Leto XIII W Celju, dne lO. aprila 1903.1 Štev. 29. izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 1 krono »temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Radi velikonočnih praznikov izide prihodnja številka „Domovine“ v petek, dne 17. t. m. Toliko v pojasnilo cenj. naročnikom, da ne bode nepotreb¬ nih reklamacij. Narodne razmere v Ljutomeru. (Dopis.) Kake jezikovne razmere vladajo sedaj pri nas. je skoraj neverjetno. Znani »nepristranski" vodja c. kr. okrajnega glavarstva pl. Rainer in c. kr. okrajni komisar Zehal sta velika prijatelja slovenskega urado¬ vanja. Slovenskim fantom se pošiljajo pozivi na nabor izključno v nemškem jeziku. Našemu slo venskemu okrajnemu odboru, občinskim uradom, okrajni bolniški blagajnici, zadrugam itd. se do¬ pisuje samo v blaženi nemščini in res mučno je gledati, kako si pusti marsikateri ubogi občinski predstojnik v krčmi v kakšnem kotu od katerega nemščine zmožnega prijatelja razlagati in tolma¬ čiti, kaj da c. kr. oblast od njega zahteva! A pri c. kr. okrajni sodniji? Naenkrat so se izgubile vse slovenske tiskovine, takozvane »smrtovnice", in naši župani dobivajo samo nemške in začudeno gledajo, kaj da imajo žnjimi storiti, K temu pa še naš od prejšnjega justičnega ministra Spens-Bodena v slovenščini izvrstno kvalificirani sodmjski pristav dr. Clementschitsch, od katerega se pričakuje, da bode kmalu izdal vzorno slovensko pravniško terminologijo 1 Kaj hočeš ti siromaška slovenska para še več? Da je tudi pri naši c, kr. davkariji vse nemško, je pač samoobsebi umevno. Isto še vedno vodi naš za nemštvo velezaslužni nad- davkar Duller, katerega še fiaančni minister vedno pusti pri tej neznatni davkariji sedeti, kjer se za svojo mastno plačo lahko nekoliko odpočije od prenapornega dela, katero opravlja najbrž v naši občinski pisarnici, kamor tako po gostokrat zahaja. Ker so pa ta gospod posebno ! »kunštni", se poslužujejo pri izvršilnih razglasih j sicer dvojezičnih tiskovin, katere pa tudi za slovenske stranke pustijo izpolniti le na oni strani, kjer se nahaja nemško besedilo in s tem so že tudi zadostili jezikovni enakopravnosti in znanemu Korberjevemu ukazu izza časa njegovega nastopa. Neki radovednež je vprašal, ali se to zgodi vselej le slučajno ali morebiti nalašč kakor v posmeh slovenskim strankam in našemu jeziku? I Mi pa nismo tako radovedni in tega niti ne • vprašamo. Tudi naš c. kr. poštni urad so pred kratkim nekaj popravljali in sedaj idi noter, ti slovenski kmet, in zahtevaj in išči nekaj v svojem jeziku. Pečat nemški, vsi napisi samo nemški, c. kr. poštar slovenščine popolnoma nezmožen in to vse za naše po ogromni večini samo slovensko ljudstvo. Ali niso to prav lepe razmere? Ali še živimo v pravni državi Avstriji ali na Pruskem? In tako se nam godi pod nepristransko vlado Korberjevo v okraju, ki šteje 14 000 Slovencev in le peščico Nemcev! Pravica, kje si? Gospodje poslanci, kje ste in kaj delate? Vi pa slovenski župani in načelniki javnih zastopstev, kakor okrajnega zastopa bolniške blagajnice, zadrug itd., zavra- J čajte dosledno vsak nemški dopis in naj ga Vam ] pošlje katerikoli naših c. kr. uradov, ter zahtevajte j v zmislu postave in obstoječih naredb, da se > Vam vselej brez izjeme dopisuje izključno le v ; slovenskem jeziku, s cer postanete tudi Vi so¬ krivci krivic, katere dela naše nemško uradmštvo našemu slovenskemu ljudstvu v jezikovnem oziru, in narod vas mora obsojati, če tudi pri drugih prilikah še toliko povdarjate svojo narodnost. Vigilantibus jura! Velika noč. (Dopis.) Kristus je vstal! aleluja! odmeva po celem svetu veselo in slovesno, ca planem in v cerkvi, v borni kočici kakor v bogatih hišah, Vsak praz¬ nuje spomin Spasitelja, ki je rešil človeški rod, ki je strl verige suženjstva vsem narodom brez razločka. Velika noč! Kaki počutki, kaki spomini navdajajo Slovenca v tem trenotku? Kako bomo praznovali mi veliko noč, dan vstajenja, ko še nas težijo okovi suženjstva ? Kdaj napoči tudi nam dan vstajenja? Vesela aleluja nam doni na uho in vendar ima tako malo pomena za nas. Kako naj poje zatirani in teptani narod aleluja, ko mu vendar njegovi smrtni sovražniki dan- nadan trobijo v uho oni miserere ki tudi njim ne uide. »Stoletja je trpel veliki trpin", zapel je naš pesnik. Že nad 1000 let je minolo, odkar so za sedli Šfcajarsko, Koroško. Kranjsko in Primorsko; v posameznih naselbinah stanovali so ti na Gor¬ njem in N.žjem Avstrijskem, na Solnograškem in Tirolskem; istotako so se bili na Italijanskem razširili na jug. In kje so sedaj? Naši kruti so¬ vražniki bi vedeli najbolje odgovoriti, ko bi hoteli. Povedali bi nam, da so potujčeni ter so jim to, kar so bili janičarji Turkom. Kristus je šel na Kalvarijo, tam trpel in umrl, potem pa vstal zmagovalno iz groba, pre¬ magal je pekel in smrt. Strl je sovražniku člo¬ veštva glavo, stri tudi svoje sovražnike. Tudi naš narod je imel in še ima svojo Kalvarijo. Od pamtiveka sem ga stiskajo od vseh strani, trgajo od vseh strani, trgajo mu kos za kosom od njegove zemlje in mi, narod slovenski, se udajamo brez vsakega upora. Na Koroškem je prišlo že tako daleč, da imamo samo enega slovenskega poslanca, dočim smo imeli prej še tri. Še nekaj let tako naprej in zgubili bomo še tega, in slovenski rod bo postal raja brez pravic, LISTEK. Naš Pavle. (Spisal Juraj Lubič.) (Konec.) Naš Pavle je bil lep damce so ga tudi rade imele, on pa ni imel vzroka braniti se iz¬ vrstne zabave, ki jo je pri damah zmerom našel. On jim je bil zato tudi hvaležen in jih je imel visoko v čislu. Bil je strasten lovec in velik prijatelj lovskih psov. Imel jih je časih precejšnje število. Dočim so bili brake psi doma zaprti, moral ga je pes prepeličar zmerom spremljati. Ti psi so bili datoč naokrog znani, nele ker so bili izborne pasme, ampak tudi — in to se tiče prepeličarjev — ker so bili izvrstno dresirani in-ker so so imeli nenavadna imena. Njegov najboljši pes, katerega je z največjimi častmi pokopal ter mu postavil nagrobni spomenik z napisom, in o ka¬ terem je govoril z nekako pijeteto, je bil ,Kunce plemeniti Kuncenštajn * 1 . Zadnjemu svojemu psu dal je ime Gabrijel. Ker je bil posebno priden in ga je Pavle hotel odlikovati, ga je klical za »Gabrijelco" ter včasih ljubkajoč se tudi za »Elo", »Lilo" ali „Lalo“. Pes je bil Pavletu prvo bitje na svetu, zato je smatral on kot največjo čast, katero je mogel izkazati dami, ako jo je imenoval: »Ti dražestna pasja glava." »ti srčkana živalica," »ti psoglavka," »vidiš jo, kako lepe oči ima, kakor moja »Gabrijelca." Ob vsaki priliki je govoril Pavle o svojem psu ter se ž njim produciral. Neko jutro se je razglasil po mestu pasji kontumac. Pavle je še ležal, ko pride Gabrijelca k njemu v sobo ter se prav žalostno vsede pred postelj. Desno nogo dvigne proti očem, otirajoč si solze, ter pravi: »Mac-mac!" Cele besede ,kontumac' ni mogla izgovoriti, ker ji je bila predolga. Pavle pa je takoj vedel kaj da je in je Gabrijelco potolažil s — poljubom. »Le pazi," svaril jo je, »da te ne dobi konjač!“ Pri zadnjih besedah je Gabrijelca zarenčala, ter gledala na vse strani, kje bi dobila konjača ter ga napadla. Kadar je Pavle njej v šali rekel: »Jaz sem konjač," tedaj je Gabrijelca zarenčala, z vso silo planila nanj ter ga včasih tudi podrla na tla. Bila je namreč velika, močna, nemške kratkodlake pasme. Kakor naš Pavle, tako ni znal streljati — nihče. »Že zoprno mi je," dejal je, »da vedno za¬ denem!" Ko je nekoč svojemu kolegi posodil Gabri¬ jelco za lov, je ta kmalu sama nazaj pritekla k svojemu gospodarju zmajajoč z glavo, češ, nič ni, ne zna streljati, s takim lovcem ne lovim. Ko je Gabrijelca praznovala svoj »imendan*, dobila je od vseh mestnih psov in psic pismene časti tke, katere je — v venec nabrane — nosila celi dan ponosno okoli vratu. Na pustni torek pa je imela komično kapo na glavi in zvonček na vratu ter je »pravila", da je »maškorca". Že po Pavletovi smrti ovadili so nekoč orožniki sodišču, da so delavci na nekdaj Pavle¬ tovi njivi ob priliki rigolanja zadeli na zaboj, v katerem je bilo nekaj otroški glavi podobnega. Hudobni jeziki so že trosili razne govorice okolu, naposled pa se je izkazalo, da je bil Pavle ondi zakopal enega svojih zvestih psov. Naš Pavle je ljubil posebnosti. Dobil je par tednov starega volka, ter ga je gojil. Ta volk je postal velik in je Pavleta spremljal kakor pes. 160 dokler se popolnoma ne poizgubi. Na Štajerskem in Primorskem se bije silni obmejni boj, kdo bo zmagal? Poglejmo v sredino slovensko. Na Kranjskem