-\

3 zlati nauki!

Kdor s „FLOR!AN-om“ se krepča,
Zmeraj dober tek ima!

Če želodec godrnja,

Pij „FLORIAN-a“ pa neha!

Ni otožen, ni bola n,

Ta, ki vživa

V_ S

o o o o
o o o o

TRGOVSKI

KOLEDAR

o o o o
o o o o

ZA LETO 1912

UREDIL

DR. RUDOLF MARN

V LJUBLJANI

oooooooo

TISK »NARODNE TISKARNE«.

..mi............................. m  ........mn.mmmiiiii..

JOS. ROJINA |

Ljubljana, Franca Jožefa c. 3 |

"e  poleg pošte. =

\  Krojačnica |
! za gospode. |

| Elegantne obleke. |

\Krasne angleške!
i novosti. |

e Športne obleke. =
e Pelerine. |

e Uniforme |
1 vseh vrst. 1

E Točna in solidna =
E ••• postrežba, v |

n i m 1 1 n 11 1 1 m 1 1 1 1 1 m 1 11 1 . 1 1 1 11 1 1 e i. 11 1 1 1 n 1 11 1 1 1 11 n 1 1 m 1 1 1 11 n i . 1 11 1 11 1 1 ■-

j[ 4 Sffkiit

_ __

KAZALO.

Stran

Slov. trgovsko društvo „Merkur" in odbor . . 1

Posredovalnica. 3

Trgovski dom. 3

Koledar . 4

Koledar za dnevne beležke . 8

Kolkovne lestvice.69

Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov,

računov itd.70

Poštne določbe.74

Obrestne tabele.84

Tabela za razredčenje alkohola.90

Mere za sukno.92

Uteži.93

Dolgostna mera.94

Kovani denar raznih držav 95

Preračunjevalne tabele. 97

Tabela za preračunanje domačega in tujega de¬
narja .101

Tabela za izračunanje dni od enega datuma do

drugega.104

Preračunavanje anuitet in sestavljanje amortizačnih

načrtov.106

Užitninska tarifa za mesto Ljubljano ....  109

Užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih

krajev.113

Uvozna carina.115

Tabela za osebno dohodnino.128

Vojaška taksa.129

Avstrijski konzulati.130

Ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki

imajo kovčeke z vzorci.133

Dopustnost trgovskega potovanja.134

Kako se protokolira firma?.135

Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno
moško, žensko in otroško obleko ter proda¬
jalcev čevljev.136 LJI

Pokojninski zakon za zasebne uslužbence . . 137 no

Delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje Or

trgovin.141 hk

Delovni čas v trafikah in zapiranje trafik . . . 143 in

Vzorci prošenj in vlog v dosego različnih obrtnih bo

pravic.146 jez

Prevažanje blaga po železnici.151 tei

Podporni zaklad slovenskega trgovskega društva V

„Merkur“.172 Dr

133

134

135

Slovensko trgovsko društvo »merkur* v

136 LJUBLJANI je strokovna organizacija, ki zastopa sta-

137 novske in splošne interese slovenskega trgovstva.
Društvo izdaja svoje glasilo »Trgovski vestnik", ki je

141 hkratu glasilo slovenskega trgovskega društva v Celju

143 jn slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mari¬
boru. Društvo izdaja strokovne knjige v slovenskem

.46 jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižnico; prireja učne

51 tečaje za trgovske vede, poučna predavanja in shode.
V Kranju je sedež društvene podružnice za Gorenjsko.

72 Društvo „Merkur“ zbira zaklad za »Trgovski dom“
in ima lastni »Podporni zaklad*, iz katerega se pod¬
pirajo društveniki, če so brez krivde brezposelni, in
rodbine umrlih članov. Društvo ima lastno posredo¬
valnico služb, ki posluje za vse delodajalce in za
nastavljence, ki so člani, brezplačno, za nastavljence,
ki niso člani, proti odškodnini 2 K. Društvo daje
članom brezplačno pravni pouk in vsakovrstna druga
pojasnila ter preskrbuje prevode iz tujih jezikov. Čla¬
narina znaša za redne člane 12 K, za podporne 8 K
na leto. Ustanovni člani plačajo 200 K. Društveno
glasilo »Trgovski vestnik* dobivajo člani brezplačno,
sicer velja letna naročnina za »Trgovski vestnik*, ki
izhaja enkrat na mesec, 5 K. Društveni prostori so
v »Narodnem domu*, pritličje, na levo. Slovenski
trgovci in trgovski sotrudniki, oklenite se te prepo¬
trebne in živahno delujoče stanovske organizacije 1

Društveni odbor za leto 1911.

Predsednik:  Ivan Murnik, ces. svetnik, vitez Franc
Jožef, reda in železne krone III. reda itd.

I. podpredsednik:  Alojzij Lilleg, trgovec in
posestnik v Ljubljani.

— l —

l

II. podpredsednik: Josip Drčar, trgovski poslo¬
vodja v Ljubljani.

Predsednik društv. razsodišča: dr. Karel

Triller, odvetnik in dež. poslanec v Ljubljani.

Tajnik:  Fran Golob, uradnik trgovske in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Tajnika namestnik:  Josip Tičar, knjigovodja v
Ljubljani.

Blagajnik:  Hanuš Krofta, prokurist »Kreditne

banke“ v Ljubljani.

Blagajnika namestnik:  Ljudevit Vašič, trgov,
sotrudnik v Ljubljani.

Knjižničar:  Konrad Lisac, kontorist v Ljubljani.

Gospodar in vodja društvene posredoval¬
nice:  Ivan Volk, knjigovodja v Ljubljani.

Odborniki:

Pavel Fabiani, trgovski sotrudnik v Ljubljani.

Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani.

Jurjevec Avgust, trgovski poslovodja v Ljubljani.

Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.

Ivan Mejač, svetnik trgovske zbornice in trgovec v

Ljubljani.

Dr. Viktor Murnik, tajnik trgovske in obrtniške zbor¬
nice v Ljubljani.

Ignacij Novak, trgovski poslovodja v Ljubljani.

Ivan Samec, trgovec v Ljubljani.

Andrej Šarabon, trgovec in posestnik v Ljubljani.

Josip Šelovin, trgovski potnik v Ljubljani.

Dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Pregledovalca računov:

Anton Dečman, tovarnar in posestnik v Ljubljani.

Avgust Peruzzi, knjigovodja v Ljubljani.

Kuratorij podpornega zaklada: Načelnik

Andrej Šarabon, njegov namestnik Fran Kovač,
zapisnikar Fran Petan, članaJvan Kostevc in Ve¬
ličan Volk.

Društveni uradnik:  Ivan Delacorda.

O O

Posredovalnica slovenskega trgovskega dru¬
štva „Merkur“ opozarja vse interesente, da se v
slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬
sluje vsak dan ter rešuje vposlane dopise točno.
Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna
v trgovinah t. j. kontorsko osobje, prodajalci, vajenci,
praktikanti, trgovski sluge in trgovski hlapci. Pisma
je nasloviti: Slov. trgovsko društvo „Merkur“,
posredovalni odsek, Ljubljana.  — Uradne
ure vsak dan razen nedelj in praznikov od 9. do 12.
ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne, ter od
Va 9. do ‘/a 10. ure zvečer.

O O

..Trgovski dom“. Člani in prijatelji trgovske
organizacije „Merkur“, spominjajte se pri vsaki pri¬
liki zaklada za zgradbo .Trgovskega doma“. Še po¬
sebej Vas prosimo, da pridno razpečavate kavine su-
rogate Kolinske tovarne v Ljubljani, od katerih dobi
prispevke naš .Trgovski dom“ in .Podporni zaklad".

I

k

- 3  —

1 *

Leto 1912. je prestopno leto ter ima 366 dni.

Solčni in lunini mrki. Solnce mrkne leta 1912.
dvakrat in sicer: dne 17. aprila opoldne pri nas vidno
in dne 10. oktobra, pri nas nevidno. — Luna mrkne v
tem letu dvakrat in sicer: dne 1. aprila zvečer in
dne 26. septembra, pri nas prvikrat vidno.

Lunine mene. @ polna luna, © zadnji krajec,
© mlaj, 3 prvi krajec.

Cerkveni prepovedani časi. Ženitve se ne
smejo obhajati od prve adventne nedelje do razgla-
šenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje.

Državni prepovedani časi. Igre v gledališčih
in plesi so prepovedani: 1. veliki četrtek, 2. veliki
petek, 3. veliko soboto, 4. na praznik sv. Rešnjega
telesa in 5. na božični dan. Druge veselice na pr.
koncerti, godba itd. se ne smejo prirejati zadnje tri
dni velikega teda in 24. decembra. — Sodna opravila
se ne izvršujejo: od Božiča do sv. Treh kraljev, od
cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, v osmini
sv. Rešnjega telesa in vsako nedeljo in praznik.

rt p «

Ste - "a

C) rt

t,  ^ «r2 Oh

°  __

rtE^S^ft — o O
o-'?£ S S^s^o  c o i,
<o. * - 5 c rt ® trd d

£ O >
-fc - “

,a*CL

_ ._ mi— N  "m JU? _ _ — •

e = » oi:S = irS-ffo « g'«« 0 ~ >

š>I 2 8>|3^ Jagjllg-ssšlsjgsšsiitš i

Um  c/5 ^ — c/5 ‘X^.Cuf'.~ —.< K^-tB <-J Cu (f) <, <* v  >-3 O. <y^

•r, (*>, C_i rfltf 5 CL, r T CLi C-H C/>f 5 Qj  fr, ^3r  a. c_i rr,r ~lA •r-in.f_. >/i.r \ A TT^r

_ ^ rr  » - 'Ji  -s —h  w i— , k- ►—j|-h hu<w

XZh- /.O hXZ^-  c/>o Oh C/) Z Oh H </>U Oh c/dz'

~ CMC2-rriocoi^.ooOTo ■— cs co tp'ioxnqoo)6"

^~i  — C^I'M^l(N'M'MM(M'NNW


i =  § ' — u

j «a3| S g g

J S S o g s5_; g._S 3 g «
i 2:5^2 <u £ a> a> rt S 8 — «j £ T3 -

■-nec;££:/:>>£yj S,x  h X

T3 O v Z  N «.*• :»t:  ^>i2
H °r. u .  43^oo^bJ2— a3rto«
\Z  <f -r > !> .E. 5 tv4 £1, cv (v!»/

0- H Oh ^ z a H X*U Oh X z o

—. c-t co rt -1  c co r- oo er. o —■ r- i ?? tj. i c --c

oa£:S

/. _ Oh 'J) Z Oh h C/;»0 Oh C/) Z Oh H

"■ —I CS Cvl CN CN CM CM CM 0-1 c

<fc>

._ ^  _ rt

•5 .5^3-

*>C h -S

9f>g So« N *3 =-* S g-6.5 _g

■- e C m-OTJ  £ S c  E 5 bfl-5

5J § S-n-c O C 2 fe S gts § s

C •/> Oh Oh H 2IUm 5 X  O OJ 2 j£ B
Oh^Z^HC^UOhCCZ  Oh  h CC>0 Oh  (/j
--CMCO^LOCOt^OOO} O —< CMCOTf LO to

*> £ b:!«?|J,

Ui'H- </: T3 J- T Hi-. '-> C

<u ■ 1»^ « (j 2 i; ; S u  S2'n

^oiS^rtNBacS-j:

->*». -, Oh  m > o O w t*  A« 14

Z o- H C/KJ'Oh c/3 z  ft. H </>U Oh -T

ij te
«.3.5,

, O 2

•2, b »f-2 « ~ ?„"o

'ESoo^bo^rt

o = g 3-J -a £ S

«cd a<;<«  < o «

,£■2 = *|§’5M , 5

>Ch

■U0.1tz-h r /.<J Cm  t/12 CM Eh

-hCJCO^LOONCOCDO^  CM fO Tf LO CO b- 00 05 o" ■-HM co^u
—I r_ —< _h  —I _< f—H f—. <—h  M-MIMM C*1 c

3^0»

3'S J

-,W co

H C/j Z

• Q u:e«S-^ c
« m  05  5 .a-a'c «
- « 'E^£ c C r“ c
2 S « «.2 2 S o

■^Oh^>Q eJOhP^

Oh r.  P
C/]>U Oh  C/j' Z Oh H </>(_>

®

< G JS
o V .ti V

:OHH

4» = B

S £'5 51 a 5 : hČ

>« s a a. 2 f> s .-s=

co > fi  ^<XxXu

a «

§0h'

C Cftl

•— — 4J r

Z

a H C^o Oh W5 Z Oh  H r J)>U Oh C/)

TO « n Ih

HO 2'~

_s.i š.=s  |= g s:

S Oh Z > S H Cfl O h 21,^ Oh C

« rt « . S

• CHTO^lOtO^COOO-

zohH

■Hf lO CO

(Tj<J

b- 00

_ Oh  j

Oh C/) Z Oh H Oh C/) Z Oh H C/)

HNCHCHCHINIMNC


<c

©

g« 2 «•=>'§ o. 2 ,

? cc o rt __ -S O.’c

• . fr '*'

S.*"-'

• X«

■a^^cS-Sa-glSgEgesJ«!

> « o 3  au^ n ^ «.-2 • O > •

M G \4  J>x^<i J 0£^Ha>«1cfic/)J

op.- <u :

-a n > > .

o o «.-p :

,Z h G i/) :

w£^nxZ<S>i

Z Ph h X>CJCMXZ CM h X>L> CM X Z CM h X>0 P- X Z CM H c/kj 53 X Z P- H E

1-0  'P) t'- 00  05  c


— u w t,

4 > K /3  rrt rt <U . ..
> 3  t. 53 1  c rt 1

Mp  aj — u  '• — C T 1  :

.e O « B « o2,

~ Ih  ” I- -c c t* m>n ;

«u3Sffl«COO'

>>K^ j  japts*

I c‘ a ’S |
! « o = J

-

a c/3 z cm h  x>cj cm  x;

*- CS « O 1 C 3  t- X O. C

sprt

X H X-U P- X z CM H

: 45  m n
J *“ > —

JOW w

N

. rp 5 4>

;u«c

u ~ JO
2 c m  o
« o .p ^

A

PXZPr /-O CM X

i £
3 *c

,03 <

-iMCOrt-iOCO^COOO*

r t
= O
Ejb
= o
= **
•J
:0

J'" £ B

rt  — O  *»

; Sd 7 ^ x

•o*cq.^/£-a

: S 2.a 0*5-s !

•3 *0  o č Tl
= o “« «!! b.“o «
«uo"JSo«t:. 2 SS
pChMcc^cmoc^.

H X»U CM XZ CM H X>(J

■ CM CO 'rfiOCONOOOJO

•“>:= 2-T
rt T 3  rt d  rt

SUMHO

• b/i „ » -

.ir « i- ■a -p -3  <

- > 2 o e = u <

S

^ 3 u

Ah 3 CM

X z CM h  X>u CM X

cm eo Mr teto ncooi

J O 3 rt

Ac*

i'u E o

srepe

O >  U.3
CG PC U- X

G o J~ ;

< H XKJ CM X Z CM H XKJ =

C  ^ u  <u c

S:S

g S* 5  5  g E .S

2 - 2,2  2  S £•&«-£

b« 3 >Ort« 4 j*o

UJ-X X' PC -C - pC S U
ZCMHX»UCMXZCM

i-ifMfOrt-lCONOOa

U rt

fl  „ bfl  .• « —

5  § S SJS g
32 -S >
-oz_cmJ^'

>U CM X z

H CM CO Tf IO CD

©

£>:=.

ti 'N Ih
d  « rt

211

rth£

S»> 2 *°
5 B «« S*

tj S H O ^

rt « "5 45 C

•H £ -o 2 S
S o C S  «

X>Q CM X z CM H X>u CM X Z CM

NXOJO*-HNWrt-iOCOS 00 g 5  c
CM CM C*) CM CM  CM CM CM CM C4 CO

©

. rt « . (£?

CM 3 -X 'S

,y .•**(-

S § "£^0  §-* =

•E 2  -o E O t . 5 ,: J. |

o o re O • a^rt.tj o
>CMZQ/rtr 8 WDPi
•O CM X Z CM H X»U CM X Z CM H X>U CM

= -.S is E

2  2  o "S*/}
3-2.2-g .-g
o *jd M M > &

.

.-2  « p

hGE-1

£ = s .- = •a

<U J? .3 rp *- 3

X Z CM

CM CO »O CD t-- OO 05 © — CM CO rf< 'l/5 CO t>~ 00 05

uj  l -- UU  — N  ■-- --- H

.-..— .-.^.— i-^^CMCMCMINCNCMCMCMfOfO  -

OS? ■  :

• bc c :

!= 3 |'§ 3 o |

,« 'Z  S) S g .-* :

u > p ° « ;

O^C^C* :

CM X O -M X"
CD  I - OOCJC

2^0
rt 0-0

- 0^.0  __ ,» M
o 2-3  C

HS 5 hEž u£ > H« <

CM H X>U CM X Z CM H

-cirCM-lCKDI^COa

•a  rt  _«

.“•s 2

~ .S £

:p* >- e — "3
—• o e c« -r

— o C 2  m  -p* o ,• e — 1  .  m:’S-o - 35200 -

2 ^ o c C o .2  o a 2 ^ Cu « :

£ :p' O > 0 «rt^J l 2 .S£rtrtG.iH'^C rt 2  rt j 3  c-

-<cM^wcoK^:<fe> £,a  s < m £><  z £ s?. <j _^P =

. 2 . c

3 = 4 * t
, rt o ■*

X-U CM X Z CM H X>U CM X Z CM H X>U CM X Z Cm H X =

C 1  co *#< IO to t - X CJ C 1 - C 4  CoMf 1-0  CO I- ‘oo 04  o *->~ "
-H-H — -h-h-h-h^iCMCMCMCMCMCMCMCMCICMCOICO

Koledar za dnevne beležke.
Hrv.-srbsko: Sjsčanj Prosinec 191Z Januar Češko: Leden

1. Ponedeljek

2. Torek

3. Sreda

4. Četrtek

5. Petek

6. Sobota

Hrv.-srhsko: Sječanj Prosinec 1912 Januar Češko: Leden

7. Nedelja

8. Ponedeljek

9. Torek

10. Sreda

11. Četrtek

12. Petek

Hrv.-srbsko: Sječanj Prosinec 1912 Januar Češko: Leden

13. Sobota

14. Nedelja

15. Ponedeljek

16. Torek

17. Sreda

18. Četrtek

Hrv.-srbsho: Sječanj Prosinec 1912 Januar Češko: Leden

19. Petek

20. Sobota

21. Nedelja

—

22. Ponedeljek

23. Torek

'A.

24. Sreda

Hrv.-srhsko: Sječanj Prosinec 1912 Januar Češko: Leden

25. Četrtek

26. Petek

27. Sobota

28. Nedelja

29. Ponedeljek

30. Torek

Hrv.-srbsko: Sječanj Prosinec 1312 Januar Češko: Leden

31. Sreda

Hrv.-srbsko: Veljata Svečan 1912 Februar Češko: Unor

1. Četrtek

2. Petek

3. Sobota

4. Nedelja

5. Ponedeljek

Hrv.-srbsko: Veljata Svečan 1912 Februar Češka: Unor

6.  Torek

7. Sreda

8. Četrtek

9.  Petek

10. Sobota


11. Nedelja

Hrv.-srbsko: Veljata Svečan 1912 Februar Češko: llnnr

12. Ponedeljek

13. Torek

14. Sreda

15. Četrtek

16. Petek

>

17. Sobota

Hrv.-srbsko: Veljata Svečan 1912 Februar Češko: Unor

18. Nedelja

19. Ponedeljek

20. Torek

- „>

21. Sreda

22. Četrtek

23. Petek

nsssiB 5ia! jsieM  Sf8f jsžuE  !iBpSfi: oMiz-.viH

Krv.-srbsko: Veljača Svečan 1812 Februar Češko: Dnor

24. Sobota

tog S

25.  Nedelja

Btbbotf .£

26.  Ponedeljek

27.  Torek

28.  Sreda

sboig

29. Četrtek

Hrv.-srbsko: Ožunjak Sušeč 1912 Marec Češko: Brezen

1. Petek

2. Sobota

3 . Nedelja

4. Ponedeljek

5. Torek

6. Sreda

Hrv.-srbsko: Ožunjak Sušeč 1912 Marec Češko: Brezen

7. Četrtek

8. Petek

9. Sobota

10. Nedelja

11. Ponedeljek

12. Torek

2 *

[7-

Hrv.-srbsko: Ožunjak Sušeč 1912 Marec Češko: Brezen

13. Sreda

14.  Četrtek

15.  Petek

16.  Sobota

17.  Nedelja

_

18.  Ponedeljek

Hrv.-sbrsko: Gžunjak Sušeč 1812 Marec Češko: Brezen

19. Torek

20. Sreda

21. Četrtek

Bbai2

22. Petek

23. Sobota

24.  Nedelja

Hrv.-srbsko: Ožunjak Sušeč 1912 Marec Češko: Brezen

25. Ponedeljek

26. Torek

27. Sreda

28. Četrtek

29. Petek

30. Sobota

Hrv-3riislffi: Ožunjak Sušeč 1912 Marec Češko: Brezen

31- Nedelja

firv.-srbsko: Travanj IVIali (raven 1312 April Češko: Duben

1. Ponedeljek

2.  Torek

3. Sreda

4. Četrtek

5. Petek

Hrv.-srhsko: Travanj Mali traven 1912 April Češko: Duben

6. Sobota

«pi

7.  Nedelja

mii • fjjjjfJ limj\ $|gf gsvsf) HeM [rstiiT :

»tajlsbsn

8.  Ponedeljek

>blo'

9. Torek

10. Sreda


11. Četrtek

Hrv.-srbsko: Travanj Mali traven 1912 April Češko: Duben

12. Petek

13. Sobota

14.  Nedelja

15.  Ponedeljek

16.  Torek


17.  Sreda

firv.-srbsko: Travanj Mali traven 1912 April Češko: Duben

18. Četrtek

19. Petek

20. Sobota

21. Nedelja

22. Ponedeljek

23. Torek

Hrv.-srbsko: Travanj Pllali traven 1912 April Češko: Duben

24. Sreda

25. Četrtek

26. Petek

27. Sobota

28. Nedelja

29. Ponedeljek

Hrv.-srbsko: Travanj Maii traven 1912 April Češko: Ouben

30. Torek

Hrv.-srbsko: Svitanj Veliki traven 1912 Maj Češko: Kveten

1. Sreda

2. Četrtek

3. Petek

4. Sobota

5. Nedelja

itšvli: Dližsi itM Štet nsvfiit i^HsV inettivZ: mv-M

Hrv.-srbsko: Svibanj Veliki traven 1912 Maj Češko: Kveten

6. Ponedeljek

7. Torek

aioT

.M

8.  Sreda

9.  Četrtek

.at

10. Petek

>19199 .Tt

11. Sobota

Hrv.-srbsko: Svitanj Veliki iraven 1912 Maj Češko; Kveten

12. Nedelja

13. Ponedeljek

14. Torek

15. Sreda

16. Četrtek

17. Petek

'Hrv.-srtoko: Svitanj Veliki traven 1512 Maj Češko: Kveten

18. Sobota

19. Nedelja

20. Ponedeljek

21. Torek

22. Sreda

23. Četrtek

Hrv.-srhsko: Svibanj Veliki traven 1912 Maj Češko: Kveten

24. Petek

25.  Sobota

26. Nedelja

27. Ponedeljek

28. Torek

29.  Sreda

Hrv.-srbsko: Svibanj Veliki traven 1912 Maj Češko: Kveten

30. Četrtek

31. Petek

Hrv.-srbsko: Lipani Rožnik 1912 Junij Češko: Červan

1. Sobota

2.  Nedelja

3. Ponedeljek

4. Torek

3

Hrv.-srbsko: Upanj Rožnik 1912 Junij Češko: Cervan

5. Sreda

6. Četrtek

7. Petek

8. Sobota

9. Nedelja

10. Ponedeljek

Hrv.-srbsko: Lipani

Rožnik 1912 Junij Češko: Červan

11. Torek

12. Sreda


13. Četrtek

1  -

14. Petek

15. Sobota

♦

16. Nedelja

3 *

llsb^

22. Sobota

Hrv.-srhsko: Lipanj Rožnik 1912 Junij Češko: Cervan

23. Nedelja

24. Ponedeljek

25. Torek

MajtobonoM .

