, ki bodo v projektu so- delovala, bodo za svoje ljudi plačevala le potne stroške in dnevnice. Ker bo večina tečajev potekala v Ptuju, bodo ti stroški minimalni." V čem vidite prednost projgrama Revit? "Ze preprosta logika družin- ske hierarhije vam pove, da bo- ste kot otrok (občina) lažje ku- pili novo obleko, če bosta to željo podpirala starša (sloven- ska in nemška vlada). Podobno je v programu Revit, ki je v bi- stvu projekt slovenske vlade. Moje dolgoletne izkušnje v in- dustriji s tujimi poslovnimi par- tnerji so pokazale, da so Nemci izredno zanesljivi in korektni sodelavci, in če govorimo, da je Revit projekt nemške vlade, ob- staja velika verjetnost za reali- zacijo postavljenih ciljev." Zakaj projektni način dela? "Gre za uveljavljen način dela v svetu, ki ga sedaj poskuša pri nas uveljaviti tudi slovenska vlada. V svetu je tako. da se za vsak razvoj najprej postavi raz- vojna straticgija. zatem se sesta- vi projekt, ki se izvaja in vodi tako, kot je postavljen, in nič drugače." Katere projekte bomo v Ptuju najprej pričeli? "To hi v tem trenutku težko povedal. Najprej bomo pričeli pripravljati katalog Revita. Pri tem trenutno potrebujemo samo podatke o organizacijah, ki se v projekt vključujejo, njihove raz- vojne koncepte in njihove raz- vojne vizije. Osnova, na kateri gradimo, pa je dokument Ptuj včeraj — danes, jutri. V njem so opredeljena strateška razvoj- na področja Ptuja in na teh raz- vojnih strategijah bomo gradili." Pogovarjala se je Majda Goznik Mag. Štefan Celan 80 tet Sanlja Mrevliela Foto: M. Ozmec 28. maja smo na Ptuju v družin- skem in prijateljskem krogu skrom- no počastili 80-letnico Aleksandra — Sanija Mrevljeta. Starejše gene- racije se verjetno spominjajo kam- noseškega mojstra z Ormoške ceste 1. kije bil razen po svojih obrtnih delih enako dobro znan tudi kot pe- vec in športnik — predvsem plani- nec in smučar. i^a Ptuj je prišel kta 1947 iz Mozirja v Savinjski dolini ter pt)stal in ostal pristni Ptujčan. Vsa leta od prihoda na Pt«| je bil član pevskega zbora in nedvomno spa- da v legando ptujskega petja. Ob svojem visokem življenj- skem jubileju je doživel izredno gesto svojih mladih in mlajših ko- legov iz komornega zbora Ptuj. Presenetili so ga z obiskom, darili in nadvse lepim priložnostim umetniškim programom. Vsi nje- govi smo bili z gesto komornega zbora Ptuj prijetno presenečeni ter smo uživali ob petju tega kvalitet- nega zbora. Hvaležni smo vsem pevcem in dirigentu gospodu Francu Lačnu za tako prijazno doživetje. Ptuj in Ptujčani so- lahko pono- sni, da imajo v svojem okolju lju- di, ki kljub vsem težavam, ki nas tarejo, niso pozabili na najlepše, kar nam daje upanje na prijatel- jstvo in solidarnost. Hvala jim! V imenu sorodstva in prijateljev 1. M.. Maribor Krvodajalci 24. maja: Franjo Škvorc, J. Š. Slavenski 2, Nedelišče; Milan Drevenšek. Lovrenc na Dr. polju. 25. maja: Vinko Brumec. Reševa 6. Ptuj; Ivan Nahberger. Draženci 72; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurberku 59; Ignac Ko- zel. Skorba 4l/a; Oskar Šturm, Raičeva 11. Ptuj; Stanko Janžeko- vič. Prerad 40; Fredi Fijavž, Majšperk 51; Branko Lukman. Jurovci 5/a; Stanko Hergula. Čvetkovci 41; Janez Šilak, Slomi 16; Franc Drevenšek. Gerečja vas 39; Stanko Šeliga, Stogovci 47; Darko Božičko, Slape 22/a; Jože Jančec, B. Kraigherja 14, Kidričevo; Ev- gen Muhič, Ciorišnica 46; Branko Forstnerič, Tržeč 14; Anton Mo- horko. Trnovec 11; Cvetko Šprah. Kraigherjeva 16, Ptuj; Zdravko Krošl. Savinsko 38; Jože liezjak, Vlahovičeva 1. Kidričevo. 