se že tuintam prav mogočno dviga glava na¬ sprotnikova in vedno več jih narašča. Na Spod. Štajarskem se povprašujemo za slovenskimi urad- , niki, istotako na Primorskem. Kje so naši sinovi? i Poglejmo jih. V popolnoma nemške kraje na j Gor. Štajarsko jih pošljejo, in nam takšne, ki so svoje službe kratkomalo nezmožni. Oni ne razumejo nas, a mi ne njih. Mesto, da bi nam prinesli mir in skrbeli za naše blagostanje, p.inašajo nam gorje in sramotijo našo govorico. Kje imamo šole? Ako je v kakem okraju ' par nemških otrok, že dobe svojo šolo, a za slo¬ vensko deco nima država denarja. Ako se ganejo naši poslanci, ako zahtevajo, da se nam da drob¬ tinica od velikega kosa kruha, ki ga dobivajo drugi narodi pod istim vladarskim žezlom, že se vpije in kriči, da se drugim godi krivica. — Ko liko boja, truda in krika se je prestalo za slo¬ vensko gimnazijo v Celju! Kdaj dobimo sloven¬ sko univerzo v Ljubljani! ? Enakopravna avstrijska vlada daje drugim narodom vse, kar poželijo, nam Slovanom, posebno še Slovencem, ne privošči lepega pogleda Za nas velja, in to posebno prav natančno, ukaz — plačaj. In ubogi slovenski narod trpi molče, molče zdihuje pod težo. ki mu jo nalagajo njegovi zatiralci. Pri teh spominih, ki nas navdajajo ob Kri- stovem vstajenju, res ne moremo biti veseli Molče smo trpeli do sedaj, molče prenašali svojo Kalvarijo, čas je, da vstane tudi slovenski na¬ rod in zahteva glasno m neustrašeno svoje pra¬ vice. — Proč od Gradca, slovensko univerzo v Ljubljani, popolno slovensko gimnazijo v Celju, | slovenske uradnike — to so zahteve slovenskega naroda! Vstajenja dan! Čas se bliža, ni več daleč, ( da se bo praznovala nova velika noč, ko bo vstal slovenski narod. Tlačitelji naši dobro vedo, da se tarejo njih moči, da vstaja velikan; svojo bojazen hočejo zakriti in napenjajo vse moči, da nas zatarejo. Po celem svetu odmeva vesela aleluja. Zvo¬ novi done in njih glas odmeva v srcih zatiranih Slovencev. Po celem slovenskem svetu se zaveda ljud¬ stvo, kamen se maje, pečat robstva poka. Naj bi pač kmalu zadonela vesela aleluja tudi slo venskemu narodu! Kljub težavnim razmeram, v katerih živimo, nikakor ne obupujemo, dan vsta¬ jenja je napočil tudi za nas. Vstanimo, vzdramimo se, delajmo in — bodoči dnevi morajo postati lepši nego so nam bili dosedanji! Kristus je vstal, vstani tudi ti, narod! Celjske in štajarske novice (Nič ne bode!) Mi ostanemo pri starem, in če se »Slovenec* ob Veliki noči stokrat na glavo postavi. Njegova najsrčnejša želja je ta, da bi Z njim je Pavle uganjal dokaj burk; ker pa go¬ spodar ni imel vedno časa, je volk napravil včasih kak izprehod »na lastno roko“, pri tem pa je pozabil vse dobre nauke svojega gojitelja, kar ga je dovedlo do tragičnega konca. Neko nedeljo v jutro se priplazi v mesnico, pograbi četrt vola in jo misli popihati; mesar pa te šale ni hotel raz¬ umeti ter je volka z enim udarcem pobil, Lisice so bile pri Pavletu domače živali; teh ni pri njem nikdar manjkalo. Sprehajale so s« po mestu kakor psi, dokler se jim je ljubilo, nakar so navadno izginile brez sledu. Velik smeh je povzročilo, ko sta Pavletu ušli dve mladi lisici na hišno streho; zavohal ju je pes in kmalu se je pričel lov na strehi, kateri je trajal precej časa. V veseli družbi v krčmi je bil nenadomest¬ ljiv. Znal je pripovedovati anekdot, šal in burk — večinoma iz lastnega življenja — brez konca in kraja. Posečal je vsak dan vse krčme, pil pa v vsaki samo eno .baterijo", to je četrt vina s četrtinko kisle vode; ako mu je preostajalo časa je iznova pričel. Tako je dobil priliko, izvedeti vse mestne novice, katere je potem z veseljem razširjal — živ dnevnik. mi izjavili, da smo liberalci. Tedaj bi .Slovenec" spet kaj snovi za boj proti libera¬ lizmu, kar on tako izvrstno razume. Toda ne bode nič! To bode tem težje dočakal, ker se mi nič ne obotavljamo, na ves glas povedati, da smo celo odkritosrčni katoličani. Seveda nas. to prav nič ne ovira, da bi tudi človeka, ki se baha s katoličanstvom, pa naše narodne interese slabo zastopa, prav pošteno po ušesih ne ošvrknili. Imamo med svojimi sotrudniki v narodnem boju tudi jako odlične katoličane, ki se med nami prav dobro počutijo. Priznavajo nam celo zasluge, da smo celjsko nemško luteranstvo tako korenito osmešili, da komaj še z glavo miga. Če se trdi, da je bil kak duhovnik v našem .Narodnem domu" insultiran, pravimo, da to ostane dotlej izmišljotina ali — laž, dokler se prizadeti razžaljenec ne oglasi in ne imenuje dozdevnega razžaljivca. — Nimamo prostora, da bi se kregali s .Slovencem", povdarjamo z za¬ doščenjem, da se tržaški Slovenci v naši zadevi z nami popolnoma strinjajo, iz Ljubljane pa itak veje jako malo narodnega mišljenja. Kar se na povedanega shoda na Pragarskem tiče, nam je drago, če se tak shod skliče. Tudi nimamo nič zoper to če se skliče v Veržej ali v Sv. Barbaro v Halozah ali na Veliko Kapo. Toda na same obljube nič ne damo, obljubiti je lahko. Mi pa nič nismo obljubljali, pa smo imeli v zadnjih 6 tednih 9 shodov, krasno uspelih in dobro obiskanih. — Mi obžalujemo, da ob času vstajenja Izveličarjevega iz slovenskih tal štrlijo take puhle zeljnate glave, kakor je očividno ona, ki se s svojim .Slovenčevim" člankom zoper .Domovino" domišlja, da nas spelje na led ali nas ostraši. Nič ne bode z liberalizmom, prav nič, mi imamo resnejše skrbi, da z energičnim bojem zoper naše narodne nasprotnike izbojujemo zmago za naše svete narodne stvari. Zato pa o ti zadevi konec besed! (.Brez denarja".) V zadnji številki smo omenili, da nam je igra v celoti prav dobro ugajala in da častitamo igralcem na lepem uspehu. Igra sama na sebi ni preveč lahka in treba je izvežbanega osobja, da se ne zavozi. Besnici na ljubo moramo priznati, da se je tupatam tudi nekoliko zavozilo, kar moramo v prvi vrsti pri¬ pisati dejstvu, da je bilo vse premalo časa za skušnje, katerih se pa tudi posamezni igralci niso mogli redno udeleževati, ker so bili po svo jih poslih zadržani. Povdarjamo pa še enkrat, da nam je igra v celoti jako ugajala. Izmed po¬ sameznih igralcev oziroma parov, naj omenimo pohvalno v prvi vrsti Marjetico (gca. Koko lova in Skoka (g. Salmič). Gca. Kokolova je imela v tej igri prvič večjo ulogo. Reči moramo, da jo je rešila z ozirom na igro in petje res hvale¬ vredno. G. Salmiča ne bomo posebej hvalili, ker ga vsak dobro pozna. Drugi par je bil Marica (gca. Gregorinova) in Božidar (g. Z.). Gca. Gre gorinova je gotovo med najboljšimi ženskimi močmi na našem odru in v resnici je tudi igrala tako, kakor smo pričakovali od nje. Božidar je, odkritosrčno rečeno, nekoliko zaostal za n o. Prvič je nastopila na našem odru gca. Mila Sernečeva v ulogi Serafine. Pohvaliti jo moramo, da je igrala res prav dobro m da jo želimo še večkrat videti na našem odru. Baron Bruno, njen drug ki je pozneje nastopil tudi v ulogi trgovca Zadnika, je bil povsem dober. Liza m Martm sta bila prav dobra pred in po poroki Gospa Zadnikovka (gca. Dolinarjeva) nam je dobro uga¬ jala. Izvrsten je bil nastop gigrlov in Pcimaočm (a dr Stiker) nas je naravnost presenetil. Manjše uioga so igrale gce, Vrečerjeva, Magoličeva m gg. Fabiani, Rotter, Dobršek in drugi prav dobro. Pevske točke so se nekatere izvajale izborno; solistinje (gce Vrečerjeva in Kokolova) m solisti so bili prav dobri. Ugajal je zbor „lawn-tenis igralcev in pozneje zbor v gostilni, opazilo se je pa tupatam pri drugih točkah, da je manjkalo one sigurnosti, ki se jo pridobi s pogostimi va jami, katerih pa zato igro vsled pomanjkanja časa ni bilo dosti. Ponavljamo pa, da je bil obči vtis igre prav zadovoljiv. Ker je letošnja sezona že zelo pri kraju — priredi se menda samo še ena igra — bi bilo treba izpregovoriti nekoliko besed o našem celjskem narodnem gledališču, izpregovoriti o dobrem in slabem, kolikor smo našli obojega pri naših prireditvah, da se zboljša, kar je slabega in da dobro doseže višjo stopinjo. Te misli bomo v eni prihodnjih številk razvili, in nadejamo se, da bo naša beseda po geslu .lepa beseda lepo mesto najde", tudi v tem oziru našla svoje lepo mesto. r. (.Dijaška kuhinja" in .Dijaški dom".) G. dr. Jos. Georg, odvetnik v Šmarju, je daroval mesto vencev na krsto pok. gg. dr. Mat. Mračeta in dr, Hinka Šukljeta .Dijaški kuhinji" v Celju 20 K m .Dijaškemu domu" v Celju 20 K. — .Dijaški kuhinji" v Celju je daroval g. Edmund Kavčič, trgovec v Ljubljani, mesto venca na krsto g. dr. Hinka Šukljeta 10 K. (Dr. Jabornegg ali blamaža.) Znano je, kakšno ulogo je igral dr. Jabornegg v zadevi