26. Sreda

27. Četrtek

28. Petek

Hrv.-srbsko: Lipanj Rožnik 1912 Junij Češko: Červan

29. Sobota

30. Nedelja

Hrv.-srbsko: Srpanj Mali srpan 1912 Julij Češko: Cervenec

1. Ponedeljek


2. Torek

3. Sreda

t

4. Četrtek

ffrv.-srbsko: Srpani Mali srpan 1912 Julij Češko: Cervenec

5. Petek

6. Sobota

7. Nedelja

8. Ponedeljek

9. Torek

10. Sreda


11. Četrtek

__

.5

12. Petek

13. Sobota

Btlsbu’*'! .f

14. Nedelja

^ojlsbsnol y

15. Ponedeljek

>1910

16. Torek

Hrv.-srhsko: Srpanj Mali srpan 1912 Julij Češko: Čemeč

17. Sreda

18. Četrtek

19. Petek

■V.

20. Sobota

21. Nedelja

t

silsbsZ .82

22. Ponedeljek

Krv.-sbrsko: Srpan] Mali srpan 1912 Julij Češko: temnet

23. Torek

24. Sreda

25. Četrtek

26. Petek

27. Sobota

28. Nedelja

Hrv.-srbsko: Srpani Mali srpan 1912 Julij Češko: Cervenec

29. Ponedeljek

30. Torek

31. Sreda

v  Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1912 Avgust Češko: Srpen

1. Četrtek

2. Petek
r-

3. Sobota

Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1912 Avgust Češko: Srpen

4. Nedelja

5. Ponedeljek

6. Torek

; D ;:;.i r-  -4

7. Sreda

8. Četrtek



9. Petek

Hrv.-srhsko: Kolovoz Veliki srpan 191Z Avgust Češko: Srpen

Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1912 Avgust Češko: Srpen

16. Petek

17. Sobota

18. Nedelja

19. Ponedeljek

20. Torek

21. Sreda

Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1912 Avgust Češko: Srpan

22. Četrtek

23. Petek

24. Sobota

25. Nedelja

26. Ponedeljek

27. Torek

Hrv.-srfasko: Kolovoz Koliki srpan 1912 fivgusl Češko: Srpen

Hrv.-srbsko: Rujan Kimavec 1912 September Češko: Rijen

1. Nedelja

2. Ponedeljek

!rv.-srbsko: Rujan Kimavec 1912 September Češko: Žari

3. Torek

4. Sreda

5. Četrtek

6.  Petek

7. Sobota

S. Nedelja

Hrv.-srbsko■: Sujan Kimavec 1512 September; Češko: žari

9. Ponedeljek

10. Torek

11. Sreda

12. Četrtek

13. Petek

14. Sobota

Hrv.-srhsko: Rujan Kimavec 1912 September Češko: Žari

15. Nedelja

16. Ponedeljek

17. Torek

18. Sreda

19. Četrtek

20. Petek

4 *

Hrv.-srbsko: Rujan Kimavec 1912 September Češko: Žari

21. Sobota

22. Nedelja

23. Ponedeljek

24. Torek

25. Sreda

26. Četrtek

Hrv.-srbsko: Bujan Kimavec 1912 September Češko: Žari

27. Petek

28. Sobota

29. Nedelja

30. Ponedeljek

Hry.-srbsko: Listopad Vinotek 1912 Oktober Češko: Bijen

1. Torek

2. Sreda

Hrv.-srbsko: Listopad Vinotok 1912 Oktober Češko: Rijen

3. Četrtek

4. Petek

5. Sobota

6. Nedelja

7. Ponedeljek

8. Torek

Htv.-srbsko: IMopad VinotDk 1912 Oktober Češko: Hijen

14. Ponedeljek

Hrv.-sbrsko: Listopad Vinotok 1912 Oktober Češko: Rijen

15. Torek

16. Sreda

17. Četrtek

18. Petek

19. Sobota

20. Nedelja

Hrv.-srbsko: lislopad Vinotok 1912 Oktober Češko: Rijen

21. Ponedeljek

22. Torek

23. Sreda

24. Četrtek

25. Petek

26. Sobota

Hrv.-srbsko: Listopad Vinotok 1312 Oktober Češko: Rijen

27. Nedelja

28. Ponedeljek

29. Torek

30. Sreda

31. Četrtek

Hrv.-srbsko: Studen Listopad 1312 November Češko: Listopad

1. Petek

Hrv.-srbsko: Studsn Listopad 1912 November Češko: Listopad

2. Sobota

3. Nedelja

4. Ponedeljek

5. Torek

6. Sreda

7. Četrtek

Hrv.-srbsko: Studen Listopad 1912 November Češko: Listopad

8. Petek

9. Sobota

10. Nedelja

11. Ponedeljek

12. Torek

13. Sreda

Krv.-siMo: Studen Lisfoparf 1912 November Češko: Lisfopad

14. Četrtek

15. Petek

16. Sobota

■17. Nedelja

18. Ponedeljek

19. Torek

Hrv.-srbsko: Studen Listopad 1912 November Češko: Listopad

20. Sreda

21. Četrtek

22. Petek

23. Sobota

24. Nedelja

25. Ponedeljek

Hrv.-srbsko: Studen Listopad 1912 hovember Češko: Listopad

26. Torek

27. Sreda

28. Četrtek

39. Petek

30. Sobota

Hrv.-srbsko: Prosinac Oroden 1912 December Češko: Prosinec

1. Nedelja

Hrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1912 December Češko: Prosinec

2. Ponedeljek

3. Torek

4. Sreda

5. Četrtek

6. Petek

7. Sobota

Krv.-srbsko: Prosinac Gruden 1912 December Češko: Prosinec

8.  Nedelja

9. Ponedeljek

10.  Torek

11.  Sreda

_

12. Četrtek

13.  Petek

—

5

Hrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1912 December Češko: Prosinec

14. Sobota

15. Nedelja

16. Ponedeljek

17. Torek

18. Sreda

19. Četrtek

Hrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1912 December Češko: Prosinec

20. Petek

21. Sobota

22. Nedelja

23. Ponedeljek

24. Torek

25. Sreda

5 *

flrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1312 December Češko: Prosinec

26. Četrtek

27. Petek

28. Sobota

29. Nedelja

30. Ponedeljek

31. Torek

Kolkovne lestvice.

> * :

-J ^

- CN CO CD CN OC i-O

.< (N lO N O

I I . I

oooooooooo

CN^CDOOOOOOO
r-(M CO ^ 00 (N CD

O

O

o -d
f c
csj a.

a.  c

<u

sr

5 c c
o

•P "

Tj-CD 00 rt-CD 00 O I O
’— 1  CN 00 CD CN OO LO IlO

lili

«•*»•»**«

ooooooooo

rJ-OOCNOOOOOO
r— - CN Tf CD oo CD Tt"
— (M

O

a

i

! D C


.

•d '^2

0 »

»J

5 0 0 0 0
- CN Tf CD oo

.IM I

ooooooooooo

LOOOOOOOOOOO
•— COCDODtiOOO — -rt--o
r—' -—i«—i CN Dl CN CO

v -n O.

gš«-s

o

Q

— 69  —

Podrobna določila za kolkovanje listin,
spisov, računov itd.

Amortizacija, prošnje za uvedbo amortiza¬
cijskega postopanja ali za končno amortiziranje od
1. pole 2 K.

Cesije,  od terjatev po lestvici II., Žiri na me¬
nicah in trgovskih nakaznicah koleka prosti; — na
drugih trgovskih nakazilih, ki se ne glase na denar
od vsakega odstopa 10 h, pri delnicah po lestvici II.

Dedinske pogodbe  od prve pole 2 K.

Dobavne pogodbe,  s katerimi se prevzame
dolžnost, dobaviti komu stvari ali delo s tvarino vred
za gotovo ceno, po lestvici III, ako velja pogodba
samo za delo brez tvarine po lestvici II.

Dolžna pisma  po lestvici II.

Izkaznice,  glej legitimacije.

Izpričevala,  glej „Zdravniška izpričevala".

Izvlečki  iz zemljiške knjige, trgovskega regi¬
stra, depozitne knjige itd. od vsake pole 2 K.

Krošnjarji,  uradno dovoljenje 2 K.

Kupne pogodbe  a) od premičnih stvari po
lestvici III. b)  od nepremičnin od listine 1 K ter pre¬
nosno pristojbino.

Legitimacije  a) za posle, pomočnike in osebe,
ki žive od dnine, od kosa 30 h, b ) vse druge torej
tudi izkaznice za trgovske potnike 2 K. Za izkaznice,
ki veljajo največ 8 dni, od kosa 1 K.

Lovske karte,  certifikati, ribiške karte 2 K.

Menice,  po lestvici L, če dospe menična vsota
vsaj v šestih mesecih po izdaji v plačilo, sicer pa po
lestvici II.

Menjalne pogodbe rz) listine,  če sta me-
njana predmeta premičnini po lestvici III., če sta ne¬
premičnini 1 K in pa prenosna pristojbina.

Milostne prošnje  od vsake pole 1 K, izven-
redne milostne prošnje v dohodarstveno-kazenskem
postopanju od pole 2 K.

— 70  —

Najemninske pogodbe po lestvici II. Kot
vrednost je vzeti cel znesek, ki se plača v najemni
dobi. Če se napravi pogodba na pet let proti letni
najemščini 300 K, je vzeti pristojbino po lestvici II.
od 1500 K.

Nakaznice  trgovcev ali na trgovce; a)  ako
obstoji dajatev v denarju in je plačilni rok določen
največ na 8 dni, od kosa 10 vin., b ) če je dajatev v
denarju in je plačilni rok čez osem dni po lestvici 1.,
c)  nakazila na uslužbence in pooblaščence izdateljeve so
koleka prosta, d)  vse druge nakaznice po lestvici II.

Naznanila  v policijskih in kazenskih zadevah
so koleka prosta.

Odpovedi  stanovanj pri sodišču, če najemna
doba traja najdalj 1 mesec, 24 h, sicer 1 K.

Orožni list  vsak kos 2 K, prošnjo za pode¬
litev tega ter priziv koleka prosto.

Pobotnice  po lestvici II.

Ponudbe  od pole 1 K.

Pooblastila  od vsake pole 1 K, pooblastila za
prejemanje poštnih pošiljatev ter za izvrševanje vo¬
lilne pravice pri občinskih in deželnozborskih volitvah
so koleka prosta.

Poravnave,  a)  če se predmet ne da ceniti, od
pole 1 K, b)  če preide vsled poravnave kaka nepre¬
mičnina v druge roke, od listine 1 K ter prenosna
pristojbina, c)  če se vsled poravnave sklene pravno
opravilo, podvrženo lestvici III., tedaj po tej, d)  v
vseh drugih slučajih po lestvici II.

Prestave (prevodi),  ako jih preskrbi zapri¬
seženi tolmač 2 K od prve pole. •

Priglasitev  terjatve v konkurzu ali k za¬
puščini, od vsake pole 1 K.

Priloge  od pole 30 h.

Pritožbe  zoper odmero davka. Proti odmeri
občne pridobnine, če znaša davčni znesek največ
100 K, 30 h, če iznaša čez 100 K 1 K; pritožbe
zoper odmero osebne dohodnine so koleka proste.

71  —

Računi trgovcev in obrtnikov ne glede
na to, so li saldirani ali ne. Za zneske do 20 K ko-
leka prosti, za zneske od 20 do 100 K 2 li in za
zneske čez 100 K 10 h. Teh določb se je treba naj¬
bolj strogo držati, kajti ako finančne oblasti zasačijo
nekolekovan račun, se kot kazen predpiše 50 kratili
povišek, dočim se pri drugih listinah in vlogah vzame
kot kazen le polovica ali tretjina manjkajoče pri¬
stojbine.

Reklamacije  v davčnih in volilnih zadevah
ter v * osebnih dajatvih državi, deželi ali občini so
koleka proste.

Reverzi,  a)  za predmete, ki sedajo ceniti, po
lestvici II, b ) vsi drugi od pole 1 K.

Stavbne pogodbe  po lestvici III.

Trgovske in obrtne knjige  morajo biti
večinoma vse kolkovane. Kolkovanje trgovskih knjig
oskrbujejo davčni uradi. V svrho kolkovanja mora
trgovec bodisi pri (mehko ali trdo) vezanih, bodisi
pri parafiranih, to je preluknjanih in z vrvico zveza¬
nih knjigah napisati na prvo stran namen knjige,
torej svrho, kateri bo služila, n. pr. ali naj bo glavna,
kontokorent ali saido-konti, ali pomožna knjiga. Potem
mora trgovec navesti na prvi strani število v knjigi
nahajajočih se listov in površino knjige. Za vse te
navedbe jamči trgovec s svojim podpisom pod kaz¬
nijo. Tudi pri vezani knjigi morajo biti listi tako zve¬
zani z vrvico, da se moreta oba njena konca zape¬
čatiti na prvi ali zadnji platnici knjige.

Kolkovina znaša za glavne knjige,  konto¬
korent in saido-konti, trgovcev, tovarnarjev in obrtni¬
kov za v$pko (normalno) polo 50 h, za pomožne
knjige  pa 10 h. Pomožne knjige so sledeče: dnevna,
blagajniška, fakturna, inventarna, bilančna knjiga,
štraca, primanota, skladiščna knjiga itd., knjižice v
notranjem obratu, n. pr. o manipulaciji, knjižice, ka¬
tere nosijo trgovci in obrtniki v žepih, da si sproti
zapisujejo razne stvari, niso kolku podvržene, vse
druge pa, naj so vezane ali nevezane, ali pa tudi na

— 72  —

posameznih njihovih delih ali pomožnih napravah za
kak trgovski ali obrtni obrat. Normalna pola ob¬
sega pri glavnih knjigah, kontokurentu, saldokontu
5040 cm\  pri pomožnih knjigah 2640 cm' 1 .  Ako so
pole vezanih knjig  večje ali manjše, treba je do¬
gnati, koliko normalnih pol da isto površino papirja,
kakršna je v dotični knjigi, ali koliko normalnih pol
je v nji. To se izračuna tako, da se določi najprej
površina ene pole knjige v cm‘,  s tem, da se množi
dolžino lista s širino v cm ; ta produkt pomnožen s
številom listov knjige da površino knjige v cm ’ 1 ; ko¬
likokrat je število 5040 za glavne, 2640 za pomožne
knjige zapopadeno v številu površine, za toliko nor¬
malnih pol je treba knjigo kolkovati s 50 h, oziroma
10 h.

Trgovske knjige se vodijo pa tudi lahko na po¬
sameznih polah  vsaj nekatere. Take pole se mo¬
rajo tudi kolkovati s 50 h, oziroma 10 h, ako niso
večje, nego so omenjene normalne pole. Ako pa pre¬
sega površina pole take glavne knjige 5040 cm-.
tedaj se mora kolkovati dvakrat, to je z 1 K. Isto-
tako se morajo kolkovati pole pomožnih knjig, ki ob¬
segajo površino čez 2640 cm-  z 20 h, namesto z
10 h, ako pa presega površino normalne pole glavnih
knjig, pa celo s 30 h.

Omeniti je, da se dobe.tudi že kolekovane trgov¬
ske knjige na prodaj. Tudi-je finančnemu ministrstvu
dovoljeno, da trgovca na prošnjo oprosti kolkovanja
knjig proti primernemu letnemu pavšalu.

V'log e na vse oblasti, bodisi državne, deželne
ali občinske in na vse javne zavode od vsake pole
1 K, vloge na sodišča v izvenspornih zadevah tudi
1 K; v spornih zadevali pa, če sporni predmet ne
presega vrednosti 100 K, 24 h od pole, sicer pa 1 K.
Priloge v prvem slučaju se koleluijejo z 20 h, sicer
pa s 30 h, kakor vsaka priloga. Za podelitev pravice
za podjetja, za katera je treba posebne oblastvene
dovolitve (licence) n. pr. za javne plese, za podalj¬
šanje policijske ure v gostilnah in kavarnah, za kon-

- 73

certe, gledališke predstave, za razstave posebnosti itd.
proti vstopnini od vsake pole 2 K.

Zdravniška izpričevala 1 K. — Izpriče¬
vala  izdana od državnih oblasti in uradov 2 K; od
privatnih oseb izdana 1 K; izpričevala za posle, po¬
močnike, vajence in take osebe, katerih zaslužek ne
presega navadne dnine, od pole 30 h; izpričevala o
nravnosti in o premoženjskih razmerah 1 K.

O O

Poštne določbe.

I. Pisemska pošta.

Navadna pisma  namenjena v Avstro-Ogrsko,
kneževino Lichtenstein, v Bosno in Hercegovino ter
v Nemčijo ne smejo prekoračiti 250 g,  težja pisma je
pošiljati z vozno pošto. Za pisma v navedene dežele
se plača do 20 ^ po 10 h, od 20 do 250 g  po 20 h.
V vse druge države je teža pisem neomejena.  Za ta
pisma je plačati v Srbijo in Črnogoro za vsakih 20 g
po 20 h, v ostale inozemske kraje pa za prvih 20 g
po 25 h in za vsakih nadaljnih 20 g  po 15 h.

Kot pisma  se smatrajo vse pošiljatve, ki se na
kakršenkoli način na pošto zaprte  oddajo in ki ni¬
majo nikake vrednosti  označene.

Dopisnice,  navadne in z odgovorom, se lahko
pošiljajo v vse države in stanejo v Avstro-Ogrsko,
Lichtenstein, Bosno in Hercegovino, Nemčijo, Srbijo
in Črnogoro po 5 h, v vse druge države po 10 h.
Dopisnice z odgovorom stanejo še enkrat toliko kakor
navadne. Privatnim potom izdelane dopisnice morajo
biti v vsakem oziru enake uradnim, t. j. ne smejo
biti daljše kot 14 cm  in ne krajše kot 10 cm,  v šir¬
javi ne smejo imeti nad 9 in ne pod 7 cm.  Levo po¬
lovico prednje strani in zadnjo stran sme odpošilja-

— 74  —

telj porabiti za svoje beležke, desna polovica prednje
strani pa je izključno za poštno manipulacijo. Na do¬
pisnice se sme na označenih mestih prilepljati —
vinjete, slike i. dr. iz tankega papirja; nedopustno pa
je pošiljati na dopisnicah pripete ali prilepljene vzorce.
Dopisnice, ki ne odgovarjajo navedenim določilom,
je frankirati kot pisma.

Tiskovine.  Pristojbine za tiskovine, ki so na¬
menjene v Avstro-Ogrsko, kneževino Lichtenstein —
v Bosno, Hercegovino ter v Nemčijo so: do 50 gr
3 h, do 100 gr  5 h, do 250 gr  10 h, -do 500 gr  20 h
in do 1 kg  30 h. Težje tiskovine v te dežele niso
dovoljene. V vse druge države dovoljena je teža do
2 kg  in je plačati za vsakih 50 gr  po 5 h. Kot tisko¬
vine se sme pošiljati vsak na papir, pergament ali trd
papir napravljen odtis ali pomnožitev, ki se doseže s
tiskom, rezom, litografijo in avtografijo, ali s kakim
drugim mehaničnim postopanjem razen s pisalnim
strojem.

S pristojbinami za tiskovine se pošiljajo tudi s
črnilom ali pisalnim strojem izgotovljena pisanja, ki
se mehaničnim potom (kromografijo i t. d.) pontnože
s pogojem, da se te pomnožitve v najmanj 20 eksem-
plarih na pošti, (ne v nabiralnik) odda. Velikost tisko¬
vine ne sme v nobeni smeri 45 cm  prekoračiti. V
slučaju, da so zvite (Rollenform) smejo imeti 75 cm
dolžine in 10 cm  premera. Tiskovine morajo biti vsaj
deloma frankirane, sicer jih pošte ne odpošljejo na¬
slovniku. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda
vsebina, pisani dostavki niso dopuščeni. Olajšave
glede pisanih dostavkov so sledeče: na zavoju po-
šiljatve se sme zapisati ime, tvrdka, stan, bivališče
odpošiljatelja in dan odpošiljatve. Na tiskanih  vizit-
nicah, kabor tudi na dopisnicah za Božič in Novo leto
se smejo pozdravi, voščila, izrazi zahvale in sočutja
zabeležiti z največ petimi besedami. Gotove besede
se tudi lahko prečrta ali podčrta. V cenikih (ponud¬
bah, kurznih listih, trgovskih cirkularjih in prospektih)
se sme z rokopisom ali mehaničnim potom številke

— 75  —

vpisati. Na vabilih je dovoljeno vpisati ime vabljenca,
dan in kraj kakor tudi namen zborovanja ali vabila.
Na knjigah, muzikalijah, časopisih, fotografijah in
rezih se sme navesti stanovanje in priložiti dotični
račun. Na nakaznicah ah položnicah, ki se razpoši¬
ljajo s tiskovinami, se sme zabeležiti znesek, ki je za
plačati kakor tudi kontrolno črko ah številko. Tisko¬
vine morajo biti tako zavite, da se lahko njih vsebina
pregleda.

Poslovni papirji  se pošjljajo samo v ino¬
zemstvo, izvzemši v Nemčijo in Črnogoro. V tuzem-
stvo, Bosno, Hercegovino, Nemčijo in Črnogoro jih
je pošiljati kot pisma. Za poslovne papirje je sma¬
trati vsa pisma in listine, ki so docela ali deloma pi¬
sane ah risane in ki imajo značaj osebne korespon¬
dence, kakor n. pr. pisma, dopisnice starejšega datuma,
ki so že izpolnile svoj namen, od javnih uradnikov
izstavljene listine, tovorni listi, računi, različni poslovni
papirji zavarovalnih družb. Te pošiljatve morajo biti
vsaj deloma frankirane in njih teža ter velikost je
lahko enaka kakor pri tiskovinah. Pristojbina znaša
za prvih 50 g 25 h, za vsakih nadaljnih 50 ^ po 5 h.

Blagovni vzorci.  Dovoljena je teža do 350 g.
Za Avstro-Ogrsko, Lichtenstein, Bosno in Hercegovino
ter Nemčijo znaša pristojbina do 250 g  10 h do
350 g  20 h. V vse druge države za prvih 50 g  10 h,
za vsakih nadaljnih 50gpo 5 h. Velikost sme biti: v
dolžini 30, v širini 20 in višini 10 cm.  Pri zvitih
oblikah je dolžina lahko 30 in premer 15 cm.  Vzorčne
pošiljatve ne smejo imeti nobene vrednosti in nikaKe
druge pisane opazke kot ime ah tvrdke odpošiljatelja,
tovarniško ah trgovsko znamenje, redovno številko,
cene in podatke glede teže, mere, razpoložljivo mno¬
žino ter izvir in vrsto blaga. Vzorci morajo biti vsaj
deloma frankirani.

Spojene pošiljatve.  V prometu v tuzemstvo,
Bosno, Hercegovino, Črnogoro in Nemčijo se sme
pošiljatev vzorcev s tiskovinami pošiljati. Take po¬
šiljatve ne smejo prekoračiti 350 g  in tudi ne veh-

kosti vzorcev. Pristojbina ista kakor pri vzorcih. V
inozemstvo (izvzemši Nemčijo in Črnogoro) se lahko
pošiljajo vzorci, tiskovine in poslovni papirji kot eno
pošiljatev pod naslednjimi pogoji: nobena spojenih
predmetov ne sme prekoračiti ne velikosti ne teže, ki
sta predpisani za posamezne. Skupna teža ne sme
imeti nad 2 kg.  Ako vsebuje taka pošiljatev poslovne
papirje, znaša pristojbina za prvih 50 g  25 h, za
vsakih nadaljnili 50 g  5 h; ako pa le vzorce in tisko¬
vine za prvih 50 g  10 h in za nadaljnili 50 g  po
5 h.

Priporočene pošiljatve.  Vse pisemske po-
šiljatve se lahko oddajo priporočeno, izvzemši pisem,
ki nimajo polnega naslova in katerih naslov je pisan
s svinčnikom ali pa direktno na pismo in se ga le
vsled pozornosti ovoja čita ter pisma, ki so namenjena
v države, ki ne pripadajo svetovnem poštnemu pro¬
metu. Pristojbina znaša poleg navadne poštne pristoj¬
bine še 25 h. K vsaki priporočeni pošiljatvi sme od-
pošiljatelj zahtevati tudi povratnico (Retour-Recepis),
za katero je plačati še 25 h posebej.