27. maja: Janko Moravec. Vičanci 88; Fmil Kirbiš. Njiverce 29; Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a; Radovan Mesarič, Slape 17; Frančka Zajšek, Ptujska Gora l/a; Milan- Vrabl. Sp. Hajdina 52/a; Janko Žnider. Kungota 118; Alojz Božičko, Pobrežje 98/a; Marjan Kovačec, Apače 64; Milan Belšak, Kajuhova 1 1. Kidričevo; Drago Smolinger. Golobova 8. Ptuj; Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Pluj; Ivan Voršič, Ptujska c. 24, Ormož; Antonija Krajnc. Kajuhova 3, Ptuj; Drago Unuk. Ul. Nikole Tesla 18. Kidričevo; Miroslav Dobič, Miiiovce 24; Dušan Jeza. Rimska pl. 21. Ptuj; Miran Pešl, Arbeiter- jeva 8, Ptuj; Stanko Vajcla, (hijevci 34; Ivan Cajnko. Podgorci 102; "Janez Čeh." C}rajenščak"26/c; Štefan Ros. Ul. b! Kraigherja 14. Ki- dričevo; Olga Soštarič. Rimska pl. 17, Ptuj; Miran Bauman, Lo- vrenc na Dr. jioljii 2; Rafael Svenšek. Zagrebška 93. Ptuj; Stanko Frčeč. Ajiače 175; Terezija Horvat, Kajuhova 12. Kidričevo; Jože Korez. Janški Vrh 50; Vilko Turk. Lovrenc na Dr. polju; Daniel Fras. Ob (irajeni l/a. Ptuj; Branka Jazbec, Zg. Hajdina 203; Bogo- mir Plohi, Podgorci 51; Mario (ieček. Panonska 5/b. Maribor; Moj- ca Fras. Koroška e. 77. Maribor; Janez CJoričan. Placar 1 l/a; Anton Vučina, Grajena 26; Ivan Kuciper. Placarovci 3; Branko Frangež. Ul. 25. maja 3. Ptuj; Josip Kukot. Fancova vas 50; Anton Jelen, I.ožina 1; Jurček Horvat. Prerad 41; Brigita Nahberger. Zg. Hajdina 37; Branko čeh. Podvinci 73; Ivica Horž^ič. Panonska 5. Maribor. Di\ Franc Locniskar sedemflesettetnik 23. aprila je v Fjubljani praz- noval sedemde- setletnico za- služni profesor dr. Franc Loč- niškar. Več kot štirideset let je vzgajal mlade na Agronomski oz. sedanji Bio- tehnični fakulteti. Prehodil je vse faze. od asistenta, docenta in red- nega profesorja do dekana. Prejel je Jesenkovo priznanje. Znanstve- noraziskovalno delo je okronal z dvema doktoratoma in postal pred upokojitvijo zaslužni univerzitetni profesor. Je utemeljitelj slovenske populacijske genetike, ki je dose- gla evropski in svetovni ugled. Študirati je začel v petdesetih letih, ko čas ni bil naklonjen na- prednim genetskim teorijam z za- hoda. saj je bila v učnih progra- mih uzakonjena šarlatanska hipo- tetična sovjetska teorija (Mičuri- na. Lisanka Cicina), zaradi katere je vzhodno kmetijstvo imelo veli- ko škode. Strokovno je vodil usta- novitev in organizacijo znanstve- noraziskovalnih postaj v Ločah pri Poljčanah, Prevojah, Rodici in drugje, ki so služile za znanstveno in raziskovalno delo ter učenju študentov in raziskovalcev. Danes ima številne naslednike, ki poglabljajo genetsko vedo — od populacijske do molekularne. Predstavili so se na simpoziju "Slovenska živinoreja in geneti- ka", ki ga je organizirala Bioteh- nična fakulteta v čast jubilantu. Mladi raziskovalci, magistri in doktorji so udeležence simpozija fascinirali z nivojem raziskav, svojemu profesorju pa so .se iskre- no zahvalili. Celoten opus je sinte- tiziral dr. Zagožen z uspehi v se- lekciji piščancev, rac, prašičev, goveda, ovac, kuncev, rib ... Dr. Franc Ločniškar je povezan z razvojem perutninarslva v Ptuju. Pisal je prvo tehnologijo za perut- ninsko farmo 1957/58 (5. ptujski zbornik, sir. 54.). Bil je mentor nekaterim ptujskim strokovnja- kom pri diplomskih nalogah. Bil in ostal je iskren prijatelj nekate- rim ptujskim perutninarjem. Za vse se mu lepo zahvaljujemo. Ob jubileju mu iskreno čestitamo. Slavko Brglez Prva zasebna zobna ambulanta v soboto je v Juršnicih dr. Jože Janžekovič odprl prvo za- sebno zobno ambulanto v ptuj- ski občini. Obnovil je prostore v juršinskem zdravstvenem do- mu. kjer je doslej delal. Zanimi- vo je, da je pred tridesetimi leti bilo prav v teh prostorih prvo javno