prosluiih vojniških volitev kot fabrikant .vini¬ čarskih" volilcev. Eu sam dan je napravil 25 volilcev. Toda o tem se še ni govorila zadnja beseda. Danes pa nekaj o novem političnem činu tega čudnega .nemškega" moža. V svoji otročji naivnosti se je domislil, ker je bila stranka celjskih sleparjev z volitvami v celjski okolici grozovito po zobeh udarjena, vložiti ugovor zoper izvolitev slovenskih odbornikov, ker po njegovi modri sodbi volilni imenik ni bil pravilno se¬ stavljen. Samoobsebi se razume, da je bilo ugo¬ vor vložiti tolikšna neumnost, da se Bogu usmili, ker je vsako upanje tega ugovora izključeno. Pišemo o tem samo zaradi smešnosti tega po¬ četja. Dr, Jabornegg in ugovor zoper volilne nepravilnosti! Ali si morete misliti smešnejšo zanimivost z ozirom na ulogo tega moža glede vojniških volitev? Mož bi nujno potreboval pri¬ zanesljivosti z naše strani, pa sam izziva ter takorekoč prosi plačila za svoje nečedne čine v Vojniku. No, v tem mu ustrežemo kmalu! Navadno je stopil v krčmo navidezno jezen, vrgel svoj klobuk z zobmi škripajoč, z vso silo na mizo pred goste ali pa tudi na tla, čakal je, kak učinek bo napravila ta šala, potem pa se je z gosti vred nasmejal prav iz srca. Povedal je hitro, kar je imel, izpil svoje vino, postavil se prav široko sredi sobe, oprt na palico ter dejal: .Uvjek ne moremo biti skupaj." Svoj klo¬ buk jo nemarno vrgel na glavo in je izginil. Ako so drugi govorili, je pazno poslušal. Politika mu ni bila pri srcu; ako se je govorilo o protekcijah, katere igrajo v Avstriji prvo ulogo, in o krivicah, katere so naravno ž njimi spojene, napravil je naš Pavle obraz, kakor bi hotel ve' liko jiovedati, vendar je stisnil svoji ustni in za nekaj časa dejal počasi, zagtenjeno: .Saj sem lahko tih, da bi kdo kaj ne rekel, ali pa, da bi ne rekel, da sem jaz kaj rekel, ali pa, da bi ne rekel, da sem jaz tako ali tako rekel, ali pa, da bi ne rekel, da sem jaz drugače rekel, kakor sem rekel." Kaj rad je govoril o neprostovoljnih šaljivcih. .Ob novem letu," pravil je, .srečam svojega bolnika na glavnem trgu. Že od daleč kriči na me: .Slišite Vi, gospod doktor, koliko sem Vam pa dolžan 1 ? In ko napravim z roko odvračajočo gesto, nadaljuje on: ,To ni tako, jaz ob novem letu nočem biti dolžan vsakemu oslu 1 . Ko ga vprašam, kako je njegovemu bolnemu sinu, mi odgovori: ,Ha — ne more ne s... ., ne kozlati, pa bi vendar moral oboje'. “ — .Ate!" prosi nadebudni sinek svojega očeta, znanega meščana, ko gresta ob deževnem vre menu k maši. .Ate, daj mi krajcar!" „Ne dam ti ga, nimaš ga zakaj rabiti." »Ate, da-aj mi krajcar!" »Saj sem ti rekel, da ga ne dam!" Sinek povzdigne svoj glas, potegne očeta za suknjo ter moleduje jokavo: »Ate, daj mi krajcar!" Ko je videl, da je vse zaman, se v novi obleki zažene vznak v največjo lužo. Prestrašeni oče, ki ne more za njim v lužo ga kliče: pojdi!“ Na ’ ^ ima§ dVa krajcar j a ’ ~ sam ° ven . ~ v luži krafcaljT— 016 P ° tem ’ k ° mu j« oče ot i j ^ eki “ ra( * n ik> katerega so imeli za Pepeti pnde v nedeljo popoldne v krčmo, da se mal 167 (Celjski nemški »prvaki" se izgovarjajo in lažejo.) Pravijo, da so menda Slovencem, delniški pivarni in gosp. Čamerniku, slovenski šolarji pomazali napise, podobo Matere božje, križ in nagrobni spomenik. Kako neumen izgo vor! Ne bode minilo 14 dni in ves svet bode vedel, da sta krivca dva nemška obrtnika, posredno pa nemška stranka! Le potrpite. (Prihodnji celjski župan — Slovenec.) Za 1. april nam je prijatelj poslal sledečo vest Prijavljamo jo da naši bralci izprevidijo, na kakšnih stebrih sloni celjsko nemštvo. Pravijo, da je sedanjega župana Rakuscha smrt nedavno umi lega prijatelja tako potrla, da hoče na vsak način odstopiti od županstva Namigava se, da bo njegov naslednik advokat dr. Kowatschitsch, rojen slovenski sin jz Kozjega, bivši član slo¬ venskega akademičnega društva »Triglav*. — Če je vse to res, smemo Slovenci z upom zreti v boljšo bodočnost. Imenovanemu slovenskemu potomcu so dobro znane vse težnje in kulturne potrebe našega itak zaničevanega in teptanega rodu. Prav dobro pozna on razmere in potrebe štajarskih Slovencev, posebno celjskih Slovencev in okoličanov. Dvomiti ni, da se bo zavzel z vso vnemo, da se odstranijo nečuvene zapreke, vsled katerih nimajo okoliški kmetje ne moderno opravljene deške šole in niti svoje dekliške šole, dasi so takih naprav deležni dandanes občanje najoddaljenejših hribovskih vasi; skrbel bo gotovo, da se slovenska nižja gimnazija kmalu poveča v višjo ter da se v kratkem ctvori prepotrebna slovenska obrtna šola. — Mir bo zavladal, premet se povečal ; Celjanom bo zasijalo zopet solnce napredka in blagostanja in mesto se bo širilo brez nepotrebnega nakupovanja raznih hiš in zemljišč od strani občine in zgodovina bo zabe¬ ležila z zlatimi črkami moža. ki je bil kos težki nalog', razvozljati zamotano celjsko klopko. Mi sicer ne verjamemo popolnoma raztreseni vesti ter prinašamo stvar s posebno rezervo, Pač pa bomo pridno zasledovali in poizvedovali, kaj je v vsej stvari resničnega ter poročali zopet o tej za nas Slovence velevažni zadevi. (Kako se v Celju podeljujejo koncesije.) Povodom volitev v celjski okolici se je pokazalo, kako se pri nas dele koncesije za razne obete, tako namreč, da dotičnik niti ne ve, da ima dotično obrt. Prišel je g. Fiirstbauer v pisarno okrajnega zastopa celjskega, da ne pogleda samo v imenik volilcev okolice celjske, ampak da si ga tudi prepiše (!) in ob tej priliki je izvede! v svoje lastno veliko začudenje, da ima gostilni¬ čarsko koncesijo v okolici celjski in da ima vsled tega pravico glasovanja. Kaj ni to res čudno. Mož, oziroma gospod je gostilničar, pa še zato ne ve. Radovedni smo, kdo in kako je bil tako prijazen, da je natovoril g. Furstbauerju gostilno na junaška ledja, da niti sam ni vedel zato. Še bolj smo pa radovedni, kaj poreče slavna c. kr. oblast k tej stvari, kajti po našem mnenju je moral biti podpis g. Fiirstbauerja na prošnji za koncesijo nesramno ponarejen, in dotičnika ki je storil ta zločin, bi se moralo brez usmiljenja okrepča, predno se odpelje na komisijo. Voz je čakal pred gostilno. Pavle, kateri bi moral iti ž njim, kateremu se pa to ni prav nič ljubilo, si izmisli šalo. Vreme je bilo krasno — nobenega oblaka na nebu Pavle se muza okrog okna, gleda na vse strani proti nebu in prične: »Hm-hml* zmajajoč z glavo. »Kaj bo?“ vpraša ga uradnik, »kaj se Vam ne dopade?* »Hm — hm — to ne bo dobro izšlo?* »Kaj mislite?* »Predno bo minola ena ura, gospod ad- junkt, bo nevihta — ali vidite oni oblaček na nebu-?“ n Ha!* zasmeje se uradnik, »saj je vse jasno — nič ne bo nič — danes že ne.“ »Jaz se nikdar ne motim!" Uradnik pije naprej, vendar bodi večkrat k oknu gledat, kaj je z oblačkom. Postal je nervozen. »Prav imate, gospod doktor,* de potem po¬ časi in pomenljivo zroč proti nebu. »Tudi meni se stvar ne zdi popolnoma nedolžna — tisti ob- zapreti v luknjo. Da, da, kar v luknjo žnjim, kajneda, gosp. Fiirstbauer, toda v ono gori na »Annensitzu* — v klet!? (Volitve v celjski okoliški občini) so v vseh 3 razredih končale za Slovence s sijajno zmago. Nasprotniki so se vsed obile udeležbe narodnih volilcev tako preplašili, da jih še blizu m bilo. Slava vsem, ki so storili svojo dolžaost! Kmalu priredimo nove shode v zadevi gospo¬ darske organizacije (Osebne vesti) Višjim davčnim inšpektor¬ jem je imenovan g. Adoif Klodič vit. Sabladoski v Slov. Gradcu — Cesar je podelil gosp. Luki Gradišniku, zdravniku na Vranskem, ki je pred kratkim obhajal petdesetnico svojega službovanja, zlati zas užni križec. (Za planince!) Turisti, ki so v poletnem času radi hiteli na naše hribe in gore in na istih se r zvedrovali od vsakdanjega življenja, so gotovo že komaj čakali, da zgine sneg in mrzlo vreme ter napoči toplejši letni čas — doba turistke. In prišla je. Nekateri sicer mislijo, da je sedaj še prezgodaj iti vživat čist, svež zrak in veder razgled na planine, a vendar so nam znani planinci, ki so bili letos že v gorah. Dne 19. sušca sta šla dva na Golčko planino nad Mozirjem. Razgled je bil krasen, snega zelo malo. Okolu Mozirske koče, ki je dobro prezimila, cve¬ telo je vse polno pomladanskih cvetlic alpske cvetane. Sedaj se pride do koče, ne da bi stopil na sneg Teden dni pozneje, 24. sušca, je bil eden teh v družbi z načelnikom Savinske podružnice in njegovim dveletnim sinčkom na Menini planini v Gornjegrajski koči. Na »Ovčjem stanu* se je trebalo gaziti sneg, ki je bil v zametih za moža visoko. Udiral se je čez pas. Naporna hoja je res bila. Nepopisno pa je bil krasen razgled. Prvi planinci v Logarjevi dolini so bili dne 2 t m. Pride se lahko do slapa pod Rinko in izurjeni turisti še naprej. Logarjeva dolina je že brez snega. Pogled na s snegom pokrite gore: Ojstrico itd. nepopisno lep. Zani¬ mivo bode sedaj, ko se začnejo plazovi udirati. V Mozirski koči je bilo lani 57, v Gornjegrajski 129, v Okrešeljški 136 (prvi 23. V., zadnji 13. IX.) Pri Piskerniku v Logarjevi dolini 291, pri Šturmu v Solčavi 175 turistov. (V Mozirju) bode letošnja uradna učiteljska j konferenca okrajev Gornjigrad in Vransko dne j 8 velikega srpana t 1. v tamošnji šoli. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Volitev dveh zapisnikarjev in čitanje opravilnega reda. 2. Po ročanje okrajnega šolskega nadzornika. 3 Raz- glašenje od zadnje konference došlih zakonov in odredb, tičočih se ljudskega šolstva. 4. Pogovar¬ janje sledečih nalog: a) Red za šolske sluge: A. Nameščanje. B. Pravice in dolžnosti. C. Razmerje med šolskim slugo in krajnim šolskim svetom, D. šolskim voditeljem, kateri je za red in snago v šoli odgovoren. E drugim učiteljstvom. F. Od¬ pust iz službe. Poročevalci: Farčnik Anton, Jarc Valentin, Klemenčič Janez, Kocbek Franc, Meglič Simon, Praprotnik Franc, b) O napakah značaja, ki se največkrat nahajajo pri naših laček tam — moker pa bi ne bil rad — a-a-a — nič — ne gremo — slišite Vi, kočijaž, danes ne gremo — jutri ob tem času!“- Drugi dan je nameraval Pavle iti na lov na prepelice; rekel ni adjunktu nič ampak zopet se je v njegovi glavi rodila misel-nagajivka. Peljeta se. Ko prideta do lovišča, pokaže Pavle na enega konja. »Jej, jej! Dobro, da sem zapazil. Vidite, gospod adjunkt, ta-le konj je žrebec — grozna nesreča se zna zgoditi, ako srečamo kako ko¬ bilo -“ Strabopeti adjunkt ni pustil Pavleta naprej govoriti, že je imel obe nogi zunaj voza in je pocuknil kočijaža, rekoč: »Ustavite, ustavite ! Greva dol — le naprej vozite, midva slediva peš.*- Pavle, kateri ni bil nikdar brez psa in pu ške, preiskal je vse njive v obližju, nastrelil nekaj prepelic, adjunkt pa je prav težko korakal po cesti. V kraju, kamor sta bila namenjena, se zopet snideta. »Hvala Bogu! vzdihne adjunkt. »Znabiti bi bila sedaj že oba mrtva.*-— šolskih otrocih; kako je iste odstraniti? c) Me¬ todična obravnava berila »Prva skrb* (II. berilo) po formalnih stopnjah. Poročevalce za b. in c. določi na dan konference predsednik. 5. Poročilo komisije okrajne knjižnice. 6. Volitve a. stalnega konferenčnega odbora, b. komisij za knjižnici. 7. Predlogi in želje udov. Opomba uredništva: Prosimo cenjeno učiteljstvo drugih okrajev, naj se nam blagovoli poslati dnevne rede konferenc tamošnjih okrajev. Naš list je pri učiteljstvu zelo razširjen in bode gotovo zan.uialo pnobče- vanje sporedov uradnih zborovanj ne le iste, ampak tudi širje občinstvo, ki se briga za šolo in učiteljstvo Ob tej priliki prosimo tudi gjspode učitelje, ki so v okrajnih šolskih svetih, naj nam blagovolijo redno poročati o sklepih sej okrajnih šolskih svetov. Posamezna učiteljska društva naj si pa zberejo točne poročevalce o društvenih sestankih. Predali našega lista so cenjenemu učiteljstvu na razpolago. Hočemo list imeti kolikor mogoče raznovrsten, da najde vsak naročnik, vsaj nekaj, kar ga utegne zanimati. (Trbovlje.) Na velikonočni ponedeljek pri¬ rode člani slovenske drame iz Ljubljane v Trbovljah gledališko igro »Oče in očim* v Delničarjevi dvorani pod protekcijo gasilnega društva trboveljskega. (Narodna malomarnost.) Dobil sem od prijatelja razglednico iz Kapele pri Radgoni. Slikana je ista precej lepo ali že dvojezično imenovanje kraja je nepotrebno in se celo nem ščina šopiri na prvem mestu: »Gruss aus Ka- pellen — Pozdrav iz Kapele*. Zakaj tako. Nemci bodejo tudi slovenske razglednice kupovali, če drugih ni. Ali morda radgonski Nemce za Slo¬ vence tudi dvojezične razglednice prodajajo? — Še bolj pa me je na karti v oči zbodel napis na neki hiši: »Gasthof R. Horvath*. Sramota! Praviti sem celo slišal, da v tej gostilni prirejajo kapelski Slovenci svoje veselice. Aut — aut. Bodimo narodno radikalni! Učimo se od naših sosedov, kako postopati z mlačneži!! (Ljutomer svojemu »Sokolu".) Na napade in grožnje po nemških časnikih zoper »Murskega Sokola* je dal Ljutomer sijajen odgovor: nabrali so ljutomerski narodnjaki za svoje najmlajše in že sedaj jako priljubljeno društvo 561 K 50 vin. V zbirki se nadaljuje. Tudi naši zavedni fantje in naša narodna dekleta so sklenila za »Sokola* nabirati. Živela narodna zavest in požrtvoval¬ nost, živeli »Sokolu* naklonjeni rodoljubi, živel »Murski Sokof 1 ! (Od Sv. Jurja ob Ščavnici.) Kakor čujemo, skliče župan jnrjevški na velikonočni ponedeljek izvanredno sejo občinskega odbora radi korakov v dosego premestitve okrajnega sodišča in dav¬ karije k Sv. Jurju. Saj je pa res neumevno, kako da ne pridejo merodajni krogi sami na to samoobsebi umevno misel, ko dobro vedo, da je sedanje sodišče le po ozki cesti, katero premeriš s tremi koraki, ločeno od sosednjega sodnijskega okraja, a davkarija ni niti v istem glavarstvu, Tujce je naš Pavle posebno rad zabaval. I Vedel je, da bodo njegovo slavo raznesli križem sveta in to se mu je dobro zdelo. Malo takih, ki Pavleta niso poznali. V svojem elementu pa je bil, kadar je zabaval naborno komisijo. Čast¬ niki so kar hiteli pisati; kar so slišali bilo jim je vse novo. Domačini so Pavletove dovtipe že močno poznali, ker so se isti v presledkih po¬ navljali. Pavle je imel veliko zbirko takih dovtipov in se je vselej ob posebnih prilikah doma pri¬ pravil, da bi kaj ne pozabil; pripovedoval pa je svoje anekdote po vrsti, tako da so domačini že naprej vedeli, kateri dovtip sledi temu ali onemu in ravno tako je spravil v družbo največjo ži¬ vahnost. Naborne častnike je Pavle vselej povabil k sebi na obed, in kako radi so se odzvali! Vedeli so dobro, da ne dobe v nobeni gostilni takih je¬ stvin kakor pri njem. Najizbranejše reči je s prebrisanostjo dobrojedca naročil v to svrho od vseh strani ter je obed pripravil — sam. Bd je izboren kuhar in kdor je bi! enkrat njegov srečni gost, tega je vedno vleklo k Pavletu nazaj. V prejšnjih časih je imel naš Pavle večkrat svoje prijatelje pri sebi na obedu, skrbel pa je 168 kamor spada naš okraj. Sv. Jurij ozir. Videm pa je takorekoč v sredini. Drugod se stavijo sodišča z novimi okraji radi vedno večje potrebe. A kaj z našimi občinami? Koliko zamude in stroškov se dela popolnoma po nepotrebnem na tako nmeten način ne samo davkoplačevalcem nego tudi — državi. Delokrog sodnije in tudi davka- . rije je dosti velik, da se upošteva želja (in to že stara želja!) Jurjevčanov. (V Okoslavcih pri Sv Jurju ob Ščavnici) se je ustanovilo gasilno društvo, kakor v Dra¬ gotincih. Odbor je že izvoljen. Slovenska gasilna društva, ali se zavedate tudi svojega drugega poklica? Ne samo varovati in braniti bližnjega nesreče, ampak tudi braniti svoj narod. Lepa in sveta dolžnost in ponosni ste lahko vi „sokoli po zmožnosti*. Narod vstaja — moč okovov pada — svita se rešilni dan.... (Iz Gradca.) Kako spoštovan in čislan je bil vč. g. Anton Vamberger, učitelj in katehet deželne prisilne delavnice v Mesendorfu, pokazal je njegov svečani pogreb dne 3. aprila, katerega se je udeležilo ne samo obilno duhovništvo se- kovske in labudske šktfi;e pod vodstvom dekana in konsist. svetnika, g Šabel, ampak tudi zastop ništvo deželnega odbora in prisilne delavnice, — katere pazniki v svečani obleki so krsto, z obilnimi venci okrašeno, v spremstvu članic raz ličnih bratovščin pevajočih žalostinke, nosili na pokopališče — in mnogo slovenskih narodnjakov in udov podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu, katere dolgoletni ustanovnik je pokojni bil. Naj v miru počiva blagi pokojnik, pristni narodni pri jatelj! _ Slovenskim gostilničarjem v album! Pivarstvo ni slovenskemu kmetijstvu v korist, marveč v škodo. Povžitek piva pomanjšuje namreč jako povžitek vina, poglavitega in naj¬ dražjega pridelka naših slovenskih vinorodnih dežel. Res je sicer, da se na slovenski zemlji pri nas na Štajarskem in nekoliko tudi na Kranj¬ skem (pri Ljubljani) prideluje hmelja, katerega pivarji od kmetovalcev pokupijo. Toda kaj je tO f kaka kmetijska korist je to, v primeri k škodi, katero povzrcčuje povžitek piva pridelovanju vina? Ta korist je ničeva. Pivarstvo pa postaja v tekmovanju z vinogradstvom od dne do dne škodljivejše, ker se pivarji resnično trudijo vedno boljši izdelek, v vedno večji