Ekspresne pisemske pošiljatve  se sme
pošiljati v našo državo, Bosno in Hercegovino, Argen-
tinijo, Belgijo, Čile, Kolumbijo, Kostariko, Nemčijo,
Dansko, Danske Antile, Francosko z Monako in Al-
žirom, Angleško, angleške kolonije, Ouyano, Mauricij,
Santa Lucia, Siera Leone, Cajnean — otoke, Italijo z
Eritrejo, Japonsko s Fortnozo in japonske zavode v
Kini, Korejo, Liberijo, Luksemburg, Črnogoro, Nizo¬
zemsko, Paragvaj, Portugalsko, portugalske kolonije,
Švedsko, Švico, Srbijo in Sijam. Ekspresne pisemske
pošiljatve v lokalnem prometu niso dovoljene. Odpo-
šiljatelj ima označiti na naslovni strani opombo „eks-
presnoN Plačati je poleg drugih pristojbin še 30 h.
Prav toliko se plača tudi za ekspresna denarna pisma
po 50 h poleg drugih pristojbin. Ekspresne pošiljatve
se ne dostavljajo od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Ako pa odpošiljatelj hoče, da se dostavi tudi ponoči,
ima to označiti na naslovni strani z opombo „Tudi

— 77  —

ponoči dostaviti". Vsak naslovnik ima pravico pri
poštni upravi zahtevati, da se mu vse došle eks¬
presne pošiljatve dostavljajo tudi v nočnem času,
čeprav ne nosijo poprej omenjene označbe.

Nefrankirane poštne pošiljatve.  Tisko¬
vine, vzorci in poslovni papirji morajo biti vsaj de¬
loma frankirani, ker jih sicer poštna uprava ne od¬
pošlje. Za vse nezadostno ali nič frankirane pošiljatve
plača prejemnik dvakratni  primanjkljaj, izvzemši na¬
vadnih pisem  iz Ogrske, Bosne in Hercegovine ter
Nemčije, za katere se plača primanjkljaj do popolne
frankature in 10 h dokladne pristojbine.

II. Poštne nakaznice.

Navadne.  Za odpošiljanje denarja se je poslu¬
ževati samo uradno napravljenih blanketov, ki stanejo
3 h. Nakaznice ne smejo biti s svinčnikom pisane ir.
morajo biti izpolnjene v valuti tiste države, kamor
so namenjene. Najvišji znesek, ki se ga sme z eno
nakaznico odposlati, je 1000 K, oziroma ta vrednost
v valuti tuje države. Pristojbine znašajo 1.) za Avstro-
Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 20 K 10 h, do
100 K 20 h, do 300 K 40 h, do 600 K 60 h in do
1000 K 1 K, 2.) za Nemčijo in Luksemburg ^do 40 K
20 h, za vsakih nadaljnih 20 K 1.0 h, 3.) za Črnogoro,
Srbijo in c. kr. avstrijske poštne urade v Levanti
(izvzemši Adrianopel) do 50 K 20 h, do 100 K 40 h,
do 300 K 80 h, do 600 K 1 K 20 h in do 1000 K
2 K. Glede pristojbin v druge države kakor tudi v
kateri valuti in do kakega zneska se sme pošiljati
denar, je najbolje vprašati na pošti, kjer se dobi na¬
tančna pojasnila.

Ekspresne poštne nakaznice.  Za to je
poleg navadnih pristojbin plačati še 30 h. Ekspresne
nakaznice se tudi lahko v lokalnem prometu odpo¬
šljejo.

— 78  —

Brzojavne poštne nakaznice. Za te je
plačati 1.) navadno pristojbino, 2.) brzojavno pristoj¬
bino in 3.) v Avstro-Ogrsko in Bosno ter Hercegovino,
če ni nakaznica označena s »poštno ležeče" še 30 h za
ekspresno dostavitev. V inozemstvo se pod 3 ozna¬
čene pristojbine ne plača, ker jo mora prejemnik na¬
kaznice plačati. Kam in do katerega zneska so brzo¬
javne nakaznice dovoljene, se izve na pošti.

Pri navadnih kakor brzojavnih nakaznicah sme
odpošiljatelj zahtevati potrdilo o izplačilu (avis de
payament), za kar plača 25 h.

III. Poštni nalogi.

Poštni nalogi se lahko odpošiljajo v Avstro-
Ogrsko, Bosno, Hercegovino, Egipt, Belgijo, Dansko,
Nemčijo, Francosko z Alžirom, Italijo z Eritrejo, Lu-
ksenburg, Nizozemsko in nizozemsko Vzhodno Indijo,
Norveško, Romunsko, Švedsko, Švico, Srbijo, Tunis
in na c. kr. avstrijske poštne urade v Turčiji. Poštni
nalogi ne smejo presegati zneska 1000 K, oziroma
te vrednosti v valuti drugih držav. Znesek mora biti
označen vedno v valuti države, v katero' se nalog
odpošlje. Poštni nalogi so vselej priporočeno oddati.
Na zadnji strani ovoja je zabeležiti natančno naslov
odpošiljatelja. Prepovedana je vsaka osebna korespon¬
denca. Predmet poštnega naloga so: zadolžnice, me¬
nice, pobotnice, računi, kuponi itd. V tuzenistvu se
sme v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino z
enim poštnim nalogom odposlati pet  različnih listin
na pet različnih upnikov, ki morajo kajpada stanovati
vsi v enem in istem kraju. V inozemskem prometu
je število listin neomejeno. V tuzemskem prometu
lahko odpošiljatelj zahteva, da se ga takoj obvesti,
če noče dolžnik naloga sprejeti, kar mora označiti z
besedami: „Če ne sprejeto, takoj obvestiti." To ob¬
vestilo stane 25 h.

Priporočena pisemska povzetja.  Vse pi¬
semske pošiljatve se lahko oddajo proti povzetju do

- 79  —

1000 K oziroma do te vrednosti v valuti države,
kamor se povzetje pošlje. Te pošiljatve je oddati pri¬
poročeno in na ovoju natanko označiti naslov kakor
tudi znesek povzetja s številko in besedo v valuti
dotične države, kamor je pošiljatev namenjena.

IV. Vožna pošta.

Denarna pisma.  V tuzemskem prometu,
potem na Ogrsko, v Bosno, Hercegovino in v Nem¬
čijo se lahko pošilja papirnat in kovan denar (zlato,
srebro, in v malih zneskih tudi nikel in brons) ali
vrednostni papirji v obliki pisem do 250 g  brez
poštne spremnine. Zavitki, ki se jih je posluževati, so
ali uradni, ali privatni. Prve se mora na dveh, zadnje
na petih krajih z enakim pečatom zapečatiti. Če pre¬
sega vsota odposlanega denarja 1000 K, se odda
pismo lahko odprto  na pošti, kjer se denar uradno
prešteje in šele potem zapečati; prinesti je svoj pečat
s seboj. Pri takih denarnih pismih jamči pošta za
vsebino, za to manipulacijo je treba plačati poldrugi
znesek vrednostne pristojbine. Odprta denarna pisma
se sprejema le v tuzemskem, in v prometu z Ogrsko.
Denarna pisma nad 250 g  se pošiljajo kot denarni
paketi s poštno spremnico. — Pristojbina za denarna
pisma v omenjene dežele obsega 1. pristojbino za
težo in sicer za vsa pisma do 250 g  enako za I. pas
(10 geog. milj) 24 h, za vse druge daljave (II.—VI.
pas) 48 h. 2. pristojbino za vrednost in sicer za
Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 100 K 6 h,
od 100 do 600 K 12 h in za vsakih nadaljnih 300 K
ti h več. V vse druge države se pošilja v vrednostnih
pismih (Lettre de valeur) ali v vrednostnih paketih.
Na kateri način in do kolike vrednosti se sme v
različne države pošiljati, se poizve pri poštnem uradu.

Poštni zavoji.  Za pošiljanje poštnih zavojev
v inozemstvo, izvzemši Nemčijo, veljajo za vsako

— 80  —

posamezno državo posebni predpisi, ki se jih poizve
pri pristojnem poštnem uradu. V naslednjem se ozi¬
ramo samo na predpise v tuzemskem in prometu z
Ogrsko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo, ker so enotni.

Stvari, ki bi lahko uslužbence ali druge reči po¬
škodovale, so iz prometa izključene. Kdor odda pod
napačno deklaracijo take stvari na pošto, jamči za
vso škodo, ki bi utegnila nastati in se kaznuje vrhu
tega še s 50 K. Najvišja teža za razne zavoje je
skoro splošno za vse stvari na 50 kg  določena. Pri
odpošiljanju živih živali, ki se sprejme pogojema v
promet, ima odpošiljatelj na zavoj in spremnico sle¬
deče zabeležiti: 1. „Cejii sprejeto nazaj!" 2. „Če ni
sprejeto, prodati!" 3. „Če ni sprejeto, brzojavno obve¬
stilo na moje stroške." Razpošiljanje tekočin v plete¬
nicah po pošti je le pogojno dovoljeno. Te steklenice
ne smejo imeti nad 3 1. Plačati se ima zanje višjo
pristojbino (Sperrgut) in ne prevzame poštna uprava
nikakega jamstva zanje.

Z eno in isto poštno spremnico se lahko odpošlje
do troje zavojev na enega naslovnika. Ti zavoji mo¬
rajo biti enotni t. j. ali vsi brez vrednosti, ali z
vrednostjo do 100 K oziroma na Ogrsko, Bosno in
Hercegovino ter Nemčijo do 600 K ter vsi frankirani
ali nefrankirani.

Pristojbina obsega 1. pristojbino za težo in sicer
za zavoje do 5 kg  za I. pas 30 h, za vse druge da¬
ljave 60 h. Za težje pošiljatve za prvih 5 kg  kakor
navedeno, potem pa za vsak nadaljni kg  za I. pas
6 h, II. pas 12 h, 111. pas 24 h, IV. pas 36 h, V. pas
48 h in za VI. pas 60 h. V lokalnem prometu se
računa I. pas. Za zavoje, na katere je treba posebno
paziti (Sperrgut), se plača ta pristojbina v poldrugem
znesku. 2. Pristojbina za vrednost je ista kakor pri
denarnih pismih. Pri nefrankiranih pismih in zavojih
se plača še prikladna pristojbina 12 h. Za pošiljatve,
ki se pošiljajo po vozni pošti, se lahko zahteva po¬
vratnica (returrecepis) kakor tudi ekspresno dosta¬
vljanje in sicer pod pogoji, ki so pri pisemski pošti

— 81  —

6

navedeni. Vsaka pošiljatev se lahko tudi obteži s pov¬
zetjem  do 1000 K oziroma do te vrednosti namembne
države. Za te pošiljatve je plačati še poleg navedenih
pristojbin tudi provizijo za pozvetje, ki znaša 1. v
tuzemstvu in prometu z Ogrsko, Bosno, Hercegovino,
Črnogoro in Srbijo 2 h za vsake 4 K, najmanj pa
12 h, 2. v prometu z Nemčijo, Švico in c. k. avstr,
poštnimi uradi v Turčiji po 2 h za vsake 2 K, naj¬
manj pa 12 h in 3. za vse druge države po 20 h za
20 K.

V. Brzojavi.

Za lokalne brzojavke znaša najmanjša pristojbina
(10 besed) 40 h; vsaka nadaljnja beseda po 2 h. Za
promet v Avstro-Ogrski, Bosni in Hercegovini ter
Nemčiji znaša najmanjša taksa 60 h, vsaka nadaljna
beseda 6 h. Za besedo se šteje do 15 črk ali 5 številk.
Besede v naslovu in v podpisu se vzamejo v račun
prav tako, kakor besede v tekstu. Obrazci za brzojave
stanejo 2 h.

Za mednarodni promet je določena za vsak br-
zojav osnovna taksa per 60 h. Za vsako besedo
(največ 15 črk ali 5 številk) se pa plača za brzojav v
Algir in Tunis 26 h, Belgijo 21 h, Bulgarijo 16 h,
Črnogoro 9 h, Dansko 21 h, Francosko 16 h, Grško
41 h, Italijo 16 h (v obmejnem prometu le 8 h),
Nizozemsko 19 h, Portugalsko 33 h, Rumunijo 9 h,
Rusijo 24 h, Švedsko 24 h, Švico 9 h, Srbijo 9 h,
Turčijo evropsko 28 h, azijsko 40 h, Veliko Britanijo
26 h. Za brzojave v Ameriko obstoje posebne tarife
za vsako državo. V severno Ameriko namenjene brzo¬
javke stanejo za vsako besedo od 170 K do 4 85 K,
v južno Ameriko od 8 90 K do 41'08 K.

Natiskov a nje poštnih vrednostnic
na pisemske ovoje, dopisnice  i dr.  Na-
tiskovanje poštnih vrednostnic se more napravljati na
pisemske ovoje, ki so opremljene s firmo odpošilja-
telja. Natiskovanje poštnih vrednostnic pa se more

82  -

napravljati tudi na one pisemske ovoje, katere vla¬
gatelj izroča v ta namen drugim osebam, da jih ra¬
bijo za pošiljanje na njegov naslov. Natiskovanje
poštnih vrednostnic je dalje dovoljeno tudi na onih
pisemskih ovojih, na katerih je mesto polnega na¬
slova (tvrdke) pošiljatelja natisnjeno le konvencijonalno
znamenje, znamka tvrdke, grb, okrajšano ime, črke,
monogram. V takih primerih mora vlagatelj dati
osrednjemu kolkovnemu uradu uzorce na razpolago
in mu naznaniti poštni urad oziroma poštne urade,
pri katerih ali v katerih nabiralnih okrajih se bodo
tozadevne pošiljatve oddajale.

Z ozirom na poškodbe, ki se dogajajo pri na-
tiskovanju se mora vsaki naročbi priložiti primeren
dodatek (l“/ 0 ) pisemskih ovojev i dr. Ako pa ta do¬
datek ne zadostuje za dobavo polnega naročenega
števila poštnih vrednostnic, ki naj se natisnejo, se izda
vlagatelju za ostanek potrdilo, na podlagi katerega
mora dobiti natiskane vrednostnice poljubne vrste na
novem materialu do zneska, ki je razviden iz nave¬
denega potrdila.

O O

- 83  —

Obrestne tabele

— 84

3 1 / 2 °/ 0  obresti od

— 85

— 86  —

- 87  —

88

- 89  —

Tabela za razredčenje alkohola.

co s-
co c o
t—  ca

— 91  —

Številke v poševni prvi vrsti naznanjajo stopinje alkohola, ki ga hočemo zredčiti, številke v navpični
vrsti pa stopinje alkohola, ki ga hočemo dobiti; pod številko alkoholske množine, ki se ima porabiti, stoji
množina vode, ki se zmeša z alkoholom. Ako hočemo n. pr. zredčiti alkohol, ki ima 90° na takega, ki ima
60°, najdemo na mestu, kjer se strinjata vrsti od 90° in 60° števili 600 in 400, to se pravi, mešati moramo
600 cm 3  alkohola s 400 cm?  vode.

314 yardov = ? ruskih aršinov ?

100 yardov = 128 57 aršinov, tedaj 314 X 128 57

en

CD

Čn

O

JO

•<1

en

OO

cy>

oo

00

to

o

o

co

OO

o

4^

Cn

CD

p

CO

O

p

bo

en

4*

o

Cn

CD

CO

O

g-fe.

3 £

• 92

Meter Yard Aršin (ruska) Alen (dansko)

93  —

613 angl. milj = ? km
100 angl milj = 160 9

si

I

ii

x

S

OJ

94

Dolgostna mera.

Kovani denar raznih držav.

Ime dežele. Ime denarja. Avstr, vrednost K.

Abesinija: 1 menelik. dolar. 2*35

Angleška: 1 fund šterlingov = 20 šilingov . . 24*02

Belgija: 1 frank = 100 centimov .0'95

Brazilija: 1 milreis = 1000 reis. 270

Bulgarija: 1 lev = 100 stotinki.0 95

Dansko: 1 krona = 100 oer. 1 '32

Egipt: 1 egipt. fund — 100 pijastrov ....  24*41

Francija: 1 frank = 100 centimov. 0*95

Grško: 1 drahma = 100 leptov. 0'95

Holandsko: (Nizozemsko): 1 goldinar . 100 cent. 198

Italija: 1 lira = 100 centesimov. 0*95

Japonska: 1 yen = 100 šenov. 4-92

Kitajska: 1 haikuam tael = 1200 — 1700 keš 7*54
Maroko: 1 dolar = 5 peset = 20 reals a 25 centim. 4*92
Nemčija: 1 marka == 100 pfenigov ....  M8

Norveška: 1 krona = 100 oer .......  1 -32

Portugalska: 1 milreis = 1000 reis ....  5-34

Perzija: 1 kran = 1000 dinarjev .0*95

Rusija: 1 rubelj = 100 kopejk .2*54

Rumunija: 1 lej = 100 banijev .0*95

Srbija: 1 dinar = 100 para. 0*95

Španija: 1 peseta = 100 centimov ....  0*95

Švedska: 1 krona = 100 oer .1-32

Švica: 1 frank = 100 rapov .0'95

Turčija 1 pijaster = 40 par. 0*21

Združene države: 1 dolar = 100 cents . . . 4*94
Argentinija: 1 peso = 100 centavos ....  4*75

Bolivija: 1 peso = 100 centavos .4*75

Chile: 1 peso = 100 centavos. 4*75

Columbija: 1 peso = 100 centavos ....  4*75

— 95  —

Ime dežele

Avrstr. vrednost K

Ime denarja

Costarica: 1 (peso) colon 9 = 100 cents
Dominik, rep.: zlat dolar = 100 cent
Ecuadur: 1 sukre = 100 cents . .
Guatemala: 1 peso = 100 centavos
Haiti: 1 gourde = 100 cents . .
Honduras: 1 dolar = 100 cents
Mexiko: 1 peso =100 centavos .
Nicaragua: 1 peso = 100 centavos
Panama: 1 dolar = 100 cents . .
Paraguay: 1 peso = 100 centavos
Peru: 1 sol = 100 centavos . . .
Salvador: 1 peso = 100 centavos .
Uruguay: 1 peso = 100 centavos .

1 bolivar = 100 cents

Venezuela:

1 peso = 5 bolivar

475

4-75

475

4-75

4-75

4-75

475

4-75

4-94

4-75

4-75

4-75

4-75

4-75

Pripomni se pa, da so navedene vrednosti po¬
vprečne kurzne vrednosti in da je merodajen pri me¬
njavi oziroma računu kurz dotičnega dneva.

— 96  -

Preračunjevalne tabele.

97

7

— 98  -

— 99

7 *

— 100  —

Tabela za preračunanje domačega in tujega denarja.

— 101

216-50 186 03 209 25 10‘2501 i 258 11 I23'99 49 69 51'62 96-85i 135'45 :  100

Ta tabela je proračunjena po stalnih kurzih, ki
jih rabi c. kr. pošta. V tabeli so navedene vse valute,
v katerih se lahko nakaže denar s poštno nakaznico.
Poštne nakaznice v inozemstvo se namreč morajo
napraviti v inozemski vrednosti (na Nemško v markah,
na Rusko v rubljih itd.) Nastopni primeri pojasnjujejo
rabo te tabele.

1.  Račun se glasi na mark 450-25. Koliko se mora
plačati v kronah? 100 mark je K 117-80, tedaj

450 ' 25 ^ 1178  . K 530-39

2. ali račun berolinskega trgovca se glasi na
K 445'50. Na koliko mark se mora glasiti avstrijska
poštna nakaznica? 100 K je 84'89 mark, tedaj

445-5 x 84-89
100

mark 378'18

3. Račun iz New Yorka se glasi na 45'96 do¬
larjev. Koliko je to v kronah? 100 dolarjev je 496 K
tedaj

45-96 X 496

- 100 = K 227 ' 96

4. ali avstrijski trgovec dolguje v New Yorku
K 65’50. Na koliko dolarjev se mora glasiti poštna
nakaznica? 100 kron je 2016 dolarjev, tedaj

65'5 x 20" 16

-TOO =  ^'20 dolarjev

Vse v tabeli navedene valute so razdeljene v
100 stotink, izvzemši angleško. Funt sterling (L)  ima
20 šilingov (s)  in 1 šiling 12 pens (d).

1 L  je K 24-06
Is,,  1-20
1 d  , , 0-10

— 102  —

Račun se glasi L  1" 3" 5" (1 sterling, 3 šilinge,
5 pens). Koliko je to v kronah?

5 d  je K 050
3 s . „ 3-60
II,,  24-06
K 28-16

Trgovec dolguje angleškemu trgovcu K 450'60.
Koliko je to v angleški veljavi? Izračunali bomo
najprej, koliko je to v d.  K 1 10 d,  tedaj

K 45060 x 10 = 4506 d:  koliko je to Z. in s?

4506 : 240 = L  18

4320

ostane 186 d  : 12 = s 15
180

ostane 6 d  = d  6

1~T~‘  15 " 6 “

(240 d  = 1 L,  12 = 1 s.)

Kakor že zgoraj omenjeno, je te kurze določila
pošta za denarne nakaznice, da pošiljatelj denarja
zanesljivo ve, koliko mora plačati v Paši veljavi. Ako
se pa račun poravna drugim potom, se naj v prera-
čunanje porablja dnevni kurz na borzi, ki ga prinaša
vsak večji list med borznimi poročili pod ,valute" in
je navadno nižji kot pa v tabeli porabljeni.

103  —

104  —

Tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega

Pri računanju obresti je treba mnogokrat vedeti,
koliko dni je preteklo od enega datuma do drugega,
n. pr. od 2. februarja do 9. julija. S pomočjo pred-
stoječe tabele se število preteklih dni lahko hitro
najde. Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je
ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti
razliko med dnevi t. j. 7 (9-2 = 7) torej je preteklo
od 2. februarja do 9. junija 127 dni.

Od 2. februarja do 2. junija = 120 dni
od 2. junija do 9. junija = 7 dni

127 dni

Od 15. avgusta do 15. novembra je preteklo 92
dni. V tabeli je računjen februar po 28 dni. V pre¬
stopnem letu je treba februarju 1 dan prišteti.

O 0

— 105

Preračunavanje anuitet in sestavljanje
amortizačnih načrtov.

Zlasti pri hipotečnih zavodih in hranilnicah velja
običaj, da se odplačujejo najeta posojila v zneskih, ki
so si vsako leto enaki. Ti zneski obsegajo v prvi vrsti
narasle obresti, poleg tega pa tudi še del odplačila
na glavnico.

Obresti in odplačilo na glavnico imenujemo skupno
„anuiteto“. Jasno je, da morajo biti vsakoletne obresti
vsled rednega odplačevanja na glavnico vedno manjše.
Načrt, iz katerega je razvidno, koliko znaša vsako
leto ostanek dolga in koliko obresti od tega dolga,
imenujemo amortizačni načrt.

Ker je preračunavanje amortizačnih načrtov zelo
zamudno in za marsikoga jako težavno, sestavile so
se praktične tabele, s pomočjo katerih je vsakomur
mogoče določili anuiteto za dano posojilo po dogo¬
vorjeni obrestni meri in za dogovorjeno dobo let.

V tabelah na naslednjih straneh imamo takozvane
anuitetne faktorje za 1 K po 3 , / 3 °/ 0 , 4*/„, 4 1 / a p /o in
5°/„ za dobo 30 let. Za vsako posojilo najdamo anu¬
iteto na ta način, da znesek posojila pomnožimo z
dotičnim anuitetnim faktorjem.

Vzemimo, da hočemo posojilo K 20.000 odplačati
pri 4°/ obrestovanju v 8 enakih letnih anuitetah. V
razpredelnici za 4°/ 0  obrestovanje v 8 vrsti najdemo
anuitetni faktor 0'14852783. Če posojilo 20 000 K
s tem faktorjem pomnožimo, dobimo letno anuiteto
2970 K 56 h.

Sestavimo si sedaj amortizačni načrt k tej pri¬
meri.

— 106  —

Amortizačni načrt

posojila K 20.000, vračljivega v 8 letnih anuitetah
po 2970 K 56 h po 4%

107  —

Anuitetni faktorji.

Užitninska tarifa za mesto Ljubljano.

d

Užitnini podvrženi predmeti

Mera, za
katero je
določen
davek

Davek in
mestna
doklada

N

K

1

2

Rum, arak, rozoiija, punčeva
esenca, likerji in vse druge
sladke opojne pijače . .

Špirit.

1 hi
1  .

14

14

h

14

14

3

4

5

6

7

8

Opomba: Ob vvozu v Ljubljano
se štejejo k tej postavki firnež iz
vinskega cveta, politura za mizarje,
dišeči cveti, tinkture, esence in
sploh vse z ingrediencijami me¬
šane tekočine, v katerih je glavna
snov špirit.

Žganje.

Vino.

Vinski mošt in vinska brozga

Sadni mošt.

Medica . . ..

Pivo ob vvozu.