vaško kopališče. Za ta slovenjegoriški kraj je lo velika pridobitev, prav tako pa pomeni korak naprej v zo- bozdravstveni zasebni praksi naše občine. Kot je povedala Silva Čerček, ki je v izvršnem svelu odgovorna za zdravstvo in socialno varstvo, lahko v pri- hodnosti pričakujemo še več za- sebnih zobozdravsetvenih ordi- nacij, saj imajo na ptujski občini že več vlog. Dr. Janžeko- vič je povedal, da pri pridobitvi potrebne dokumentacije ni imel v ptujski občini nobenih težav, zatikanje se začne na republiški ravni. Večjo vlogo bi v prihod- nosti morala imeti Zdravniška zbornica kot strokovna institu, cija, saj do zastojev prihaja naj- večkrat zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja v repu- bliških upravnih organih. Pacienti lahko v ordinaciji za- sebnega zobozdravnika uvelja- vljajo enake ugodnosti zdrav- stvenega zavarovanja kot v jav- nem sektorju in je odveč vsaka skrb, da bi morali dodatno plačevati. Dr. Jože Janžekovič je dejal, da se zaveda odgovor- nosti in se bo trudil, da bo svo. jim pacientom nudil hitro in kvalitetno pomoč. Še naprej bo sodeloval s svojimi kolegi v javnein zavodu. Direktor zdrav- stvenega centra Ptuj dr. Henrik Žlebnik pa je dejal, da privatna praksa ne pomeni nelojalne konkurence javnemu zavodu, temveč dodatno pomoč pri nu- denju hitrejših in kakovo- stnejših storitev v stomatologiji, M. Slodnjak Dr. Jože Janžekovič se bo trudil, da bodo pacienti odhajali iz njegove ambulante zadovoljni V SADNEM VRTU sadjarje iz leta v leto bolj vznemirjata hruševa rja in hruševa brstari- ca. Prvi kot rastlinski bolezni, drugi pa kot škodljivcu prvotno nismo pripisovali posebne škodlji- vosti, zadnjih nekaj let pa že resno ogrožata hruške. Hruševa rja je dvodomna gli- vična bolezen, ker ji je v prvi fazi razvoja gostitelj hruška, c drugi pa razne vrste okrasnega brinja bota- ničnega rodu juniperus. Spoznamo jo po številnih kolonijah, ki so značilne za stopnjo okužbe, iz ru- menorjavih 1 do 2 cm dolgih bra- davic, sestavljenih iz drobnih želatinastih kroglic. Pojavijo se običajno že konec maja ob vre- menskih razmerah, podobnih kot so letošnje. Obseg ogroženosti in okuže- nosti hrušk s hruševo rjo zmanj- šamo. če v bližnjih vrtovih, parkih in pokopališčih, kjer pač gojimo okrasno brinje iz rodu juniperus, to odstranimo. Sicer pa ob rednem škropljenju proti škrlupu s pre- prečevalnimi fungicidi hruševa drevesa uspešno zavarujemo tudi pred okužbo s hruševo rjo. Spomladi na vršičkih zelenih hruševih poganjkov naredi hru- ševa brstarica ponekod in v neka- terih letih precejšnjo škodo. Črna osica z rdečim zadkom v mlade hruševe poganjke odloži jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke ali gosenice, ki vrtajo po poganjku navzdol v stržen kakih 10 do 12 cm. Tam ga zapustijo, poganjek pa se na tem mestu povesi, oveni, počrni in kočno propade. Če je napad tega rastlinskega škodljivca močnejši, se lahko to kaže na vzgojni obliki drevesne krošnje, sicer pa bi morali že v začetku maja izdatneje škropiti z želodčnimi strupi, kot so gusa- thion, folimat ali actelic. Ovenele črne poganjke, dokler so v njih ličinke, je priporočljivo porezali in sežgali, ker tako zanesljivo uničimo zarodek, ki bo naslednje leto povzročal še večjo škodo. V BIVALNEM VRTU seje do junija živa meja precej razraslla. Kalina in podobne grmičaste vrste .so tudi že odcvetele. zalo je prime- ren čas za njihovo striženje. S krajšanjem poganjkov zavremo rast žive meje v višino in krepimo njeno zgostitev. Mladi na,sad živice pogo- steje režemo, da preprečimo golilev pri tleh, starejši nasad pa dopušča, da ga strižemo redkeje, kar je seve- da o