meri, vedno cenejši povživalcem podajati. Vino se »je ravno vsled tega v poslednjem času, namesto da bi se zaradi trtne uši in drugih prej nikoli poznatih nadlog na ceni podražilo nasprotno jako pocenilo. To velja seveda v prvi vrsti o nizkih vinih, o ne¬ kvalitetnih, ampak kvantitetnih pridelkih. Tekmovanje piva z vinom se pa ne bode zlepa znižalo, reči moramo z gotovostjo, nikoli se ne bode znižalo. To zaradi velikih tehničnih težkoč dandanašnjega vinarstva, proti kateremu so one pivarstva kar izginljive. Znižalo se ne bode tekmovanje pa tudi zaradi tega, ker je pivarstvo tovarniško, od elementarnih uim celo neodvisno podjetje, kar vinarstvo nikakor ni. Vse tarnanje vinogradnikov v tem oziru ne hasne, še najmanj pa očitanje gostilničarjem, češ, da oni preveč piva točijo. Oni morajo točiti pač to, kar se od njih zahteva Kar bi pa naši slovenski gostilni¬ čarji pač lahko storili glede točenja piva, da, kar bi oni morali storiti, je pa to, da bi točili pivo slovenskega, ne pa nemškega proizvoda. Dandanes imamo že hvala Bogu dovolj domačih slovenskih pivovarnic. Osobito opozarjamo tukaj na novi zadružniški, oziroma akcijski pivovarnici v Žalcu in Laškem trgu Oni ste v rokah Slo¬ vencev, in v njih izdelano pivo tekmuje, kakor je to vobče pripoznato, z graškim in dunajskim pivom v dobroti, še celo pa v ceni. Čemu torej slovenski denar v Gradec in na Dunaj pošiljati ? Bodimo ponosni na domači izdelek, kakor so v tem oziru naši vrli bratje Čehi ponosni na svoja češka piva, in zahtevajmo povsod domače slovensko pivo. Zahtevajmo od naših gostilničarjev, da si naročajo domače slo vensko pivo, da ne bode šel denar iz dežele, ampak da bode doma ostal, kjer si ga težko zaslužujemo. Ako kje, naj velja tukaj geslo: „S-voji k. svojimi" Druge slovenske novice. (Ljudsko šolstvo na Kranjskem.) Kake razmere vladajo na Kranjskem vsled pomanjka¬ nja učiteljstva, je jako značilen dokaz, ki ga povzemamo iz govora g. učitelja Slapšška na učiteljskem shodu v Ljubljani. Ta odlomek se glasi: „V naše (učiteljske) službe prihajajo vsled pomanjkanja učiteljev ljudje, ki so v drugih slu¬ žbah napravili bankerot: nerabni pisarji, krojači, dacarji in celo ljudska učenka!" Res značilno. Skrajni čas je, da se z zboljšanjem gmotnega položaja učiteljstva poda narodu zagotovilo ljud- skošolske izobrazbe. (Ustrelil se je) v Ljubljani mariborski pismonoša, Josip Štok, ker je izgubil večjo vsoto uradnega denarja. Nekateri listi so objavili za vzrok samomora, da je izgubil v igri omenjeni denar. Nesrečnik je bil najpoštenejši človek, (in ga je le misel, da bi ga smatrali za tatu, gnala v smrt. Izgubljeni denar je našla neka viničarka v mariborski okolici. (Železniški uradnik — frančiškan.) Uradnik južne železnice v Ljubljani, g. Josip Holaček, rodom iz Šiške, je vstopil v frančiškanski red. Pred nekaj tedni mu je umrla žena, ki je že dalje časa bolehala, in to ga je napotilo, da je storil ta izvenredni korak. (Umrl je) v Vipavi tamošnji ugledni zdravnik g. dr. Josip Kenda. R i. p.! („Sudmarka“ v Celovcu — kdo je mar?) Celovška podružnica „Sudmarke“ je imela svoj občni zbor. na katerem je bil voljen nov odbor. V tem odboru sedi en sam meščan, drugi odbor¬ niki so sami c. kr. ali pa deželni uradniki. S slovenskim denarjem, s slovenskimi davki vzdr¬ ževani uradniki so torej odborniki društva, ka¬ terega glavni namen je, našega slovenskega kmeta izpodriniti z njegovega domovanja, da se na n )em ugnjezdi nemški Mihel. In če piSemo proti takemu nradnistvu, nam konfiscirajo >is* - £ * to nas ne bo ustrašilo, da ne bi klicali slej ko nrei: Proč, proč s takimi pijavkami (Nov slovenski odvetnik v Gorici.) Po Ve¬ liki noči odpre odvetniško pisarno v Gorici g. dr. Fr. Pavletič. ,.. vv (Izpiti na goriškem ženskem učiteljišču) Ker mnogo učiteljskih kandidatinj iz naših kra jev dela svoje izpite na goriškem učiteljišču, pri¬ občujemo letošnji spored izpitov, kakor so ga določile tozadevne šolske oblasti. Vršili se bodo izpiti: a) zrelosti 4 maja ob 8. ari zjutraj; b) za usposobljenje v ženskih ročnih delih istega dne ob 3. uri popoldne; c) usposobljenja za občne ljudske in meščanske šole 11 maja ob 8. uri zjutraj in d) za vrtnarice začetkom meseca ju¬ nija. Prošnje naj se predlože ravnateljstvu uči¬ teljišča, oziroma dotični izpraševalni komisiji in sicer za izpite pod a), b), in c) najpozneje do 15. t. m., za one pod d) pa do 15. maja t. 1. (V Sesljanu pri Nabrežini) so razstrelili v nedeljo mino, ki je bila dosedaj največja v Av¬ striji. Porabilo se je zanjo 33 360 kg smodnika in dinamita. (Naš odgovor n Slovencu“) prinaša „Edinost“ v polnem obsegu ter pristavlja, da se imajo tržaški Slovenci boriti z takšnimi razmerami kakor mi. Značilno je dejstvo, da se je „Slove- nec“ vzdignil na Tržačane in na nas ravno ob takem času, ko smo z narodnim delom najbolj obloženi — v Trstu občinske volitve, pri nas oko¬ liške volitve itd. (Jezikovne razmere pri tržaškem dežel¬ nem sodišču) se zboljšujejo danzadnevom v pri¬ log ravnopravnosti slovenskega jezika V pone¬ deljek se je vršila prva obravnava popolnoma slovenski. Pri celi razpravi ni bilo čuti italijan¬ ske besede. Primorski listi posebno povdarjajo, da to ni bila znabiti kaka spakedrana govorica, kakor se jo sliši iz ust naših c kr. kurzistov, pač pa lepa, popolnoma pravilna slovenščina. Obenem tudi beležijo dejstvo, da je državno pravdništvo v drugi zadevi vložilo obtožnico v slovenskem jeziku. To so res lepi napredki, ki so jih izvoje- vali tržaški Slovenci s svojim vztrajnim in pa energičnim delom. (Občinske volitve v Trstu) se bodo vršile od 14 pa do 25 t. m. za mesto, za okolico pa 26. t. m. Slovenci se pripravljajo kar intenzivnejše za te volitve m upati je, da spet priborijo vsaj one mandate, ki so bili svoj čas v slovenskih rokah, ako ne kaj več. (Šolske razmere v Trstu.) Na podlagi uradnega izkaza o stanju ljudskega šolstva v Trstu in okolici v šolskem letu 1901/2 je bilo za šolo godnih otrok 28.762. Šolo jih je pa obi¬ skovalo samo 20.056, torej je bilo 8706 otrok brez šolskega pouka. Okolica sama je imela 6908 otrok, od katerih jih pa 3478, torej polovica ni obiskovalo šole. V tem se res kaže, kako skrbi tržaška neodrešena gospoda za okolico. tudi zmerom za kako šalo. Cele burke, razposa¬ jene do skrajnosti, je uganjal; norčeval se je pa rad iz tistih, ki so se sami povabili k obedu. Z izgovorom da jih hoče posebno odlikovati, pri¬ pravil jim je časih divjega mačka ali lisico, ter jih po končanem obedu vprašal, če jim je šel zajec v slast. Ko jim je pa za kazen povedal, kaj so jedli, se je krčevito smejal, ako so dotič niki bežali iz sobe, da ustrežejo neizprosni sili. Največ smeha pa je povzročil komični pri zor, s katerim je nekega uradnika vlekel, žal, da ta prizor ni za javnost. Ko je praznoval naš Pavle svoj imendan, si ga že rano v jutro videl stopati po ulicah! Kdor mu je prišel nasproti, mu je častital. Pavle se je ustavil, podal prijatelju „štamperl“ ter mu nalil iz steklenice, ki jo je nosil pod pazduho, izborne slivovke, mu potem iz male steklenice natrosil na roko tobaka za nos, dvignil roko proti klobuku v pozdrav ter nadaljeval svojo pot, ne da bi črhnil besedico. Tobačnice naš Pavle ni imel; v tej se, de¬ jal je, tobak preveč razdiši; najboljša za to je steklenica. Lepa godba ni ugajala ušesom našega Pav leta. Očaranega pa se je kazal — in to gotovo le iz šaljivosti — kadar je videl Napolitanca dudlača z velikim bobnom na hrbtu, na katerega udarja z batom, pritrjenim na komolec, ter či¬ nelami, od katerih vodi trak do pete v to svrbo da je »umetnik* žnjo pritiskal, kakor kovač na meh ter s činelami spremljeval svoje »izvirne* komade, dočim je z glavo, na kateri je imel če¬ lado polno zvončkov, otresal, ter tako skupno dosegel vrhunec glacbene krasote. „To je glasba!* kričal je naš Pavle. „Ta zna!* ter je vrgel Italijanu celo pest drobiža, češ, kaj takega se mora podpirati. -vu.«um, jo uh nas ±"av boren lovec, racijonalen, previden, usmiljen dar je videl, da je dosti, ni pustil več stri Njegova lovišča so bila zelo prostrana ; se je spominjajoč na cesarja Karlola V., da' govih loviščih solnce ne zaide. S svojimi lovskimi čuvaji je imel dokaj V njegovem lovišču so ustrelili zadnjega j na Dolenjskem in ko so v Belokrajini zadnj kovi plašili prebivalstvo, je naš Pavle pr na iste lov na poziv politične oblasti in j« podili, da ni bilo nobenega več blizu. Kot zdravnika so imeli ljudje našega leta zelo radi; pomagal je vsakomur prav ne glede na to, ali je dan ali noč, ali je let zima; ako je videl, da je bolnik -siromak, n njega nič zahteval, ampak mu je sam gm pomagal. S svojo marljivostjo pridobil si je zlat služni križec. Tožil ni nikdar nikogar — na svoje uike je pozabil in s tem je žrtvoval neke sočakov.