1

1

1

1

1

1

7 06
12 65 8
9 ; 26 4

3 1  54
2 23*

4 : 18

9

10

11

12

13

Ob izdelovanju piva je plačati
užitninski davek po zato določenih
predpisih.

Kis.

Klavna živina, voli, biki,
krave in teleta, stara nad

eno leto.

V Ljubljani ni plačati davka za
klavno živino ob vvozu, marveč
še le predno se jo zakolje.

Teleta do enega leta . . .
Ovce, ovni, koze, kozli in

koštruni.

Jagnjeta do 14 kg,  kozlički,
prašički do 5 kg . . .

1 kom.

1 .

1 ,

1 .

2

15

2

1

06»

54

94

02 »

56

— 109  —

— 110  —

111  —

d*

Užitnini podvrženi predmeti

Mera, za
katero je
določen
davek

Davek in
mestna
doklada

N

K

44

45

46

47

48

49

50

Vosek, voščene sveče in iz¬
delki iz voska . . . .

Olje laško, konopno, laneno,

repino.

Druge vrste olja za kurivo,
oljkino, mandelnovo, ma¬
kovo, orehovo, palmino in
kokosovo olje . . . .

Trda drva, borov in brinjev

les.

Mehka drva in butarice . .

Oglje.

Premog in koks . . . .

100 kg
100  ,

100  „

1 m 3

1  .

100 kg
100 ,

11

3

h

25 6

74 *

74 *

29 -

17

26 *

8«4

— 112  —

Užitninsk a tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev.

U. r—<

a T3 ~

j2I ^

< O >0


O

o

E

T3

C

O

>

T3

u &>

Jg *o

c/3 TU

s a

N _
o w o
>u +•*  ;D

CJ - 2 -

cj  ca iD
~ tvON
U O

c ^
e ^

”■* T2 <lT
u W n
> O ^

«0 Uh ^

i-2

c/3 ._T

a o g

^ T3 O

.o

2 E

>§ *V)g g

b«" .

•** o

'fOOJ

d'

O fo c«

•a-a S ^

«° >U E«

>U OJ
C KO KO >N

Sc

5  •§ "> ^ s

- O ec h—.

’S“* J  °

h  a s o«s

3 M  a,  g c o

- u  -Ego

* ^'-D J2 (O
!« „ 0 “"
> O G E
c

N TD
O

^ OJ — ^

£ 'ČO^C 5j

E o

^ CJ (C p

r- o.*ča

2 .5 W K

3 h 00
- - ^ O O

00 Ja2

TD >N

X5 .i=L— C —*
ri <U IT--* C C

°c3» o

3.2 "5— g-*

*sD  Ih N p
T“ £3- > M

HO O

>■ H O CL, Cu c/5

f* w

to ca ca ^

S 5

mUcc^o-
> TD TD >N JaS vil-

< tN ro D* lO (D N

113

Opombe.

1. Za živali, katerim manjkajo le posamezni deli
(glava, noge), je plačati užitnino od kosa.

2. Kot teleta, ki niso že prekoračila starosti enega
leta, se smatrajo ona, katerim ne manjka noben
mlečnik. Protidokaz je izključen.

3. Glede utežnih postavk v postavkah 4, 5, in
6 je omeniti, da veljajo za takrat, ko se živali ob¬
davčijo.

4. Pri določitvi teže se taki deli, ki niso užitni,
pa so v zvezi z mesom, n. pr. kosti, ne odbijejo.

5. V I. tarifni razred spadajo kraji, ki imajo čez

20.000 duš, v II. razred kraji s prebivalstvom od

10.000 do 20.000 duš in v 111. razred vsi drugi kraji.
Za naše kraje pride torej le lil. razred v poštev, ker
je Ljubljana zaprto ozemlje in pobira svojo užitnino
(glej tabelo). Število duš velja le za posamezne kraje,
ne pa n. pr. za celo občino.

Užitnina za vino in mošt  znaša za vse de¬
žele od hektolitra 5 K 94 h. Vendar pa veljajo za
nekatere kraje izjeme in so ti kraji v posebnih raz¬
glasih izvzeti.

Na Kranjskem  znaša užitnina za nekdanje
Postojnsko in Novomeško okrožje od hektolitra 4 K
64 h. Ti okraji in občine so v posebnih razglasih
označeni kot kraji, kjer se prideluje vino slabše
vrste.

Isto velja za Štajersko, Koroško in Primorsko,
kjer znaša v nekaterih krajih užitnina tudi le 4 K 46 h
od hektolitra. V nekaterih okrajih Goriške, Gradiščan¬
ske in Istrije ter na kvarnerskih otokih znaša užitnina,
ker je tamošnje vino v ceni veliko nižje nego drugod,
le 3 K 72 h od hektolitra.

Sploh pa opozarjamo na tozadevni zakon o užit¬
nim na meso in vino, kajti če se tega zakona ne
pozna dobro, se ne more presoditi, po katerem merilu
se pobira užitnina zlastni od vina.

ih —

Uvozna carina

od blaga, katero se navadno uvaža v naše dežele,
veljavna od 1. marca 1907 v kronski veljavi za
100 kg.

— 115  — 8 *

— 116  —

| Carin.

! enota v
| kronski
veljavi
za

j 10() kg
I v kronah

Tara " o za

iz trdega lesa in sodili
Tara  10“/ o  v drugih sodih
Tara  9°/ 0  v košarah.

Tara  1% v priprostih lahkih
vrečah (balah).

Tara  2°/ 0  v drugih vrečah
(balah).

Kakao,  zmlet (Cacaomasse)
Kandirano sadje . . .

Kapre .

Kassia lignea ....

Kassialignea,  ob uvozu
po morju ......

Kassia fistula . . . .

Kava,  sirova.

Kava,  sirova ob uvozu po

morju.

Tara 17°/ 0  v zabojih iz tr¬
dega lesa, pod 200 kg.
Tara 16°/ 0  v zabojih iz meh¬
kega lesa, pod 200 kg.
Tara 10'/ 0  v zabojih" po
200 kg  in čez, potem v
sodih z dogami iz trdega
lesa, z dnom iz trdega ali
mehkega lesa.

200 '—
80'—
15' —
100 - —

88 '—

prosto

95'-

88 '-

16 16' 9: 4
16| 16 10 6
16 16 10! g
12 181 61 2

1 1 |

bale iz štorja

I I

— 117  —

Tara 8°/ 0  v drugih sodih.
Tara v takozvanih patent¬
nih sodih (cilindrska ob- |
lika in lahke gradnje.

Tara 8°/ 0  z dogami in dnom
iz trdega lesa.

Tara 7°/ 0  z dogami iz trdega j
in dnom iz mehkega lesa.
Tara 5°/ 0  z dogami in dnom
iz mehkega lesa.

Tara 7°/ c  v košarah.

Tara 3V a °/o v dvojnatih

fardah.

Tara 2°/o v enovitih fardah
in dvojnih močnih vrečah
: balah).

Tara 1 >/,•/» v eni močni ali
dveh lahkih vrečah (balah)
Tara 0, 8°/o v  lahkih vrečah
ibalah).

Tara 0, 6°/ 0  v vrečali iz bom-
ževine.

2

1

118

— 119  —

- 120  —

I Carin.

! enota v
j kronski
I veljavi
za

(  100 kg

I v kronah

Tara u o za

4. Olja, mastna v stekle¬
nicah, vrčkih i. dr. pod
25 kg.

a)  Repno in laneno olje .

b)  Oljično, koruzno, seza¬

movo, arahidno olje . .
Oljično v steklenicah,
vrčih in drugih podob¬
nih shrankah pod 25 kg
pogodbeno .

c)  Olje iz bombaževega se¬
mena .

Olive,  sveže, posušene, al
nasoljene, pogodbeno
Oreški,  suhi in oluščeni

pogodbeno .

Osasepia . 1 1  . . .
Palmovo olje  strjeno
Peli novec  v sodu pogod

beno.

Piment,  ob uvozu po morji
P in el j ki no olje  (iz koko
sovih orehov), strjeno .
Pistacije  pogodbeno .
Plovec,  (Bimsstein) . .

Polenovka-riba  pogod

beno.

Pomeranče  pogodbeno

lupine .

Poper  ob uvozu po morju
Prst  za barvanje sirova .

30'

36'

22 --

48'—

8 ‘—

360

prosto

2'5Q,

plača bruto
plača bruto
plača bruto

— 122  —

— 123  —

Šiške ... . . .
Testenine pogodbeno
Travna semena.

Vanilija.

Vino (peneče vino)

Carin,
enota v
kronski
veljavi
za

\W)_kg
v kronah

Tara °/o za

l

prosto
15 ' —
prosto
268 '—
150 ' -

14

14 !  13

i

231  —!

18! io:

6 drugi sodček

4

V i n o v sodih

V i n o v steklenicah
Vinske jagode

60 --

75 '—

50 '—

n; 111 6, i

druge vreče 3; 9 v lese¬
nih š kat 1 j ah in zabo¬
jih, 10 ako embalirano.

Vinski kamen  sirov in ra¬
finiran .

Žrebinci  ob uvozu po morju

prosto
133 -—

12

18

6

2

11. Žito in drugi deželni
pridelki.

Pšenica .

Rž .

Ječmen.

Oves . ..

Koruza.

Ajda .

Proso .

Fižol,grah,leča . . .

Grašiča, bob.

Riž, oluščen  ter  lomljen

riž.

Moka in mlinarski iz¬
delki (phano, na debelo
mleto, oluščeno zrnje;  kaša

6'50

5-80

2'80

4.80

2'80

1-20

1-20

2'40

2'40

j

plača bruto


3'60

— 124  —

<3

j Carin.

| enota v
| kronski
j veljavi

j m kg

1  v kronah

ali pšeno, p h a n j e,
drob) iz žita in so¬
čivja . 15'

Orehi (zreii). 3'60

Lešniki (zreli) . 250

Gomoljike pogodbeno . . prosto

Čebula in češenj . . . 3-—

Detelja, posušena za pico prosto

Krma. prosto

Slama. prosto

III. Živalski produkti:

ed, tudi umetni med . 28' —

osek,  živalski, v naravnem

stanju. 14 - _

Vosek,  živalski, pripravljen 28 - —

Kože,  surove.prosto

Lasje vseh vrst,  surovi

ali pripravljeni.prosto

Perje,  ne posebej imenovano,

(tudi posteljno perje)  prosto

Mehurji in čreva,  sveži,
osoljeni ali posušeni . . . 5 —

Rogovi,  rožene plošče in
špice, parklji, kopita,
kosti .prosto

IV. Kofekcijsko blago.

Umetne cvetke,  gotove,
docela ali deloma iz tkanin 1100’ —
Sestavine umetnih cvetk . | 480 —

— 125  —

13

16

16

20 —j -

13i 4 2
13 4 2

16 9

-I 2

Okrasna peresa in izdelki

iz njih.1100- —

Umetne kožuhovine iz
perja:

a)  iz nojevih in sličnih finih

peres.

b)  iz drugih peres:

1. konfekcijonirani, tudi ob¬
robni traki.

2. ne posebej imenovane .
Klobučne štule iz k 1 o -

bučnine .

Klobuki za gospode in
dečke:

a)  iz svile in katere¬

koli tkanine,  gibusi
tudi opremljeni (garni¬
rani) .

b)  iz klobučnine:

1. ne opremljeni ....
a) iz klobučnine iz las
j;) iz klobučnine iz

volne .

c)  iz slame, ličja, le¬
senih trščic in dru¬
gega gradiva:

L ne opremljeni ....

2. opremljeni.

Pogodbeno iz Italije:

Klobuki za gospode in dečke
iz slame, ličja, lesenih tre-
ščic in drugega gradiva:

1100 --

620  -
480 -—
od komada

-'30

1-50

-.70

-•50

—•42


50 --
1 -—


20 , 11  6

— 126  —

Carin
enota v
kronski
veljavi
za

m_kg

v kronah

Dežniki in solčniki  s pre-
vlakami iz tkanin:

a)  brez montacije iz dragih
kovin :

1. nakičeni, ali pa iz čipk,

vezenin .

2. povsem iz svile • . . .

3. iz polusvile.

4. iz drugih tvarin . . .

b)  z montacijami iz dragih
kovin:

1. z zlatom.

2. s srebrom.

Kožuhovina,  konfekcijo-

nirana:

a)  iz navadnih kož . . .

b)  iz finih kož ....

275

2-20

1-70

-•70

5-

3‘—

za 100 kg

200 --
480'—

— I 13

- 13

10

10 !

Pripomnja : Ker se tu navedeno blago pri nas skoro brez izjeme
iz držav, s katerimi je Avstro-Ogrska sklenila carinske pogodbe in
sicer čez Trst in Reko uvaža, velja pri zacarinjanju skoro vedno zni¬
žani ..pogojeni 1 * carinski postavek, oziroma postavek »ob uvozu« po morju.

127

Tabela za osebno dohodnino.

Osebno dohodnino plačujejo one osebe, ki imajo
več nego 1200 K dohodkov. Napoved za osebno
dohodnino morajo vložiti oni, ki so pozvani v to in
ki imajo nad 2000 K dohodkov. Rok za vložitev je
do 31. januarja vsakega leta in sicer se napovedo
dohodki prejšnjega leta. Opozarjamo tudi na to da
so delodajalci, ki imajo uslužbence z več nego 1200 K
dohodki, obvezani, take osebe naznaniti davčnemu
oblastvu. Koliko je treba plačati davka, nam pojasni
naslednja tabela :

— 128  —

Vojaška taksa.

Ako nam je iz prešnje tabele znana višina osebne
dohodnine, lahko izvemo iz naslednje tabele višino
vojaške takse.

i. t. d.

— 129  — 9

Avstrijski konzulati.

Države, ki imajo svoje podanike v tujih državah,
ali ki imajo večje trgovske zveze v inozemstvu, imajo
v dotičnih državah svoje konzulate. Tako ima tudi
naša država po važnih mestih celega sveta svoje kon¬
zulate in tudi diplomatična zastopstva. V delokrog
konzulatov spada, varovati interese svojih podanikov,
poročati svoji vladi o trgovskih, undustrijskih in kme¬
tijskih razmerah dotične države, gledati na to, da po¬
stanejo trgovske razmere med njih in tujo državo
vedno močnejše. Dalje je namen konzulatov, poskr¬
beti informacije o tvrdkah konzularnega okoliša itd.

V trgovskih zadevah dopisujejo konzulati ponajveč
s trgovskim ministrstvom in trgovskimi zbornicami. In¬
teresentom, ki žele informacije, pojasnila, naslove itd.
kake tuje države, nasvetujemo, da se obrnejo za toza¬
devne informacije na trgovsko in obrtniško zbornico,
v katere okolišu se podjetje nahaja. V vseh drugih za¬
devah, pa tudi lahko v trgovskih, naj se interesenti
obračajo naravnost na konzulate. Za nas Slovence pri¬
dejo v prvi vrsti v poštev naši konzulati v Severni Ame¬
riki, ker imamo tam veliko svojih ljudi, dalje naši konzu¬
lati v Turčiji, Bolgariji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Egiptu in
na Grškem, ker imamo s temi državami kupčijske zveze.

Naslov konzulatov je napraviti : k. u. k. oest.-ung.
General.- (Vize-) Konsulat.

V naslednjem navajamo avstro-ogrske konzulate:

1. Zedinjene države v Severni Ameriki. G. K.
Chicago, G. K. New-York, K. Philadelphia, K. Pits-
burg, K. San Frančiško, K. Manila, V. K. Cleveland,
K. Honululu, K. Sant Juan, V. K. Charleston.

2. Argentinija: K. Buenos-Aires. V. K. Bahia
Blanca, V. K. Parana, V. K. Rosario de Santa Fe.

3. Belgia : K. Antwerpen, K. Briissel, K. Genf,
K. Liittich.

4. Bolivia: V. K. Oruro.

5. Brasilija ; G. K- Rio de Janiero, K. Curityba, K.
Porto Alegre, K. Sao Paulo, V. K- Rio Grande do Sul.

— 130

6. Chile: G. K. Valparaiso.

7. Kitajsko: G. K. Shanghai, K. Tientsin.

8. Kolumbija: K. Baranquila. K. Bogota.

9- Costa Rica: K. San Jose.

10. Guba: G. K. Havana.

11. Dansko: G. K. Kopenhagen, K. Aalborg,
K. St. Thomas.

12. Nemčija: G. K. Bremen, K. Karlsruhe, K.
Mannheim, K. Mtinchen, K. Niirnberg, G. K. Hamburg,
G- K. Berlin, G. K. Frankfurt a. M„ G. K. Koln, K.
Breslau, K. Danzig, K. Kdnigsberg, K. Stettin, K-
Dresden, K. Leipzig, K. Stutgart, V. K. Chemnitz.

13. Equador: K. Guayaquil.

14. Francija: G. K. Marseille, G. K. Pariš, K. Nizza,
K. Bordeaux, K. Lion, V. K. Toulon, K. Nantes.

15. Algier, (francoska pokrajina v Sev. Afriki)
G- K. Algier, K. Pointe a Pitre, K. Saigon.

16. Grško: K. Corfu, K. Patras, K. fiir den Pireaus
und Athen v Atenah, K. Sira.

17. Anglija: G. K. Liverpool, G. K. London, G.
K. Montreal, K. Belize, K. Britgetown.

18. Angleške kolonije: G. K. Kalcutta, G. K.
Capstadt, G. K. Sydney, K. Gibraltar, K. Hongkong,
K. Kingston, K. Malta, K. Penang, K. Singapore, K.
Port Luis, K. Port of Spain, V. K." Lagos, V. K.
Mombasa.

19. Guatemala: K. Guatemala.

20. Haiti: K. Cap Haiti, K. Port au Prince.

21.Italija: G. K.Genua, G. K. Neapel, G. K.Palermo,
G. K. Benetke, K. Ankona, K. Bari, K. Bologna, K. Ci-
vitavecchia, K. Florenca, K. Livorno, K. Milan, K. Rim.

22. Japonsko: K. Jokohama.

23. Marokko: G. K. Tanger.

24. Mehika: K. Merida-Progreso, K. Mehika, K.
Monterey, K. Tampico, K. Veracruz.

25. Monaco: K. Monako.

26. Montenegro: V. K. Antivari.

27. Nicaragua: K. Managua.

28. Nizozemsko: K. Amsterdam.

— 131  —

9 *

29. Nizozemske kolonije: K. Batavia, K. Curagao.

30. Norveško O. K. Christiania.

31. Turčija (in njena posestva v Mali Aziji):
G. K. Skutari, K. Mitroviča, K. Prisren, K. Ueskub,
K. Monastir, G. K. Janina, G. K. Saloniki, K. Adria-
nopel, K. Konstatinopel, G. K. Smirna, K. Canea,
G. K. Trapezunt, K. Aleppo, G. K. Beirut, K. Jeru¬
zalem, K. Bagdad, K. Tripolis.

32. Egipt: G. K. Kajiro, K. Aleksandria.

33. Bulgaria: G. K. Sofija: K. Rustschuk, K. Phi-
lippopel, K. Varna, K. Widdin.

34. Luxemburg: K. Luksemburg.

35. Tunis: G. K. Tunis.

36. Panama: K. Panama, K. Colon.

37. Paraguay: K. Asuncion.

38. Perzija: K. Tabris, K. Teheran.

39. Peru: G. K. Lima.

40. Portugalsko: G. K. Lisabona, K. Funchal.

41. Portugalske kolonije: G. K. Macao, K. Lau-
renzo-Marquez.

42. Rumunska: K. Braila, K. Bukarešt, K. Galac,
K. Jassy, K. Constanza.

43. Rusija: G. K. Moskva, G. K. Odesa, G. K.
Peterburg, G. K. Varšava, K. Kijev, K. Tiflis.

44. Salvador: K. San Salvador.

45. San Domingo: K. Puerto Plata.

46. Švedsko: G. K. Stockholm, K. Gothenburg,
V. K. Norrkdping, K. Malmo,

47. Š/ica: G. K. Ztirich, K. Genf, K. St. Gallen.

48. Srbija • K. Belgrad, V. K. Nisch.

49. Siam: K. Bangkog.

50. Španija: G. K. Barcelona, K. Madrid.

51. Uruguay: K. Montevideo.

52. Venezuela: K. Caracas, K. Maracaibo, K.
Puerto Cabelo.

53. Zanzibar: K. Zanzibar.

54. Honduras: K. Amapala.

G. K. = General Konsulut, K. = Konsulat, V.
K. = Vize-Konsulat.

— 132  —

Ugodnosti na železnicah za trgovske
potnike, ki imajo kovčeke z vzorci.

Uprave avstrijskih, ogrskih in bosensko-hercego-
vinskih železnic dovoljujejo trgovskim potnikom ob
prevažanju kovčekov z vzorci tarifarične ugodnosti. V
dosego teh olajšav se mora trgovski potnik izkazati
z legitimacijsko in identitetno karto, katere izdajajo
na prošnjo firme trgovske in obrtniške zbornice. Le¬
gitimacijske karte se izdajajo za dobo enega koledar¬
skega leta in izgube redno dne 31. decembra dotič-
nega leta veljavo. Identitetne karte obsegajo ime pot¬
nika, njegov podpis, pečat in podpis oblasti, ki jih
izdaja, ter so opremljene s fotografijo imetnika. Le¬
gitimacijske karte se smejo izdati: 1. Imetnikom pro-
tokoliranih firm in njih nastavljencem. 2. Imetnikom
neprotokolirariih firm in njih nastavljencem. 3. Trgov¬
skim agentom, kateri osebno opravljajo svoje kupčije,
pa le tedaj, ako je sedež dotične firme v okrožju
oblasti, ki izdaja legitimacijske karte. Ne sme se pa
izdajati legitimacijskih kart uslužbencem trgovskih
agentov. Trgovskim potnikom in stalnim agentom, ki
za več obrtnikov nabirajo naročila, sS  izdajajo legiti¬
macijske karte le proti predložitvi obrtnega lista. Ako
se legitimacijska ali identitetna karta izgubi, sme se
izdati nova legitimacijska ali identitetna karta. V le¬
gitimacijski karti navedena tvrdka je odgovorna za
vsako zlorabo olajšav svojega nastavljenca. Na Kranj¬
skem izdaja legitimacijske karte trgovska in obrtniška
zbornica v Ljubljani. Pri zbornici je vlagati kolka
proste prošnje katerim je priložiti sliko potnika (format
6 ‘/ 2  X  10’/a c/n), potrdilo, da je res v službi firme ter
kolek za 1 K, za kolkovanje legitimacijske karte; v
prošnji je dalje navesti ime potnika ter število in
vsebino kovčekov z vzorci.

O O

— 133

Dopustnost trgovskega potovanja.

Za trgovsko potovanje velja zakon z dne 25.
februarja 1902, drž. zak. št. 49 ter ministrska ukaza
z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242 ter z dne
27. julija 1903, drž. zak. št. 164. Določbe teh zakonov
so v bistvu sledeče: Lastniki obrtnih podjetij imajo
pravico, da iščejo, potujoči izven svojega stanovišča
sami ali po svojih poblaščencih (trgovinski potniki),
naročila na blago. Trgovinski potniki morajo imeti
seboj uradno legitimacijo, katero izda obrtno oblastvo,
v čigar okrožju je obrtno podjetje, za katero potujejo.
Ako potuje lastnik podjetja sam, mora imeti seboj
kot legitimacijo svoj obrtni list. Naročila iskati je do¬
voljeno le pri strankah, ki potrebujejo blago ponujane
vrste v svojem kupčijskem obratu. Trgovinski potniki,
oziroma lastnik obrtnih podjetij ne smejo imeti seboj
blaga samega, ampak le vzorce blaga. Pri zasebnih
strankah je brezpogojno prepovedano iskati naročil
za kolonialno, špecerijsko in materialno blago tako v
kraju podjetja kakor izven kraja. Glede ostalega blaga
j e dovoljeno iskati naročila pri zasebnih strankah le,
ako dojde lastniku podjetja izreden, pismen in na
določeno blago se glaseč poziv stranke.

Glede iskanja naročil pri zasebnih strankah ve¬
ljajo izjeme le za sledeče vrste blaga: za strojne

naprave vseli vrst, za motorje, za stavbne potrebščine,
za tehnične potrebščine, za razsvetljavo in kurjavo ter
napravo vodovodov, lesena zastirala in vetrnice, za
pisalne in šivalne stroje, biciklje ter za fino perilo.
Za te vrste blaga je dovoljeno iskati naročila po

predloženih vzorcih tudi pri privatnih strankah, ne
da bi bilo treba više označenega pismenega poziva
stranke. Za trgovce z zlatnino, srebrnino in dragimi
kamni veljajo posebna določila. Ako prodaja po vzorcih
ni mogoča, smejo iščoč naročila jemati seboj tudi
blago, vendar pa z omejitvijo, da smejo blago pro¬
dajati samo tistim, ki ga imajo pravico prodajati,

torej le trgovcem in obrtnikom teh strok.

