OBČINSKI IZVRŠNI SVET JE RAZPRAVLJAL
O turizmu danes in jutri
Kakšno je stanje in kakšne so razvojne možnosti viškorudniškega turizma? O tem je občinski sekretariat za gospodarstvo pri-pravil obširno oceno, ki jo je že obravna-val občinski izvršni svet. Njegovi člani so obravnavo tega gradiva povezali z obi-skom nekaterih turističnih točk: Turjaške-ga gradu in grofovske kapele, Trubarjevo domačijo na Rašci, Velike Lašče, cerkev Marijinega roistva na Robu in »kmetijo odprtih vrat« Steblaj na Zapotoku.
Na območju občine so nekateri predeli, ki jih odlikujejo bodisi naravne danosti (Rakitna, Podpeško jezero, Iški Vint-gar...) oziroma pomembni kulturni spo-meniki (Turjak, Velike Lašče) razmeroma dobro obiskani. V celoti gledano pa turi-stična ponudba ostaja skromna, saj na ve-čini območij primanjkuje gospodarskih de-javnosti (banke, kvalitetno gostilne, ben-cinske črpalke, trgovine...). V glavnetn pa na teh turistično zanimivih področjih tudi ni razvita takoimenovana turistična ponudba (turistični uradi, turistične poti, označitve..).
Največja ovira viškorudniškega turizma pa ostaja domala povsod pomanjkljivo raz-vita komunalna infrastruktura. Naj našte-jemo samo nekaj primerov: cestne poveza-ve v Polhograjskih Dolomitih, cesta na Črni vrh, cesta na Rakitno, vodooskrba v Velikih Laščah, Robu, Turjaku.. Dalje.
V turistično ponudbo žal niso vključene lovske (15 po številu) in ribiške družine (2). Izmed 33 v občini delujočih kulturno-umetniških društev je 15 še posebej aktiv-nih in veljalo bi jih bolj vključiti v turistični utrip, prav tako pa tudi Ukovne galerije. Celovita turistična ponudba zajetih obmo-
čij dosedaj ni bila obiskovana. Ponujala se je le posamezna naravna ali kulturna de-diščina, ki je pritegnila le določen del obi-skovalcev. Tudi sicer obstoječe turistične zmogljivosti niso bile dovolj dobro pred-stavljene možnim obiskovalcem. Priprav-ljeno je bilo sicer nekaj turističnih publika-cij, a so bile na razpolago le v krajih samih.
Prav tako ponudba ni bila vključena v turi-stično ponudbo mesta Ljubljane. Zapisati pa velja, da je bila letos zelo odmevna skupna predstavitev viškorudniških turi-stičnih društev na sejmu Alpe Adria.
No, gradivo pa ne predstavlja le teh morda nekoliko sivih ugotovitev, nudi tudi oceno razvojnih možnosti pri čemer, zapi-sano v nekaj besedah, daje prednost turiz-mu kot dejavnosti in razvoju podeželja ter s tem povezano gospodarsko dejavnostjo, opredeljuje pogoje kot so: izboljšanje opremljenosti z gospodarsko infrastruktu-ro, hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti, odpiranje novih turističnih zmogljivosti, hitrejši razvoj domače obrti, vključevanje kultumih in drugih prireditev v turistično ponudbo, oblikovanje celovite ponudbe posameznib območij, enotno grafično predstavitev krajev ter seveda trženje turi-stične ponudbe.
Vse to pa bo Biožno doseči le postopno in sicer tako,        ~~"~ ¦¦--,__
—  da se bo tržilo obstoječe zmogljivosti na območjih, kjer je ponudba že razvita
-  da se bo pripravila potrebna turistič-na infrastruktura in sicer v prvi fazi tista, za katero so potrebna minimalna sredstva (označitve, publikacije...)
— da se dvigne kvaliteto ponudbe in jo razširi na nove objekte in tudi na druga območja občine
Še zanimiv podatek. Po podatkih iz leta 1990 smo v občini s turizmom ustvarili le 2,1 odstotka družbenega proizvoda ter enak delež narodnega dohodka.
In kaj meni o gradivu izvršni svet? Skle-nil ga je posredovati skupščini v obravna-vo. Ocenil je, da v širšem prostoru nastaja-jo v zadnjem času pozitivni premiki pri razumevanju turizma kot gospodarske de-javnosti, pri čemer gostinstvo ostaja njego-va temeljna dejavnost in ga je zato treba razvijati tudi s poudarkom obogatitve go-stinskega znanja na turističnih kmetijah npr. o pripravi domačih tipičnih jedi. Gle-de na izdelane analize pa ostaja pomem-ben pogoj za razvoj poletnega turizma ure-ditev kopališč — bodisi naravnih ob jezerih in potokih ali bazenih. Smotrno bi bilo tako resno preučiti pobudo za ureditev
jezera na barju za turistične namene, prav tako pa tudi manjših zadrževalnikov. Do-bro bi bilo zagotoviti tudi možnosti za športne aktivnosti turistov npr. manjše športno letališče (pa ni nujno, da je na barju). Več bi morali narediti tudi za ve^jo urejenost krajev v smislu čistega okolja, več tudi za boljši sistem obveščanja o turi-stičnih in rekreativnih možnostih naše ob-Čine v širšem prostoru. In ne navsezadnje, razmisliti bi bilo potrebno tudi o znižanju standardov npr. nižji obvezni standardi za oddajo sob v kmečkem turizmu. Za sobe na kmetijah odprtih vrat pa je bil na mestu predlog, da bi zadostovali enaki pogoji kot veljajo za planinske domove. Predlogov in pobud je bilo še precej, od te, da ostaja Ljubljanica premalo izkoriščena za turi-zem, pristopiti je potrebno k projektu izra-be Krima, pa tudi mestni del (Trnovo..) bi morali bolj izkoristiti v turistične na-mene. ¦ -__