— Tak je bil naš dragi Pavle. Vidiš ga ] se nam smeje iz visočin, češ, jaz imam prostor že tu gori; le smejajte se sedaj č .mate komu. On gleda doli na svojo Gabrij katera ga zaman Me po sveto, iS6 e gospod kakršnih malo „a zemlji. On gleda do | nas m njegove poglede Optimo. Negovi po so solčm žarki ki /nnnt ^ l«govi po da ga imamo v svoji sred™ 0 ' '““T 10 ’ k ™ v sebi zavest T»t ° wzbmlii,< a vest. Takega originala ne bo Otroci ne hodijo v Solo, ker šol ni, slovenskih < dima, na pr. vse sirovine, vlažna stelja, mah, namreč. Res žalostne razmere, kakršnih ni nikjer gnoj, čreslo, trtni odpadki itd. Ti kupčeki za drugod v Avstriji. j kajenje se pa morajo pripraviti že poprej, da (Nesreča na morju.) Iz pristanišča v Cresu j so takoj pri roki, ko preti nevarnost. Dobro bi (Cherso) je v ponedeljek odplula majhna ladjica, j bilo, da bi v vsaki vinorodni občini odločil odbor v kateri je bilo 13 ljudi. Komaj je prišla na prosto j kurišča in vsi tozadevni stroški naj bi se izpla- morje, jo je burja prevrnila. Padlo je vseh 13 oseb v morje. Rešilo se jih je sedem, šest jih je pa utonilo. Prebivalstvo mesta Cresa je v veliki žalosti vsled velike nesreče in se zgraža nad malomarnostjo pomorske obiasti, ki dovoli, da ; gredo take male ladje preobložene iz luke ob takem vremenu, ko se celo« večji brodovi boje na morje. (V Reki) so prišli na sled ponarejevalcem bankovcev. Zaprli so nekega Pilepica, bivšega diurnista na reškem sodišču, ki je izdal okrog ! 400 komadov ponarejenih bankovcev po 10 K. Društveno gibanje. („Delav8ko podporno društvo" v Celju) ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 19. t. m., ob 3. uri popoldne v lastnih prostorih po slede dečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Po¬ ročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Poročilo gostilniškega odseka. 5. Poročilo knjižnjičarja. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev odbora, 8. Slu čajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Bralno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu) priredi v proslavo svojega lOJecnega obstanka veselico na belo nedeljo, dne 19. t. m., na pe¬ kovem". Spored: 1. Govor. 2. Tombola. 3. Ples (svira godba na lok). Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. — Ako želi kdo iz prijaznosti plačati vstopnino, namenjena je ista za godbo, ubogo šolsko mladino ter narodne namene. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. K mnogobrojni ude¬ ležbi vljudno vabi odbor, (Izlet na Boo) priredi na Velikonočni po¬ nedeljek o lepem vremenu „ Podravska podružnica slov. plan. društva". Odhod ob 7. uri zjutraj od kolodvora v Poljčanah. Prijatelji in prijateljice slovenskih planin do svidenja! (Savinska podružnica „Slov. planinskega društva") se je osnovala pred desetimi leti. Osnovno zborovanje je bilo meseca avgusta 1.1893 v Mozirju. Letos bode slavila svojo desetletnico. Odbor je sklenil ob tej priliki izdati spomenico in prirediti veliko planinsko slavnost v po svojih naravnih krasotah znani Logarjevi dolini. Določil se je v to dan 15 avgusta in sicer se udeležijo izletniki sv. maše v Solčavi in odidejo skupno v Logarjevo dolino, kjer bo pri posestniku Logarju skupno kosilo. Opozarjamo že sedaj na to izredno slavlje, katerega natančnejši spored priobčimo svoječasno. Dne 15. avgusta je praznik in drugi dan nedelja, tedaj zelo pripravno pohiteti v idilično lepo Logarjevo dolino. Narodno-gospodarske novice. Kajenje vinogradov. Pomladanska slana 1 Koliko upov si odnesla kmetu in drugim s svojim nevšečnim obiskom. Ali ni pomoči? Skušnje so dokazale, da je edina in najboljša pomoč dosedaj le kajenje. Glavni namen kajenja je, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni poganjki zmrznili. Da se to bolje razume, treba poznati nekoliko fizične pojave, katere najde vsak vinogradnik v knjigi, ki jo je izdala „Mohorjeva družba" S kajenjem se hoče namreč doseči, da se v zrak vzdigne kolikor mogoče pare, ki zmrzovanje prepreči. Dim, ki se napravlja pri kajenju, zabranja, da zemlja ne izgubi svoje toplote, tudi zabranja solnčnim žarkom, da prehudo in prenaglo ne smejo na mrzle predmete, ki so ali zmrznjeni aii otrpnjeni, ker prenagla toplota škoduje. Ako se pa počasi stali, ni nobene nevarnosti. Godi se ravnotako, kakor če premrlega človeka preneseš naenkrat v toplo sobo. Da pa je o solnčnem vzhodu naj¬ bolj mrzlo, ve vsak otrok. Kajenje naj bi se vršilo s sporazumljenjem drugih vinogradnikov, če hočemo doseči zaželjeni j uspeh. Ognji naj se napravijo na večih krajih, kakor v nižavi tako na bregu. Za take ognje je najbolj pripravna ona snov, ki daje mnogo čali iz občinske blagajne, ter se pozneje, če treba, poravnali z občinskimi dokladami. Zažgati se mora, kakor hitro toplomer kaže med j- 1° in 0° > n S® Se vedno pada, po¬ sebno pa če je jasno in tiho vreme. Toplomer mora biti izpostavljen v vinogradu, pol metra nad zemljo, katerega naj opazuje o tem dobro poučena oseba. So tudi priprave, ki z neko go¬ tovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Kajenje se mo a pričeti pred solnčnim vzhodom in nadaljevati, ko je solnce že gori. Ako se med kajenjem pooblači ali če postane vetrovno, se naj ogenj pogasi, ker ako veje veter ali če je oblačno, ni mraza; ker veter in oblaki zabranju- jejo, da zemlja ne izgubi svoje toplote in tudi solnčn: žarki niso tako močni. Tukaj sem v kratkih potezah podal vino¬ gradnikom potrebna navodila o kajenju Mislim, da se je s tem ustreglo, ter želim obilega uspeha. Najbolje bi seveda bilo, da bi mraza ne bilo, pa dobro je biti pripravljen, ker v prihodnjost ne vidimo. Boljši sedaj mali trud, kakor # pa izguba celega leta. , i Za lesne trgovce. Pod tem naslovom hočemo tuintam priobčiti kako vest, ki bode zanimala lesne trgovce, spla¬ varje (flosarje) in sploh vse, ki imajo z lesom opraviti. Pri nas so taki v Zgornji Savinjski dolini in na Pohorju. Po drugod so združeni v strokovne zveze ali društva, a pri nas vsak po svoje dela in prodaja les često z majhnim dobič kom ali tudi izgubo. Za skupni interes nobeden ne gleda in to ni prav; kajti v združenju je moč. Društvo lesnih trgovcev, lesnih industrija! cev in splavarskih podjetnikov v Pragi je imelo dne 15. t. m svoj glavni občni zbor. Friderik Wintenberg je govoril o avtonomnem carinskem tarifu in o trgovinskih pogodbah. Po daljši raz¬ pravi se je soglasno sprejela resolucija, v kateri se povdarja nujnost, zavarovati našo mejo proti vedno večjemu uvažanju lesa. Carina naj bi se določila za tako blago K 1 50 za kubični meter mehke sirovine in K 6— za m 3 mehkega izde¬ lanega lesa. Vlada se naprosi, naj gleda v novi trgovski pogodbi z Nemčijo posebno nato, da se carina na izvoz rezanega blaga iz Avstrije v Nemčijo zniža in točno določi in naj se vsaka trgovinska pogodba z Nemčijo odločno zavrne, katera bi opravičenim in važnim interesom naše lepe industrije ne ustregla. V kratkem skliče to društvo velik shod lesnih interesentov. Pri nas pa se nihče ne briga za to važno stroko kmetijstva in naši lesni interesenti pro¬ dajajo blago za slepo ceno. Da bi pa po svojih poslancih dosegli pri vladi kake koncesije — o tem niti govora ni. Vse drugače bi bilo, ako bi bili združeni. Čebelarska razstava na Dunaju. „Osrednje društvo za rejo čebel na Dunaju" je te dni otvorilo strokovno razstavo v prostorih vrtnarskega društva. Zadnja enaka izložba je bila pred devetimi leti. Na zelo lepo in praktično urejeni razstavi najde čebelar vse, kar bi ga utegnilo zanimati, zlasti razne vrste čebel, strd, stroji, izdelki iz voska, ponarejanje strdi in voska, strokovna knjižnica itd. Na vrtu je tudi kletka, v kateri se nahajajo veliki prijatelji strdi — medvedi. Okolu kletke brenčijo muhe in medvedi poželjivo vohajo vonj medu, a do njega ne morejo. Razstava bode odprta do 26. t m. Opozarjamo na njo naše čebelarje, če kateri more, naj si jo gre ogledat, ker je prezanimiva. Kaj pa, ako bi se jih več združilo ter se pod vodstvom kakega strokovnjaka skupno peljali na Dunaj. Na Avstrijskem je 160000 čebelarjev. Pridela se okolu 60.000 meterskih centov strdi in 4000 meterskih centov voska, kar da dobička kakih 10 milijonov kron. Primeroma to ni veliko. Naj več strdi se od nas proda v Švico. Politični pregled. (Državni zbor) ima