— 134  —

Kako se protokolira firma?

Pri vsakem trgovskem sodišču in če tako ne
obstoji, (kakor na Kranjskem) pri vsakem sodnem
dvoru prve inštance (deželno ali okrožno sodišče) ob¬
stoji trgovski register za celo sodno okrožje. Trgovski
register je javna  knjiga, katero lahko vsakdo vpo¬
gleda ali si da uradne izvlečke napraviti iz nje.

Firma je ime,  pod katerim izvršuje trgovec
svoje podjetje in s katerim se podpisuje. Kot firmo
lahko navede posamezni trgovec le svoje ime, javna
trgovska družba vse javne družabnike ali le enega s
pristavkom „in tov.“, komanditna družba ime enega
osebno jamčujočega družabnika ; delniška družba mora
pa navesti predmet podjetja.

V trgovski register se vpiše: 1. Tvrdka (firma),
imetnik in sedež trgovskega podjetja, javne trgovske
družbe, komanditne družbe na delnice, in delniške
družbe. 2. Vsaka izprememba v tvrdki, bodisi da se
tiče izpremembe imena, javnih družabnikov, izpre-
mernbe družbene pogodbe, sploh vsaka prememba ali
ugasnitev dejstev v trgovskem podjetju. 3. Vse tiste
trgovske osebe, ki imajo formalno pooblastilo, to so:
prokurist, zastopajoči družabnik," ki osebno jamči,
likvidatorji in predstojništvo delniške družbe. 4. Pre¬
moženjske pravice trgovčeve žene ali žene osebno
jamčujočega družabnika. V trgovski register se mora
tudi dati podpis  posameznega trgovca in trgovskih
oseb, ki imajo prokuro. 5. Vpisati se morajo tudi
podružnice ali filijalke, ki leže v okraju drugega
sodnega dvora.

Trgovčeva obveznost, da protokolira svojo tvrdko,
se ravna po višini letnega davka, ki ga plačuje od
svojega podjetja. Primoran tvrdko protokolirati je tr¬
govec, ki plačuje občne pridobnine brez doklad v
krajih z nad 10.000 do 100.000 prebivalci najmanj
80 K in v krajih pod 10.000 prebivalci najmanj 50 K.
Ako se davek pozneje zniža, ostane tvrdka registrirana.

— 135  —

Vpis v trgovski register se lahko naznani pi¬
smeno ali ustno. Ustno se priglasi, ako gre dotičnik
osebno ob uradnih urah k trgovskemu sodišču. Ako
se vpis tvrdke priglasi pismeno, se mora podpis do-
tičnika sodno ali notarielno legalizirati. To velja tudi
za vse pismene zglasitve, ki se tičejo trgovskega
registra Kolkuje se vloga za vpis s kolkom za 15 K,
če se tiče vpis tvrdke, ki nima nobene podružnice,
v vseli drugih slučajih 20 K od prve pole. Vloga za
vpis prokuristov, likvidatorjev in premoženjskih pravic
trgovčeve žene se kolkuje s kolkom za 10 K.

Poleg tega se mora poravnati tudi pristojbina za
objavo vpisa v časopisih.

© ©

Sbrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno
moško, žensko in otroško obleko ter proda¬
jalcev črevljev.

Po novem obrtnem redu je ločiti 3 vrste trgovcev
z naštetim blagom. Obrtne pravice vsake teh treh
vrst so različne. Ločiti je: 1. Take trgovce, ki izvr¬
šujejo izključno ali vsaj v pretežni meri trgovino z
obleko ali črevlji že od 1. januarja 1907. Ti smejo
sprejemati popravila in sami tudi jemati mero pri na¬
ročilih. 2. Take trgovce, ki so sicer po 1. januarju
1907 pričeli prodajati obleko ali črevlje, toda pred 16.
avgustom 1907. Ti ne smejo sicer jemati rnere sami,
pač pa sprejemati popravila. 3. Take trgovce z obleko
ali črevlji, ki so pričeli s kupčijo po 16. avgustu 1907.
Obrtne pravice takih prodajalcev so najbolj utesnjene,
kajti ti trgovci ne smejo sprejemati niti popravil, niti
sami jemati mere Pomerjati smejo le v toliko, kolikor
je potrebno, da odbero blago iz svoje že obstoječe
zaloge. Prodajne pravice so seveda pri vseh treh
vrst enake.

© ©

— 136  —

Pokojninski zakon za zasebne
uslužbence.

Zavarovanju podvrženi so po zakonu
vse v privatnih in deloma tudi v javnih službah
nastavljene osebe, ako so dovršile 18. in ne prekora¬
čile 55. leta svojega življenja, ako imajo najmanj
600 K letne plače pri enem in istem delodajalcu in
ako se jim plača izplačuje najmanj v štirite¬
denskih rokih.  Dogovori zoper navado med
šefom in nastavljencem z namenom, da se izognejo
zavarovalni dolžnosti, niso dovoljeni. Naturalni pre¬
jemki, nagrade in tantijeme se vračunajo, ako je
zajamčen najmanjši znesek in ako znašajo najmanj
tretjino stalne plače, s to tretjino v zavarovanju pod¬
vrženo plačo.

Zavarovanju podvrženi so vobče le taki nastav-
ljenei, ki jim gre uradniški značaj  ali ki
opravljajo izključno ali po večini duševna
dela.  Uradniški značaj je smatrati tedaj, ako se z
dotično službo proti stalni plači sprejme trajno izpol¬
njevanje gotovih, z izvrševanjem stanovskega dela
zvezanih dolžnosti z izključnim ali pretežnim du¬
ševnim delom in če je to delovanje kvalitativno ome¬
jeno. Porabo za izključno ali pretežno duševno delo,
ako ni že vsled dotičnega poklica sama po sebi
dovolj jasna, je v dvomu takrat smatrati kot dano,
ako se za nastop dotične službe vsled običaja ali
vsled posebne zahteve delodajalca zahteva primerna
predizobrazba. Brez take zahteve zadostuje
tudi že, da je dotični izobražen.

Blagajničarke in tako osobje , ki po večini tudi
streže odjemalcem v prodajalni, po novejših razsodbah
ni podvrženo zavarovanju.

O razdelitvi zavarovancev, o predmetu zavaro¬
valne dolžnosti in o izmeri zakonitih prispevkov nas
pouči naslednji izkaz:

137  —

— 138  —

Invalidnost, vslcd katere imamo pravico do
odškodnine, nastopi le v slučaju nezmožnosti za delo,
t. j. če je zavarovanec vsled kake telesne ali duševne
hibe nezmožen opravljati svoje dosedanje delo. Manjše
hibe, vsled katerih je vsaj deloma mogoče zadostiti
stanovski dolžnosti, še ne vtemeljujejo invalidnosti,
tudi tedaj ne, če se mora poklic izpremeniti, s kate¬
rim je zvezana manjša plača do 600 K, ako je le novo
opravilo primerno delavni moči zavarovanca. Tako
opravilo je zlasti tedaj smatrati kot dano, ako pre¬
korači doba dnevnega dela ali v to potrebna telesna
sila običajno izmero pri enakem opravilu ali ako se
v resnici izvršujejo nenavadna dela.

Pravico do vdovske rente  ima vdova po
uslužbencu, ki je bil v zmisiu tega zakona zavarovan,
tedaj 1. če je po sklenjenem zakonu preteklo vsaj
eno leto ; 2. če je zavarovanec stopil v zakon pred
dokončanim 50 letom življenja ; 3. če umrli ni v času
sklenjenega zakona užival že invaliditetne rente
v zmisiu tega zakona ; 4. če vdova ob času moževe
smrti ni bila po lastni krivdi sodnijsko ločena, ali če
zakon ni bil sodnijsko razvezan ; 5. če vdovi ni potom
sodnijske razsodbe dokazano, da je sama ali pa kot
sokriva namenoma provzročila moževo smrt. Pravica
do vdovske rente ugasne v slučaju zopetne možitve
in v slučaju smrti vdove. Če se vdova zopet omoži,
dobi enkratno odpravnino v visokosti tri¬
kratnega letnega zneska njene vdovske
rente.

Vzgojevalni prispevek  znaša glasom gore¬
njega razkaza, ako je otrok sirota samo po očetu ali
samo po materi, eno tretjino, ako je pa otrok sirota
po očetu in po materi, pa dve tretjini odpadajočega te¬
meljnega zneska pokojnine, do katerega je imel pra¬
vico umrli oče ali umrla mati.

Enkratna odpravnina  znaša 200°/ 0  onega
temeljnega pokojninskega zneska, ki bi si ga bil pri¬
dobi! umrli zavarovanec po 120 mesecih prispevanja.
Pravico do te odpravnine ima vdova, oziroma preo-

139  —

stali otroci zavarovane osebe, če ta umrje pred pre¬
tekom čakalnega časa (120 mesecev), če so dani
poprej navedeni predpogoji za dosego vdovske rente,
oziroma vzgojevalnihp rispevkov, in če nimajo pra¬
vice do rent.

Vplačevanje premij  preneha glasom zakon¬
skih določb po preteku 480 mesecev prispevanja;
v gori navedenem razkazu navedene plačilne kvote
so za sedaj določene samo za dobo dvajsetih let. Pre¬
mije se morajo prvega dne vsakega meseca naprej
plačevati. Zahteve do teli prispevkov se morejo uve¬
ljaviti najkasneje tekom treh let. Premije mora
obračunavati službodajalec, ki je upravičen, da
na zavarovanca odpadajoči delni znesek pri
izplačilu službenih prejemkov mesečno odtegne;
vendar se mora te pravice poslužiti tekom treh
mesecev, sicer jo izgubi.

Dokup službenih  let, oziroma skrajšanje za¬
konito določene čakalne dobe 10 let od 1. januarja
1900 je dovoljena, ako je dotični v resnici ta čas bil
v službi. Ako se hoče zavarovalni dolžnosti drugod
zadostiti z nadomestnimi zavodi,  lastnimi pen-
zijski zavodi itd. je to dovoljeno in s posebno od¬
redbo uravnano.

Po najnovejših razsodbah upravnega sodišča
niso  podvrženi zavarovanju: prodajalci vsake vrste,
blagajničarke in komiji, ne glede na to, kakšno po¬
stransko opravilo imajo še poleg tega, potem skladiščno
osobje, manipulantje, ekspedienti, strojepisci, steno¬
grafi, kopisti in pisarji. Kot zavarovanju podvržene je
pa upravno sodišče priznalo trgovske potnike,
zastopnike  (Platzvertreter), nas ta vi j e nc e, ka¬
terim je izročeno knjigovodstvo, korespondenca, kon-
torno blagajniško opravilo in delovodje, ako imajo
nadzorovalno pravico in če njih glavno opravilo ni
manualno (ročno).

© ©

140

Delovni čas trgovskih uslužbencev in
zapiranje trgovin.

Dne 4. maja 1910 je stopil v veljavo zakon o
delovnem času uslužbencev v trgovinah in o zapiranju
trgovin, ki odrejuje naslednje :

V trgovskem in spedicijskem obrtu in v pro¬
dajalnah produkcijskih obrtov se mora dovoliti po
končanem dnevnem delovnem času pomožnim de¬
lavcem nepretrgan počitni čas najmanj  11 ur.
Za kočijaže v spedicijskem obrtu mora znašati nepre¬
trgan počitni čas najmanj 10 ur.

Tekom delovnega časa se mora dati pomožnim
delavcem opoldanski odmor. Opoldanski odmor se
jaliko dovoli za vse pomožne delavce istega obrata
istočasno ali pa potom menjavanja in mora znašati,
ako znaša popoldanska delovna doba več kakor 4 ure,
'n ako pomožni delavec izven hiše, kjer se nahaja
obrtovališče, obeduje, najmanj eno in pol ure, sicer
eno uro.

Pri obrtih, kjer se vrši prodaja blaga v za odje¬
malce odprtih prostorih, morajo biti ti prostori skupno
s pripadajočimi pisarniškimi prostori in skladišči zaprti
od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Le pri trgovinah
z jestvinami smejo biti ti prostori in skladišča odprti
do devete ure zvečer.

Odjemalcem, ki so ob času zapiranja trgovine še
v prodajalni, se sme še postreči.

Deželna politična oblast lahko po zaslišanju
trgovske in obrtne zbornice, dotičnih občin kakor tudi
načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov
določi, da se v posameznih občinah ali pa v določenih
delih teh občin tekom celega leta, v gotovih časovnih
dobah ali pa v grofovih dneh, zapro prodajalne v
zgodnejši uri, ki se določi med 7. in 8. oziroma 9.
uro zvečer, ali pa da se odpro prodajalne po 5. uri
zjutraj.

141

Ta določba se lahko izda za obrt sploh, ali pa
za posamezne katagorije obrtov.

Ob tržnih dneh se v prejšnjem paragrafu označeni
prostori za nakup in prodajo predmetov, s katerimi
se trži na dotičnem sejmu, lahko odpro že začetkom
sejma.

V zgoraj navedenih prostorih je pomožnim de¬
lavcem dati priliko za sedenje.

Določbe glede minimalnega počitnega časa za
pomožne delavce, oziroma določbe glede zapiranja
trgovin ne veljajo:

1. za dela v svrho izvršitve inventure,

2. za preselitev ali prenovitev trgovine,

3. za obiske sejmov,

4. za dela, ki se morajo v svrho preprečitve
pokvarjenja blaga ali v drugih nezgodah takoj
zvršiti.

5. razen tega za največ 30 dni v letu.

Ako nastane v pod točko 1 5 navedenih slučajih

skrajšanje minimalne počitne dobe pomožnih delavcev,
zadostuje, ako se to naznani obrtni oblasti, kar se v
pod točko 4 navedenem slučaju lahko izvrši naknadno
tekom 24 ur. Ako pa nastane v pod točko 5 nave¬
denem slučaju poleg tega še skrajšanje zapiranja
trgovin, se ti izjemni časi zapiranja trgovin kakor tudi
dnevi izjemnega zapiranja trgovin določijo od obrtne
oblasti prve inštance po zaslišanju načelstev dotičnih
zadrug in pomočniških odborov in sicer splošno ali pa
za posamezne obrte in kraje.

V posameznih zdraviliščih, v katerih je promet
v večernih urah običajno posebno živahen, se določbe
o minimalni počitni dobi pomožnih delavcev oziroma
o zapiranju trgovin za časa sezije od trgovskega mi¬
nistra v dogovoru z ministrom za notranje zadeve po
zaslišanju dotičnih trgovskih, in obrtnih zbornic, kakor
tudi načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov
potom ukaza lahko razveljavijo in sicer popolnoma ali
pa le deloma. Za podaljšani delavni čas gre pomožnim
delavcem primerno posebno plačilo.

— 142  —

V času, v katerem morajo biti zgoraj navedeni
Prostori zaprti, je prodaja blaga od hiše do hiše in
Prodaja blaga na cesti prepovedana, v kolikor niso od
obrtne oblasti glede te prodaje blaga na cesti dovo¬
ljene izjeme.

Te določbe veljajo tudi za blagovni promet kon¬
zumnih društev in gospodarskili ter pridob. zadrug.

O O

Delovni čas v trafikah in zapiranje trafik.

C. kr. finančno ministrstvo je izdalo
y sporazumu s trgovskim ministrstvom
'n ministrstvom za notranje zadeve na¬
slednja določila glede delovnega časa
v  trafikah in zapiranja tobačnih proda-
jalnic.

1. V tobačnih trafikah, v katerih se vrši prodaja
tobačnih izdelkov samostojno, to se pravi kot glavno
opravilo, morajo biti prostori, ki so odprti za promet
odjemalcev, kakor tudi k tem prostorom pripadujoče
Pisarnice in skladišča, v času od devete ure zvečer do
Pete ure zjutraj zaprti.

Prodajni obrat sme tedaj v času od>5. ure zjutraj
do 9. ure zvečer trafikant poljubno izvrševati, toda
v sekako tako, da zdržema ne sme manj kakor 12 ur trajati.

Začetek in konec prodajnega časa se mora na¬
znaniti pristojni oblasti, katere dolžnost je le nad¬
zorovati, koliko časa in ob katerih urah je trafika
zaprta.

2. Določbe prvega in tretjega odstavka točke 3.,
odredbe z dne 22. maja 1906, št. 23.810, Ukaznega
Usta št. 115, o prodaji postranskih predmetov v samo¬
stojnih tobačnih trafikah ob nedeljah, veljajo analogno
tudi za delavnike v tem zmislu, da je prodajanje
drugih postranskih predmetov, kakor eraričnih vre-
dnostnic, kadilnih predmetov in časopisov med pro¬
dajnim časom (točka 1.) le v onem času dovoljeno, ki

143  —

je sploh za razpečavanje takih predmetov po določbah
zakona z dne 14. januarja 1910, drž. zak. štev. 19.
ali pa na podlagi tega zakona izdanih predpisih glede
delovnega časa in zapiranja prodajalen v trgovskih
obratih in sorodnih kupčijskih obratih, dopusten.

3. Samostojnim trafikantom je prostovoljna ana¬
logna vporaba določil zakona z dne 14. jan. 1910,
drž. zak. štev. 19, glede dovolitve najmanj 11 urnega,
nepretrganega počitnega časa in najmanj 1 urnega
opoldanskega odmora pomožnim delavcem, pod tem
pogojem dovoljena, da le ta ne ovira redno in nepre¬
trgano izvrševanje prodajnega obrata, ki je dopusten
po točki 1.

4. Ob posameznih delavnikih, ob katerih posebne
razmere zahtevajo razširjenje kupčijskega obrata (tržni
dnevi, slavnostne priredbe in enako) more pristojna
oblast izjemoma dovoliti podaljšanje prodajnega časa,
v katerem se sme vršiti prodajni obrat v pod točko 1
navedenih trafikah. Premaknitev večernega zapiranja
prodajalnic pa je v takih primerih le najkasneje do
10. ure zvečer dopustna.

5. Za posamezne trafike, v katerih je zvečer
prodajni obrat posebno živahen, tako, da bi se ako
bi se ob predpisanem času prodajalne zapirale, zdatno
manj razpečalo, n. pr. v zdraviliščih med sezijo, v raz¬
stavah in zabavališčih, v kolodvorskih trafikah itd.,
mora pristojna oblast v točki 1 navedene utesnitve
zapiranja prodajalnic trajno pa od slučaja do slučaja
preklicati.

6. Določbe o zapiranju prodajalnic in o delovnem
času ob delavnikih (točka 1—5) veljajo v splošnem
tudi za praznike; pristojna oblast pa je pooblaščena,
da sme samostojnim trafikantom ob praznikih vsled
obstoječih krajevnih razmer dovoliti zmanjšanje pro¬
dajnega časa do štirih ur, in določitve časa za zapiranje
trafik ob najzgodnje 11. uri dopoldne.

Na Božični dan, na Novega leta dan in na sv.
Rešnjega telesa dan, kakor tudi ob vseh praznikih,
katerim sledi, ali pa je bil prejšnji dan nedelja ali

— 144  —

praznik, obrat v samostojnih trafikah ni dopusten dalj
časa, kakor ob nedeljah.

7. V trafikah, v katerih se prodaja tobačnih izdelkov
ne vrši samostojno, ampak kot postransko opravilo
v skupnem obrtovališču s kakim obrtom, se sme ob
delavnikih prodaja tobaka vršiti le toliko časa, kolikor
časa je obrat dotičnega obrta po obstoječih predpisih
o delavnem času in o času zapiranja prodajalnic, v
trgovskih in sorodnih kupčijskih obratih dovoljen.

V primeru pa, da je obrtovališče tako urejeno, da
omogoči tako prostorno ločitev obrtnega obrata od
tobačne trafike, ki zanesljivo zajamči izpolnjevanje za
dotični obrtni obrat obstoječih predpisov o delavnem
času in o času zapiranja prodajalnic, veljajo glede
prodaje tobake ob delavnikih in praznikih v takih
prodajalnah ista določila, kakor za samostojne tobačne
trafike. (Točka 1-6.)

8. Za tobačne zaloge pa odločbe te odredbe ne
pridejo v porabo.

9. Za trafike, ki jih opravljajo založniki tobaka,
kakor tudi prodajalne s tobačnimi specialitetami veljajo
predpisi točk 1—7, za hišne trafike katere so se po¬
delile lastnikom krčmarskih in gostilniških obrtov, pa
veljajo predpisi točke 7 te odredbe,

10. V samostojno izvrševanih tobačnih trafikah je
na v dotičnem deželnem jeziku sestavljenem stenskem
plakatu na viden način naznaniti, kateri čas se trafika
ob delavnikih in praznikih zapira.

O 0

-a

— 145  -

10 *

Vzorci prošenj v dosego različnih obrtnih
pravic.

1. Za dovoljenje prodaje časopisov.

j 2 K  i Slav. mestni magistrat kot policijska oblast

i kolek i V

Ljubljani.

Ivan Rak, trgovec v Ljubljani, prosi za dovoljenje
prodaje časopisov.

V Špitalski ulici št. 22 izvršujem trgovino z me¬
šanim blagom, med drugim tudi s papirjem. Prosim,
da se mi dovoli prodajati vse tuzemske, oblasti pra¬
vilno naznanjene periodične tiskovine in časopise v
zgoraj označeni prodajalni.

Za dovolilno listino prilagam kolek za 2 K.

Podpis.

2. Za koncesijo prodaje šolskih knjig, molitve¬
nikov, koledarjev in svetih podob.

Slavno c. kr. okrajno glavarstvo
v

Kranju.

Karol Florian, trgovec s papirjem v Kranju, prosi
za koncesijo prodaje šolskih knjig, molitvenikov, ko¬
ledarjev in svetih podob.

V hiši št. 340 na Glavnem trgu v Kranju name¬
ravam v svoji trgovini s papirjem, pisalnimi in risal¬
nimi potrebščinami izvrševati tudi prodajo šolskih
knjig, molitvenikov, koledarjev in svetili podob.

Svojo samostojnost in avstrijsko državljanstvo
sem izkazal o priliki zglasitve trgovine s papirjem.

Zato si dovoljujem prositi, da se mi dovoli kon¬
cesija za prodajo šolskih knjig, molitvenikov, kole¬
darjev in svetih podob v zgoraj označeni hiši.

Za koncesijsko listino prilagam kolek za 2 K.

Podpis.

2 K
kolek

— 146  —

3. Za dovoljenje točenja vina in piva na kakem
drugem kraju.

Slavni mestni magistrat
v

Ljubljani.

1 K

kolek

Ivan Poček, gostilničar v Ljubljani, Stari trg 65,
prosi za dovoljenje točenja vina in piva na ljubljan¬
skem gradu.

Ciril-Metodovi podružnici za Šentjakobski okraj
se je dovolilo prirediti v nedeljo 26. aprila 1912 ve¬
selico na dvorišču ljubljanskega gradu. Ker se tukaj
ne izvršuje noben gostilniški obrt, je predsednik ome¬
njenega društva podpisanega pozval, naj prevzame ta
dan točenje vina in piva na veselici. Zato prosi pod¬
pisani, da se mu za 26. aprila t. 1. da dovoljenje, da
sme na ljubljanskem gradu točiti vino in pivo ter
prodajati gorka in mrzla jedila.

Podpis.

4. Za dovoljenje prodajev kolekov.

2 K
kolek

Slav. c. kr. finančno ravnateljstvo

v

Ljubljani.

Jurij Potokar, trgovec v Ribnici, prosi dovoljenja
za prodajo kolekov.

Že več let izvršujem v hiši št. 320 v bližini c. k.
okr. sodišča, trgovino z mešanim blagom. Zato prosim,
da se mi da dovoljenje za prodajo kolekov do vštevši
10 K in uradnih meničnih golic do 10 K ter železniških
tovornih listov z vtiskanim kolekom vsake vrste v gori
omenjeni trgovini prod proviziji 1 1 / 2 °/o ter da se mi
izda dotična licenca. V ta namen prilagam kolek za
2 K.

- 147 —

Podpis.

10 *

5. Za dovoljenje prodaje znamk.

Slav. c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo
v

Trstu.

Josip Arko, trgovec v Postojni, prosi dovoljenja
za prodajo pisemskih znamk.

V hiši št. 270 izvršujem prodajo mešanega blaga.
V ulici, kjer imam trgovino kakor tudi v sosednjih
ulicah ni nobene prodajalne poštnih vrednostnic, ampak
morajo prebivalci hoditi na 20 minut oddaljeno pošto,
kar je zlasti ob slabem vremenu, ker ulice niso tlako¬
vane, zamudno in jako odročno. Vsled tega prosi
podpisani, da se mu dovoli prodajati pisemske znamke
in druge poštne vrednostnice.

Podpis.

1 K
kolek

6. Za dovoljenje postaviti izložbene omarice.

Slavni mestni magistrat
v

Ljubljani.

Josip Skalar, trgovec z galanterijskim blagom v
Ljubljani Prešernova ul. 27, prosi dovoljenja, da sme
postaviti izložbene omarice.

Podpisani namerava v svrho očividnejšega ozna-
čenja svoje trgovine postaviti na obeh straneh vboda
v prodajalno dve izložbeni omari, ki bosta od hišnega
zidu le 20 cm  ven stali. Prilagam v ta namen narisan
načrt v dveh izvodih ter prosim: slavni mestni ma¬
gistrat naj mi po dovršenem krajevnem ogledu dovoli
postaviti označeni izložbeni omari.

Podpis.

— 148  —

1 K
kolek

7. Za dovoljenje postaviti sejmsko stojnico.

Slavno županstvo
prosto. v

Št. Jerneju.

Ker obiščem tamošnji semenj, ki se vrši dne
5. julija t. 1., prosim, da se mi odkaže prostor in
stojnico na semnju. Sejmske pristojbine bom takoj
poravnal, ko pridem v Št. Jernej.

Podpis.

8. Za dovoljenje, da se smejo časopisne znamke
rabiti pri odpošiljanju cenikov.

1 K
kolek

Milko Krapeš, urar in trgovec, z zlatnino v Ljub¬
ljani, prosi dovoljenja, da sme dobivati in porabiti
časopisne znamke za svoje cenike.

Ker hočem prodajo ur in drugih zlatih in sre¬
brnih predmetov zvečati in si pridobiti več odje¬
malcev zlasti na deželi, nameravam razpošiljati velik
nov cenik v 5000 izvodih v obliki časopisa.

Ta cenik se bo imenoval „Ilustrovani cenik 1912“
in bo izhajal štirikrat na leto v gotovih časih, vsled
česar ima popolnoma značaj periodične tiskovine.
Vsled tega prosim dovoljenja, da smem kupovati in
porabljati časopisne znamke pri razpošiljanju ozna¬
čene tiskovine v avstrijsko ogrskem poštnem ozemlju.

Obenem prilagam en izvod ilustriranega cenika.

Podpis.

— 149  —

9. Prošnja za pavšaliranje kolkovine za trgovske
knjige.

Koieka Visoko c. kr. finančno ministrstvo
prosto. na

Dunaju.

Peter Šterk, trgovec v Ljubljani, prosi, da se ga
oprosti kolkovine za nove trgovske knjige proti temu,
da plača primeren vsakoletni pavšalni znesek.

Trgovske knjige podpisanega, ki jih rabi v svoji
trgovini pod tvrdko Peter Šterk v Ljubljani, so vsled
dosedanjih vpisov skoro popisane, da mora torej nove
napraviti. Podpisani prosi torej, prilagaje zaznamek
A, ki označuje trgovske knjige po velikosti in številu
pol, naj mu visoko c. kr. finančno ministrstvo blago¬
voli dovoliti pavšaliranje kolkovine za nove trgovske
knjige.

Kot odkupni znesek predlaga podpisani 20 K
letno.

Podpis.

□

— 150  —

Prevažanje blaga po železnici.

Železnica prevzema blago v prevažanje na pod¬
lagi tarife I. del, ki se deli v oddelek A:  obratni
pravilnik in v oddelek B:  tarifni del. Razven tega
ima vsaka železnica zase tarifo II. del, ki vsebuje
izjeme tarife I. del, oddelek B  in velja le za dotično
železnico.

V sledeči razpravi navajamo nekatera določila
obratnega pravilnika, ki je stopi! v veljavo 1. pro¬
sinca 1910.

Ali mora železnica prevažati blago.

Železnica ne sme odreči prevažanja, če se ugodi
veljavnim predpisom in splošnim ukrepom železnice,
ako prevažanje ni prepovedano postavno ali zaradi
javnega reda. Zlasti za strelivo in razstrelna sredstva
so zelo strogi predpisi. Kdor bi hotei te predmete
razpošiljati, naj se pravočasno pobriga za pogoje.

Vozni list in njegova oblika.

Vozni list mora spremljati vsako pošiljatev. Vozni
list za tovorno blago se razločuje od onega za brzo-
vozno blago. Ko oddamo železnici pošiljatev v pre¬
važanje, sklenemo z njo prevozno pogodbo. Zato je
treba vozni list, v katerem so vse točke te pogodbe,
skrbno popisati, ker zadenejo pošiljatelja slabe posle¬
dice, ki nastanejo vsled dvomljivosti ali nepravilnosti
v voznem listu.

Vsebina voznega lista.

V vozni list spada:

1. Ime in bivališče prejemnika.

2. Železniška postaja, do katere naj se prevaža
blago (postaja namembe.)

tsi —

3. Kraj namembe, če je ta različen od postaje
namembe.

4. Deklaracija pošiljatve.

Pri kosovnem  blagu, ki ga stranka ne nalaga
sama v vagone, temveč železnica, in za katero se
računa voznina za težo pod 5000 kg,  je navesti šte¬
vilo kosov, način sprave in številko ter znamenje
posameznih kosov.

Železnica sme zahtevati, da se tudi pri v o z o v n i h
pošiljatvah označi vsebina po številu in spravi, če je
to glede kakovosti naklada mogoče.

5. Teža pošiljatve ali predlog, da jo določi že¬
leznica.

6. Če je stranka naložila blago, tudi lastninski
znak in številka vagona.

7. Kdor hoče plačati voznino naprej, mora to
pripomniti.

8. Predlog za prejemni list ali duplikat.

9. Napoved interesa na redni dostavitvi ali obre¬
menitev pošiljatve s povzetjem.

10. Eventuelna zahteva, naj počaka blago na
postaji (restante.)

11. Označenje papirjev, ki jih zahtevajo carinski,
davčni ali policijski predpisi.

12. Pri pošiljatvah, ki so podvržene carinski ali
davčni odpravi, se sme zaznamovati urad, pri katerem
naj se izvrši ta manipulacija.

13. Podpis z imenom ali firmo in bivališče. Pri-
dejati se sme tudi naslov za brzojavke in številka
telefona.

Za vsako vagonsko pošiljatev je potreben poseben
vozni list. Izjema je dopustna za pošiljatev dolgega
lesa v dopjonih in za pošiljatve živine.

Če prva stran voznega lista ne zadostuje za
označenje pošiljatve, se rabi lahko notranja stran. Če
je treba, se smejo pripeti v vozni list tudi posebni
kolkovani in podpisani listi.

Važno je, da se za blago različnih tarifnih raz¬
redov napove teža za vsak razred posebej. Ker pa je

— 162  —

klasifikacija težka, nasvetujemo, naj vsakdo vpraša na
železnici, kako naj deklarira pošiljatev, da železnica
ne računa previsoke voznine vsled njegove neved¬
nosti.

V avstrijskih kronovinah, kjer je več jezikov
običajnih, se izpolnijo vozni listi lahko v dotičnih
deželnili jezikih. Če so pošiljatve namenjene na po¬
staje, kjer n. pr. slovenščina ni običajna, je treba vse
bilježke voznega lista prestaviti v nemščino.

Kdor prinese vozni list na postajo, ta se smatra,
da je pooblaščen izpremeniti ali izpopolniti vozni list.

Tehtanje pošiljatve; štetje kosov.

Železnica je obvezana kosovno blago, katero mora
sama naložiti, ob prevzetju brezplačno stehtati in
prešteti. Pošiljatve, ki jih je stranka sama naložila,
mora železnica stehtati le tedaj, če je tehtanje na
voznem listu predlagano. Za tehtanje takih pošiljatev
si zaračuna železnica tchtninc.

Vozninski pribitki.

Če sc napačno napove vsebina, teža ali število
kosov, je treba plačati vozninsko'" razliko in še po¬
sebne pribitke.

Sprava in zaznamovanje.

Da se blago na železnici ne poškoduje, zmanjša
ali izgubi, treba ga je primerno zaviti ali spraviti. Če
pa blago ni dobro spravljeno ali omotano, mora po¬
šiljatelj ta nedostatek na voznem listu pripoznati.
Odpošiljatelj, ki pošilja blago navadno v pomankljivi
spravi, ali pa vedno z istimi nedostatki od iste po¬
staje, napiše lahko pri dotičnem odpremnem uradu
splošno izjavo, na katero se pozneje pri vsaki poši-
Ijatvi sklicuje. V mednarodnem prometu je treba za
vsako pošiljatev v nezadostni spravi podati posebno
izjavo.

— 153  —

Sprejem blaga.

Ob nedeljah in praznikih se tovorno blago ne
sprejema, brzovozno pa le dopoldne. Živina za sejme
se lahko odda tudi ob nedeljah in praznikih.

Če se odpošiljatelj pri dovažanju blaga, katero
mora železnica naložiti, zakasni, da v teku 24 ur vseh
v eno pošiljatev spadajočih kosov ne izroči železnici,
ali če v tem času ne prinese pravilno spisanega
voznega lista, ali če pri frankirani voznini ne plača
v 24 lirah, sme železnica zahtevati skladarino.

Za blago, katero mora pošiljatelj naložiti, se na¬
ročajo vozovi proti zavarovalnini K 9'60. Ako se
pismeno obljubljeni vozovi ne pripravijo pravočasno,
mora železnica povrniti stroške za dovoz, najmanj
pa K 9'60. Če se pripravljeni voz odpove pred pre¬
tekom nakladnega roka (24 ur), mora naročnik plačati
od časa ko se mu je bil voz pripravil, pristojbino
40 h od ure, najmanj pa K 4'80. Če naročnik med
celim nakladnim rokom ne prične nakladati, plača
železnici K 9’60, nato pa sme voz iznova naročiti.

Nakladati je treba navadno med službenimi urami.
Če se nakladni rok (24 ur) prekorači, ali če se v tem
času ne prinese pravilno izpolnjenega ali popravlje¬
nega voznega lista, ali če se pri frankiranih pošiljatvah
ne poravna voznine in pristojbin v istem roku, plača
pošiljatelj v tarifu odmerjeno stojnino, to je 40 h od
ure. Za nedelje in praznike se plača stojnina le tedaj,
če je potekel nakladni rok ob 2. uri popoldne dan
poprej. Če sledi zaporedoma več praznikov, računa se
stojnina le za en dan. Nakladni rok ne teče ob ne¬
deljah in praznikih in za dobo carinske, davčne ali
policijske odprave, če je ni zavlačeval odpošiljatelj.

Stojnine se ne plača tudi za oni čas, ko moti
železnica nakladanje.

Odpošiljatelj mora pridejati voznemu listu vse
papirje, ki so potrebni v izpolnitev carinskih, davčnih
ali policijskih predpisov. Železnica ni odgovorna za
njih pravilnost in popolnost.

— 154  —

Za pošiljatve v Nemčijo  je predpisan medna¬
rodni vozni iist z nemškim besedilom. Pridejati mu
je treba 1 nemško označilo blaga, 1 statistično prijavo;
če se oddajo prašiči, meso in slanina na Bavarsko,
tudi potrdilo o izviru.

V Italijo  se oddajo pošiljatve z mednarodnim
voznim listom z nemškoitaljanskim besedilom. Dodati
je eno nemško označilo blaga, tri laške carinske de¬
klaracije, 1 statistično prijavo. Za konje v Italijo je
treba živinskih potnih listov in potrdila o izviru.

Na Francosko:  Mednarodni vozni list z nem-
ško-francoskim besedilom, 1 statistična prijava, 2 fran¬
coski carinski deklaraciji. Pošiljatvam rudninske vode
preko Italije na Francosko je pridejati izvorni certifikat.

V Belgijo:  Mednarodni vozni list z nemško-
francoskim besedilom, 1 francoska carinska deklaracija.
Vrednost, množino, mero in težo je treba natanko
označiti.

V Švico:  Mednarodni vozni list z nemško fran¬
coskim besedilom, ena švicarska carinska deklaracija,
ena statistična prijava.

Na Rumunsko:  Mednarodni vozni list z nem¬
škim besedilom, eno nemško blagovno označilo, ena
francoska carinska deklaracija, ena statistična prijava,
en izvorni certifikat. Če se zacarini na meji, priviti
je voznemu listu tudi fakturo.

Na Rusko:  Mednarodni vozni list z nemško-
ruskim besedilom, nato še en mednarodni vozni list
s tiskanim naslovom: „carinski dokument” in stati¬
stična prijava.

Srbija, Bolgarsko, Turško.  Posebni vozni
list s tiskom: Direktni promet med Avstro-Ogrsko,
Srbijo, Bolgarsko in Turško. Besedilo: nemško-srbsko,
nemškobolgarsko in nemškofrancosko. Na to še ena
francoska carinska deklaracija, ena statistična prijava.

Promet v levantske luke:  Posebni vozni list
z napisom: Avstroogrski levantski promet preko Trsta
in Reke po morju, ena francoska carinska deklaracija,
ena statistična prijava.

— 155  —

Za razpošiljanje žganja, sladkorja, rudninskega
olja in piva so merodajni davčni predpisi, veterinarsko
policijski predpisi pa za pošiljatve živih živali, mesa,
loja, kož, rogov, parkljev itd.

Kažipot.

Pošiljatelj lahko predpiše na voznem listu pot,
po kateri naj se prevaža blago, ali tarife, po katerih
naj se zaračuna voznina. Na tem mestu bi svetoval,
naj pošiljatelj ne predlaga ne pota, ne tarife; ako
ukrene kaj napačnega, stori to v svojo škodo. N. pr.
Kdor pošlje iz Budimpešte v Ljubljano voz vina in
zahteva, naj se vozi preko Pragerskega, se oškoduje
okroglo za 85 K pri 10.000 kg,  če tudi je predlagal
najkrajšo pot. Isto velja za veliko drugih predmetov.

Računanje voznine.

Vse, kar si zaračuna železnica za voznino in po¬
stranske pristojbine, mora tudi napisati v vozni list.
Razen tega sme železnica zaračuniti samo še, kar je
izdala za pošiljatev v gotovini n. pr. za popravo sodov
ali uravnavo pošiljatve n. pr. tramov, sena in dr. Za
take izdatke si računa železnica 2°/ 0  provizijo.

Plačanje voznine.

Železnica lahko zahteva, da se plača voznina
naprej za blago, ki se — po preudarku železnice
hitro skvari, ali če blago brezdvomno ni toliko vredno,
kolikor znaša voznina. V drugih slučajih pa stori
pošiljatelj kakor hoče; plača voznino pri oddaji, ali
jo pa nakaže na prejemnika. Če pa hoče plačati voz¬
nino naprej, mora to izjaviti v voznem listu. Dovo¬
ljeno je tudi samo poljuben del voznine frankirati,
toda ta del je treba napovedati v določeni vsoti. Če
ne zapiše glede frankiranja nič, plača vse prejemnik.
Beseda „franko“ ali „prosto“ znači, da plača poši¬
ljatelj voznino in vse pristojbine. Če hoče plačati le
del voznine, zapiše: Prosto ....  znesek v kronah

— 156  —

(prosto 50 K). Dovoljeno je tudi: Prosto razen pro¬
vizije za povzetje, ali prosto vštevši carino, ali carine
prosto.

Terjatve vsied nepravilno računane voznine.

Vsled hitre odpreme, ki jo zahteva železniško
poslovanje, in vsled zamotanosti železniških tarif, se
lahko pripeti nepravilna navedba tarif, ter se vrinejo
tudi napake pri računanju voznine. Zato ima že po
splošnih pravnih načelih železnica pravico izterjati
pozneje, kar je bilo premalo zaračunano, oni pa, ki
je bil plačal previsoko voznino, pravico, da se mu
povrne, kolikor je bil plačal preveč. Pri frankiranih
pošiljatvah se povrne pošiljatelju, sicer pa pre¬
jemniku.

Kdor zahteva povračilo, vloži pri dotičnem želez¬
niškem uradu ona dokazila, iz katerih je razvidna
upravičenost terjatve. Od dneva, ko se je reklamacija
vložila, se lahko računa zamudne obresti po 6°/ 0 .

Kdaj zastarajo terjatve vsled nepravilno
zaračunane voznine.

Pravica železnice do doplačila tega, kar je pre¬
malo računala, in stranke proti železnici do povračila,
če je bila plačala preveč, zastara v enem letu, v ko¬
likor temelji ta pravica na nepravilni uporabi tarif ali
v računskih napakah.

Povzetje. Predujem.

Odpošiljatelj lahko obremeni pošiljatev s povzetjem
do njegove vrednosti. Za potrdilo o tej obremenitvi
prejme povzetno legitimacijo.

Kakor hitro izve pošiljalna postaja od namembne
postaje, da je povzetje vplačano, obvesti o tem poši¬
ljatelja ter ga pozove, naj pride po denar.

Železnica dovoli tudi predujme, če je — po pre¬
udarku odpošiljalne postaje — blago toliko vredno.

— 157  —

' Za obremenitev pošiljatve s povzetjem ali s pre-
dujemom si računa železnica po tarifi odmerjeno pri¬
stojbino. Ta znaša za povzetje 1 / 2 °/ ( i, za predujeme
pa 2 °/ 0 .

Pošiljateljevi naknadni ukrepi.

Naknadni ukrepi so prostovoljni in neprostovoljni.
Prve ukrene pošiljatelj prostovoljno, ne da bi ga že¬
leznica pozvala, neprostovoljni pa so tedaj, — kadar
jih ukrene pošiljatelj na poziv železnice, ki ne more
redno izvršiti vozne pogodbe. Na podlagi obratnega
pravilnika so dopustni sledeči prostovoljni naknadni
ukrepi:

1.) Glede blaga:

a)  da se mu  vrne blago v oddajni postaji,

b)  da se blago ustavi med potjo,

c)  da se blago pridrži v namembni postaji,

d)  da se blago izroči drugemu prejemniku,

e)  da se blago izroči na drugem kraju.

/) da se blago pošlje nazaj v odpošiljalno postajo.

2. ) Glede povzetja.

Ukreniti sme, da se povzetje naloži pozneje, da
se ga zviša, zniža ali prekliče.

3. ) Glede voznine.

Da naj se pošiljatev izroči prosta voznine in pristojbin.

Ti naknadni ukrepi se morajo tikati cele pošiljatve.
Vložiti jih je treba pismeno na posebnih vzorcih
navadno na pošiljalni postaji. Doprinesti je tudi pre-
jemni list ali v  duplikat ter na njem pismeno ponoviti
svoj ukrep. Če se spremeni povzetje, prinesti je s
seboj tudi povzetno legitimacijo. Če se obrne poši¬
ljatelj direktno na namembno postajo, pridrži se mu
pošiljatev le tedaj, če prinese v primernem času tudi
predpisani ukrep potom pošiljalne postaje. Pri nak¬
nadnih ukrepih pa ni dovoljeno, da bi odpošiljatelj
spisal nov vozni list.

— 158

Neprostovoljni ukrepi.

Kadar pozove železnica k naknadnemu ukrepu,
ima pošiljatelj pravico razpolaganja tudi tedaj, če se
ne more skazati s prejemnim listom ali duplikatom.

Če se prejemnika o dohodu blaga ne more obve¬
stiti, ali če ta odreče prevzetje blaga, ali ne reši pravo¬
časno voznega lista, mora prejemna postaja o tem
obvestiti pošiljatelja. V tem slučaju spiše prejemnik svoj
ukrep na tisto pisanje, katero je prejel od železnice.

Za izvršitev naknadnih ukrepov si računa želez¬
nica posebne pristojbine in sicer: Če se da ukrep
izvršiti v oddajni ali pa namenbni postaji po 6 h od
100 kg,  če se mora blago ustaviti med potom, pa
po 12 h od 100 kg,  najmanj pa K 1 od pošiljatve.
Če se spremeni povzetje, zaračuna si železnica 40 h,

Pravica pošiljatelja do naknadnih ukrepov ugasne,
kakor hitro reši prejemnik vozni list.

Dostavni rok.

Železnica ne sme prevažati blaga, kolikor se ji
zljubi počasi, temveč je v obratnem pravilniku za
vsako kilometersko razdaljo tudi predpisan rok, v
katerem mora prejemniku dostaviti blago.

Ta rok se imenuje dostavni rok in"znaša:

1. za brzovno blago:

a)  odpravni rok 1 dan,

b)  prevozni rok za vsakih pričetih 300 km  1 dan.

2. za tovorno blago:

a)  odpravni rok 2 dni,

b)  prevozni rok za daljavo do 100 km  1 dan, za
večje daljave, za vsakih nadaljnih pričetih 200 km  1 dan.

Te roke sme železnica z dovoljenjem nadzorovalne
oblasti podaljšati na primer:

1. v izvanrednih prometnih razmerah,

2. za blago, ki prihaja z ene železnice na drugo.

Za blago, ki se je oddalo predpoldne, začne teči

rok ob 12 uri opoldne, za popoldne oddano blago o
polnoči.

— 159  —


Sledeča tabela vsebuje prevozni rok z odpravnini
rokom vred v tuzemskem prometu:

Iz te tabele se vidi, da mora železnica splošno
dostaviti brzovozno blago v do 300 km  oddaljene po¬
staje v dveh, v postaje, oddaljene od 301 do 600 km
pa v treh dneh.

Tovorno blago, namenjeno na postaje, ki so manj
kot 100 km  oddaljene, se mora dostaviti v treh, na
postaje, oddaljene od 101 do 300 km  v štirih in na
daljave 301 do 500 km,  na pr. na Dunaj v petih dnevih.

Ti dnevi niso koledarski dnevi, ampak le 24 urne
časovne dobe Dostavni rok se tedaj ne računa po
dnevih, ampak po urah.

Za prevažanje živih živali je v § 51 Obratnega
pravilnika določen poseben, mnogo krajši dostavni rok.

Kako se prekine dostavni rok.

Rok se prekine za čas carinske, policijske ali
davčne odprave, za čas zamude, povzročene po nak¬
nadnem odloku odpošiljatelja, za čas motenja rednega
prometa, če ga ni zakrivila železnica in v vseh onih
slučajih, ko se prevažanje zakasni po krivdi odpoši-
ljatelja.

Če je dan, ki sledi oddaji blaga, nedelja ali
praznik, začne teči dostavni rok za popoldne oddano

— 160  —

blago en dan pozneje. Če je zadnji dan roka nedelja
ali praznik, preteče rok za tovorno blago šele ob
dotični uri prihodnji dan.

Kdaj dostavni rok ni zamujen.

Dostavni rok še ni prekoračen, če je železnica
pred njegovim pretekom izvršila vse, kar je dolžna
storiti s svoje strani, da spolni vozno pogodbo.

Razločevati moramo dvoje: 1. kjer mora železnica
dostaviti blago na dom in 2. kjer mora priti prejemnik
sam ponje na postajo.

Po deželi si mora vsak sam spraviti blago domov,
po mestih pa, kjer ima železnica svojega špediterja,
dostavni rok ni prekoračen, če dostavi špediter še med
tem rokom kosovno blago na dom prejemnikom, ki
si niso prepovedali dostavljanja po špediterju. Dova¬
žati mora špediter med običajnim poslovnim časom.

Tam, kjer pridejo prejemniki sami po svoje blago,-
železnica ne prekorači dostavnega roka, ako obvesti
prejemnika pred pretekom dostavnega roka in pripravi
blago za vročitev.

Kjer pa si je prejemnik prepovedal obveščanje, je
za železnico dovolj, če pred pretekom dostavnega roka
pripravi blago za vročitev. ..

Izročitev.

Železnica ima dolžnost, na kraju izročitve predat*
prejemniku vozni list z blagom vred. Prejemnik pa
mora plačati po vozni pogodbi vtemeljene terjatve in
potrditi prejem na obvestilu. Železnica sme dati blago
enemu, ki prinese podpisano obvestilo, in ji ni treba
preiskovati, ali je podpis pristen ali ne.

Ko pride blago na kraj izročitve, je prejemnik
upravičen vdejstviti proti železnici vse po vozni po¬
godbi zajamčene pravice. Zlasti ima pravico, da mu
železnica izroči vozni list in blago, če pošiljatelj tega
ni prepovedal z naknadnim ukrepom. Ko prevzame
prejemnik vozni list in blago, se obveže, plačati želez¬
nici vse, kar ji spada po voznem listu.