velikonočne počitnice. Na naši strani se moramo pohvaliti, da je v re¬ snici dognal veliko koristnih stvari, drugače pa je onstran naših mej. Ogrska opozicija je za- branila vsako plodonosno delovanje, in danes je ogrski državni zbor ravno tam, kakor je bil ob začetku zasedanja. Zastopniki opozicije so se iz¬ javili, da ne bodo samo brambene predloge še nadalje obstruirali, temveč tudi indemnitetno predlogo, In koliko dela pa še ima ogrska zbor¬ nica. Državni proračun, zvišanje civilne liste, nova kvota, nagodba z Avstrijo, vse to so stvari, za katere se opozicija nikakor ne bo dala pri¬ dobiti. ako se prej ne ugodi njenim zahtevam glede brambene predloge. V sredo sta prišla Szell in Fejervary na Dunaj, da poročata cesarju o položaju. Na vsak način bo morala vlada odne¬ hati in nekateri listi že poročajo, da se bo bram- bena predloga v toliko izpremenila, da se bo namesto 125 000 vojaških novincev zahtevalo samo 103.000 Pod tem pogojem bi se baje cpo zicija udala. Seveda je je pa vse to najbrž do¬ mnevanje, kajti z druge strani se širijo glasovi, da namerava Szell s potrpežljivostjo ukrotiti nevšečne obstrukcijoniste, kar bo pa tudi najbrž ostala le ponižna Szellova želja in njegovih naj ožjih privržencev. Ker ogrska ustava ne pozna § 14., bo ogrska vlada potemtakem brez pro¬ računa. (Dopusti poštnih uradnikov) Kakor smo svoj čas poročali, so se skrajšali dopasti poštnim uradnikom. Vsled tega so bile ta teden tri de- putacije poštnih uradnikov pri trgovinskem mi¬ nistru, ki so dokazovale ministru, da poštni uradniki potrebujejo za svojo naporno službo primernega dopusta, a ne, da bi se jim skrajšal dosedanji, ki je bil gotovo prekratek. Minister je pripoznal opravičenost te želje m je obljubil pro¬ šnji po mogočnosti ustreči. (Gališki namestnik,) brat nekdanjega mi¬ nistrskega predsednika, grof Badeni, menda od¬ stopi. Zameril se je baje poljskemu klubu in ta želi, da bi ga nadomestil grof Potočki. (Na Hrvatskem) vladajo v zadnjem času v resnici nesnosne razmere. Vsi javni shodi se prepovedujejo, da, še celo shodi po § 2, shodi, katerih se smejo udeležiti le povabljenci, so se v večih slučajih zabranili, Narodni shod je bil napovedan v Zagrebu, in vlada ga je zabranila, češ da bi se po razhodu ne demonstriralo po ulicah. Mažaronska krivična vlada se boji, da ne bi svet izvedel gorostasnih krivic, ki se gode ubogemu hrvatskemu narodu. Danzadnevom se izseljuje na stotine Hrvatov v Ameriko in dru¬ gam, ker jim lastna zemlja vsled prekletstva, ki ga je navalilo nanjo Khuen H«dervaryjevo paševanje, ne more dajati kruha, ali ravno ista vlada išče v svoji potuhnjenosti vzroka drugod, v narodu samem. Zato hoče zatreti vsak svo¬ bodni migljaj narodu zveste opozicijonalne stranke, da ne bi se njena hudodelstva, ki jih dannadan j vrši v pogubo naroda, raznesla v svet. Ves svet j sedaj piše o Macedoniji, ali po pravici bi bilo I potrebnejše, da 'bi se isto pisalo o Hcvatski, kajti brvatske razmere so slabše, kakor mace- donske in to tembolj, ker se to dogaja v kulturni deželi, ne pa v deželi brez prosvete, kakor je Macedonija. (Srbija) ima zopet novo ustavo. Kadar nima Aleksander drugega dela, se spomni, da bi bilo dobro za njegov zvesti srbski narod malo izpremeniti zakone. To se zgodi tem laglje, ker se narod prejšnjih še ni privadil vsled vedne izpremembe. Za sedanjo izpremembo je poiskal Aleksander iz zaprašenih državnh arhivov zakone starejšega datuma, tako n. pr. občinski zakon iz 1 1866, tiskovni zakon iz I. 1882 itd. Ustavo je uveljavil ono iz leta 1901. Tudi nov kabinet, to se pravi starega brez vnanjega ministra, si je privošči! Sedaj še manjka le novih volitev in Srbija je za par mesecev popolnoma „nova“. (Demonstracije v Belemgradu.) Policija v Belemgradu je zahtevala da morajo nositi tr govski pomočniki službene knjižice. Pri izgredih, ki so jih vsled tega priredili trgovski pomočniki s pomočjo visokošolcev, so se spopadli izgred niki z orožmštvom ter je bilo do 20 oseb težko ranjenih in ena oseba je že umrla. 170 V šoštanjski okraj!. Najl‘jp'i in najugodnejši kraj za letoviščarje je j šoštanjski okraj, zlasti Šaleška dolina. V obeh trgih, Šoštanj in Velenje, dobi se mnogo stanovanj za posa¬ mezne osebe in cele družine. Tudi po vaseh, kakor: Družmirje, Šalek, Selo, Zavodne, Topolšica, Šmartno na Paki itd., so posamezna stanovanja na razpolago. Cene stanovanjem in hrani so jako nizke. Zdravstveno stanje je izborno. Zrak je svež in Cist. Gozdov za sprehode je na obilo in povsod blizu. Tukaj poskusite, slavni letoviščarji, eno poletje ali vsaj nekaj tednov v bodočem poletju preživeti; ne bode vam zato žal, nasprotno bo gotovo vsak sklenil: „Tukaj sem pridem še drugo leto." NatanCneja pojasnila daje ,,Olepševalno društvo v Šoštanju'*. (153) 4-2 (165) 1 Miad Kaj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) Jg 6 dni Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezDlačno, oblastveno potrjena Vsaki gospodinji Cena zav oju j 50 vinarjev. VarnostnaiBJ Monakovu trgovski pomočnik star 20 let, želi svojo službo premeniti. Ponudbe naj se pošljejo pod: , 5000 ‘, poste restante, Sv. Križ pri Ljutomeru. y v y delavna, skrbna in zdrava ženska, I O A nn vajena vseh domačih opravil, za I ^1 ili ^1» f= os P' d > n jo k novo zaCetemu ma¬ ju k/v/v/ k/v/ lemu gospodarstvu brez domače živine k samcu na deželo. Ponudbe z natančnimi podatki se naj pošiljajo (142) na upravništvo „Domovine“ v Celju. 3—3 Kdor želi kupiti več kot pol hektolitra prave, dobre in fine slivovke in tropinovca na| se obrne na lastnika posestva Orehovec, Dragotina Prfthlich, pošta Sv. Petar-Orehovec (85) 8—7 n« Hrvatskem. Ugodna prilika! Trgovina mešanega blaga nasproti farne cerkve tik glavne ceste in blizu železniške postaje ležeča se odda iz zdravstvenih ozirov posestnika takoj s celo zalogo blaga pod ugodnimi pogoji. Potrebni kapital 12000—15000 K. Refllektantje naj bl8govole poslati pismene ponudbe do 15. aprila t. 1. pod šifro ,, Ugodna prilika'* na upravništvo (147) 2—2 B Domovine“ v Celju. Dr, Anton Scfuvub v Celju (151) - pomnoži .- 3—2 svoje ordinacijske ure in ordinuje: zobozdravilstvo in zobotehnika dfc od 8. — 12. ure dop. in od 2. do pol 6. ure pop.; notranje in druge bolezni od 8. ure dop. do 1. ure in od 3. do pol 6. ure pop. Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Marijin trg štev. 1 — nasproti Frančiškanski cerkvi. je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrečno vselej — Katbreinerjevo — Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. (645) 50—43 ce-vi in pasov _ — i iiitti—mi—-; : r— orodje m Feronospo: Podružnica p. A- STEKAL v Zagrebu. _. „ * jjtibOV p. a. sivieKa v Čechu pri Prostjevu in Srnichov-Prag Podružnica -v Zagrebu, Fra.n_k.op_ ni priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zas brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s ] da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne bri s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — 1 teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevod vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidi ceno. Plačila j — ceno/ PiačThTp 0 dogo^oru. 0 '^ 0 ’ ^ 171 (Belgijski vojni minister) je te dni izjavil, da je dvoboj popolnoma iztrebljen iz belgijske armade in da je vojna uprava kar najstrožje nasprotna dvoboju. Koliba razlika med Belgijo in Avstrijo. Pri nas se celo prepoveduje častni nikom, in to rezervnim, pristop k protidvobojni zvezi! (Na Nizozemskem) je sedaj splošna stavka prometoih uslužbencev. Vojaki stražijo kolodvore. Promet je zelo skrčen. Železničarjem se pridružijo drugi delavci, in kmalu bo vse delavstvo stav¬ kalo. Vlada dela priprave za proglašenje obsed nega stanja v celi deželi, (Na Francoskem) so izvlekli zopet Dreyfu- sovo afero na dan. Stvar je sprožil zbornični podpredsednik Jaures, in čifuti upajo, da bodo ob sedanjih razmerah častno rešili svojega ljubljenca. Književnost in umetnost. („Človek in pol".) Roman, spisal Ivo Šorli. Ljubljana 1903. Založil L. Schwentner. Cena K 2 50, po pošti K 2 60 Po zunanjosti jako lična knjiga (naslovni list v modernem zlogu je narisal J. Vavpotič) ugaja na prvi pogled. Ivo j Šorli je znan slovenskemu občinstvu po svo|ih črticah in krajših novelicah. Sedaj imamo pred seboj obširnejše njegovo delo V eni prihodnjih številk priobčimo daljšo oceno njegovega pisa¬ teljskega delovanja. Novi roman priporočamo najtopleje. (Tratnikova slika, „memeoto mori“.) G Tratnik, doma iz Mozirja v Savinjski dolini, slikar v Monakovem, je