— 161  — 11

Železnica ima na blagu tudi pravico rubežni za
voznino,^ pribitke, pristojbine, povzetja, carino in druge
troske. Če bi prejemnik vsega ne plačal, ima železnica
pravico, blago prodati ter porabiti skupiček v pokritje
svojih terjatev.

Tehtanje in štetje v namembni postaji.

Prejemnik sme ob prevzetju zahtevati, da se blago
v njegovi prisotnosti prešteje ali stehta. Za to mora
plačati po tarifi odmerjene pristojbine.

Dovažanje po špediterju.

Železnica sme v okolišu svoje postaje ali pa v
sosednje kraje blago sama dostavljati, ali najeti v to
svrho špediterja. Osebe, ki se za to vporabljajo, veljajo
za organe železnice. Pristojbinsko tarifo morajo nositi
s seboj, da jo pokažejo, če bi se zahtevalo.

Prejemniki so sicer upravičeni, da pridejo sami
po svoje blago, toda morajo to pismeno naznaniti
postaji že pred prihodom pošiljatve.

Pripomniti je, da niso vsi špediterji smatrati za
železniške organe, ampak le oni, katere je železnica
kot take najela s posebno pogodbo.

Obveščenje o prihodu blaga.

Obveščenje o prihodu blaga se vrši po pošti ali
po železniškem slu, — če ni bil prejemnik ukrenil,
da se ga obvesti na drug način.

Za dostavni okraj dotičnega poštnega urada je
frankirati obvestila z znamko po 6 h. Adresatom izven
poštnega okoliša se dostavljajo obvestila rekoman-
dirano.

Ako želi prejemnik, ki stanuje izven dostavnega
okraja, da se mu pošljejo obvestila kot navadna pisma,
ali da se mu dostavi več obvestil z navadnim ali reko-
mandiranim pismom, mora izpolniti pri postajnem
uradu posebno predmetno izjavo in jo kolkovati s
kolkom 1 K.

162  —

Kdor zahteva, da se ga obvesti o dohodu blaga
brzojavno ali po telefonu, nadalje, naj se ga ne ob¬
vešča naravnost, temveč naj počakajo obvestila na
kolodvoru, ker bo hodil on sam ali njegov poobla¬
ščenec ponja, mora spolniti posebno z 1 K kolko-
vano izjavo, za pooblaščenca pa ravno tako kolkovano
pooblastilo.

Prejemnik, ki želi, naj se izročajo njegove po-
šiljatve komu drugemu, n. pr. špediterju (ki ni želez¬
niški špediter) ali vozniku, mora spolniti posebno
izjavo za železnico in pooblastilo za pooblaščenca.
Vsako je treba kolkovati s kolkom za 1 K.

Obveščenje je izvršeno, kadar dostavi pošta, 4 ure
po oddaji obvestil na pošto, kadar obvešča sel, pa v
trenotku izročitve obvestila.

Rok za odpeljavo.

1. a)  Navadno brzovozno blago  je treba
vzeti domov v 48 urah. Kdor pusti blago delj časa
na kolodvoru, mora plačati skladarino, ki znaša za
vsakih 100 kg  in 1 dan po 10 h, najmanj pa 20 h
za pošiljatev.

b)  Ža rudninska olja, bencin in gorljive predmete,
kakor kalcij - karbid, z mastjo namazan bombaž ali
predivo ali vrvi pa si sme železnica računati sklada¬
rino že po 24 urah in sicer po 40 h za vsakih 100 kg
in 1 dan.

2. a)  Za odpeljavo navadnega tovornega
blaga,  katero mora železnica  razložiti iz vagonov
in spraviti v skladišča, ima prejemnik časa 4 dni. Po
preteku te dobe mora plačati skladarino in sicer po
6 h za vsakih 100 kg  in 1 dan, najmanj pa 10 h
od pošiljatve.

b)  Za seno in slatno, za mastno predivo in bombaž
iz tvornic ali za namazane vrvi, kalcij-karbid, mine¬
ralna olja in njih destilate kakor bencin, plačati je
skladarino že po 24 urah in sicer po 25 h za 100 kg
in en dan.

n*

— 163

3. Za odpeljavo blaga, katero mora stranka
razložiti in za izpraznjenje vagona določa obratni
pravilnik 24urni, stojnine prosti razkladni rok. Pre¬
jemnik, ki v tem roku ne izprazni voza, plača 40 h
stojnine za uro in voz. V ta rok se ne vštevajo ne¬
delje in prazniki.

Če železnica prejemniku, ki je dobil obvestilo o
dohodu svoje pošiljatve, blaga v teku ene ure ne
more izročiti, ker še ni v skladišču pripravljeno, ali
ker vagon še ni postavljen na razkladni tir, ni treba
prejemniku več čakati, temveč je upravičen zahtevati
odškodnino zaradi neuspešnega poskusa odpeljave.

Prejemne zapreke in zamude.

Če železnica za prejemnika ne more izvedeti, ali
če prejemnik odreče prevzetje pošiljatve, ali ne reši
pravočasno voznega lista, ali če nastanejo druge
zapreke, mora železnica to nemudoma sporočiti poši¬
ljatelju in ga vprašati za ukrep potom oddajne postaje.
Le v tem slučaju, če je bil pošiljatelj v voznem listu
predpisal, da naj ga namembna postaja obvesti o
zaprekah naravnost brzojavno ali po pošti na njegove
troške, sporočijo se mu dostavne zapreke naravnost,
ter sme tudi pošiljatelj poslati svoj ukrep neposredno
v namembno postajo. Tudi sme odpošiljatelj v voznem
listu predpisati, da se mu blago pošlje nazaj v slu¬
čaju zaprek pri prejemu, ne da bi se ga poprej obve¬
stilo o teh zaprekah.

Če je prejemnik odrekel prevzetje blaga in se je
to sporočilo odpošiljatelju, se sme blago izročiti pre¬
jemniku le z odpošiljateljevim dovoljenjem.

To določilo odgovarja trgovskim interesom, ker
pošiljatelj blago, katero je bil naslovljenec izrecno
odklonil, lahko odkaže takoj drugam, ne da bi se
mogel prvotni prejemnik premisliti in ne da bi mogle
nastati sitnosti z novim prejemnikom.

Če se prejemnika ni moglo pravočasno obvestiti
radi nezadostnega naslova, ali če se je prejemnik za¬
kasnil le iz nevednosti, ne velja ta določba.

— 164  —

Če železnica kljub temu, da je s svoje strani
storila vse, ne more blaga vročiti prejemniku, in se
tudi pošiljatelj, o tem obveščen, ne gane, sme želez¬
nica brez posebnih formalnosti blago prodati. To sme
storiti vsled pravice rubežni, ki jo ima na blagu. In
sicer se sme prodati blago, ki ni skvarljivo, že štiri
tedne po preteku sldadarine prostega časa, hitro
skvarljivo blago pa takoj.

Določitev zmanjšanja, poškodbe ali izgube blaga.

Če železnica zapazi ali pa sluti, da se je blago
poškodovalo ali zmanjšalo, ali če to trdi prejemnik,
mora železnica takoj pismeno določiti stan blaga,
znesek škode, in če je mogoče, vzrok in čas zmanj¬
šanja ali poškodbe. To se naj zgodi, če je le mogoče,
v piisotnosti stranke. Prisostvujejo naj neudeležene
priče, in na zahtevo upravičencev tudi izvedenci.

Ne glede na te predpise pa smeta kakor želez¬
nica tako tudi stranka zahtevati, da dožene sodišče
poizvedbe o obstanku dejanja.

Jamstvo železnice za izgubo, zmanjšanje ali
poškodbo blaga.

Železnica jamči za škodo, nastalo vsled izgube,
manjšanja ali poškodbe, kadar ni nastala po odpoši-
ljateljevi ali prejemnikovi krivdi, po višji sili, po zunaj
ne. očitih nedostatkib sprave, ali po naravnih lastnostih
blaga, zlasti po notranji pokvari, manjšanju ali izka-
panju.

Jamstvo železnice se poostri s tem, da je treba
terjalcu edino to dokazati, da se je zgodila škoda
med časom, ko je prevzela železnica blago v preva¬
žanje in pred prevzetjem pošiljatve po prejemniku.
Kakor hitro je določena izguba, zmanjšanje ali po¬
škodba, mora terjalec samo dokazati, da se je oddalo
blago železnici v dobrem stanu. Če se škoda od zunaj
pozna, dokaže se to enostavno, sklicujoč se na
vozni list.

Omejitev jamstva železnice v posebnih
nevarnostih.

Železnica ne jamči:

1. Če sprejme blago, ki sc prevaža v odprtih
vozovih, za škodo, ki nastane vslcd nevarnosti, s
katero je spojeno prevažanje v odprtem vozu.

2. Kadar sprejme železnica blago na temelju
pošiljateljeve izjave v voznem listu nezavito ali v
pomankljivi spravi, čeprav bi moralo biti po svoji
naravi dobro spravljeno ali omotano, za škodo, nastalo
vsled nezadostne sprave.

3. Pri blagu, katero mora na podlagi tarife ali
obratnega pravilnika odpošiljatelj naložiti, prejemnik
pa razložiti, ne jamči za škodo, ki bi nastala vsled
teh opravil.

Merodajno v tem slučaju je vprašanje,, kdo bi
moral pošiljatev naložiti oziroma razložiti. Če tedaj
železnica na predlog stranke naloži, oziroma razloži
blago, katero bi morala stranka sama naložiti, oziroma
razložiti, ne jamči za škodo, ki bi nastala pri tem
opravilu.

Omejitev jamstva za izgubo teže.

Ker ima blago sploh lastnost, da izgubi med
prevažanjem nekaj svoje teže, ker se vsuši, izpraši,
ali ker izhlapeva, določa obratni pravilnik za vse blago
ta naravni kalo v odstotkih in sicer:

Po 2°/ 0  za tekočine, za vlažno blago in za sledeče
suho blago: Zmlet barveni les, drevesno skorjo, kore¬
nine, sladki les, zrezan tobak, mast. milo in trda olja,
sveže sadje, svež tobak, volno, kože, krzno, usnje,
posušeno in pečeno sadje, živalske kite, rogove in
parklje, kosti (tudi zmlete), suhe ribe, hmelj in sveže
kutine; za vse drugo blago pa po 1 %.

Proti temu določilu pa je dopusten dokaz, da
se vendar teža ni zmanjšala vsled naravnih lastnosti
blaga.

— 166  —

Višina povračila škode za izgubo, zmanjšanje in
poškodbo blaga.

Če mora železnica na podlagi vozne pogodbe za
izgubo, poškodbo in zmanjšanje pošiljatve povrniti
škodo, nadomesti se po točki 88 obratnega pravilnika
sledeče:

1. Navadna kupna cena, kolikor je blago stalo v
oddajni postaji, ne pa ona, za kolikor bi bil prejemnik
blago prodal z dobičkom.

2. Vse, kar se je potrošilo za voznino, carino in
druge troške (nabavni troski).

3. Obresti po 6 0 / 0  od dneva vložitve odškodninske
zahteve.

4. Troski za morebitni brezuspešni poskus odpe-
ljave blaga.

Če se železnici ne dokaže hudobnega namena
ali velike malomarnosti, in če na voznem listu ni
izražen interes na pravočasni dostavi, se ne more
zahtevati več, kakor je v teh štirih točkah povedano.
Zlasti se uspešno ne more zahtevati, da se povrnejo
troski za odvetnika, korespondenco, zamudo časa,
brzojavke, potovanje i. t. d. Če se dokaže velika
malomarnost ali zli namen, mora železnica nadomestiti
popolno škodo, tedaj tudi, za kolikor bi se bilo blago
prodalo z dobičkom.

Napoved interesa na dostavi.

Pod naslovom „ Dostavni rok" smo povedali, da
mora železnica izvršiti prevažanje v določenem času.
Kakšen pomen ima tedaj, da se še posebej izrazi
interes na dostavi t. j. na tem, da se redno izvrši
prevažanje.

Na podlagi § 88 obratnega pravilnika se povrne
prejemniku, če se blago pokvari ali zmanjša ali izgubi,
sanio enostavno odškodnino, ne da bi bilo treba tudi
nadomestiti izgubljeni dobiček; nadalje omeji obratni
pravilnik v § 94 za zamudo dostavnega roka odškod¬
nino le na gotove dele voznine.  Če pa hoče po-

167  -

šiljatelj, da se mu povrne tudi izgubljeni dobiček v
slučaju poškodbe, zmanjšanja ali izgube blaga, ter da
se mu v slučaju prekoračenja dostavnega roka izplača
višja odškodnina, kakor jo določa § 94, mora in tudi
sme izraziti na voznem listu višek interesa na redni
vročitvi.

Z napovedjo tega zneska na voznem listu, se
zavaruje morebitna škoda v višini napovedanega
zneska. Ta znesek bo železnica plačala, če se dokaže
škoda.

Seveda si računa železnica za to zavarovanje
posebno pristojbino. Višina povrnjene škode znaša, če
je izražen interes na vročitvi, nabavno ceno, t. j. ceno
po fakturi in zraven tega še dokazano škodo do višine
zavarovalnega zneska.

Obveznost železnice, če prekorači dostavni rok,

1. V splošnem:  Če je prekoračen dostavni rok,
jamči železnica le za zakrivljeno zamudo, to se pravi:
jamstvo železnice je izključeno, če je zamudo dostav¬
nega roka povzročil dogodek, ki ga železnica ni za¬
krivila in ga tudi odvrniti ni mogla.

2. Povračilo za zamudo dostavnega

roka, če škoda ni dokazana.

Če se prekorači dostavni rok, mora plačati želez¬
nica, ako ravno ni nastalo nič škode, ali če škoda ni
dokazana, sledeče konvencionalne kazni:

a)  če interes ni izražen,

za zamudo do zaključno 1 dneva l /io voznine
(brez postranskih pristojbin),

za zamudo do zaključno 2 dni */ 10  voznine

a »/

» » » » ° »  /10  »

4 4 *

n  » n » ^  » /10  »

za daljše zamude 6 /io

b)  če je interes izražen:

za zamudo do zaključno 1 dneva 3 /, 0  voznine

„ „ „2 dni 4 /i 0  „

4

168  —

3. Povračilo za zamudo dostavnega roka, če je
škoda dokazana.

a)  če interes ni izražen: celo voznino (brez pri¬
stojbin).

/;) če je interes izražen : zavarovani znesek interesa.

Če bi bil zavarovani znesek nižji kakor voznina,
se povrne voznina.

Na tem mestu je pripomniti: Če se skvadjivo
blago n. pr. meso, pokvari vsled zamude dostavnega
roka, to je zaradi dolgotrajnega prevažanja, in izgubi
svojo vrednost; povrne železnica le škodo zaradi za¬
mude dostavnega roka, ne pa tudi zaradi poškodbe.

Za blago, ki se je zmanjšalo ali poškodovalo in
se vrhu tega še prepozno dostavilo, ali za izgubljeno
blago, ki se sploh ni dostavilo, sme se zahtevati po¬
vračilo zaradi poškodbe, oziroma odškodnino zaradi
izgube in še posebej zaradi zamude dostavnega roka.

To je za stranke zlasti ugodno za slučaj, če po-
vračuje železnica na podlagi § 88 samo nabavne troške,
kajti če je pri pošiljatvi izražen interes na vročitvi,
more stranka zahtevah' zavarovani znesek le enkrat.

Povračilo škode, ki je nastala vsled hudobnega
namena ali velike malomarnosti.

V vseh takih slučajih je povrniti popolno škodo,
t. j. škodo in dobiček, ne glede na tarifne omejitve,
ki so sicer merodajne.

Kdaj ugasne upravičenost zahtev.

Ko je plačana voznina in druge terjatve, ter blago
vzeto redno iz postaje, ugasne vsaka upravičenost
prejemnika proti železnici. Od tega pravila veljajo
nekatere izjeme n. pr.:

1. Terjatve za povrnitev škode, ki je nastala vsled
zlega namena ali velike malomarnosti.

2. Odškodninske terjatve, nastale vsled zamude
dostavnega roka, priglašene v teku 14 dni po dnevu, ko
se je blago spravilo domov.

— 169  —

3. Odškodninske zahteve zaradi nedostatkov, ki
so določeni že pred odpeljavo blaga.

4. Odškodninske zahteve zaradi nedostatkov, ki
se pri prevzetju od zunaj niso videli, če upravičenec,
kakor hitro to opazi, in najkasneje v teku enega tedna
po prevzetju, pismeno pri železnici ali pa pri sodišču
zahteva hišni ogled blaga po izvedencih ter dokaže,
da se je zgodil nedostatek pri železnici.

5. Terjatve zaradi nepravilno zahtevanih vozninskih
pribitkov ter napačnega računanja voznine in pristojbin.

Uveljavljenje pravic iz vozne pogodbe.

Upravičen, uveljaviti izvensodne zahteve (rekla¬
macije) proti železnici zaradi izgube, izmanjšanja ali
poškodbe blaga in zaradi zamude dostavnega roka je
pošiljatelj, dokler železnica ni izročila voznega lista
prejemniku. Ko pa stopi prejemnik v vozno pogodbo,
preide nanj ta upravičenost.

Pošiljatelj mora reklamaciji pridejati prejemno
potrdilo ali duplikat voznega lista, prejemnik pa vozni
list.

Če upravičenec sam ne vloži reklamacij, temveč
kdo drugi, mora ta pooblaščenec opremiti reklamacijo
tudi s pooblastilom, cesijo ali trgovsko nakaznico.
Reklamacije so vložiti pri oddajni ali prejemni želez¬
nici, ali pri železnici, kjer se je pripetila škoda.

Izvensodne zahteve. Dokaz škode.

Stranka mora vložiti pismeno reklamacijo pri do-
tični železnici izvensodno, kdor se brez povoda
pravda, mora sam trpeti troske.

Reklamacije zaradi zakasnitve dostavnega roka je
vložiti najkasneje v 14 dneh po prevzetju blaga.

Reklamacijam zaradi izgube, zmanjšanja ali po¬
škodbe je priviti originalno fakturo in povračilni račun.

Če zahteva stranka na podlagi izraženega interesa
na dostavi povrnitev izgubljenega dobička, mora do¬
kazati tozadevno škodo, n. pr. s sklepnimi pismi.

— 170

Odškodninske terjatve zaradi izgube, zmanjšanja,
poškodbe ali zamude dostavnega roka zastarajo v
enem letu.

Iz navedenih najaktualnejših odstavkov obratnega
pravilnika je očito, da je natanko določeno, kakšne
pravice in dolžnosti imajo udeleženci vozne pogodbe
in sicer: odpošiljatelj in prejemnik na eni. železnica
na drugi strani.

Videli smo, kaj sme zahtevati stranka, če se ji
pismeno obljubljeni voz ni pravočasno pripravil, če
železnica s premikanjem moti nakladanje ali razkla¬
danje, nadalje, da sme prejemnik zahtevati odškodnino,
če pride, prejemši obvestilo, na kolodvor, pa mu že¬
leznica vendar še ne more vročiti blaga in nazadnje,
kako je postopati, če se blago poškoduje, izmanjša,
izgubi ali če ga železnica prepozno dostavi.

Kdor tedaj sprejme obvestilo, da je blago, ki je
došlo pod njegovim naslovom, poškodovano, ali da ga
nekoliko manjka, ali da se je izgubilo, naj nikar ne
izjavi (kar se prav velikokrat zgodi), da ga ta poši-
ljatev nič ne briga in da je ne prevzame, temveč naj
se ravna po obratnem pravilniku in sicer že zato, ker
potuje blago navadno na nevarnost,prejemnika.

Zahteva naj tedaj, da se spiše zapisnik (Tatbestands-
aufnahne), naj ga pa sam nikoli ne podpiše,
četudi bi se to zahtevalo. Nato naj pošiljatev prevzame,
kakršna je, proti pripombi o poškodbi na voznem listu
in naj vloži odškodninsko reklamacijo pri dotični že¬
leznici.

0  0

- 171  —

Podporni zaklad slov. trgovskega društva
,.Merkur".

Slov. trgovsko društvo »Merkur" v Ljubljani je
na svojem rednem občnem zboru dne 24. januarja
1909 sprejelo, po g. drju. Windischerju izdelani in
predloženi pravilnik za podporni zaklad ter sklenilo,
da prične podporni zaklad poslovati s 1. marcem 1909.
Iz tega zaklada se dajejo podpore članom za slučaj
brezposelnosti in onemoglosti; podpirajo se iz do¬
hodkov tega zaklada nadalje vdove in sirote po članih.
Vodilno načelo pravilnika je, da se starejšim članom
naklanjajo nekoliko večje podpore. Z ustanovitvijo
tega zaklada je društvo »Merkur" ustreglo živi po¬
trebi ; ker je omogočilo podpore tudi za slučaj brez¬
poselnosti, je poskrbelo za člane za take slučaje, v
katerih so sicer podpore najbolj potrebni, v katerih
pa se doslej niso mogli zanašati na nikako pomoč.
Za razmerno nizko članarino 12 kron letno imajo sedaj
člani društva »Merkur" novo ugodnost dragocene
važnosti.

Pravilnik podpornega zaklada slove:

§ 1 .

Podporni zaklad je last slovenskega trgovskega
društva »Merkur" v Ljubljani.

§ 2 .

Podporni zaklad je dobrotvorna naprava društva
»Merkur" namenjena praviloma le društvenim članom.

— 172  —

Podpiranje nečlanov ali njih rodbin se sme vršiti
le, če temu pritrdi društveni odbor z dvetretjinsko
večino.

O vseh stvareh, ki se tičejo »Podpornega zaklada",,
odloča konečno in definitivno redni občni zbor društva
z dvetretjinsko večino navzočnih članov.

§ 3.

»Podporni zaklad" upravlja kuratorij, kateri obstoji
iz petih članov. Kuratorij voli društveni odbor z večino
glasov, in sicer tako, da pošilja v kuratorij tri člane
iz svoje srede, ostala dva člana pa voli izmed nasta-
vljencev, ki so društveniki.

§ 4 .

Kuratorij si voli načelnika.

Načelniku bodi skrb, da se vrše upravni posli
redno. V stvareh »Podpornega zaklada" more odbor
vabiti načelnika k svojim sejam. Načelnik skrbi za
točno izvršitev sklepov kuratorija.

§ 5.

O sklepih kuratorija glede dajanja podpor po
§ 10 in sledečih obvešča načelnik društvenega pred¬
sednika ali namestnika. Nakazila dovoljenih podpor
na blagajno podpisuje društveni predsednik ali njegov
namestnik.

§ 6 .

Društveni odbor ima pravico takoj odstaviti člane
kuratorija, če vidi, da se posluje neredno.

§ 7.

Kuratorij si more po potrebi sestaviti poseben
poslovni red, ki ga potrdi društveni odbor.

— 173  —

§ 8 .

Denarna sredstva.

Za podpore iz „Podpornega zaklada" služijo:

<«) vsakoletne obresti glavnice;

b)  polovica prispevkov, ki jih dobiva društvo za
razpečane kavine surogate od Kolinske tovarne
kavinih primesi;

c)  oni znesek, ki ga društvo ,,Merkur" na vsako¬
letnem občnem zboru votira v ta namen iz rednih
dohodkov.

§ 9.

Vsi drugi dohodki, kakor volila, dohodki veselic,
odmembe iz poslovnih prebitkov, darila itd. se stekajo
'V glavnico.

§ 10 .

Podpore.

Podpore se dajejo:

a)  podpore vrednim članom, ki so dokazano brez¬
poselni, ne da bi sami zakrivili;

b)  onemoglim, za delo nesposobnim članom ;

c) ubogim vdovam in sirotam društvenikov.

§ H-

Brezposelnost.

Do podpore za primer brezposelnosti imajo v
zmislu § 10 le tisti društveniki pravico, ki so že vsaj
šest mesecev člani društva, oziroma prvo leto po
izučenju vsaj tri mesece člani društva.

Podpora za primer brezposelnosti se daje najdalje
:šest tednov v razdobju enega leta.

Podpora znaša pri onih, ki so nad pet let društve¬
niki, na dan maksimalno 2 K 40 v tekom prvih štirih
tednov, 2 K tekom ostalih dveh tednov. Pri onih, ki še

— 174  —

niso člani pet let, za prve štiri tedne maksimalno
2 K, za ostala dva tedna pa največ 1 K 50 v.

O podporah brezposelnim odloča kuratorij, ki
ustreza prošnjam ali jih odklanja, ne da bi moral
navesti razloge. Prosilec ima pravico vzklica na odbor,
ki odloča konečno.