izpostavil imenovano sliko pri Drag. Hribarju v Celju, kjer jo je videti v izložbi. — Slika mojstrsko predočuje , svoj predmet, sicer pa prinesemo prihodnjič obširneje poročilo o našem mladem umetniku in njegovih proizvodih. Zgradba nove šole v Stari vasi na Bizeljskem se bode po stroškovnem znesku 27.700 K do 19. aprila t 1. do 3. ure popoldne pri podpisanem krajnem šolskem svetu vloženih ofert in . ne po minuendo licitaciji oddala. Na pozneje vložene cfeite se ne bo oziralo. Stavbeni načrt in pogoji so v občinski pisarni na razpolago. Kraj. šol. svet bizeljski, 8. aprila 1903. (167) 2-1 JOS. BALON, načelnik. Zahvala banki „SIayiji“ y Pragi. Ker nama je banka „Slavija“ v Pragi po g. Ivanu Likarju, glavnemu zastopniku banke „Slavije“ v Celju, za zgorela poslopja odškodnino tako lepo in pošteno povrnila, da sva s tem prav zadovoljna, se banki „Sla- viji“ in g. Likarju lepo zahvaliva in oba vsakemu pri¬ poročava, posebno, ker zavarovalnina ni bila plaCana. ANTON MASTNAK, MARIJA MASTNAK, p. d. Purgaršek, posestnika pri Sv. Uršuli v Dramljah pri Celju. (166) l V Tariškem gradu (RUCKENSTEIN) četrt ure od trga Sevnice, se vrši dne 15. t. m. prostovoljna dražba. Prodajala se bodo zemljišča, hrastov in smerekov les, od 30 cm debelosti naprej, pod jako ugodnimi pogoji, kateri se bodo naznanili na dan dražbe. (163J l Pristnega in okmsneg-a. ljutomerčana lastnega pridelka prodaja od 56 litrov naprej po priliCno nizki ceni 1 (159) 3-1 Ivan Kočevar v Središču (126) kateri posoja tudi potrebne sode. 5 — 5 Lepo, zeleno, sladko seno in detelja naprodaj na posestvu LIVADA pri Celju. Vse stroje ^Ženitna ponudba. ■m Vdovec, veleposestnik na Spod. Štajar- skem, z dvema šolo obiskajoCima otrokjma, v najboljši moški dobi, katerega posestvo je najmanj 40000 K vredno, se želi z dekle¬ tom ali vdovo kmetskega stanu in nekaj tisoč premoženja čim prej poročiti. Resne ponudbe naj se naznanijo pod znamko „Izgubljena sreča, 11 F. S., Radna pri Sevnici. (164) 1 za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadno drevje, z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬ tanko namerjeno petrolmešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskanice, © © © © C O čisto nove mline za grozdje, ® 9 9 O ® - O v&r nove priprave proti peronospori in za žveplanje, sesalke za vino, cevi za vino, 3Š kako i t ^ di ^* d ^*4 roi *« ; poljedelstvo kot ^ zbiralnike (trieure), mlatilnice, -vrtale (gepel) itd. razpošilja kot specijali ete po najnižjih tovarniških cenah. - 3 P 3 IG. GELLEE, DUNAJ, II. Praterstrasse 49. * Ceniki zastonj in iranko. ij< L (19) 16—7 | ^ Dopisuje se v vseh jezikih. ^ te 8 (444) Trganje Kašelj v rokah in nogah preneha pri vsako- želodčne^^^ izgine po uporabi trpotčevega soka mur v teku treh dni, kdor rabi^^^bolezni težko prebavo^S^ in francoskega čaja. Cena sku- Antirheumin - mazilo. Cena paj s poštnino, ako se de- steklenici s točnim na- zlasti pri pomanjkanju teka, nar naprej p0§lje l gld . vodilom in poštnino,riganju in drugih želodčnih slabostih, pri 40 kr. Ako je ka- ako se denar krču in prenapetem želodcu, zaslinjenju, navalu šelj zastarel, se prej pošlje krv j v glavo ozdravlja ^NJe treba dalje gld. 120. . . , . , . , _ _ _ zdraviti življenski balzam 66 Čisti kri ter je brezpogojno najboljše domače sredstvo za vsemogoče notranje Pomada iz lilij za lice in roke. Solnč ne pege, zakožni črvi in vse nečistoče izginejo z njeno uporabo. Cena lončku s pridejanim in zunanje bolesti. jjpj(JdJjjfl Cena ovoju 12 flašic 5 K, 24 ilašie 9 K, brez poštnine, ako^^^j as £ p ro -tj ozeb- se denar pošlje naprej linam in vsakovrst- FRANA RIEDI-a ^^^nim ranam. Z njeno rabo 15TV5TM?“-lidrflimi v izgine srbečica v 24 urah, aše ,,uAuiAlUh lG&arill I ^ nadaljno uporabo izgine ozeblina. milom s poštnino, ako se denar naprej pošlje, 1 gld. 20 kr. Varaždin (Hrvat- Rane se brzo celijo z rabo te masti. sKa.) ^^^Cena lončku z navodilom in poštnino, ako se denar naprej pošlje, 80 kr. ^4 JL Trgovina z železnino „MERKUR PETE! “V C ® 1 j UL 3 Gr raška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. ine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ski a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. T raverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. % Bogata izher vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Gene nizke. ..asai^iiggšii SVOJI K 5 V o JIM ; u ob ,. nstvu Narodni turove! iSrfnTd™” v Ceiju: Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 ( ' , priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj¬ nižjih cenah. Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. Jakob Omladič v Gaber jih pri Celju. Tovarna za sod.ovi.co v sifonih kakor tudi $> z limonado in malinovcem. $> izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. pafael ^almič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom' v Celili .Pri dobrem pastirju* Cesarja Jožefa trg J Graška cesta. Postrežba, točna! Graška Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Ceiju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. IVAN stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14 izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - - - - štedilnike, vodovode, vodnjake i. t. d. Vedno v zalogi strelne priprave zoper točo. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIK0ŠEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. II ★ CELJE * Nove ulice št 11 Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les Itd. Prevzamem vsa p®— stavbena In pohištvena pleskarska dela katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. m & PETER KOSTIC V Celju, Glavni trg št. 2 (Štajarsko) priporoča gg. trgovcem in preprodajalcem sledeče: Britve, nože, vilice, žepne nože, pipce, škarje, žlice, različne igle, naprstnike in šila, česalnike, milo, parfem, masti za brke. Gumbe iz kovine in kosti, broše, moš- njice za denar, pasove, biče in bičala, svinčnike, radirke, črnilo, pečat, kamenčke, tablice in škatlje za šolarje, držala za peresa, knjižice, pismeni in kancelijski papir, barvani in svileni papir, papir v mapah in škatljah, zlato peno, papir za cigarete, zavitke, torbe za učence, škatlje za peresa in držala, lončene, lesene in porce¬ lanaste pipe, ustnike, cevke za cigarete in smotke, krtače za zobe, zajase in obleko, očala, tehtnice za vino in žganje, termometre in barometre, dreto, špage, šmis, pipe za sode, košare, harmonike, ogledala v plehu in iesu, meterske mere, balončke itd. — Nadalje: srajce, bele in Jaegrove, spodnje hlače, ovratnike, manšete, povoje, žepne robce, mašne, kravate, pavolo, belo in barvano, sukanec v štrencah in špulah, suka¬ nec za kvačkanje, šnirance, volnene in svilene trake, različne žnore, kapice, rokavice, solnčnike in dežnike, podveze in naramnice, molke, podobice, križe, svetinjce, sv. slike itd. itd. Vse po najnižjih trgovskih in kramarskih cenah. Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. $ $ & S& Cene jako nizke! Postrežba točna! Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE =žf? Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem, trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za- __ logohigijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna, in solidna 1 Anton Kolenc sr— trgovec 5 špecerijski^ blagom, deželnimi pridelki, sadjenrt in perutnino = = V CELJU 55 s V ,J\farodnem domu' in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in cenol LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan ml. JOSIP LEOJNl krojaški mojster stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju v Celju, Gosposke ulice štev. 9 nrpvzamp v nieorrurr. 11 ... . prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Josip KoŠtomajlJ 1 - 11 *®" Topolak trgovec s špecerijskim blagom gostilničar ..pri jelenu 11 priporoča svojo dobro vpeljano g-ostilrro -Mrzla in topla kuhinja $ »£« <£« £< *3 C' O »5 >3 vedno na razpolago! Celju (nasproti Narodnemu domu) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najmzjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako vrstnih izgotovljenih oblek. - Izvršujem tudi naročila po men po najnižjih cenah in najnoveiših vzorcih ter se najvljudneje priporočani. Hitra postrežba! vbvbvfcubtfcvb Cene nizke Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno v , Narodnem domu‘ v Celju kjer bodem točil vedno sveže J pristna cena vina ter nnotCf’ , bro marčno pivo po nizkih cenah P os tregel z najboljšo kuhinj C c c e Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.