Poleg te podpore se more od primera do pri¬
mera priskočiti brezposelnemu v pomoč na ta način,
da se plača zanj za čas brezposelnosti odpadajoči
obrok plačila za penzijsko zavarovanje,

§ 12 .

Podpore onemoglim članom ter podpore
vdovam in sirotam društvenikov.

Podpore za slučaj onemoglosti se naklanjajo
praviloma le takim prosilcem, ki so že tri leta dru¬
štveni člani ter so dokazali, da se jih navzlic prijavi
ni sprejelo v ..Trgovsko bolniško in podporno društvo
v Ljubljani" ; vdovam in sirotam se dajejo podpore
le, če je bil mož ali oče tri leta društvenik.

Izjeme sme dovoliti društveni odbor z dvetretjinsko
večino v izrednih slučajih, če je res sila velika.

O izmeri in trajanju v tem paragrafu omenjenih
podpor odloča odbor društva po svojem svobodnem
preudarku v mejah razpoložnih sredstev konečno, in
sicer na temelju predlogov kuratorija ,,Podpornega
zaklada".

— 175  —


i^^ nnn n nn nnnDDDnnDDDDDamf^gs^i


-^ 5 ^-

g MRRODNO TISKRRNO ,

^—-=&~  v uusunrii ~=s s '~

PRIPOROČAMO ZT\  IZVRŠEVANJE VSEH
TISKARSKIH DEL, KAKOR KUPČIJSKIH
TISKOVIN, ČASOPISOV, KNJIG, TISKOVIN
Zn  URADE, HRANILNICE IM POSOJILMICE,
SPOREDE, VIZITN1CE, KUVERTE i. t. d.

TOČMH, SOLIDMA POSTREŽBA
PO ZMERNIH CENAH.

NARODNA KNJIGARNA |

llJUBliJfiNfl, PREŠERNOVA ULICA 7.

PRIPOROČA SVOJO VELIKO ZALOGO RAZNOVRSTNIH SOLSKIH

IN pisarniških potrebščin.

BOGATA IZBIRA TRGOVSKIH KNJIG VSEH VRST, TRGOV¬
SKEGA PAPIRJA IN ZAVITKOV OD NAJPRIPROSTEJŠE DO
NAJFINEJŠE VRSTE. SPREJEMA V TISEK TRGOVSKA PISMA,

račune IN zavitke.

pri šolskih knjigah in zvezkih dobe gg.

TRGOVCI IZDATEN POPUST.

Razglednice za vse prilike v najnovejših izdajah vedno v zalogi.
PI5MENR NRROČILR IZVRŠI30 SE OBRRTNO.

N& drobno IN N« DEBELO.

[  CENE NIZKE. BLAGO SOLIDNO.


:: Priporočljivi preparati! ::

c. in kr.
dvom. založnika


in papeževega
dvorn. založnika

lekarnarja

G. p ieeon

:: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. ::

oooo

Malinov sirno

Želodčna tinktura, in :

7nlD7natn lfillfl kre P { s l ab °tne, malokrvne in nervozne
LcillIiUiU  VII1U, osebe. Pollitrska steklenica 2 K.

Antirrhmimnn preizkušeno zdravilo za revmatične bolezni.
HIlIlllIlcUIllUlI, Steklenica 50 vin. :::::::::

Salmijakove pastile, ^ z

11 steklenic 2 K. :::::::::::::: : ;

: Naročila se točno izvršujejo. :


Hlebi so od 10 do 80 kg težki.

4

M LEKARSKA  7 VEZA

V LJUBLJANI

priporoča

HSIRH

: domačega izdelka :

: : : polnomastni : : :

: (napol emodolski), :
polumastni, četrtmastni,

po najnižjih cenah.

Zaloga kul lanega in
::: surovega masla, :::

Q _s

Janko Češnik

Lingarjeva ulica LJUBLJANA Lingarjeva ulica
Velika zaloga raznovrstnega
suknenega, modnega, peril-
nega in platnenega blaga.
Zaloga preprog, zaves i.t. d.

!! Postrežba strogo solidna !!

-0

:: :: Žganjarna :: ::

Friderik Skušek

Metlika.

Priporoča fino, garantirano pristno
slivovico, tropinovec, drožovico in
najfinejši kra njski m edicinal. bri¬
njevec. Ceniki in vzorci brezplačno.

JC Snttner, Ljubljana.

Največja raipošiljalna trgo¬
vina ur, zlatnine in srebrnine
ter iuvelov.

Ceniki zastonj in poštnine
prosto.

Št. 100. Nikelnasta Roskopi
K 4-50 — Št. 158. Nikelnasta
dl. posebno ploščnata K 7*50.
Št. 719. Sreb. dl. rem. K 7-80.
Št. 519. Srebrna ankcr rem.
ploščnata (tanka) K 17*50. St.
520. Srebrna ank. rem. plošcn.
i dvojnatlm pokrovom K 19*50.
Št. 1200.14 karat, zlata ženska
K 25. Št. 793. 14. kar. zlata
ženska ank. K 44. Št. 795. 14
kar. zlata moška ank. z dvoj-
natim pokrovom K 65.

Največja izbira zlatnine in srebrnine, žepnih, stenskih in
salonskih ur, ter budilk, kina srebrnega in pravosrebrnega
blaga. — Neugajajoče se zamenja ali denar povrne !

Lastna tovarna ur v Švici.

Solidna postrežba! Nizke cene!

Fr. Mally & dr.

parna opekarna

v Ljubljani, na Reseljevi cesti štev. 2

priporoča

svojo dobro žgano

zarezano strešno na Stroj V

vsaki množini.

Najizvrstnejše- in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja

Prva siseška tvornica tamburic

J. Stjepušin

Sisek:, Hrvatska.

Odlikovan na pariški razstavi I. 1900. in na milenijski
razstavi I. 1896. v Budimpešti.

Poleg tamburic in skladb za tam¬
burice ma razna glasbila kakor:
gosli, kitare, citre, mandoline,
harmonike, okarine itd., za ka¬
tere se pčšlje poseben cenik s
slikami.

Veliki ilustrirani cenik se pošlje
vsakemu franko in brezplačno.

V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod 'naslovom ,.Tamburica", ki
prinaša poleg poučnih stvari tudi krasne tamburaške skladbe in stane na leto 8 K.

Ustanov. 1. 1842. Telefon št. 154.

Brata EBERL

= LJUBLJANA =

Miklošičeva cesta št. 6

nasproti hotela Union.

j$Ž!l

TOVARNA OLJNATIH BAHV, RA-
U ZNIH LAKOV IN FIRNEŽA. SLIKA- fl
RIJA NAPISOV. DEKORAGIJSKA,

0 STAVBINSKA IN POHIŠTVENA 0
O O O PLE5KARIJA. O O O

Gričar & JVIejač

Ljubljana, Prešernova ulica 9

priporočata v največji izbiri
po najnižjih cenali

v obleke za gospode, v
obleke za dečke, obleke
za otroke, površnike za
gospode in dečke, žakete
za dame, paleto za dame,
v plašče za deklice, v

H lil

PODRUŽNICA V TRSTU, PIAZZA DEL P0NTER0SS0 2.

DELNIŠKA GLAVNICA K 25,000.000-
VLOG OKOLO K H5.i-00.000-
TELEFON ŠT. 19 95. BRZOJAVKE: SPOROBANKA

VLOGE A  1  0  1  premijne vloge 4 3 / 4 °/ 0 .

NA /| I , L VLOGE NA TEKOČEM
IČMimrp ‘ 4 0 RAČUNU IN FIKSNE.

1  NAJUGODNEJŠI POGOJI.
CENTRALA DENARNIH ZAVODOV AVSTRO-OGRSKUI.
IZDAJA SIROT1NSKO-VARNE 4®/o BANČNE OBLIGACIJE.
MENJALNICA. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST.

ODDELEK ZA VADIJE IN KAVCIJE. DNEVNA ZVEZA Z
AMERIKO !

BLAGAJNIČNE URE NEPRETRGOMA OD 8. ZJ. — 7. ZV.

□□□aaaDDaDanoaanaaaanDnaanoaDDPaaaaoaDnDnnaaaDna

Moderni atelije

!

] za umetniško fotografiranje ustrezajoč g
najvišjim zahtevam

/Ivg. ^eriholi!

| Ljubljana j

Sodnijska ulica št. 11. §

c č?

i □

| Izvršitev vseh v to stroko spadajočih |

j naročil. Reproduciranje i.p pove- §
j Čanje; fotografiranje vsakovrstnih!
j tehničkih predmetov, na razpolago je S
tudi Roentgenov aparat,
i 0

Zaloga različnih krasnih

motivov z Gorenjskega.

]

Fotografira se tudi pri

električni razsvetljavi.

Najboljša postrežba.


fTT”>CHWENTNERpf

n v Ljubljani, Prešernova ulica 3. J

r  ..

Knjigarna in zaloga muzikalij.


Trgovina s papirjem, pisalnim in
risalnim orodjem.


A

A

Alojzij Lilleg

v Ljubljani.

Trgovina s špecerijskim
= blagom na debelo. =

Velika zaloga kave ter
= južnega sadja. =

<2

A

A

v v v

ljubljanska kreditna banka

-v Ljubljani -

Deln. glavnica K 5,000.000
Rezervni zaklad K 610.000

se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transak¬
cije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti.

Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekočem
računu ter jih obrestuje po 4 1  /2  od sto.

Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko po¬
ljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Sprejema
Naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup
in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pisem , prijoritet,
delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za
Vojaške ženitninske akcije se ozira v prvi vrsti na
kolikor mogoče vi-oko obrestovanje in preskrbuje vse to-
•* zadevne manipulacije.

Predujme na vrednostne papirje daje proti pri-JB
I rmernim obrestim; sprejema

(  i Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in ino- I I
zemske borze, katere najkulantneje izvršuje.

Eskomptuje in unovčuje menice, kakor tudi nakaznice
na vsa mesta.

Stavbene kredite dovoljuje pod ugodrtimi pogoji.
Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje proti
kurzni izgubi pri izžrebanju.

Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v
Depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja večje
Srečke na tekoči račun ; v tem slučaju vloži kupo-
valec na račun 26 --30 od sto kurzne cene in ostanek pa
lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje najkulantneje
Izplačila za vsa tu- in inozemska mesta.

Blagovni oddelek se peča s prodajo sladkorja. Vsa
vprašanja se rešujejo z obratno pošto.

“Ravnateljstvo.

Podružnice v Spljetu, Celovcu,
Trstu, Sarajevu in Gorici.

OMežba ločna, tene zmerne! r^\

Tovarna kanditov in sladčic

Josipina Schumi

LJUBLJANA, Gradišče 9

priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
v svojo stroko spadajočih izdelkov, kot:
mnogovrstnih sladčic (bonbonov) od na¬
vadnih do najfinejših. Razno navadno
pecivo, piškote, vafelne itd.

Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvor--
nice J. Mannerja na Dunaju: čokoladne
in druge predmete na drobno in debelo.

Kakoiost mojih izdelkov brez konkurence!

jjlaž Jesenke

LJUBLJANA

Stari trg 11.

priporoča

klobuke,
slamnike,
(lllndre.
čepice 1.

najnovejše
fasone po
: najnižjih :

: cenah. :

r^\  Postrežba točna, tene zmerne! r

■vr

Jos. Zidar

Ljubljana

Dunajska cesta št. 31.

Zastopstva prvih ogrskih
tvrdk za žito.

trzzj

Zastopstvo

veležganjarne za slivovko in tropinovec

A, Hermann v Varaždinu

ter

Quinto 5egre v Trstu

L.

-Ja'

lil IIII f K lllllll II Ulil« III Milili IIIII lllllll IIIII ■11111111111 lltlllll II ■■■ UMI III111II |1

Največja in najvarnejša slovenska hranilnica je

H v Ljubljani, Prešernova ulica 3. jj|
|jj Prometa koncem leta 1910. 565'5 mil. kron. ;;
I i Sprejema vloge vsak delavnik ter jih obrestuje brez odbitka po = =

4‘i :i

Mokiiiiihi ■■■■,, iiiiiimii mu m ... i mulil mn, iih

- ”<IIIIIIII^||||||||||| | |||||||||, || |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||PB

H Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in §
f mestna občina ljubljanska z vsem svojim pre- =
: moženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje :

nadzoruje c. kr. deželna vlada.

: Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 c / 0  obre- :i
: stim in najmanj 1 / 2 °/ 0  amortizacije. Vpeljane ima i 5

domače hranilnike

: in

Kreditno društvo.

= Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. ::

I iiiiiiii ■■< ii ■■■■■ min ■■■■■■i m ■■iiimi iiiiiii ni n n m iiiii Hlini n m m iiiiiii m im
mummimmummmmmuuuuuuumuuuuummuuuuumuumulH

-&

FR. KS. CASPER

LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 6.

V tiliižini rušilce,

Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za
spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega po¬
hištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških
oprav, dalje različnih platnenih lesenih ro!6, žaluzij
in železnih valjčnih zastorov.

Velika množina

izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno
na razpolago. Prevzame naročila za telovadne
blazine iz kokosove trave v poljubnih velikostih.
Priznalna pisma, cenovniki in vzorci na po¬
ljubno razpolago.

USTANOVLJENO L. 1845.

JOS. REIGH

EDINI ZAVOD

ZA KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEKE
TER ZASTORJEV, BARVARIJA IN
: : LIKANJE SUKNA NA PAR. : :

POLJANSKI NASIP. OZKA ULIGA 4.
Sprejemališče: 5ELENBURGOVA ULIGA 3.
^Postrežba točna. :: Solidne cene. ^

SVOJI K SVOJIM!

IF

UHUlll ::: »UKII HUM Sl. 1

v hiši gosp. ravnatelja Ivana Hribarja
priporoča svoj najelegantneje in z vsemi higljeničnlmi
aparati urejeni

brivslvi salon.

Za dobro in točno postrežbo je v vsakem oziru najbo¬
lje skrbljeno ter se za mnogobrojen obisk priporoča.

* svoj i svoj imT" m

umetna knjigoveznica

FR, BRE5KVRR

v LJUBLJANI

FILIPOV DVOREC POLEG FRANČIŠKAN¬
SKEGA MOSTA ZA-VODO.

Priporoča se slavnemu občinstvu v
izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških
del ;  posebno cenj. gospod, trgovcem
za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih
kartonov, komisijskih knjig za poto-
valce po tovarniških cenah, na večja
OOOOOOO dela popust. 'OOOOOOO

Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske
knjige. Vezanje knjig za bralna društva in
Čitalnice po nizki ceni. Tiskanje pogrebnih
oooooooo trakov in društvenih znakov, oooooooo'

H

POSTREŽE^ TOCNB, DELO SOLIDNO.

Vinko Majdič

:: VALJIČNI MLIN, KRANJ. ::

SLOVENSKO PODJETJE!

° FRANC SOUVAN SIN °

LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22 in 23.

TISKANA IN TKANA BOMBAŽEVINA. BELA
IN RJAVA KOTONINA. :: DOMAČE IN AN¬
GLEŠKO SUKNO. :: FRANCOSKA SVILA. ::
MODNO BLAGO IZ PRVIH TVORNIC. :: NAJ¬
BOLJŠE ČEŠKO PLATNO. POPOLNE OPREME
ZA NEVESTE. OPRAVA ZA HOTELE IN STA¬
NOVANJA. NAJVEČJA ZALOGA PREPROG.

Solidna postrežba!

Nizke cene!



f -----N

j Majcenejše dežnike in solnčnike J.
domačega izdelka priporoča

305IP VIDMRR

PRED ŠKOFIJO 19. o STARI TR<3 4.

OOO PREŠERNOVA ULICA 4. OOO
: : POPRAVILA TOČMO Ih CEnO. : :

V___ J

jih  it..

| KMETSKA POSOJILNICA 1

i ljubljanske okolice j}

: , registrovana zadruga z neomejeno zavezo. E \

\  V Ljubljani v lastnem zadružnem domu na Dunajski E E
cesti štev. 18 . ||

E je imela koncem 1. 1910 denarnega prometa K 100,000.000 5 =
Obrestuje hranilne vloge po 4V*°/o = 1

E brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje j-E
E posojilnica .sama za vložnike.

E Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim i;
E prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. s ;

Stanje hranilnih vlog K 20,000.000. = E

E Posojuje na zemljišča po 5V4°/o z l*/ 2 °/o na amortizacijo = E
E ali pa po 5 1 , i°/o brez amortizacije. Na menice po 6°/o. E =
E Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije 5 =
E dolga

E Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. . ■ , E E

r.iiiiiililliiiMiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMin ”

E

■ a

n

n

IVAN KNEZ

LJUBLJANA

MARIJE TEREZIJE cesta 3.
TRGOVINA

Z ŽITOM IN DEŽELNIMI PRIDELKI. 7

PRIPOROČA SVOJE NAJBOLJŠE MLEVSKE
IZDELKE IZ LASTNEGA  VALJČNEGA
MLINA, SOSEBNO FINO PŠENIČNO MOKO,

VELIKA ZALOGA SLIV,

LAŠKEGA IN ISTRSKEGA BRINJA,
SEMENSKE DETELJE, RAZLIČNIH
TRAVNIH IN POLJSKIH SEMEN.

TOVARNA

ZIDNE, NAVADNE STREŠNE IN ZAREZNE
STREŠNE OPEKE (sTRANGFALZZIEGEL)
PRIZNANO NAJBOLJ TRPEŽNE
oooooooooooooooo KAKOVOSTI, oopooooooooooooo

■ H


n

n

' !lli[!lllilllUIIH)llJf- :  tH!!RI!l!l!i!

ARTISTIČNI MTELIJE ::

za slikanje napisov, črk, grbov itd. na
: steklo, kovine, les, zid, platno itd. :

pilil P PRISTOU

hJUBIijtfNA

„H0TEti PRI MflblČU" 2. DVORIŠČE.

: IZVRŠITEV TOČNA IN OKUSNA. :

-Tiilllllllfllllt lHilllH!llillt!l!l[jll llll[ni!]llli:ill!l|!ll .■ (Illllir !!II!IIIi!IIIIIIIIIII|![ . IIIIIIlllllMIlilf, v jjjjjfUhl

Kdor poizkusi, vedno kupi

vsak dan sveže praženo

: kavo iz velepražarne :

z električnim obratom

in vročim zrakom na de-

:: belo in drobno pri ::
::::::  tvrdki ::::::

T. Mencinger v Ljubljani.

Prevažanje blaga.

Skladišče.

„Balkan“

Centrala:

TRST.

Podružnica:

Ljubljana, Dunajska c. 33.

Špedicije vsake vrste.

Prva kranjska vrvarna in trgovina
tčonopnine

3van %  jamica

Ijubljana, Sv. pctra cesta št. 33.

Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega
vrvarskega blaga lastnega izdelka. Viseče
mrežnice; mreže za konje za navadno in
razkošno vprego, vsakovrstnega motvoza,
vrvi za seno, dvigalnice, zvonove in trans¬
misije ter vsa v to stroko spadajoča dela se
solidno, točno in po nizki ceni izvršujejo.

Delniška glavnica K 8,000.000.

=Q D=

V"

□

CF'

JADRANSKA BANKA

Filijalka v Ljubljani

Šelenburgova ulica štev. 7

(nasproti glavne pošte).

Kupuje in prodaja:

vrednostne papirje, rente,
obligacije, zastavna pisma,
prijoritete, delnice, srečke
itd. — Valute in devize. —
Predujmi na vrednostne
papirje in blago ležeče v
javnih skladiščih. Promese
d  k vsem žrebanjem, o

Vloge na knjižice od dneva
□ o o o vložitve □ a o o

*y/.

do dneva dviga, rentni
davek plačuje banka iz
svojega. - Na tekoči in
žiro-račun po dogovoru.
— Živahna zveza z Ameriko.
'□do  Akreditivi, d □ d

! iiCentrala v Trstu.:

Eskomptuje : menice, devize in fakture. Zavarovanje
vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — "Revizija
žrebanje srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. —
a Rembours-krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. o

f  ilijalke:

v Dubrovniku, Opatiji, Spljetu,
Šibeniku in Zadru.



Rezervni fond okoli K 750.000.

LANGEH &  VOLF

Dunaj X.

Zastopnik: 6. grinšek, Cjubljana

Bieiweisova cesta št. 16.

IHT Originalni

OTTO MOTORJI

na bencin, benol, petrolin itd.

Lokomobile na bencin.

Postavijo se lahko povsod, tudi na
pddih. — Nikake nevarnosti zaradi
/. ognja. — Nikake koncesije.

Zahtevajte poseben cenik 526 L.

firenški premog!

Nad 10.000 gospodinj kuri
že sedaj z .-. .-.

Mirenskim premogom.

Prišle so do prepričanja,
da je v ceni kakor po
kakovosti eden najboljših
.-. in najcenejših vrst

premoga. -

Pogori popolnoma brez kak-rh ostankov
(kamna). — Ne vsebuje nikakih smrdljivih
snovi (brez žvepla). — Cena pri večjem
odjemu 1 K, pri manjšem 1U0 za 50 kg.
— En vagon 10.000 kg 155 K franko na
Dolenjski kolodvor.

Priznalna in pohvalna pisma so na razpolago.
Glavna zaloga: Naročila sprejema podružnica:

H. Richter Iv. Jelačin

Cojzova testa 1. Ljubljana, tojzova cesta 1.

ir VALJČNI HUN ir

Y DOMŽALAH

ZALOUA

v LJUBLJANI

POLJANAM C ESTA  19.

TELEFON ŠT. 129.

ZALOUA PŠENIČNE HOKE
* VSEH VRST, AJDOVE, *
RŽENE, KORUZNE IN PO-
LENTNE flOKE, DEBELIH
IN DROBNIH OTROBOV, -
KAKOR TUDI PŠENIČNEUA
IN KORUZNEUA ZDROBA
TER KAŠE IN JEŠPRENČKA

mr*

Prva slov.

b\

• zaloga taia m ruma na

v Ljubljani, Rožna ul. 41.

, Priporoča: ČAJ v zavitkih, Čiril-Meto-
dovo in mednarodno znamko. Nadalje
■a vse vrste odprto blago; ruski, kitajski
in cejlonski čaj, po najnižjih cenah.

® :: VZORCI NA RAZPOLAGO!

. ^ •

■1

J

J

'i

*

^

r

Kranjska betonska tvornica

TRIBUČ & KOMP.


LJUBLJANA, Tržaška cesta

V

*

*

*

se priporoča za vsa v BETONSKO
STROKO spadajoča dela, kakor: CE¬
MENTNE CEVI in PLOŠČE, STOP-
NJ1CE, BALKONE, OGRAJE itd. itd.
:: Zaloga cementa in stavbnega ::
:: :: :: materijala. :: ::

*


m


Tovarna kemičnih izdelkov

GOLOB & KOMP.

uciBumn-vič

priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za
čevlje, čistilo za kovine v škatljicah in stekle¬
nicah, vazelin v lesenih in pločevinastih škat¬
ljicah, lak za usnje, modrilno esenco za perilo,
mrčesni prašek v kartonskih škatljicah in odprt,
parketno voščilo, kolomaz, voščilo (bik^), olje

itk  OeaL/nurc + na* c 4 riti a  in ra '5i\>alnA

za vsakovrstne stroje v sodih in za /šivalne
oooooooooooq stroje v steklenkah, oooooooooooo

K\

>0
7i

VJV* 3?,Jx' ‘ 5f*v‘ ‘ ' <Jv' '5Jv*' jrjv' 'ž?*V>ri'«c'' jvJv'  '5?iV >?4>‘ *

VG

C

(o.

(9

POZOR!

*?*y

4

Gospodje trgovci!

Najbolje postrežete svojim
c? c? c? odjemalcem s c? c? c?

„Kolinsko“

„Zvezdno“

in

„Ciril-Metodovo“


cikorijo, ki se najskrbneje izdeluje
v Kolinski tovarni za kavne primesi
c? c? v v v  v Ljubljani, c? c? c? c? c?

( 0 - _ G)

3 C)  <$L

\\7A\7A\7A\7/ ..' / AVA7AVAV

A. ŠARABON

UJUBLJANA.

Velika zaloga špecerijskega blaga,
žganja, raznovrstnih mok, deželnih
: : pridelkov in zanesljivih semen. : :

CZ)

= Glavna zaloga rudninskih voda. =

cz

Velika pražarna za kavo in mlin za
— dišave z električnim obratom. —

CZ

fta drobno in debelo.

CZ

Ceniki na razpolago.


\\7AC7A\7A^ 7/ '~ \VAS7/^7/S7Z